V LloUliflni, v lorek 23. laaoarla 1922.
L8I0 L.
Naročnina zrra u državo SUSi ta seli leti uapr«) Oiu *<)■—
. .. • 48— • « • •
se četrt iet» U eo mesec
»2*0 »■Si
tb (nonmitroi
oeioiH.no . . . Ola. 150'— mevečou . , , . „ 12-50
s Sobotna Izdata: ==
* lugual«vl|l . . . Oin. 10 — v inoiemstvo . . „ 20 —
Posumiin Stev 50 par.
__ Uredništvo ie v Kopitarjevi aitol itev 6/Ul. RoKoptai s« a« vračalo, oelrunkIrana pisni« se ae sprejemalo. Uredn teleL itv. bO, uprava, itv. 328«
s Cer>i tnseratom:s
E^ostotpna petttna vrsta mali oglasi po K 4'— In & 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vlila« po K 8 —, poslana itd. po S 12 —.
Pri v«č|em naročilo popasL
Izbaja vsak lan tzviem&l
ponedeljka In dneva po pras* nlko ob S. ari cjutraj.
Besečna priloge. Vastnlk »KJZ.
Poštnina plačana HotovliiL
Opravav Kopltar|evt al. 8. — Račun poitne hran. l|ut>l'an<ke it 850 t? naročnino tn it. 34M ca igUse, tagreb oS.OIl, iaia|ev. 7563, praži? U danai 24.787
Pontifilcat Benedikta XV. spada v eno najstrašnejših dob, kar jih pozna svetovna zgodovina. Skoro ves civilizirani svet je zgrabil za orožje in dal Evropi, pa tudi drugim delom sveta, obličje velikanskega krvavega bojišča in sovražnosti. Tu je nastopil papež Benedikt XV. kot od Boga postavljeni najvišji razlagatelj in zaščitnik večnih nravnih zakonov in kot največja moralna avtoriteta na svetu pozval narode in njihove poglavarje, da sklenejo pravičen in trajen mir. Že tretji dan po svojem kronanju, dne 8. septembra 1914, se je obrnil s tem klicem na voditelje narodov in od tedaj naprej ni prestal iznova buditi narodom in vladarjem vest, da so odgovorni za svoja dejanja pred Bogom. Ni pa ostal samo pri splošnih opominih in pozivih, marveč je skušal z vso doslednostjo vsak dani moment izkoristiti v svrho, da vojne grozote omili, odstrani krivice, ki so jih trpeli narodi na vojnem ozemlju, in ustvari pri vseh narodih mirovno razpoloženje. Pri vsem tem mirovnem prizadevanju pa ni imel lahkega stališča, ker je pretila nevarnost, da bodo posamezne vlade vojujočih se držav vsak njegov opomin, vsak njegov pozitivni predlog smatrale za pristransko akcijo. Vlade centralnih držav tudi res niso izprva, ko sta vojna nervoza in zmagoslavno razpoloženje prevladovala, nič kaj rade slišale mirovnih glasov. Vendar je bilo papeževo mirovno delovanje tako iskreno in je nudilo toliko dokazov nepristranosti, da nihče ni mogel resno dvomiti, da gre Benediktu XV. zgolj za konec svetovnega klanja in za pravičen ter trajen mir. Sv. oče se je zavedal, da more biti njegovo mirovno posredovanje uspešno le, ako varuje strogo objektivnost s tem, da ne išče krivcev, ampak da se drži strogo vloge mirovnega posredovalca. V svojih opominih na poglavarje vojujočih se narodov z dne 1. avgusta 1917 je slovesno izjavil:
»Takoj v začetku Našega pontifikata sredi grozot strašne vojne, ki je zadela Evropo, smo sklenili tri stvari: najprej da varujemo popolno nepristranost napram vsem vojujočim se, kakor se spodobi temu, ki kot skupni oče z enako ljubeznijo objema vse svoje otroke; nadalje da se bomo neprestano trudili, storiti vsem kolikor mogoče mnogo dobrega in sicer brez ozira na osebe, brez ozira na narodnost in vero, kakor Nam predpisuje ravnotako splošni zakon ljubezni do bližnjega kakor duhovna oblast, ki Nam jo je poveril Kristus; končno — kakor nam nalaga tudi Naše mirovno poslanstvo — da ničesar ne opustimo, v kolikor je v Naši moči, kar bi moglo pomagati, da pospešimo konec te nesreče, s tem, da smo skusili privesti narode in njihove poglavarje do zmernejših sklepov, do tolažljivih posvetov o miru, pravičnem in trajnem miru.«
Posebno težak je postal položaj sv. očeta, ko je stopila v vojno Italija. Položaj Benedikta XV. je dobro označil kardinal pl. Hartmann z besedami: »Naslednik svetega Petra trpi pravo mučeništvo in se moro resnično primerjati z Danijelom v lev-njaku.«
Kljub temu, da se iz omenjenih vzrokov ni čutil poklicanega, izrekati sodbo o vojnih krivcih in je varoval strogo nepristranost napram vsem, je vendar z vso načelno brezobzirnostjo obsodil vsako krivico, naj se je v vojni zgodila kjerkoli in od kogarkoli. Znano je, kako ostro je n. pr. obsodil z nravnostnega stališča napade letalcev na neutrjena mesta, ker le redko, kakor kaže izkušnja, dosežejo svoj vojaški namen, pač pa med mirnim prebivalstvom povzročajo često veliko in težko škodo. Zato je dvakrat poizkušal pregovoriti vojujo-M se države, da opustijo to orožje. Obrnil
se je po posredovalcih najprej na italijansko vlado, da bi bila pripravljena za sporazum, da se vojaška uporaba letal omeji samo na fronto. Kvirinal je pristal na to, istotako Dunaj, Nemčija je pa odbila.
Sv. očeta je silno bolelo, da so armade na sovražnih tleh uganjale grozovitosti in delale krivice. V svojem programatičnem nagovoru, ki ga je imel v tajnem konzisto-riju 22. januarja 1915 na kardinalski kolegij, je dejal:
»Naj Nam bo dovoljeno, prositi usmiljenja tistih armad, ki stoje na sovražnem ozemlju, da ga ne poškodujejo več kakor zahteva zasedba, in opuste, nesmiselno lotevati se tega, kar je prebivalstvu najdražje: njegovih cerkev, duhovnikov in njegove vere. Nadalje pač umemo, kako težko je prebivalstvu dežel, od sovražnika zasedenih, tuje gospostvo. Kljub temu moramo opominjati, da v nepremišljenem stremljenju po svobodi svoje usode ne poslabša še z uporom proti novi pač obstoječi javni oblasti.«
Da bi njegovo mirovno posredovanje dobilo konkretno podlago, je predložil sv. oče v svoji mirovni noti z dne 1. avgusta 1917 kompleks vprašanj, ki naj bi se razčistila mirnim potom in napravila konec vojni:
1. Pravičen sporazum vseh o istočasni in obojestranski odložitvi orožja, po dogovorjenih pravilih in garancijah; 2. ustvaritev razsodišča; 3. svoboda in skupnost morja; 4. popoln in medsebojni odrek na povrnitev vojnih škod in vojnih stroškov; 5. obojestranska povrnitev zasedenih ozemelj: torej popolna evakuacija Belgije in francoskega ozemlja, povrnitev nemških kolonij; 6. v spravljivem duhu vodeno presojanje teritorialnih vprašanj po merilu pravičnosti in možnosti, kakor so se pretresala med Italijo in Avstrijo, med Nemčijo in Francijo; 7. presojanje v enakem duhu pravičnosti drugih teritorialnih in političnih vprašanj: Armenije, balkanskih držav in starega kraljestva poljskega.
V Nemčiji so zgolj nacionalistični krogi to papeževo mirovno pobudo odklanjali, nemški državni kancler dr. Michaelis je 19. septembra 1917 odgovoril v toplem tonu in pristal na načelne pobude, glede teritorialnih vprašanj pa ni dal nobenega odgovora. Anlanta izprva sploh ni dala odgovora. Vzrok temu utegne biti londonska pogodba med Angleško, Francijo in Rusijo z Italijo, v kateri je Italija zavezala svoje zaveznice, da bodo podpirale Italijo v oviranju Svete Stolice, da ne bi podvzela kakih diplomatičnih korakov za dosego mirovnega sklepa ali ureditve vprašanj, ki so v zvezi s svetovno vojno. Italija je hotela pač izločiti Sveto Stolico od mirovnih pogajanj iz strahu, da ne bi se pri mirovnih pogajanjih načelo rimsko vprašanje. Vendar je 21. avgusta 1917 odgovoril angleški poslanik pri Vatikanu, da Angleška ne more povedati, kakšen odgovor da bi dala, dokler se centralne sile no izjavijo o ciljih, za katere se vojskujejo. Francija se jo temu odgovoru pridružila z izjavo, da noben resen korak ni mogoč, dokler osrednje sile ne povedo svojih namenov, zlasti glede Belgije. Angleški državni podtajnik Harms\vorth je tudi izjavil v spodnji zbornici, da bi bila angleška vlada pripravljena v sporazumu s svojimi zavezniki pretresati vsak odkritosrčni mirovni predlog, ki bi ga bila mogla dobiti od nemške vlade. Papež se je nato takoj obrnil na nemško vlado, da izjavi ali bi privolila v popolno neodvisnost Belgije in v poravnavo škode v Belgiji in kakšne garancije da zahteva Nemčija za politično, gospodarsko in vojaško neodvisnost. Nemčija je dala odklonilen odgovor.
