Poštnina plačana y gotovini. Leto XIX.. št. 190 LJubljana, četrtek 18. avgusta 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, gelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7« Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga äslq 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon št. 2455, .Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Pater Andrej Hlinka f Voditelj slovaške opozicije, papežev komornik in protonotar, poslanec praške zbornice msgr. Andrej Hlinka, je snoči podlegel bolezni, ki ga je mučila zadnjih par let in ga je letošnjo pomlad z malimi presledki prikovala na bolniško posteljo. Redil se je 28. septembra 1864 v selu Černovi. Ime moža in ime njegove rojstne vasi sta bili do prevrata dva svetla simbola junaškega odpora Slovakov proti brezdušnemu madžarskemu nasilju. V Cernovi je bil namreč v začetku tekočega stoletja oni grozoviti pokoli nedolžnih slovaških kmetov, ki So^ se ustavljali imenovanju župnika-madžarona in zahtevali, naj se na to mesto imenuje priljubljeni narodni voditelj Andrej Hlinka. Okrutni černovski dogodki so razširili ogorčenje nad madžarsko strahovlado po vsem omikanem svetu in zadali hud udarec lažnjivi legendi o madžarskem viteštvu in svobod oljubju. Toda madžarski bes, ki je že dotlej vztrajno zasledoval mladega duhovnika Hlinko, ovirajoč ga na vsakem koraku pri njegovem velikem delu slovaške narodne probuje, se je za čer-novske dogodke znesel nad slovaškim narodnim borcem. Hlinka je moral za dve leti v ječo, ki pa ni zlomila njegovega odpornega duha. Komaj na svobodi, je nadaljeval organizatorno delo probuje, za kar ga je madžarski režim ponovno nagradil s poldrugim letom zapora. Po teh bridkih izkustvih Hlinka sicer ni izgubil poguma, toda sami Slovaki so skrbno pazili, da mu niso dajali nreveč prilike, da bi se bil izpostavljal. Prvih 54 let Hlinkovega življenja je poteklo v znameniti neustrašene borbe slovaškega življa proti madžarski strahovladi. V tej dobi je bil Hlinka tudi navdušen pristaš najožjega sodelovanja s Čehi, ki so slovaškemu gibanju nudili mnogo materialne in moralne pomoči. Bil je pogumen revolucionar, ki je videl rešitev Čehov in Slovakov le v čim tesnejši povezanosti in bratski zvestobi v orjaški borbi na dveh frontah: proti Nemcem in proti Madžarom. Hlinkovi članki .govori, pisma in razprave iz onih svetlih dni njegove mladeniške in moške dobe odsevajo najčistejše slovansko domoljubje ter najudanejšo privezanost k ideji bratstva in edinstva Čehov in Slovakov. Hlinkovo ime je pomenilo tedaj med Slovaki prapor odpora proti zatiralcem. okoli njegove osebe se je zbiralo vse, kar je čutilo slovaško, njegova beseda je bila zakon in njegov ugled kot hrabrega borca in narodnega mučeni-ka je bil visoko v časteh ne samo doma in v zgodovinskih deželah češkega kraljestva, marveč tudi v ostalem svetu. Hlinko so posečali najznamenitejši možje predvojne evropske politike, njegova borba s krivico in njegovo muče-ništvo je vzpodbudilo Björnstjerna Björnsona k znanemu apelu na vest omikane Evrope, ki je spodbudil znanega angleškega publicista Setona Watsona, da se je lotil proučevanja slovaške usode ter v svojih delih do dna razgalil madžarsko barbarstvo. Na žalost in na veliko nesrečo Slovakov ter na veliko škodo države pater Andrej Hlinka na svoja stara leta ni znal pravilno izrabiti velikega moralnega kapitala, ki si ga je bil stekel v svojih mlajših letih. Podoba je, da mož v ničemer ni bil dorastel novi dobi, novim zahtevam in potrebam. Zagrizel se je s starčevsko trmo v pittsbur-ško pogodbo ter zahteval nje izpolnitev do zadnje pičice, prezirajoč popolnoma dejstvo, da so Slovaki v svobodi dobili vse, da so postali enakovredni državljani, v političnem pogledu gospodarji svoje zemlje, v gospodarskem pogledu pa doživeli razmah, kakršnega se niso mogli nadejati v svojih najsmelejših sanjah. Ne poznavajoč duhovne strukture češkoslovaškega naroda, se je stari pater ustrašil duha svo-bodnjaštva, ki je zmagovito vel preko meja zgodovinskih dežel češke krone, zaprl se je v svoj konservativem tako globoko, da mu niti Šramkova katoliška ljudska stranka ni bila dovolj pravoverna in katoliška ter se je zabari-kadiral za mrtvo črko pittsburške pogodbe. Ta okorelost chiha je bila