Sv. Oče je dokazal v vseh svojih mirovnih ukrepih izredno diplomaiično sposobnost, takt in orientiranost. Le imperialističnim nagnjenjem, ki so obvladali vojskujoče, zlasti Nemčijo, je pripisati, da spretno uvedena in vodena mirovna posredovanja sv. Očeta niso imela uspeha. Čim-dalje pa bodo za nami vojna leta, s tem z večjim občudovanjem in čutom hvaležnosti ter spoštovanja bo zrl svet na neumorno prizadevanje največjega mirovnega propa-gatorja in največjega in najiclealnejšega delivca zdravil za boleče rane, ki jih je sekala svetovna vojna, na kneza miru, papeža Benedikta XV.
Iz zadnjih ur sv. očeta.
Ršm, 22. jan. V petek zvečer se ie bilo sv. očetu nekoliko izboljšalo in zdravniki so ga vzpodbujali, naj se le zaupno podvrže vsem zdravniškim ukrepom; papež je dejal: »Če bo Bog hotel, da še nadalje delam za cerkev, bom na to vedno pripravljen, če pa poreče: Zadosti! — naj se zgodi njegova volja!« Na to je najstarejši med zdravniki dr. Battistini vzkliknil: »Vzemi mene, o Gospod, toda reši papeža!«
Po polnoči, ko je sv. Oče na lastno željo prejel sv. obhajilo in sv. poslednje olje, je neprestano prosil dr. Battistinija, naj gre vendar počivat, ko je starejši od njega. Tej prošnji je Battistini po 2. uri ugodil in odšel.
Zutraj na god sv. Neže, je sv. oče prosil, naj mu prineso kip sv. Neže, zavetnice zavoda »Capranica«, v katerem je bil gojenec; ta kip so mu bili poklonili dijaki tega zavoda. Sv. Oče je uprl oči v kip in goreče molil.
Stanje se je čimdalje bolj slabšalo. Okolu postelje zbrani so molili. Sv. oče je prisotne vprašujoče pogledal, nakar mu je zdravnik Battistini rekel, da molijo za svetovni mir. Sv. oče je zaklical: »Radi damo življenje za svetovni mir!«
Rim, 22. jan. Ob 12.45 ponoči je služil msgr. Migone v kapeli poleg papeževe bolniške sobe sv. mašo, pri čemer jc sv. oče prejel sv. obhajilo. Nato je bral sv. mašo kardinal Giorgi. Ob 1.15 je izjavil zdravnik dr. Battistini, da se je po jnegovem mnenju katastrofa približala. Množice, zbrane na trgu Sv. Petra, se je vsled te vesti polastila globoka potrtost.
Na mrtvaškem odru.
Rim, 22. jan, Papež Benedikt XV. je v svoji poslednji volji določil, da naj bo njegovo truplo v pontifikalni obleki razstavljeno tri ure na papeževem prestolu, zato pa dva dni v cerkvi sv. Petra.
Rim, 22. jan. Okoli 9. ure ie bilo truplo pokojnega papeža Benedikta XV, prepeljano v cerkev sv, Petra.
Rim, 22. januarja. Truplo pokojnega papeža je bilo danes dopoldne v svečanem sprevodu, katerega so se udeležili kardinali in prelati, člani diplomatskega zbora, papeževi dostojanstveniki in papeževa sar-da, prenešeno v cerkev sv. Petra in tam postavljeno na katafalk. Ko je bila ceremonija končana, so spustili v cerkev množico, da si zadnjič ogleda papeževe telesno ostanke.
Seja kardinnlskega kolegija.
Rim, 22. jan. Kardinalski kolegij jc imel pod predsedstvom kardinala-držav-nega tajnika Gasparija svoio prvo sejo. Razpravljal jc o pogrebu papeža in o otvoritvi konklava.
Vodstvo cerkvenih poslov prevzel kardinal Gaspari,
Rim, 22. jan. Po smrti papeža Benedikta XV. je prevzel vodstvo cerkvenih poslov državni tajnik kardinal Gaspari.
Državne šole v Italiji v znak žalosti zaprte.
Rim, 22. jan. Ministrski predsednik Bonomi je odredil, da se v znak žalosti jutri državne šole zapro.
Sožalje.
Dunaj, 23. januarja. »Staahkorres-pondenz« javlja: Zvezni predsednik avslrij-ske republike dr. Hainisch se jc takoj, ko je dospela vest o papeževi smrti, podal na papeževo nunciaturo, ter je nunciju izrazil sožalje k smrti sv. očeta Benedikta XV, Sožalje je izrazil tudi kancelar dr. Schober.
Budimpešta, 23. jan. Ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj posetil pape-škega nuncija in mu imenom vlade izrazil sožalje povodom smrti sv. Očeta Benedikta XV.
Cerkvene odredbe r ljubljanski škofiji.
Škofijski ordinariat ljubljanski je izdal povodom smrti papeža Benedikta XV. posebno izdajo Škofijskega lista z odredbami gospoda knezoškofa. Po tej odredbi se bo zvonilo po vseh cerkvah škofije tri dni po trikrat na dan in ako se v župnijah pravočasno izve dan in ura pokopa papeževega, pol ure ob pogrebu. Slovesne za-dušnice se bodo vršile v Ljubljani v soboto dne 28. januarja, izven Ljubljane pa v ponedeljek dne 30. januarja. Besedilo odredb bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Sodba časopisja o Benediktu XV.
Z ozirom na mirovna prizadevanja sv. Očeta Benedikta XV. 1. 1915. je pisala »Neue Freie Presse« 11. aprila 1. 1915. o papežu: »Papež je ena največjih nravnih sil na zemlji. Mnogo sto milijonov ga časti kot vrhovnega voditelja svojih duš, ki ga je izvolil sam Sv. Duh, da zastopa kot Veliki Duhovnik v smrtnem telesu nesmrtno božanstvo. Tudi tisti, ki se nagibljejo k svobodomiselstvu, vidijo v nasledniku apostola Petra postavo, ki nadaljuje tisočletno tradicijo začenši od rimskega cesarstva skozi cel srednji vek in skozi vse premem-be modeme dobe in ki ni podvržena ni-kaki minljivosti. Prvi papeži so hodili po rimskem forumu, ko se je še bleščal v zlatu in marmorju, obdan od ponosnih impera-torskih palač in od krasote poganskih templjev. Kje je ustanova, ki bi se dala s to primerjati v svoji trajnosti? Papeški primat je bil ustanovljen, ko so še Jupitru v čast zažigali darila; in ta primat stoji trdno še danes, ko nas spaja s starim vekom le še občudovanje umetnosti.«
In isti list je pisal 31. julija leta 1915.J
»Papež predstavlja tako silno nravno moč, da mora vsak poslubniti na njegov, mirovni poziv. Ravno zato, ker ni vladar nad zemljo in nad ljudmi, ampak ker vlada le duhovno, bi bilo ogromnega pomena, če bi se mu posrečilo pripraviti konec vojskovanju.«
Ob isti priliki je pisala »Frankfurter Zeitung« 28. julija leta 1915.:
»Izhodišče papeževe izjave (za mir) je katoliška ideja, ki izroča vse duhovne dobrine v varstvo onemu, ki je za vernike vidni pred.itavitelj drugega svela. Čut odgovornosti in očetovske boli nad strašnim klanjem odgovarja popolnoma nepolitični svetovni in verski ideji papeštva kot od Boga nad ljudi postavljeni ustanovi. Razumevanje Benedikta XV. o stališču papeštva je tfiko, da je on poklican posredovati mir. Nihče ne bo brez ginjenosti čital papeževih tožb o razdejanju, ki ga je povzročila vojska. Naj bo naše stališče napram veri ali Cerkvi, ki jo zastopa papež, to ali ono: nihče ne bo ugovarjal, če kdo na obletnico vojno napovedi ne misli samo na vojne uspehe, ampak tudi na solze, ki jih je povzročila. Ali bodo narodi razumeli 1 plemenito besedo kneza miru?«
Papež in konferenca v Genovi.
»Popolo Romano« je v posebni izdaji prinesel poročilo, da je bil sv. oče, ko ga je napadla bolezen ravno na delu, da se aktivno udeleži genovske konference. Začel je pisati pismo na kardinala nadškofa v Genovi, v katerem je hotel označiti stališče sv. slchce v vprašanju o obnovi fc'v-rope. Na poglavarje vlad je hotel papež nasloviti direkten poziv, naj se zavedajo odgovornosti, ki jo vsak iznied njih nosi pred Bogom. Papež je pa mogel napisati samo začetek pisma, v katerem izraža svoje vesel,e, da se zbere konferenca za po-mirjenjc sveta ravno v njegovem rojstnem mestu, ki se odlikuje po vernosti prebivalstva, kar vzbuja dobre nade na uspeh,
Benedikt XV. Poljakom.
Razmerje Benedikta XV. do Poljakov nam najbolje pojasnuje pismo, ki ga je sv. stolica naslovila na poljske škofe pred plebiscitom v Šleziji.
V pismu se odločno zavzema za pravice Poljske in pravi dobesedno: »Naša ljubezen in Naša naklonjenost za vaš narod pozna samo eno mejo in to ono, ki jo je začrtala pravičnost. Polni ljubezni do Vaše domovine želimo iz celega srca, da bi Poljska kmalu in srečno premagala vse težkooe, ki so neobhodna posledica postanka njene državotvornosti in želimo, da bi čim preje zavladala med njo in sosednimi državami miroljubnost, ki je predvsem potrebna za obstanek in srečen razvoj Poljske...«
Papeževa darežljivost.
Ob Božiču 1. 1921 je daroval za uradnike in njihove družine v Nemčiji pol milijona lir in istotoliko vsoto za Dunajčane.
Za sanatorij v Parizu, kjer se zdravijo bolehni otroci revnih starišev, je daroval 200.000 frankov.
Lani je sv. oče daroval za upokojence južne železnice 10.000 lir.
Med vojno je sv. oče razdal ogromne vsote za sirote padlih vojakov in za invalide. Sploh je ob vsaki priliki, kadar se je zgodila kaka nesreča, vedno kot prvi priskočil bednim in ubogim na pomoč.