dobrodošla vsem onim, ki so z glavami in nogami stali še v stari madžaronski miselnosti. Obdali so starca, ga s svojim zlim prišepetevanjem tirali do skrajnosti, da je poteptal svojo preteklost prvo-boritelja za slovaško narodno stvar ter ga rinili na četo protidržavnega, pro-pokreta. Njegova stranka je postala zatočišče mnogih sumljivih živTjev in tinarodnega in slovaštvu škodljivega niti veleizdajalska Tukova afera, ki je pokazala, da ravno Hlinkov najožji svetovalec stoji v službi tujine in dela Po navodilih sovražnikov češko-slovai-škega naroda, ostarelemu narodnemu borcu ni odprla oči. V svoji zasleplje- MIRNEJŠE PRESOJANJE POLOŽAJA nemške Zadovoljivi odgovori iz Berlina in Prage so glede na manevre pomirili angleško in francosko javnost Pariz, 17. avgusta h. Vsi pariški listi se še vedno obširno bavijo z nemškimi manevri. V nasprotju z včerajšnjimi alarmantnimi vestmi pišejo vsi današnji listi zelo mirno in podčrtavajo hladnokrvnost, s katero merodajni krogi presojajo položaj. V Franciji kljub prvotnemu vznemirjenju ni nikjer opažati kake panike. Vsa Francija gleda na razvoj dogodkov v Srednji Evropi popolnoma mirno in trezno ter z največjo samozavestjo. Listi zlasti podčrtavajo popolno soglasnost med Francijo in Anglijo, poudarjajoč, da bosta obe za-padni velesili v vsakem primeru nastopili popolnoma enotno. London, 17. avgusta h. Za presojo splošnega mednarodnega položaja smatrajo nocojšnji londonski listi za značilno dejstvo, da se je ministrski predsednik Chamberlain odločil, da nastopi konec tega tedna svoj dopust in odpotuje na škotsko. Danes dopoldne je zunanji minister lord Halifax, ki se je vrnil s tedenskega odmora, najprej obiskal ministrskega predsednika Cham-berlaina, s katerim je imel dve uri trajajoč razgovor. Nato se je sestal s francoskim poslanikom, za tem pa je sprejel angleškega poslanika v Pragi ter nemškega poslanika v Londonu. V poučenih krogih zatrjujejo, da so dobili danes zadovoljive vesti iz Berlina in Prage ter da mnogo bolj optimistično gledajo na razvoj dogodkov kakor včeraj. Mnogo je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je danes prispel odgovor generala Franca na angleški predlog glede umika tujih prostovoljcev. Republikanska španska vlada je že pred dvema tednoma odgovorila, da sprejme angleški predlog. Hitler v Döberritzu Berlin. 17. avgusta. AA. Vodja rajha, kancelar Hitler, je danes obiskal pehotno šolo v Döberritzu in prisostvoval vajam pehotnega polka. Skupni ali delni manevri ? Pariz, 17. avgusta, b. Havasov poročevalec v Berlinu pošilja naslednji dopis: Nemški jesenski manevri, ki so se začeli v ponedeljek, niso omejeni na določena ozemlja, nemški listi pa jih prikazujejo samo kot delne manevre na omejenih področjih. Vojaški organ »Deutsche Wehr« označuje na primer letošnje leto za leto »malih manevrov«, katerih posebnost naj bi bila v tem, da sodelujejo pri njih rezervisti v določenih skupinah in strnjenih enotah. Sedanji manevri ne smejo prekoračiti nalog, ki jih mora pri manevrih izvesti ena divizija. Samo vsaka tri leta. začenši z 1. 1940, bodo v Nemčiji skupni manevri, pri katerih bo sodelovala vsa vojska. Podrobnosti o letošnjih manevrih seveda niso znane. Zdi se, da so namenjeni predvsem tehnični izvežbanosti čet. Zato ne bo izvedena nobena konkretna naloga razen poskus naglih akcij s sodelovanjem motoriziranih oddelkov. Manevri bodo v vsej državi in bodo trajali kakih 12 tednov. V tem času bodo morali izvršiti predpisane orožne vaje vsi nemški rezervisti. katerih število se ceni na 1.350.000. Temu številu pa je treba dodati še okoli 3—400.000 delavcev v Porenju, tako da bi skupno število vseh vojaških vpoklicancev znašalo blizu 1,750.000. čsl. vojaški strokovnjak o nemških manevrih Praga, 17. avgusta, b. Stanislav Yester, znani češkoslovaški vojaški publicist, objavlja v »Lidovih Novinah« uvodnik o nemških manevrih, v katerem presoja zlasti njih obseg in pomen z vojaškega vidika ter piše med drugim: Trditev nemških uradnih krogov, da ne gre pri sedanjih manevrih za kake velike manevre, je točna. Dejansko bo na vsem rajhovskem ozemlju kakih deset ločenih orožnih vaj. Koliko divizij rezervistov sodeluje na teh orožnih vajah, je težko reči, toda po izkušnjah mobilizacije leta 1914 bi se smelo domnevati, da namerava današnja Nemčija postaviti poleg vsake aktivne divizije še po eno rezervno. Letošnji nemški manevri naj pokažejo, kakšen ofenzivni in defenzivni pomen ima taka rezervna divizija tako po taktični kakor tehnični preizkušnji. Okupacija Avstrije ni pokazala posebne sposobnosti za boje na tujem ozemlju. S strateškega vidika pa naj letošnji manevri pokažejo kvaliteto rezervnih suhozemskih sil. Vojak ne pomeni nič, dokler ni včlenjen v neko taktično enoto, kakor to potrjujeta tako španska kakor kitajska vojna. V bodočih vojnah se bodo izkazale samo visoke kvalitetne taktične enote z dobrim vodstvom, ki bodo vsestransko dobro iz-vežbane. Manevri naj nemškemu vodstvu pokažejo, v koliko je nemška armada že pripravljena za veliko ofenzivno vojno. Pri tem bo seveda zelo veliko vlogo igralo vprašanje nemških zalog. Rezultati manevrov bodo odločilno vplivali na nemške vojaške načrte in možnosti. Čehi lahko izvedejo mobilizacijo v 8 urah London, 17. avg. o. »Dailv Mail« poroča danes o včerajšnji seji češkoslovaškega vrhovnega obrambnega sveta, da je na njej zunanji minister dr. Krofta obrazložil sta« liišče angleške in francoske vlade. Med drugim je izjavil, da se nasveti iz Londona in Pariza glase takole: Češkoslovaška naj bo pripravljena, a naj ne reagira na pro-vokacije. Vojni minister Machnik se je na seji izrazil iz taktičnih razlogov proti mo« bilizsaciji. Poudaril je, Ha ee mobilizacija na Češkoslovaškem lahko izvede v 8 urah. Dobrohotna nevtralnost Italije nasproti Nemčiji Gayda o italijanskem stališču nasproti nemški politiki proti češkoslovaški Berlin, 17. avgusta h. časopis »Wille und Macht«, glasilo Hitlerjeve mladine, objavlja dva važna zunanjepolitična članka. Enega je spisal direktor rimskega »Giornale d'Italia« Virginio Gayda, drugega pa Konrad Henlein. Gayda trdi, da je sedanjo srednjeevropsko napetost zakrivila samo češkoslovaška. Runcimanovi misiji pripisuje pomen le z velikimi pridržki. Praška politika nasproti italijanskim nacionalnim interesom je bila vselej hladna in sovražna. Spričo tega, pravi Gayda, ne bo Italija stavila nikakih pridržkov nemški politiki, pa naj ta zavzame po svoji odgovornosti kakršnokoli smer. Politika »dobrohotne nevtralnosti«, ki jo je Italija vodila nasproti Nemčiji v zadnjih letih njenega konflikta z Avstrijo, mora še z večjo upravičenostjo obveljati v češkoslovaškem primeru. Gayda se nato dotika odnošajev do zapadnih velesil in ne izključuje možnosti njih izboljšanja, misli pa, da ne more nastopiti za to ugoden trenutek, dokler bodo notranjepolitične skupine vplivale na politiko francoskega zunanjega ministrstva. Odločno pa se Gayda zavzema za čimprejšnje uveljavljenje angleško-italijanskega velikonočnega sporazuma in pripominja: Zaroka ne sme predolgo trajati, kajti sicer se obe stranki druga drugi izneverita po duhu in običajih. Konrad Henlein napada v svojem članku češkoslovaško notranjo politiko in piše med drugim: Država, ki ima v svojih mejah tri in pol milijona narodne veje sosednega na----- 1 B——— nosti je šel pater Hlinka tako daleč, da je njegova stranka zaradi obsodbe tujega plačanca in ogleduha izstopila iz vladne koalicije (1.1937.) in se posih-mal ni več vrnila na pot pozitivnega dela. Odslej sta Hlinka in njegova stranka izvajala nezdravo in nesmiselno politiko opozicije proti praški vladi za vsako ceno. V tem boju je stari voditelj izgubil mero in mejo dopustnih političnih korakov in izjav. Njegov ugled je padal in najboljši domoljubi so izgubljali vero v moža, katerega avtoriteta je bila nekdaj absolutna. Za časa Pribinovih proslav v Nitri (1933) se mu je še posrečilo, da je združil rta enotni resoluciji vse slovaške opozicionalne stranke, ko pa je ta združitev po kratkem času razpadla, ga je to še bolj razpalilo in po priličnem zatišju par let je za 1. 