Izmed ostalih darov omenjamo samo še darilo 200.000 lir, ki jih je sv. oče poklonil za revne otroke v Albaniji.
Skupno je do prve polovice 1. 1. razdal nad 13 milijonov lir.
OBREDI OB SMRTI PAPEŽEVI.
Ko papež zatisne oko, naznani se njegova smrt takoj kamerlengu svete rimske Cerkve. (Služba kamerlenga je silno važna zlasti ob vakanci sv. stolice, ker je kamerlengo predsednik sv. kolegija kardinalov v konklave in vlada sv. Cerkev do izvolitve novega papeža.) Ko kamerlengo sprejme vest o smrti papeževi, se poda ogledat mrliča. Preden stopi v sobo, kjer leži papeževo truplo, udari s srebrnim kladivom trikrat na duri, potem se trikrat vrže pred umrlim na tla, ga pokliče z njegovim krstnim imenom in trikrat s kladivom potrka na njegovo mrzlo čelo. S tem naznani, da se je z lastnimi očmi prepričal o smrti papeževi in da je zakon o enakosti smrti zadel tudi najvišjega duhovnika sv. Cerkve. Prvi služabnik mu nato poda ribičev prstan in druge pečatnike raj-nikove. Na teh se papeževo ime izbriše v znamenje, da je papeževa oblast na zemlji jenjala. Ko se nato kamerlengo pelje zopet nazaj v svoje stanovanje, zazvoni veliki zvon v stolni cerkvi sv. Petra ter naznani večnemu mestu smrt papeževo. Takoj nato sc oglasijo zvonovi po vseh rimskih cerkvah in zvonijo skozi eno uro. Štiriindvajset ur po smrti se papeževo tru-po odpre in mazili. Truplo se obleče v domačo papeževo obleko in se položi na posebno posteljo, do katere ima pristop občinstvo. Zraven postelje, ob kateri gore štiri velike sveče, stojita dva stražnika, tudi nekaj menihov neprestano moli ob truplu rajnika.
Drugo jutro se zbero kardinali z duhovščino cerkve sv. Petra in truplo blagoslove. Potem ga nese osem duhovnikov, katere spremljajo kardinali, druga duhovščina, nobelgarda in Švicarji, v cerkev sv. Petra, tu se opravijo mrtvaški obredi in se postavi truplo v kapelo najsv. zakrarcenta. Tu leži truplo za omrežjem odgrnieno; samo noge so skozi omrežje dostopne; verniki, ki prihajajo rajnega sv. očeta kropit, poljubujejo noge.
Na večer tretjega dne se kardinali zopet zbero v tej kapeli in med prepevanjem psalma Miserere se truplo prenese v nasprotno korno kapelo. Tu stoji krsta iz ci-ptcsncfjn lesa, katero vikar cerkve sv. Petra blagoslovi, kot zadnje bivališče papeževih zemskih ostankov, če je med kardinali kdo papežu v rodu, ga ta pokrije z belim prtom i>o obrazu in po rokah. Sicer stori to pjipožev hišnik. K nogam rajnika položc tudi rdeč žametast mošnjiček, v katerem so zopet trije mošnjički enake barve, v prvem jo toliko zlatih, v drugem toliko srebrnih in v tretjem bakrenih nov-čircv, kolikor let je rajnik vladal kot papež. Naposled dva papeževa služabnika pogrneta rdeč svilnat prt čez truplo in na-
to se krsta zapre in zabije. Ta krsta iz ci- , presnega lesa se dene potem v večjo krsto iz svinca, v katero je vdolbeno ime papeža, število let njegovega vladanja, dan in leto njegove smrti. Nato kamerlengo svete rimske Cerkve in papežev hišnik svinčeno krsto zapečatita; ta se potem dene še v večjo leseno krsto. V tej trojni krsti polože potem visokega mrliča v predal vrh vrat, ki so na desni od korne kapele. Tu toliko časa leži, da mu narede nov grob. Ako si je rajni papež izvolil poseben grob, ga preneso tja šele čez leto dni.
Za dušo umrlega so devetdnevne molitve, ki se začno tretji dan po smrti. Zjutraj ima zaporedoma en kardinal v korni kapeli črno sv. mašo. Sredi kapele je mrtvaški oder, ki stoji do sedmega dne, ko je namreč veliki, prekrasni katafalk sredi cerkve sv. Petra postavljen. Tu se opravljajo potem mrtvaški obredi za rajnega. Prvi dan se bere v cerkvi sv. Petra za rajnega 200 črnih maš, druge dni pa po sto, razen tistih, ki se bero po drugih cerkvah. Deveti dan pa ima kardinal, ki ga sveti kolegij v to določi, mrtvaški govor. Nato se s slovesno absolucijo dovrše cerkveni mrtvaški obredi.
GovorŠtojanaM.Protiča.
Nadaljevanje.
Hrvatom očitajo, da niso povedali, kaj hočejo. Mogoče. To pa ne sme biti za vlado razlog, da njihovih želj ne upoštevate. Hrvatom se ni le dalo malo, ampak tam je uprava taka, kakoršna je bila v Srbiji leta 1870., ko se je radikalna stranka upria policijskemu režimu. Tako stanje je nemoralno in nenormalno, ki vpliva tudi na vnanjo politiko. Če hočemo svojo državo, ne smemo ostati v takem stanju. Do danes smo prebredli vse težave, in temu se tudi naši neprijatelji čudi o. Mi smo doslej živeli brez ustave cela tri leta, pa država le ni razpadla. Ali mislite, da drži našo državo pokonci samo ustava? To bi bilo žalostno. Neugodni položaj se je razvil vsled tega, ker niso sklenili ustave, ki bi zadovoljevala vse dele troimenega naroda. Večinske stranke so sklenile nesvobodoumno ustavo, ki pač večinskim strankam daje svobodne roke, da jim ne bi bilo treba nositi odgovornosti.
Današnji politični položaj se naslanja samo na eno parlamentarno kombinacijo. To pa stoji v nasprotju z vsemi parlamentarnimi načeli. Danes je mogoča samo zveza med radikali in demokrati. Če bi te dve stranki složni, bi še šlo. Toda nista složni. Druga drugi morata samo verjeti, ne verameta pa ne. Nesporazum med demokrati in radikali je kriv nereda v državi. Zato se dogajajo slučaji, da eno ministrstvo ne more odgovarjati za slučaje, katerih pojasnitev se je zahtevala od pokrajinskih uprav. Iz te politične krize se da najti izhod samo z revizijo ustave. Mnogi njegovi prijatelji so pričakovali rešitve od ustave. Danes jo imamo, a rešitve ni. Zgodilo se jc to, kar je on predvidel. Člani večine naj mislijo, kar hočejo, a danes je revizija tu in se ne da izbrisati. Danes je položaj tak: Ali revizija, ali pa zanikanje ustave. Zanikanje je seveda ložje od revizije. Zanikanje ustave je uničenje komunističnih mandatov. To postopanje ruši osnovne pravice delavstva.
V ustavni državi se ne sme ubijati državnih osnovnih zakonov. Toda iz tega ubijanja izvira tudi ves finančni nered, prometna kriza, in vsa državna kriza. Resnici je treba pogledati v oči in povedati kako je.
A.
0
■P
Belgrad, 23.
jan. Na današnji seji finančnega odbora ,e prometni minister Stanič imel ekspoze o stanju našega prometa. Pekel je, da so po konferenci ravnateljev vseh pokrajinskih direkcij in proučitvi vseh vzrokov, ki so krivi današnjega nesolid-1 nega stanja v prometu, prišli do zaključka, ] da so glavni vzroki današnjih nedostatkov < v slabi kakovosti premoga, vagonov in pra-1 gov, kakor sploh nedostatki v materijalnih ' potrebah za kurjavo. Eden izmed glavnih | vzrokov krize premoga je v tem, da smo morali evakuirati pečujski rudnik in da so se potem radi prihoda razkralja Karla na Madžarsko v času mobilizacije potrebovali vagoni za prevoz vojske in s tem porabile vse rezerve premoga. Rudniki v Srbiji so bili v vojni poškodovani in niso mogli pro-ducirati. Zato so bile srbske železnice navezane samo na trboveljski premog in na premog iz drugih rudnikov. Bosna ne trpi, ker ima dosti premoga, in je tam promet dober. Kakor rečeno, so bile srbske železnice navezane na Trbovlje, tam pa uprava rudnika ni aktivna. Premog se vse leto ni mogel dajati v rezervo, ker ima mnogo žvepla in ako stoji dalj časa na zraku, se zapali. Predlagal jc, da se ustanovita dve novi tovarni briketov, ena v Bosni v okolici Priboja, druga pa v timoški kotlini. Ti dve tvornici bi laliko dajali okoli 40 va-
gonov briketov na dan, kar bi bilo dosti, ker se briketi bolje shranijo. Tudi pragi so ena največjih ovir v prometu. Ako bi bili pragi dobri, bi vlaki lahko vozili s hitrostjo 40—60 km na uro, sedaj pa vozijo 20 do 30 km. En prag lahko zdrži do deset let, pragi pa niso bili izmenjani 8 let. Na naših železnicah bi torej morali izmenjati okoli 80 odstotkov pragov. Veliko lokomotiv in vagonov je potrebnih popravila, naše delavnice pa jih ne morejo popravljati in so se morale lokomotive poslali na Madžarsko, v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško, Popravljalnica vagonov v Nišu bi lahko delala bolje, pa nima materijala. Kredita ima 12 milijonov na leto, porabi pa mnogo več, ker dela od dneva do dneva in mora kupovati vse na meter in liter. Zato je prometno ministrstvo naročilo v Nemčiji na račun vojne odškodnine 3 delavnice. Potem je minister govoril o dvanajstinah v proračunu. Za premog je predvidenih 6 milijonov dinarjev, potrošenih pa je 17 milijonov. Za prage je predvidenih 3,900.000 dinarjev, treba pa jih je 26 milijonov. Da bi ostal promet, kakoršen je danes, se je potrošilo za 82 odstotkov več, kakor je predvideno v dvanajstinah za januar in februar. Zato zahteva od finančnega odbora in finančnega ministra, da se pregleda proračun prometnega ministrstva in da se preiščejo vse železniške direkcije ter odredi, kar je treba. Potem je prometni minister govoril o železniškem osobui, ki po njegovem mnenju ni kos svoji nalogi, ker se je ogromni del predvojnega osobja izgubil v vojni, tako da je bilo po vojni sprejetih 80 cdstotkov novih železniških uradnikov in uslužbencev. Smatra, da bi se morala ustanoviti prometna šola, da bi dobili dobre železniške uradnike in uslužbence. Zahteval je za železničarje obleke, ali ako bi to ne bilo mogoče, da se jim za obleko izplačajo doklade. Dalje je omenil, da je potrebnih 1200 vagonov za stanovanja železničarjev, radi česar ima država na leto 40 milijonov škode. Zato prosi finančni odbor, da bi omogočil gradnjo železničarskih stanovanj. Nadaljnji vzrok slabega prometa je tudi v tem, da ni enotnosti v prometu. Štiri direkcije, ki obstojajo nimajo med seboj zadostne zveze. S tem je prometni minister končal svoj ekspoze in prosil od finančnega odbora izdatne pomoči, ter da se njegovi predlogi sprejmejo. — Nato se je razvila podrobna debata, katere so se udeležili finančni minister dr. Kumanudi in pomočnik prometnega ministra Sava Jelič ter drugi poslanci. Odbor je na koncu sklenil odrediti komisijo, ki se bo natančno poučila o pravem stanju stvari v prometnem ministrstvu in na licu mesta pri železniških ravnateljstvih v Zagrebu, Subotici, Sarajevu in Belgradu ter potem poročala odboru. Seja je bila zaključena ob 13.30.