1938. napovedal obnovitev naj ostrejše borbe proti praški vladi, ko ji je predsednik ravno Slovak dr. Hcdža. Po naključju pa je prišel prej su-detsko-nemški udarec in ves slovanski svet je zastrmel, ko se je nekdanji narodni borec zavzel za napadalca, izjavil svojo solidarnost ž njim ter se v najtežjem času države postavil v vrsto njenih zakletih sovražnikov. Ta korak, do katerega je oslabelega moža priti-rala njegova okolica, je končnoveljav-no zrušil Hlinkovo stališče med slovaškim narodom in Hodžev bratislavski shod je poleg raznih volilnih rezultatov zgovorno pokazal, da za Hlinko že davno ni več večine slovaškega ljudstva. Toda, ko se je Hlinka narodno politično tako spozabil, je bil slovaški ljudski tribun že fizično zlomljen, bolezen se mu je poslabšala in jasno je bilo, da se bliža tragični konec. V torek ponoči je neizprosna smrt prekinila to življenje, polno junaštva, požrtvovanja in borb — pa tudi zablod in pogrešk, ki so v zadnjih dvajsetih letih močno zatemnile slavo, zasluženo slavo velikega slovaškega budite-lja. Toda njegove zablode niso in ne bodo mogle več porušiti tega, kar je Hlinka v velikem delu sam ustvaril: probujenega slovaškega naroda, ki je v svobodi še bolj spoznal, da je za vedno neporušno povezan v edinstvu s svojim češkim bratom. Tu je nesmrtni delež Andreja Hlinke, ob katerega rak- vi češkoslovaški narod in z njim ves slovanski svet sklonjene glave daje čast velikemu borcu. roda, ne more zastopati zunanjepolitične smeri, ki bi bila prežeta sovraštva do Nemcev. Sleherna zamisel, ki smatra češkoslovaško za sredstvo protinemške politike, je v bistvu napačna in nezdružljiva s stremljenji sudetskih Nemcev. Nova diplomatska misija kapetana Wiedemanna London. 17. avgusta, a Po vesteh iz Berlina je privatni tajnik kance 1 ar ja Hitlerja kapetan Wiedemann dobil novo diplomatsko misijo, ki naj bi jo izvršil nekje v tu* jini. 2e snoči je zapustil Berlin in z letalom odpotoval neznano kam. Davi so v Londonu razširile vesti, d« je ob zori prispel v London. Doslej pa te govoric® še ni* so bile potrjene. General Vuillemin v Nemčiji Berlin, 17. avgusta. AA. General Vuillemin je danes pregledal e^kadrilo Richthoffen na letališču v Döberitzu. Od Nemcev so bili navzoči državni podtajnik za letalstvo general Milh, načelnik generalnega Štaba letalstva general Stumpf, ka- kor tod! general Udet. Godba je odigrar la obe himni, nakar je general Vuillemin obšel častno četo. Zatem so letalci v raznih formacijah pokarali posamezne dobe paradnega in vojnega letenja. Nato je genera1 Vuillemin pozdravil vse štiri letalce, ki so pretekli teden preleteli Atlantik v obe «Nmeri v rekordnem času. Francoski letalski ataše v Berlinu in njegov pomočnik sta izročala generalu Vuilleminu svoja znaka vojnih letalcev, ki ju Je nato Vuillemin izročil poveljniku >Condorja<£ pilotu Henkeju v znak priznanja za sijajno izveden polet. Priprave za kongres nacistične stranke Berlin. 17. avgusta. AA. Kancler Hitler je danes ob navzočnosti ministra He.s^a sprejel celo vresto vodilnih osebnosti narod» no-socialivstične stranke, ter se z njimi raz. eovarjal o pripravah za letošnji strankin kongres. Novi Goeringovi načrti London. 17. avgusta, b. Berlinski poročevalec »Daily Telegrapha« doznava iz nemških gospodarskih krogov, da pripravlja maršal Göring kot nemški gospodarski diktator tn vodja gospodarske štiriletke ustanovitev velike trgovske družbe za pospeševanje nemške trgovine z evropskim jugovzhodom in vzhodom. Jutri se bo maršal Göring posvetoval z gospodarskimi strokovnjaki o primernih ukrepih za izvajanja gospodarske štiriletke. Meje Velike Britanije na mejah češkoslovaške Zanimiva izmenjava pisem med Steedom in lordom Rothermerom London, 17. avgusta, b. »News Chro- . ničle« objavlja pismi, ki sta si jih izme- J njala Wickham Steed, znani angleški pu-ni magnat, ki je velik nasprotnik Češko-ni magnat, ki je velik nasprotnih Češkoslovaške. Steed očita Rothermeru, da vodi njegova politika k povečanju splošne evropske napetosti in s tem k večanju možnosti evropske vojne. Zelo zanimiva pa so v obeh pismih mnenja o verjetnem zadržanju dominionov za primer, da bi se Anglija zapletla v kako srednjeevropsko vojno. Lord Rothermere piše: Dva ali znabiti trije dominioni bi v tem primeru proglasili svojo nevtralnost in s tem razbili naš imperij. Steed pa odgovarja: Vaše informacije o stališču dominionov so na- pačne, kakor sem se mogel o tem sam prepričati. Vsi dominioni bi prav tako kakor jaz odobrili in podprli sleherni odpor Anglije proti napadu na katerokoli točko britanskega obrambnega sistema. Kakor jaz — in seveda drugače kakor vi — bi se prav nič ne strašili, boriti se, ako bi bilo potrebno, za načela, na katerih je zgrajen britanski imperij. Danes pa je položaj tak, da meje Velike Britanije niso več na Renu, kakor je dejal nekoč Bald-win, temveč na mejah Češkoslovaške. Jutri utegnejo biti še kje drugje. Najbolj bomo preprečili nevarnost, da bi jih morali braniti z orožjem, ako se odločno zavzamemo za mir in tvegamo o tem obvestiti tudi druge. Sudetski Nemci odklanjajo vladni načrt Pogajanja se bodo nadaljevala - Runcimanovi razgovori z zastopniki sudetskih Nemcev Praga, 17. avgusta, h. Prezident dr. Beneš je danes dopoldne sprejel v daljši av-dienci ministrskega predsednika dr. Ho-džo, ki mu je poročal o splošnem položaju Takoj nato je imel ministrski predsednik dr. Hodža daljši razgovor z lordom Runcimanom. Popoldne so se nadaljevala pogajanja med zastopniki vlade, zastopniki vladnih koaliranih strank in zastopniki sudetsko-nemške stranke več ur. Zastopniki sudetsko-nemške stranke so označili ves predlog vlade glede narodnostnega statuta za nesprejemljiv, pri čemer pa ne izključujejo nadaljnjih pogajanj. Lord Runciman je imel snoči dolgotrajne razgovore z zastopniki sudetsko-nemške stranke. Razgovori so se pričeli ob 20.30 in so trajali do 1.30 zjutraj. Danes dopoldne je lord Runciman sprejel zastopnike nemškega demokratskega združenja, ki so mu izročili obširno spomenico o svojem stališču glede ureditve narodnostnega problema. Ob 15. je lord Runciman ponovno obiskal ministrskega predsednika dr. Hodžo in ostal z njimi v daljšem razgovoru. Runciman sestavil svoj načrt London, 17. avg. o. »Daily Express« je objavil vest iz Prage, da je Runcimanova akcija že precej napredovala in da je angleški državnik že pripravil svoj posebni načrt za ureditev narodnostnega vprašanja na Češkoslovaškem, ki pa ga namerava predložiti zastopnikom češkoslovaške vlade in sudetsko-nemške stranke šele v primeru, ko bi se izjalovili vsi poskusi za neposredni sporazum. Tudi »Times« poročajo o tem, pravijo pa, da Rim ci man načrta nikakor ni sestavil po nalogu angleške vlade, nego na lastno odgovornost. Možno pa je, da bo Runciman o načrtu in o vseh drugih svojih akcijah podrobno informiral Chamberlaina in Halifaxa. Nova nemška spomenica lordu Runcimanu London, 17. avgusta, h. >Yorkshire Post« poroča, da so voditelji sudetsko-nemške stranke izročili ob priliki snočnjih razgovorov lordu Runcimanu svoje nove zahte* ve. ki se v glavnem strinjajo z dosedanjimi političnimi zahtevami sud etsko- nem ske stranke, ki pa obeležujejo docela nova po« ta. po katerih bo skušala sudetska nemška stranka doseči svoje cilje. Po informacijah lista ni verjetno, da bi češkoslovaška vlada pristali na t« nove nemške zahteve, upajo pa da bodo z moralno podporo drugih narodnih manjšin v Češkoslovaški in činiteljev izven češkoslovaške republike dosegli svoj cilj. František Sis f Praga, 17. avgusta, h. Danes dopoldne je preminul v Pragi znani češkoslovaški politik in publicist František Sis, bivši podpredsednik Kramareve stranke in dolgoletni glavni urednik in ravnatelj »Narodnih Listov«. Star je bil 60 let. Pokojni Sis je bil generalni tajnik mladočeške stranke že pred vojno, med svetovno vojno pa je skupno s pokojnim dr. Rašinom in dr. Kramefem organiziral mladočeško mafijo, ki se je pozneje pridružila splošni češki mafiji. Po osvobojenju se je zavzemal za združitev vseh čeških strank in je organiziral mladočeško stranko. Smrt znanega ukrajinskega Zgodovinarja Praga, 17. avgusta, h. Danes je preminul profesor in bivši poslanik ukrajinske republike v Pragi, Karol Stoski. znani ukrajinski zgodovinar. Star je bil 80 let. Odgovor generala Franca London, 17. avgusta. ÄA. (Stefani). V London je prispel odgovor vlade generala Franca na angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Mislijo, da bo sklicana seja odbora za ne vmeša vanje, čim bodo vsebino Francovega odgovora proučili. Pariz, 17. avgusta, r. Spričo vojaškega položaja in notranjepolitičnih zadev je prišlo v vladi Negrina do tolikih nesoglasij, da je snoči po ostavki dvgh ministrov celokupna vlada podala ostavko. Predsednik republike Azana je poveril mandat za sestavo nove vlade zopet dosedanjemu ministrskemu predsedniku Negrinu. Nesoglasja so nastala v glavnem med Kata-lonci in ostalimi člani vlade, ker so se Katalonci proti vili popolni in brezpogojni podreditvi valencijski vladi. Kriza vlade pa je bila rešena v popolnem sporazu mi in je bila še v teku noči sestavljena nova vlada, ki manifestira popolno soglasje vseh rgD">\liHan.