Iz parlamenta.
Poslanec Gostinfar za železničarje.
Belgrad, 23. januarja. Danes popoldne se je nadaljavaia seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o deklaraciji vlade. Prvi je govoril poslanec Jugoslovanskega kluba G o -s t i n č a r , ki je razpravljal o težkem političnem in gospodarskem stanju, v katerem se danes nahajamo, in zahteval izboljšanje železniškega prometa in stanja železničarjev. Glede deklaracije vlade graja, da se v njej ne nahaja nič točnega o našsm zunanjem in notranjem položaju. — Za njim je govoril zemljoradnik A r a š i č, ki je v glavnem kritiziral delo vlade po sprejetju ustave, da se je sprejel samo zakon o zaščiti države in se izvršile odredbe o raz-veljavljenju mandatov komunističnih poslancev, katere je izvolil narod. Nato je dobil besedo dr. I v a n i č. Deklaracijo vlade je imenoval jedilni list. Grajal je delo vlade, da po sprejetju ustave ni storila važnih stvari, ki bi se po ustavi morale storili. Govoril je o upravi in razdelitvi države, za kar bo v nekaterih dneh potekel rok, določen v ustavi, ter se pritoževal, da se vlada ni požurila, da bi se sprejel ta zakon, doeim se je požurila, da se sprejme ustava. Nato je govoril o prometu in o tež-kočah, ki vladajo v njem. — Za njim je govoril zemljoradniški disident Popadič. — Seja je bila zaključena ob 20. uri.
Za nravni prerod.
Ljubljana, 22. januarja
1922.
Sveta vojska je priredila danes v veliki dvorani Uniona shod za nravni prerod našega naroda. Shod je vzbudil veliko zanimanje in ga je obiskalo toliko ljudi, da je bila dvorana dopoldne in popoldne polna. Otvoril ga je predsednik Svete vojsko duhovni svetnik Janez K a 1 a n , povdar-jajoč v svojem nagovoru, da je namen shodu dvigniti celega človeka nravno, ga očistiti in poplemenititi. Pozdravil je nato prevzv. knezoškofa dr. Jegliča, ki je bil navzoč na celem zborovanju dopoldne in popoldne, zastopnika ministrstva za zdravje, urednika »Treznosti«; Nikolaja Dži rica, zastopnika pokrajinskega namestnika, kateri je pismeno pozdravil zbor,
vladnega svetnika dr. R. Andrejka, ljubljanskega podžupana Juga, zastopnika zdravstvenega odseka, dvornega svetnika dr. Dolšaka in zastopnike višjega šolskega sveta na čelu jim predsednika dr. Bevka. Za predsednika shodu je bil na to izvoljen dekan jur. fakultete, univ. prof. dr. Dolenc. — Zastopnik ministrstva zdravstva, urednik Džurič je pozdravil zbor za ministrstvo zdravstva, povdarjajoč v svojem nagovoru, da podpira osrednja vlada stremljenja Svete vojske. Naš boj se mora vršiti proti zmernim pivcem, ker zmerni pivec postane pijanec, kdor je pa že pijanec, ga ne bomo več spreobrnili. — Vladni svetnik dr. R. Andrejka je sporočil pozdrave pokrajinskega namestnika zbo-rovalcem. Vlada zasleduje z največjim zanimanjem pokret, kateremu je namen, da se bo zopet zgradilo, kar je vojska razrušila; posvetila bo temu gibanju vso pozornost in je podpirala. Vsi zakoni in vse odredbe pa ne pomagajo nič, če nas ne pre-sinja prepričanje, da mora biti drugače. Uspeh se pa more ob prerodu doseči le, če bomo sami sebi najboljši zgled. — Ljubljanski podžupan Jug je pozdravil v imenu mestne občine z željo, da posvetimo vse svoje moči narodu in dvignimo njegovo srčno kulturo. — Za zdravstveni svet je pozdravil zbor dvorni svetnik dr. Dol-š a k povdarjajoč, da se zdravstveni odsek prizadeva odstraniti posledice vojske: dekadenco in alkoholizem in skrbi v tem smislu za dalekosežno izobrazbo naroda in prireja v vseh šolah tečaje o škodljivosti uživanja alkohola. Knjiga docenta d r. Robide se je v več tisoč izvodih razširila med ljudstvom. V imenu Društva slovenskih zdravnikov je zbor najprisrčnejše pozdravil dr. Goesti »povdarjajoč, da bo društvo sodelovalo v delu za prerod naroda. Za višji šolski svet je pozdravil zbo-rovalce nadzornik dr. B e z j a k : Za prerod naroda naj vsi faktorji skupno delujejo: ljudska in srednja šola morata delati za prerod mladine; ker če se to zgodi, se bo dosegel tudi prerod naroda. Šola se ne sme omejevati le na protialkoholni boj, marveč se mora boriti tudi proti posuro-velosti mladine. — Filozof Ž g e č je pozdravil zbor v imenu Akademskega socialnega krožka izvajajoč: »Vsak naj predvsem vzgojuje samega sebe. Na drugem vidi vsak zlo, sam sebe pa pozabi. Pozdravom so sledila predavanja.
(Da I je.)
——mmm——————
Občinske volitve v trstu in Gorici.
Trst, 23. januarja. (Izv.) Včeraj so se vršile volitve v tržaški mestni svet. Končni izid še ni znan in bo mogoče slabši kot se je pričakovalo, ker so fašisti uporabljali vsa že znana teroristična sredstva, da bi onemogočili jugoslovenskim volilcem izvrševanje volilne pravice. Teror je bil celo podvojen in hujši kot pri zadnjih državno-zborskih volitvah, ker je vodstvo organizacije fašistov sklenilo, onemogočiti Jugo-slovenom volitev z vsemi mogočimi sredstvi, samo da bi se mogli napram zunanjemu svetu sklicevati na čisto italijanstvo Trsta. Fašisti so nastopali nasilno tudi proti komunistom, s katerimi je došlo na nekaterih voliščih do ostrih spopadov. Razumljivo je, da so fašisti branili predvsem jugoslovenskim volilcem vstop na volišča. Kolikor je znano po dopoldanskih podatkih, je izid pri 34 volivnih komisijah nastopen: Jugosloveni 384, nacionalisti 5749, republikanci 1393, komunisti 1317, socialisti 890, ljudska stranka 287. Volivnih komisij je 77. Računajo, da bodo dobili Jugosloveni okoli 1000 glasov, nacionalisti 12.000, republikanci 5000, komunisti 5000, socialisti 3500, ljudska stranka 500. To so samo kombinacije. Gotovo je, da se je radi fašistovskega terorja mnogo slovenskih glasov izgubilo.
Gorica, 23. januarja. (Izv.) Pri občinskih volitvah so tudi tu izvajali fašisti silen teror napram slovenskim volilcem. Kakor sodijo, bosta prodrli samo italijanska meščanska stranka in fašisti
Ukinjanje dopisnega urada.
Vodja ljubljanskega dopisnega urada nas obvešča: »čast nam je obveščati Vas, da je predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo na podlagi navodil ministrstva za notranje zadeve (podčrtali mi — Uredn.) s svojim odlokom od 20. januarja 1922, št. 647, odredilo, da se obratovanje »Dopisnega urada pokrajinske uprave za Slovenijo« ustavi dne 31. januarja 1922 itd.«
Kakor se je že poročalo, sta bila predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja Dušan Nikolajevič in predsednik ljubljanske sekcije udruženja F. Smo^ dej zaradi vesti, da se namerava Dopisni urad ukiniti, pri ministrskem predsedniku g. Pašiču. Ta je izjavil, da zadeva sploh še ni bila pred ministrskim svetom in je zagotovil, da se Dopisni urad nc bo uki-n i L Zdaj ga je pa minister za notranje za* deve kljub temu ukinil.