«iìrih stny. _ Beležke Smrt voditelja Slovaške ljudske stranke V torek ponoči je umrl v Ružomberku pater Andrej Hlinka, neustrašeni borec za pravice Slovakov pod bivšim madžarskim režimom Kraljevič Andre] operiran Bled, 17. avgusta. AA. Snoči je bilo iz dvorne pisarne izdano tole sporočilo o operaciji Nj. kr. Visočanstva kraljeviča Andreja: Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej je bil danes ob 21.30 operiran zaradi akutnega vnetja slepiča. Potek operacije je bil čisto normalen. Temperatura 37.6. Stanje popolnoma zadovoljivo. Dr. Božidar Lavrič, dr. Bogo Dragaš. ★ Kakor nam poročajo, je obolenje kraljeviča Andreja nastopilo, kakor je pri tej bolezni dostikrat slučaj, povsem nepričakovano. Na Bled je bil poklican znani ljubljanski specialist za otroške bolezni dr. Dragaš, ki je po izvršeni preiskavi odredil takojšnji prevoz mladega bolnika v ljubljansko Leonišče. Kraljevič Andrej se je pripeljal v spremstvu svoje vzgojiteljice in ad ju tan ta polkovnika Pogačnika ter se je korajžno podvrgel operaciji. Operacijo je izvršil naš odlični kirurg, primarij dr. Lavrič s svojim prvim asistentom dr. Arkom, dočim je dr. Žumer izvršil narkozo. Operacija je gladko potekla in je bila ravno končana, ko je prispela v Ljubljano Nj. Veličanstvo kraljica mati, ki je dalje časa ostala pri svojem sinu. Kakor nam zvečer javljajo, je bik» stanje mladega bolnika tekom današnjega dne ves dan odlično. Ob njegovi postelji se je mudila njegova vzvišena mati. Bled, 17. avgusta. A A. Zdravstveno starile Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja je popolnoma zadovoljivo. Temperatura 37.9, puls 90. — Dr. Božidar Lavrič. Atentati brez konca in kraja v Palestini Arabski uporniki nadaljujejo z napadi, ki zahtevajo vedno več žrtev Praga, 17. avgusta. AA. (ČTK). Msgr. Andrej Hlinka, predsednik slovaške ljudske stranke, je snoči ob 23.05, v Ružomberku, obdan od svojih sorodnikov, prijateljev in zdravnikov po dolgi bolezni preminul. Čim je biLa njegova smrt znana, so začeli zvoniti zvonovi v vseh cerkvah v Ružomberku. Vsi poslanci in senatorji slovaške ljudske stranke se bodo danes zbrali na sejo, ki bo zvečer ob sedmih v Ružomberku. ★ Andrej Hlinka se je rodil 29. septembra 1864 v Černovi na Slovaškem. Za duhovnika je bil posvečen 1. 1889 ter je svojo službo izvrševal v raznih krajih na Slovaškem, a v zadnjem času v Ružomberku. Kot dober govornik je bil cenjen v vsej Slovaški. Njegovo politično delo je bilo v glavnem borba za pravice slovaškega naroda. Leta 1898. je bil kandidat madžarske ljudske stranke pri oblastnih volitvah v Ružomberku, toda nasilje madžarskih oblasti mu takrat ni pustilo, da bi premagal svojega nasprotnika. Leta 1901. je zapustil madžarsko ljudsko stranko, ker je ta stranka izdala svoj slovaški program. Leta 1905. je ustanovil slovaško ljudsko stranko. Zaradi svojega političnega delovanja je b'l od madžarskih oblasti vedno preganjan. Dne 26. novembra 1906. je bil obsojen na dve leti težke ječe. ki jo je moral odsedeti. Svojo delavnost je raztegnil tudi na Moravsko in Češiko, kjer je istotako hotei ustanoviti slovaško stranko. V času njegovega bivanja na Češkem se je dogodil strahoviti dogodek v Černovi 27. oktobra 1907. V njegovem rojstnem kraju so Slovaki zgradili novo cerkev in zahtevali, da jo posveti Hlinka. škof Parvii pa tega ni dovolil, temveč jc poslal posvetit cerkev nekega madžarskega duhovnika. Slovaki so zastavili pot madžarskemu duhovniku, nakar je interveniralo orožništvo in streljalo v ljudi, pri čemer je padlo kot žrtev madžarskega terorja 15 Slovakov. Ta dogodek je izzval silno pozornost po vsem svetu. Dne 30. novembra 1907. je moral Hlinka v Segedin v ječo. Dne 4. maja 1908. je bil ponovno obsojen na leto dni težkega zapora zaradi članka, ki je izšel v listu »Lidove Noviny«. Politična delavnost Andreja Hlinke se je ponovno razživela v zadnjih letih svetovne vojne. Meseca maja 1918. je v Turčian-skem Sv. Martinu Hlinka javno zahteval odcepitev Slovaške oa Madžarske in združitev s Češko v skupno češkoslovaško