To so metode, katerih smo sicer od te vlade že vajeni, ki pa ni dostojna kulturne države. Če ministrski predsednik v drugih deželah poda kakšno izjavo, potem se razume samo po sebi, da je ta izjava resnična in da drži. Pri nas pa take izjave ne drže. Ker pa smo uverjeni, d u g. Pašič vedno govori resnico in samo .resnico, si ukrepa ministrstva za notranje zadeve ne moremo tolmačiti drugače, nego da je postopalo preko ministrskega predsednika in ministrskega sveta in samovoljno odredilo ukinjenje državnega urada. Kaj 66 za tem skriva, bomo kmalu videli. Na vsak način velja eno: da se na besede iz Belgrada žalibog ni zanesti.
VOJNA KONVENCIJA MED JUGO-SLAVIJO IN RUMUNIJ0.
Belgrad, 23. januarja. (Izvirno) V soboto zvečer je bila podpisana vojna konvencija med Rumunijo in Jugoslavijo.
ŽITA SE VRAČA NA MADEIRO.
Pariz, 23. jan. »Petit Parisien« poroča iz Bordeauna: Bivša cesarica Žita je sinoči dospela semkaj in potuje danes dalje proti Madridu.
Pariz, 22. januarja. >Matin« poroča: Bivanje bivše cesarice Zite v Švici so zvezne oblasti vsled note poslaniške konference skrajšale za deset dni. Bivšo cesarico so prepeljali v zaprtem vozu do švicarske meje, kjer je oddelek vojakov bivši cesarici onemogočil vsakršno občevanje z zunanjim svetom. Ko je Žita došla v Bor-deaux, jo je sprejel Sikst Parmski. Žita je dobila na telefonsko vprašanje od ministrstva zunanjih poslov dovoljenje, da ostane do danes popoldne v Bordeauxu, odkoder bo nadaljevala potovanje v Španijo. Bivšo cesarico je povabil kralj Alfonz, naj bo nekaj dni njegov gost.
NEMČIJA ZA OBNOVO RUSIJE.
Berlin, 23. januarja. V državnozbor-skem odseku za zunanje posle je državni kancelar dr. Wirth obširno poročal o gospodarskih in političnih odnošajih Nemčije napram Rusiji. Izvajanja so dosegla vrhunec v izjavi, da želi Nemčija skorajšnje obnove Rusije. Tudi ne želi Nemčija gospodarskega monopola, temveč nemška vlada je pripravljena, delovati skupno z drugimi interesiranci in sporazumno z onimi ozemlji, za katere naj se ustanove taki sindikati.
STRAŠNA LAKOTA V RUSIJI. —
LJUDJE JEDO MESO MRLIČEV.
Moskva, 23. jan. Kmečki list »Bedno-ta« poroča iz Samare, da so gladujoči v vaseh te pokra ine začeli jesti meso mrličev. Mnogo takih slučajev so ugotovili tudi zastopniki mednarodnih pomožnih akcij.
VIHARJI.
Lizbona, 23. jan. Hudi viharji preteklega tedna so povzročili ogromne škode v portugalskem brodarstvu. Mnogo ladij je bilo vrženih na suho, vsled česar je, kolikor je zdaj znano, mrtvih okoli 30 oseb.
Politične novice,
'+ Kako si »Jutro« predstavlja prerod
naroda. Vsi veliki duhovi našega časa se globoko zamišljajo nad vzroki kulturnega in nravnega propadanja današnje družbe, O tem se je že veliko tehtnega in netehtne-ga napisalo, od Spenglerjevega »Zatona za-pada« do člančkov po dnevnikih. Omenjamo samo še feljton Coudenhove-Calergija v »Neue Freie Presse« 21 januar,a. Ta mislec, ki ni pristaš krščanstva, propadanje zapadne kulture odkrito pripisuje ginevanju krščanske misli v Evropi. Reformacija, prosvitljenstvo in materijalizem, vsi so samo rušili, a ničesar sezidali. Mislili so, da smejo izpodkopali dogmatične temelje krščanskega svetovnega nazora, ne da bi padla tudi krščanska morala. Toda to ie bila usodna zmota, po pravici vzklika Cou-denhove-Calergi. Tudi morala je padla s krščanskim svetovnim nazorom in še in vedno bolj pada! Zdaj nastopajo neki preroki, ki misli,o moralo utemeljiti na nekih zgolj človečanskih etičnih zakonih. Toda človek se ne da moralno vezati od ozirov na človečanstvo, niti lastna vest ga ne more zadrževati, da ne bi sledil svojim zlim sebičnim zakonom, če ni vere v Boga. »Vera v človečanstvu« je le poglobila egoizem, ker ,e človek začel malikovati samega sebe. To so resne misli resnega človeka, ki meni, da naj se človeštvo vrne k idealom Goetheja. Čeprav je tudi to vsega obžalovanja vredna zmota, se da o tem resno disputi-rati. Ni pa resnega odgovora vredno »Jutro«, ki v članku 22. t. m. spričo shoda za preporod naroda v Ljubljani ugotavlja, da je propadanja morale in kulture kriv •— »klcrikalizem!« Ako hočemo Slovenci kulturno in nravno napredovati, se moramo predvsem osvoboditi raznih predsodkov, ki so nam dosedaj zatemnjevali jasni pogled na velika vprašanja. Med najbolj škodljive predsodke pa spada gotovo ta, da je vsega na svetu kriv »klerikalizem«. Liberalni špisburger se namreč s tem potolaži nad lastno lenobo in nemarnostjo. »Jutro« nasvetuje, naj «e cerkev popolno-
ma umakne iz javnega življenja, potem bo za nravni preporod za nas največ storjeno. Če se cerkev iz javnosti umakne, potem izgine zadnji najjač,i faktor moralnega mišljenja in čustvovanja in mase izgube zadnjo oporo v vrtincu povojnega materializ-ma. To je povedal že pri nas vseučiliški profesor dr. Kušej. Kajti potem bodo imeli verižniki, veleizvozničarji in bankirji monopol tudi nad kulturo in moralo. Saj so ti itak krivci propadanja moralnih pojmov v socialnem življenju, posebno, če se ogrnejo v plašč patriotizma. Dobro bi bilo, če bi tudi Jutro« polagoma to uvidelo.
+ Netočna statistika. Belgrajska narodna skupščina je objavila volilno statistiko o volitvah za konstituanto. Kakor ugotavlja »Samouprava«, je statistika popolnoma netočna in je bilo škoda dela in denarja za njo.
+ Naš notranji položaj opisuje belgrajska »Epoha« od 21. t. m. na sledeči način: »Vlada, ki je sestavljena brez volje naroda in brez stvarnih razlogov, ne more živeti, kamo-li delati. Namesto vladne deklaracije je predložila vlada parlamentu kup zakonskih načrtov, a ne meni se niti za to, kaj bo rekla skupščina o njih. Opozicije nihče ne posluša, vladni poslanci pa itak vedo, da se sklene samo to, kar sklenejo klubi. V klubih pa vladna večina poka. Radikali se v vseh važnejših vprašanjih ne strinjajo ostalimi strankami in postajajo to, kar so nekdaj v Srbiji imenovali reakcijo. Oni se protivijo vpostavi parlamentarnih odborov za vojno in za vnan e zadeve. Demokratje postajajo ooortunisti, Glede razdelitve države na oblasti hodijo radikali svoja pota. Danes se ne upa niti ena izmed vladnih strank s pravo barvo na dan. Zato živimo v stanju negotovosti in nejasnosti.«
+ Vtis Proticevega govora. Na zadnji seji parlamenta je imel Stojan M. Protič velik govor, v katerem jo silno ostro kritiziral vladno politiko. Kakor javljajo hrvatski listi, se je dalo v skupščini opažati, da Protičevemu govoru ni pritrjevala le opozicija, ampak tudi velik del radikalov. Odobravanje je bilo zlasti očito, ko je rekel Protič, da radikali padajo v grehe demokratov vsled svoje zveze z demokrati. Iz odobravanja Proticevega govora je bilo razvidno, da Protič v skupščini ni osamljen.
-f Ravnotežje v proračunu. V proračunu so predvideni stroški za vzdržavanje enega ministrskega avtomobila mesečno po 1000 dinarjev. V resnici pa znašajo ti stroški mesečno 8 do 10 tisoč dinarjev. S takimi računi bomo kmalu dosegli ravnotežje v proračunu, pravi demokratom naklonjena belgrajska >Politikac
—	Oficiclno žalovanje za pokojnim papežem traja do dne, ko se prične konklave, t. j. približno 10 dni po smrti.
—	Gospod pokrajinski namestnik Iv. Hribar ta teden ne bo sprejemal. Dne 24. januarja bo uradno posetil okrajno glavarstvo v Konjicah, dne 25. v Litiji, dne 27. pa v Kočevju.
—	čiščenje ljudskošolskih knjižnic na Dunaju. Duna.ski šolski svet, ki je v rokah socialdemokratov, jc izdal naredbo, s katero zapoveduje vsem šolskim vodstvom, da morajo odstraniti iz knjižnic dela 137 pisateljev, pesnikov in pedagogov. Kako izgleda ta indeks, bo vsakomur jasno, če povemo, da se na tej listi prepovedanih avtorjev imenujejo tudi imena Krištofa Schmi-da, Spillmanna, Hoffmanna in drugih priznanih mladinskih pisateljev. Listi označuje,o to socialdemokraško naredbo kot kulturen škandal.
—	Amnestija na češkem. Kakor poroča »Čech«, bo izdana na Češkem amnestija za politične zločine, v prvi vrsti za komuniste. Amnestija bo izdana v slučaju, če bo Rusija res pomilostila vse kaznovane socialne revolucionarce.
—	Napoved dohodnine. Z letom 1922 odpadejo uradni pozivi za napoved dohodnine in rentninej odpravljeni so pa tudi plačilni nalogi. Nujno potrebno je torej, da vloži vsakdo, ki je imel leta 1921 vsaj K 4800.— dohodkov pravočasno napoved in sicer do 31. januarja. Kdor tega ne stori bo zadel večkrat na brezobzirne posledice, ker se mu bo davek predpisal po uradnih informacijah in prisilno iztirjal. Knjižico ValentinaŽuna pod naslovom: »Dohodnina« naj si vsakdo nabavi, da bo znal sestaviti pravilno napoved in vpošte-val vse dovoljene odbitke. Knjiga Žun, Dohodnina je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in velja 4 dinarje. Isto-tam se dobi tudi knjižica: Kakšne neposredne davke imamo in kako j ihplačujemo. Cena 2 dinarja.
—	Direktno telefonsko zvezo med Zu-richom in Prago so te dni odprli. Dosedaj so govorili samo preko Dunaja ali Berlina.
—	Komunistični pos'ancc v Vatikana? Neki urednik »Epoce« poroča, da jc videl priti iz Vatikana komunističnega poslanca Grazia-deija v spremstvu njegovega sina. Graziadei je rekel, da je hote! dati svojemu sinu priliko, da občuduje Vatikan.
—	Is »Uradnega lista«. V 6. Itevilkl »Uradnega lista« je objavljen zakon o okraj*
nih in sreskih sanitetnih upravah. — Razglas glede zavarovanja transportov v inozemski valuti. — Razglas glede prtljažnih priznanic kot potrdilo o izvoru b.aga,
_ — Izprememba nekaterih telefonskih pristojbin in določil. Ministrstvo za pošto in brzo-iav v Bel^radu je izpremenilo nekatere telefonske pristojbine in določbe.Te izpremembe stopijo v veljavo dne 1, februarja t. 1. Naročnine ostanejo vobče dosedanje, izvršile so se le male izpremembe v posameznih kategorijah. Znatno so se znižale naročnine pri onih centralah katere nimajo več kakor 10 naročnikov. Ti bodo plačevali samo tri petine dosedanje naročnine. Važna je določba za trgovce, podjetnike in druge, ki imajo telefon v zasebnem stanovanju, pa ga uporabljajo v poslovne svrhe. Ti plačajo naročnino, kakor da imajo telefon v pisarni ali delavnici. — Za privatno telefonsko napravo na popolnoma iastnem zemljišču ni plačati nikake naročnine; aka pa taka naprava prekorači državno ali drugo privatno zemljišče, se p.ača za vsak posamezni aparat, naj bo na lastnem ali tujem zemljišču, letna naročnina 50 dinarjev. Ako je privatna telefonska naprava spojena z državnim telefonskim omrežjem, je plačati za prvo (glavno) postajo, ki je vezana na državno centralo, naročnino po dotični kategori'i naročnikovi, za vse druge aparate pa po 50 dinarjev na leto. Znatno se ie zvišala prijavnina za telefonske medkraievne pogovore in za posredovanje brzojavk po telefonu. Nftnesto dosedanjih 6 dinarjev, ki iih je stranka piačala enkrat za vsele", bo plačevati 120 Din na lpto-Govorilne pristojbine bodo te-!e: I. pas: 3 Din, II. pas: 6 Din, III. pas: 8 Din, IV. pns: 10 Din.
—	Slovenskega ribarske^a društva drugi redni občni zbor se vrši na Svečnico, dne 2. februarja ob deveti uri dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor prosi za polnoštevilno udeležbo. Vsak član lahko zastopa pet odsotnih članov. Kot pooblnfi ilo velja lanskoletna izkaznica. Sarr.ostone predloge je priglasiti pismeno pred občnim zborom. — Odbor.	(k>
—	2e'ezn'ška nesreia ▼ Kranju. Dne 18. t. m, ob 12, uri 10 minut se je zgodi'a pri premikanju voz s tržiškim strojem velika nesreča. Vagoni so povozili delavca Franca Li-kozaria iz Drulovke št. 25, ki ie dobil več kodnih o^rtin na lektu leve roke in druge težke poškodbe. France Ker^išnik iz Drulovke št. 16 ie pa bil tako te?ko poškodovan, da je zvečer 18. t. m. timrl. Tudi IJko7ar'eve poškodbe so, kakor je konstatiral dr, Šavnik, zelo te*ke.
—	Novi poštni pravilniki, ki stopijo v veljavo 1. maja ali najkasneje 1. junija, bodo obsegali dosti novosti v poštnem poslovanju. Jugoslovanski poštni veščaki so porabili pri sestavi novega, za vso Jugoslavijo veljavnega pravilnika vse, kar so našli dobrega in praktičnega v avstrijskem, nemškem, mažarskem, švicarskem in belgijskem poštnem poslovanju. Novi poštni predpisi so dele v štiri dele. Prvi del bo obsegal splošna pravila, drugi poslovanje s pisemskimi pošiljkami, tretji poslovanje s paketi in denarnimi pismi, četrti pa poslovanje z nakaznicami. Novega bo dosti. Naj navedemo samo en primer. Nakaznice se ne bodo več vpisovale v sprejemne knjige s pretiskom, ampak bo imela vsaka nakaznica na levi strani potrdilo, ki ga bo morala stranka izpolniti. Uradnik bo le pritisnil žig, podpisal in pretrgal perlo-racijo. Po vsebini se nam obeta vseskoz dovršeno delo. In če ne bo potem v pravilnikih vse polno tiskovnih napak, pa bomo z veseljem pozdravili povsem lepo knjigo.
—	Predrzni lalzifikatorji. Iz Bosanskega Bro-da je bil odposlan 1 vagon sliv namenjen za neki dunajski kolodvor. Tekom vožnje so pa doslej neznani storilci fal-ificirali prav vse llsiine tako iz-borno, da pošiljatev ni dospela na določeni naslov, ker rn jo storilci že med potjo — razprodali.
—	Milijonska tatvina. Iz zaprte občinske b'aga'ne v Eggenbergu pri Gradcu sta bila ukradena dva milijona kron. To vsoto so v soboto popoldne zaprli v blagajno. Sledov nasilnega odprtja blagajne ni opaziti. Policija je začela preiskavati to zagonetno tatvino.
—	Razžaljeni župan. Župan Matija Obreza je peljal 8. novembra 1921 vojaško obvezance na 6 tedensko orožno vajo v Ljubljano. Ko je opravil svoj uradni posel, ga je Jan. Kocjančič iz Cerknico v fctrukljevi gostilni ozmerjal, češ da je on kriv, da so ga srbski vojaki pretepavali, ker ni tega za-branil. Ko sta se vozila iz Ljubljane na Rakek, je pa Kocjančič zmerjal župana rekoč: >P. župan, kje si pa bil, ko so me hoteli Srbi tepsti. Kakšen župan si ti: ti si baraba, največja baraba!« Kocjan-čiču jo prisodilo deželno sodišče 200 Din globe.
—	Razpisana poštarska služba. Razpisano je poštarsko mesto v Metliki (%). Prošnjo je vložiti v 14 dneh.
—	Svarilo! Svarim vsakogar, ki bi ne-doletnim otrokom Klemena Pretnar-ja v Zagoricah na Bledu dal posojilo ali sklenil ž n,imi kako kupčijo, brez mojega dovoljenja, da je neveljavna. — Anton Pretnar, posestnik v Lescah, varuh.
štajerske novice.
S žrtev avtomobilne vožnje v Prekmurju.
Šofer Alojzij Pih.er je dne 28. septembra vozil Italijane in Hrvate iz Zagreba preko Čakovca v Lendavo na semenj. Spotoma je srečal več Prekmurcev, ki so gnali živino proti Lendavi. Vozil je tako nesrečno, da je prišla žena llina Ilamerjan iz Zebovc pod avto, ki jo je še nekaj časa vlekel naprej. Vsled težkih notranjih poškodb ie žena umrla. Radi te vožnje se mora Pihler zdaj zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Pri prvi razpravi je šofer tajil, da bi bil hitro vozil in je trdil, da se je žena vsled lastne krivde ponesrečila. V dokaz za to navaja svoje pasažirje, katere zdaj iščejo,
š Priporočljiv občinski tajnik. V Dravogradu je služil RudolI Lamut za občinskega tajnika pod gerentom Kaiserjem. Poleg te občino jo opravljal tajniške posle še pri okoliški občini in še kot blagajnik pri invalidnem društvu. Lamut jo veselo živel, zapravljal in delal dolgove, nekega dne pa zginil, šele tedaj so ugotovili razne nerednosti v poslovanju blagajno in občinske imovine. Kljub vsemu temu je dobil brez posebnega priporočil« o svojem dosedanjem delovanju zopet tajniško službo pri občini Selnica. 7.« njegovo delovanje v Dravogradu so jo pričelo zanimati državno pravd-niitvo v Mariboru, kjer se je vršila prva glavna razprava, ki pa se je preložila, da se na poštnih uradih poizve, ako j« Lamut rea odporna! več
znoskov, med temi tudi na okrajno glavarstvo v Slovenje.n Gradcu.