državo. Septembra 1918. je odklonil pogajanja L madžarsko vlado o slovaški avtonomiji v okviru Madžarske ter 30. oktobra 1918. z ostalimi slovaškimi prvaki podpisal slovito »Svetomartinsko deklaracijo«, s katero je oznanil priključitev Slovaške k Češki. Po osvoboditvi Češkoslovaške je Hlinka nepričakovano spremenil svojo politično linijo ter odpotoval v Pariz, kjer je v teku mirovnih pogajanj zahteval avtonomijo Slovaške na osnovi pittsburŠkega sporazuma z dne 30. maja 1918. Njegova stranka je več let potem podpirala praško vlado, po znanem procesu proti njegovemu poslancu dr. Tuki pa je stranka izstopila iz vlade. Od takrat je Hlinka ostal pristaš programa, ki zahteva avtonomijo za Slovaško. Pogreb bo v nedeljo Praga. 17. avgusta, h. Pogreb pokojnega voditelja slovaške ljudske stranke, patra Andreja Hlinke, bo v nedeljo. Za pogreb je že sedaj prijavljena velika udeležba. Sofija, 17. avg. e. Tukajšnja »Zora« je objavila vesti iz Beograda o bližnji konferenci Male antante in obenem kratek, a zanimiv komentar, v katerem pravi: Na podlagi podatkov, dobljenih iz merodajnih krogov, vesti o ustanavljanju trikota Rim-Ber-lin-Budimpešta, niso resnične, pač pa se Italija prizadeva in posreduje, da bi se odnošaji med Jugoslavijo in njenima dvema zaveznicama v okviru Maie antante ter Madžarsko zboljšali. Pri obeh zaveznicah v Mali antanti je prevzela vlogo posredovalca Jugoslavija. Kakor je mogoče zaključiti Pariz, 17. avgusta. AA. (Havas). V političnih krogih je govor zunanjega ministra Združenih držav Cordela Hulla nalete! na ugoden sprejem. Njegove besede so odjeknile toliko bolj, ker se v njih opažajo jasni pogledi na sedanji evropski položaj. Čeprav je tradicionalno politično načelo o ne-vmešavanju Zedinjenih držav v evropske zadeve tud- v tem govoru ponovno potrjeno, so dobili v Franciji utis, da predstavlja Hullov govor znaten napredek v primeri s prejšnjimi izjavami predsednika Zedinjenih držav Roosevelta in zunanjega ministra Hulla. Posebno pozornost je vzbu- Poljska opozicija na delu Varšava, 17. avgusta, b. Nedeljska in ponedeljska zborovanja opozicionalnih strank so bila povsod zelo dobro obiskana, najbolj pa kmetska zborovanja, iz česar bi se dalo sklepati, da je danes velika večina poljskega naroda v opoziciji proti sedanjemu režimu in da je vodilna poljska opozi-cionalna stranka Witoseva združena ljudska stranka. Značilno za to stranko je, da se v njenem okviru ne udejstvujejo samo poljski kmetje, temveč tudi del ukrajinskih in beloruskih kmetov. Na vseh zboro- Predsedstvo slovaške ljudske stranke je sprejelo mnogoštevilne izraze sožalja. Med prvimi sta izrazila svoje sožalje prezident republike dr. Beneš in ministrski predsednik dr. Hodža, ki bo tudi osebno prisostvoval pogrebu. Ves češkoslovaški tisk posveča pokojnemu voditelju slovaške ljudske stranke obširne nekrologe in podčrtava njegove zasluge za narodno osvobojenje in uedinjenje Čehoslovakov. Tudi ves svetovni tisk posveča pokojnemu patru Hlinki obširne nekrologe in poveličuje njegovo vlogo v borbi za osvobojenje in uedinjenje Čehoslovakov. Kdo bo njegov naslednik Praga, 17. avgusta, h. Izvršni odbor slovaške ljudske stranke je sklical za jutri v Ružomberk sejo, ki bo najprej posvečena spominu pokojnega voditelja, nato pa bodo razpravljali tudi o njegovem nasledniku. Kakor se zatrjuje, je zapustil pokojni Hlinka poseben politični testament, v katerem je baje tudi označil svojega naslednika. Testament zaenkrat ne bo objavljen. Kot naslednika prihajata v poštev narodna poslanca dr. Sidor in Peter Tiso. Bratislava, 17. avgusta. AA. Vso Slovaško je globoko prizadela vest o smrti Andreja Hlinke. Prebivalstvo bližnjih krajev v velikem številu prihaja v Ružomberk. Danes dopoldne so bile po vsej Slovaški službe božje za pokoj duše Andreja Hlinke. Vsi praški listi poudarjajo zasluge velikega slovaškega boritelja za svobodo. »Češke Slovo« piše, da je Hlinka pol ure pred, smrtjo na vprašanje, kako mu j«, odgovoril: »Molim za svoj narod.