š »Tržišče pri Sv. Barbari v Halozah
uhin.eno.« Z ozirora na tejadevno notico v «Slovencu« z dne 3. decembra 1921 nam pošilja ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, sledeče pojasnilo; G. okrajni glavar dr, Pirkmajer ni, izpolnivši željo židovskemu trgovcu in mesar u, odpravil tržišča pri Sv, Barbari v Halozah. Res je, da je občinski urad Sv. Barbara v Halozah z vlogo od 26. novembra 1920, št. 457, opozoril okrajno glavarstvo v Ptuju, da posečajo tamošnje tedenske sejme izven občine bivajoči obrtniki-mesarii in prosil za pojasnilo^ če jc to dopustno brer. vsakega dovoljenja. 1 emu opozorilu so kasneje sledi e pritožbe nekaterih domačih obrtnikov. Okrajno glavarstvo kot obrtno oblastvo je moraio zadevo preiskati in ie ugotovilo, d* tržni red za te sejme ne vsebuje določila, po katerem bi te sejme smeli obiskovati z blagom tu j mesarji vsled česar se mora za nje uveljaviti določilo § 67. obrtnega reda. Glasom tega paragrafa smejo izven sejmske občine bivajoči obrtniki na tedenskih seimih prodajati b;ago, Iti ne spada med tržne predmete, ugotovljene v tržnem redu, le tedai, če ie to v dotičnem kraju že od nekdaj v navadi, ali če jih k temu pripusti politično deželno obla-stvp (tnčacno tukavSnji urad). Ugotovilo se je dalje, da nista podana ne eni ne drugi pogoj rečene^a paragrafa, ker pribajajo tuii merari k Sv. Barbari šele od jeseni leta 1919., in ker ni bilo dosedaj izdano omenjeno oripustilo. Zato je okrajno glav.-ratvo kot tako, >'n ne mo*očfe g uradni vodja k! odloka nUi sam podpisa! ni, temeliem S 67. obrtnega reda ukinilo pesečen'e tedenskih seirnov pri Sv. Barbari po tujih obrtnikih, k čemur je bilo isto v svrho varovan;a zfkona in državne avtoritete rrimnrnno. Pač pa -'e okrajno glavarstvo nozne<'So prefnio občine za prinusH-tev tu "h mesarjev iz Hrvaške predlnfi'o sem^-ij kot nu'no jn s Ti^oročilom, in to c!o n.ivzlic rigoroznemu stališču hrvatskih obla-etev.
SoStftarStVO.
BORZA,
Zagreb, 23. januarja. (Izv.) Devize: Budimpešta 44.75—45, Berlin 151—153.50, Italija 13.25, London 1286, New York 302, Pariz 24 80, Praga 565, Dunaj 3.25, Ziirich 56 25—56 50, napol. 1050, — Valute: nemške marke 155, dolarji_ 297—302.
Ziirich, 23. januarja. (Izv.) Devize- Budimpešta 0,75, Berlin 2.57, Italija 22.50, London 21.67, Npw York 515, Pariz 41.50, Pratfa 9.40, Dunaj 0.15, Zagreb 1.75. Varšava 0.15, Holand-ska 187.50. — Valute: n. a. K 0 08.
Dunaj, 23. januarja. (Izv.) Budimpešta 14.70, Ber in 50.25, Italija 435, London 429, New York 6SC0, Pariz 805, Praga 190, Zagreb 32.50, Holandska 3700.
g Sadni ogledi. Minolo jesen je priredil oddelek za kmetijstvo tukajšnje pokrajinske uprave po svojih strokovnih organih več sadnih ogledov po Sloveniji z namenom, da se prouči, katere pomolo-ške in domače sadne vrste so kljub skrajno slabi sadni letini vendarle povoljno ob-obrodile. — Sadni ogledi so se vršili v Šmarjeti, v Žabnici, v Pišecah, v Globokem, pri Sv. Petru na Medvedjem Selu, v Ptuju, v Mariboru in v Guštanju. V obče sc bile razmere za prirejanje takih ogledov precej neugodne. Ponekodi je bila preslaba sadna letina in zaradi lega malo zanimanja, sad-e ie zorelo mesec dni prej nego običajno in so se vršili ogledi deloma prepozno. Splošno slabo razpoloženje kmetskega prebivalstva zaradi nenavadne suše je tudi slabo vplivalo na udeležbo pri takih prireditvah. Kljub raznim oviram se jo vendar dognalo, da so nekatere znane in že vpeljane pomološke vrste kljub neugodni pomladi in katastrofalni suši vsaj deloma obrodile (kanadka, mašanegar, bo-bovec, šampanjska reneta i. dr.) Proučilo se je tudi nekaj domačih vrst,ki so vredne, da se razmnožujejo in širijo po dotičnih sadnih pokrajinah (trdika, vidvanjka i. dr.) Da se bo dosegel v tem oziru še boljši uspeh, se bodo v prihodnje prirejale po večjih središčih posameznih sadjarskih pokrajin male lokalne sadne razstave, na katerih se bodo tečno določili sadni izbori za dotične pokrajine. Prirediti bo treba tudi specijelne razstave za češnje, moštnice, orehe in breskve.
g IV, mednarodni vzorčni velesejem ▼ Pragi se vrši letos v času od 12. do 19. marca 1922.
g Izdavanje uverenj za izvoz valut od strani odbora Narodne banke in njenih filial.
Ljubljanska carinarnica je dobila od generalne direkcije carine pod št. 1401 z dne 9. januarja t. 1. sledečo brzojavko: »Z odlokom finančnega ministra z dne 9. t. m. je odobreno odborom Narodne banke in njih filijal tudi nadaljnjo izdajanje odobreni in uverenj o izvozu valut, toda samo individualno in za vsaki slučaj posebej ter se morajo uverenja odvzemati.«
g V inamenju vo'ekapitaIizma. Poljski listi poročajo, da se snuje poljsko rumunski petrolejni trust s sodelovanjem ameriškega kapitala. V tru-stu bo koncentrirana vsa petrolejna produkcija na Poljskem in Rumunskem.
g" Dividcndo avstrijskih podjetij. Mednarodna zavarovalnica proti poškodbam in Škodam 28 odstot.; Bratje Enderlin, del. družba 82 odstot.; Banko za avstrijske dežele 6 odstot.; Prva graška delniška pivovarnica 30 odstot.: Cukrarnica v Suhih Krkih, del. družba 40 odstot.; >Austro«, petro-tojna del. družba 10 odstot.
g Ono vinu padajo pa ne v Jugoslaviji, ampak na Mažarskem Iz Budiihpešte poročajo namreč, da je izvoz mažarskih vin skoraj popolnoma prenehal. Avstrija ne kupuje, zaradi nesrečno valutne razlike, izvoz v Češkoslovaško je pa tudi na vso moč slab. Zadnji teden so ponujali vinogradniki 12 stop. vina po 20-80 mažarskln Kron, sladko 13—14 stop. pa po 40 do 42 mažarskih kron.
g Nova banka v Ljubljani. V Ljubljani se sedaj vrši podpisovanje delnic nove bank« »Trgovske banke d. d. v Ljubljani«. Delnišk« glavnica znaša nad 10 mi iionov kron. Bank bo v Ljubljani kmalu več kot trgovcev.
g Zlat denar ▼ prometu. Švica bo dala zopet v promet zlat denar, in sicer bo plačevala ž njim uradnike.
g Padanje cene petroleja ▼ Ameriki. Cene petroleja so padle pri barelu zopet za 25 centov in stane sedaj 3 dolarje 25 centov. Letošnja produkcija petroleja je za 97 odstotkov višja kakor leta 1912.
g Italijanska tovarna električnih žarnic »Societa Edison per la fabricazione delle lam-pade«, ki je bila osnovana 1. 1885, je vsled inozemske konkurence ustavila obrat.
g Padanje cen tekstilnemu blagu na če-
sio "
! S<
stotkov.
škosiovaškem, Vsled dviga češkoslovaške valute so padle cene tekstilnemu blagu za 25 od-
g Semenj za angleške industrijske produkte. Med 27. februarjem in 10. marcem 1922 se vrši v Londonu in Birminghamu veliki semenj industrijskih produktov Anglije (British industries fair). Opozarjamo na ta veliki semenj naše jugoslovanske trgovske kroge.
g Železniška konferenca v Rimu. Med 18. in 30. aprilom se vrši v Rimu železniška konferenca. Italija je povabila našo državo, naj pošlje na konferenco delegate.
lj Župan dr. Pcrič je odpotoval v občinskih zadevah v Belgrad ter ta teden odpade sprejemanje strank.
lj Predavanje za inteligenco. Opozarjamo na današnje aktualno javno vseuči-liško predavanje v Alojzijevišču, I. nadstr.
Predava univ. prof. dr. F. G r i v e c o vzhodnem pojmovanju cerkvenega prvenstva. Začetek ob polosmi uri zvečer. Vstop prost.
lj Svetosavska »lava. Pravoslavna eerkev slavi 27. t. m. sv. Savo. V Ljubljani priredi ta dan ljubljanska pravoslavna cerkvena opština školskn svetosavsku slavu ob 10. uri v dvorani Kazine.
lj Starešinsko predavanje se vrši v petek, 27. t. m., točno ob pol 9. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Predava dipl. eksp. akad. Fr. Miklavčič o narodnostnem vprašanju v anglosaškem svetu. Vabljeni člani starešinstva, po njih vpeljani gostje in člani kat, akad. društev. — Predsednik.
lj Prosveta frančiškanske župnije priredi danes v torek ob 8. uri zvečer predavanje v običajni dvorani. Predaval bo g. prof. dr. V. Šarabon. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
lj Sentpeterski družabni klub. Drevi se vaja ne vrši
ljProlesorsko društvo — sekcija Ljubljana ima v sredo dne 1. februarja t. 1. ob 9. uri v rlsalnici Vodnikove gimnazije v Ljubljani izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: n) Načrt zakona za srednje šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; poroča v to svrho izvoljeni odbor; b) slu čajnosti. (K)
lj Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k 1. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v torek, 31. jan. ob 15. (3.) uri popoldne v
posvetovalnici oz. risalnici I. dri. gimn. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora; 2. Referat o načrtu zakona za srednje šole; 8. Samostojni predlogi ; 4. Slučajnosti. — Odbor.
lj Nevaren vlomilec prijet, Revirni nadzornik Gruden je 21. t. m. aretiral trgovskega sotrudnika Josipa Omerzo. Pri njem so našli 98.181 kron in 6000 kron vredno zlato uro. Omerza je po dolgem obotavljanju zaslišujo-čemu revirnemu nadzorniku Zajdeli priznal,
da je izvršil vlom pri trgovcu Josipu Vidmarju, kateremu je uropal blagajno. Dalje je ugotovil detektiv Grk, da je Omerza izvršil
dne 5. decembra lani vlom pri Mariji Markelj, kateri je odnesel 10.000 kron.
lj Razprava proti poštnim uradnikom se bo
pričela 6. februarja 1922 ob pol 9. uri. Razprava bo trajala tri dni. Ker ie povabljenih k razpravi 52 prič, se bo razpravljalo v porotni dvorani. Zbornemu sodišču bo predsedoval in vodil razpravo deželnosodni svetnik dr. Skaberne. Na zatožni klopi bo sedelo 9 poštnih uslužbencev, kateri so obtoženi tatvine dolarjev.
Cerkveni vestnik.
c Salezijansko sotrndstvo. Pobožnost v čast Mariji Pomočnici Kristjanov se vrši v torek 24. t. m. ob 5. uri zjutraj v notranji kapeli zavoda.
Orlovski vestnik.
Sentpeterski Orel Ima redni fantovski večer v sredo ob 8. uri. Ob pol 8. uri pevska vaja, po vaji predavanje gosp. prof. dr. Šarabona o atle-
tiki Pridite zanesljivo vsi in pripeljite še nove člane. — Predsednik.
Članski suakl. Došll so novi članski znaki. Vsled visokega *?čaja češke krone stane komad Din. 5.—. Ker je zaloga jako majhna, takoj znake naročite.
Orliška šefa predsedstva bo v sredo, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne v orlovski pisarni.
Učiteljski vestnih
Podružnica Slomškove zveze za ljubljansko okolico zboruje v četrtek, dne 28. januarja t. 1. z dnevnim redom: Načrt šolskega zakona. Začetek ob pol 2. uri popoldne v šoli v Mostah. Tovariše in tovarišice opozarjam, naj pridejo tozadevno na zborovanje pripravljeni. — Predsednik.
Podružnica Slomškove zveze za LJubljano ima zborovanje v torek, dne 24. t. m., ob 6. uri zvečer v šentjakobski dekliški šoli.
Predsednik.
Turistika in športi
Redna glavna skupščina L. N. P. se
vrši v soboto, dne 28. t. m. ob 20. uri zvečer v posvetovalnici ljubljanskega magistrata in ne ob 19. uri, kakor je bilo prvotno objavljeno. — Tajnik,
Kaj Je E£saf(uicS - fo se zna! Lekarnar Feller - Stubica!
Iščo s© za takojšnji nastop izurjena iu
!Sna prodajalka rogo8laTba£
na Vrhniki. Glavni pogoji: poštenost in pridnost. Starejše moči imajo prednost. — Ponudbo na Glavno ralogo tobaka na Vrhniki.	248
samostojna KUHARICA 1 4 otroci
«e takoj sprejme. Plača po dogovoru. — Naslov se izve pri upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 234.
nova, dcbelo-: zrnata in :
Leča za kuho, makovo seme v™0*
Ljubljana, Wolfova uliea 12. Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen. 254
Gostilno na račun ■5o£»
gospa, bodisi v mestu ali na deželi Vodila bi tudi večjo restavracijo ali hotel. Cenj. ponudbe na upravo pod »Poštena«.
Na prodaj^Sv^Vi
Mokronogu na Dolenjskem, obstoječe iz hiše, vrta in njive; hiša jo primerna tudi za trgovino ali obrt. Več se poizve pri: VOJSK, BELTINCI PREKMURJE. 259
Kupim HARMONIJ!
Pišile na ŽUPN1 URAD KRKA pri Stični.	205
t
Umrla je naša zlata
LasCIia,
vsa naša sreča.
HELENA in FRANCE JANŠA
gcneralšfabni major v p. V Ljubljani, dne 23. januarja Mest. pogreb, zavod v Ljubljani

Vajenca za mesarsko obrt
takoj sprejmem. PAVEL G0LJAR mesar in prekajevalee, Dravlje, p. St Vid nad Ljubljano.	271
KUPI SE stara, dobro ohranjena
blagajn
štev. 5 ali 6. Ponudbe naj se naslovijo na LJUDSKO POSOJILNICO V NOV KM MESTU.	263
Les za žago.
Smrekove, bnkore in hrastove hlode kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe franko vagon nakladalna postaja.
Ivan šiška. t0Ta^rnritTta
LJUBLJANA, METELKOVA ULICA 4. Istotam se sprejme zanesljiv in izvežban
GATERIST
če mogoče za takojšen nastop.
262
zvitke kadilo sveče za hišno uporabo
po zmernih cenah priporoča svečama
J KOPAČ & C0.
Ljubljana, Celovška cesta št. 90.

i' Oreai Henrie", Psris
barva lase v vseh ntiancah in
m izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Peti a cesta št. 32.
Zahvala.
Vsem onim, ki so povodom smrti našega dobrega očeta, oziroma soproga, brata, strica, gospoda
Alojzija Minatti-ja
trgovca in posestnika na Igu
i nami srčno čutili, se tem potom Javno zahvaljujemo. — Prav prisrčno se zahvaljujemo starosti in podstarosU Jugoslovenske gasilske zveze g. ravnatelju Fr. Barle-tu in občinskemu svetovalcu Jos. Turku, društvom ižanske in grosupeljske gasilske župe, zastopstvu ižanske občine, šolskemu vodstvu na Igu ter trgovcu g. Perdanu, ki ste spremili ranjkega na njegovi zadnji poti, kakor tudi gasilnemu društvu Ig, društvu Sokol Ig, Kmetski hranilnici In posojilnici na Igu, g Palme za prekrasne vence in cvetice, g. nadučitelju Mikužu in vsem vrlim vaščanom, ki ste nam s svojim sočuvstvo-vanjem, plemenitim delom, blagim mišljenjem pomagali v zadnjem trenutku ter Vas prosimo, da ohranite ranjkega ▼ blagem spominu. Ig - Ljubjana, dne 23. prosinca 1922.
270	žalujoči ostali.
OkiROftE
harmoniji, violine In vse glasbene potrebščine S.rane na debelo in drobno,
Hii^nz Breznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Išče se za veliko žago
t Bosni: 5 samostalnih, zmožnih logarjev (Gatlermeister); 2 posebno zmožna Žagarja, katera bi pozneje bila tudi kot žagarska mojstra vešča, in 3 brusače (Schleifer). — Natančneje se poizve pri tvrdki D. RAKUSCH, veletrgovina z železnino, CELJE.	188
Stavbeno podjetje
Al. in Valentin Accetto,
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14,
zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
—um—a—
I. vrs.e
novo blago
popolnoma godno dobiva se povsod! Prva hrvatska tvor-nlca salam, sušenega mesa in masti M. & vdiov^ sinov; d. ti.
Petrinja. Glavno zastopstvo]
za Slovenijo R. Burne in drug'
Ljubljana Celje • f.aribor
Nakazila v Rusijo.
Vsa nakazila v sovjetsko Rusijo, brzojavna in navadna, akreditive, in sicer v celo sovjetsko Rusijo, kakor tudi v sovjetske republike Geor-gijo, Ukrajino in celo Sibirijo oskrbuje v vsakem znesku zanesljivo in promptno v sovjetskih rubljih po najboljšem tečaju
Zadružna gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38 \1.,
kakor tudi njene podružnice v Somboru, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Sibeniku, Djakovem in ekspozituri na Bledu.
Sedanji kurz sovjetskemu rublju je približno ena naša krona = 600 sovjetskih rubljev.
M.G.S
10
JtTRINJA
*tipodgane, stenšce, Scur«i
In vsa golazen mora poginiti. iko porabi ute inoja najbolje prui/kušen* m .plodno hvaliena trud-ttva, Kot p rut i poli.kim in hišnim mišim iv 16 '.a pod;mi h K 20 /.a ščurke Iv 2« za ste- ' aloe K it| uniaovahn' moljev K Iu in 20; proti mrčesom K 10 in 20 m«Ho proti osem Dri ludeh li '0 - »U živini K 10'- ; za uii t obleki n merilu K. 10 in 20 pri.u mrčesu ua sadja m zolenlaSl proti mravljam in in !0 K. 1'oailja no pov etiii Zav" ■ a okspon
M Jtin fr, Pe rl j si: a ki 3. Z greb 39.
rr.cvoeiu ri veojeui odjamu tio ust.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva bila potom mestnega stanovanjskega urada prisiljena izprazniti najine dosedanje trgovske lokale na Gosposvetski cesti št. 10
v lastno hišo na Dunajski cesti št. 11, poleg Figovca
prej Agnola, ne da bi imela čas isto potrebno preurediti.
Priporočava se za nadaljnjo naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem
Zalta & ŽiliC trgovina železnine :: Ljubljana.
253
mmmmmmmwmmmm&
KORAMT	ii
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za	S
pokrivanje streh in obloženje zidov. — Tovarna v	rai a
Karlovcu (Hrvatsko). Glavno zastopstvo za Slovenijo:	-SF5J
Fran Hočevar, Moste, p Žirovnica
Gorenjsko.	Jjj
Stavbeniki, podjetniki, pokrivati in vsi, ki hočete imeti dobro	■■ <Lk
pokrito streho, lignrno proti dežju, toči, snegu, požaru in	J®
81 viharju, lahtevajte oferte I	63^3
mMmMmmmmmmmMmiAmM&mnmmmmmm®
Akcijski kapital Oi 30. ooo. ooo
Rezerve & 16,ooo.ooo
jugoslovanska Union-banka
preje Mariborska eskompina banka
ustanovimo L 1872
Beograd, gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec
expotftura v Skofjiloki
"izdaja konzorcij »Slovenca«, "	Odgovorni uretinik Mihael Moškero v Ljubljani,	Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani
Jfivršuje vse bančne posle najkulantneje.