« Listi poudarjajo tudi, da je Hlinka umrl malo poprej, predno je došla brzojavka, v kateri se je dr. Hodža zanimal za stanje njegovega zdravja in mu sporočil: V duhu sem z Vami. »Venkov« piše, da je bil pokojnik sicer politični nasprotnik dr. Hodže. vendar pa ga je zelo spoštoval. »Narodna Politika« prinaša vest, da bodo Hlinko pokopali v Ružomberku, kjer je dolga leta pastiroval. Začasno bo Hlinka pokopan v grobu, dokler ne bo zgrajena posebna kapela. Soba, v kateri je Hlinka snoči umrl. je bila takoj zapečatena, a danes bodo Hlinkovo truplo balzamirali. Tudi nemški listi poudarjajo velike pokojnikove zasluge. List sudetsko-nemške stranke »Die Zeit« prinaša spominski članek pod naslovom: Slovaški orel je umrl. Inozemski nekrologi Varšava, 17. avgusta h. Poljski tisk podčrtava iskreno prijateljstvo, ki je vladalo vedno med patrom Hlinko in Poljaki. Listi naglašajo, da se ves poljski narod klanja nad grobom velikega borca za slovaške pravice in prvoboritelja za narodno osvobojenje in uedinjenje. Berlin, 17. avgusta h. Nemški tisk posveča pokojnemu patru Hlinki obširne članke in opisuje njegovo delovanje kot voditelja slovaškega avtonomističnega pokreta ter poveličuje njegovo delo kot zaveznika nemške narodne manjšine v češkoslovaški. London, 17. avgusta h. Londonski tisk poveličuje Hlinkove zasluge v borbi proti avstroogrskemu režimu. »Times« objavljajo obširen življenjepis pokojnika in podčr-tavajo njegovo vlogo v svobodni češkoslovaški republiki. Budimpešta, 17. avgusta h. Madžarski listi prinašajo o pokojnem patru Hlinki obširne nekrologe, ki so sestavljeni v zelo prijateljskem tonu. Pri tem podčrtavajo, da je bil Hlinka svoječasno v ostri opoziciji proti madžarskemu režimu in da je bil eden izmed glavnih borcev za osvobojenje Čehoslovakov. iz razpoloženja v Beogradu, se je z veliko vi.emo lotila te naloge, to pa še tembolj, ker je po priključku Avstrije k Nemčiji v interesu Male antante kot mednarodno p< litične edinice, da se likvidirajo vsa še nerešena vprašanja v odnosih z Madžarsko. Odnošaji z Madžarsko bodo potemtakem glavni predmet razprav na blejski konferenci. Računati je treba s tem, da bodo na Bledu »prejeti važni sklepi, ki bodo za Ma-džarsk . še velikega pomena, hkratu pa pomembni tudi za mir na osnovi sedanjega stanja v Srednji Evropi. dil oni del Hullovega govora, v katerem je izvajal, da ameriško javno mnenje skrbi vsak dan bolj za blagostanje in varnost. Poudarjajo tudi oni odstavek, v katerem je Hull naglasil, da morajo posamezne države danes izbirati a'i med zakonitim redom in spoštovanjem pogodb, ali pa proti zakonitim akcijam in nasiljem. Tej zadnji izjavi pripisujejo v Franciji velik pomen tudi zato, ker smatrajo, da bu mir ohranjen samo tedaj, če bodo obstojala načela o visokem pojmovanju vezi med posameznimi narodi. vanjih te stranke nastopajo tudi zastopniki socialnih den okratov, delavske stranke in demokratskega kluba, tako da so na njih dejansko združene vse poljske opozi-cionalne stranke. Po številu pristašev na drugem mestu za združeno ljudsko stranko je nacionalno demokratska s»tranka, ki je pretekle praznike priredila nič manj kakor 70 zborovanj. Belgijski manevri Bruselj, 17. avo. w. V vzhodnih Ardenih so se v pretekli noči pričele velike vojne vaje belgijske vojske, pri katerih sodeluje okrog 40.000 vojakov in oficirjev. Vsa voj« ska je motorizirana. Središč*" -nevrov je v Pasu Malmedy Verdieru. Priznanje „Samouprave44 Glavni organ JRZ »Samouprava« do danes ni imela dobre in poštene besede *o jugoslovenskih nacionalistih, članih JNS v prečanskih krajih. Zadnje čase pa je pričela nekoliko spreminjati svoje mišljenje, kar je pripisati najbrže zavesti, da je prijatelji pri »Slovencu« itak ne čitajo, pa če potem že psuje, ali pa hvali JNS-ovce. Tako priznava sedaj, »da ni mogoče odrekati jugoslovenstva pristašem in voditeljem JNS v prečanskih krajih in da so ostali vedno zavedni m brezkompromisni jugoslovenski rodoljubi.« Kaj bo le dejal na to »Slovenec«, ki je tisočkrat slovesno ugotovil, da jugoslovenski nacionalisti med Slovenci niso niti Jugoslovani, niti Slovenci, ampak samo izdajalci slovenstva in izkoreninjenci. Sicer pa je v Kopitarjevi ulici vse mogoče in če bo »Samouprava« ostala pri svojem mišljenju o jugoslovenskih nacionalistih v naših krajih, potem ni izključeno, da jih bo pričela že tako hvaliti, kakor hvali danes tiste, na katere je pred leti bruhala ogenj in žveplo ter jih proglašala za nesrečo države ter arhikorupcioniste. Naše bolnišnice za umobolne Vprašanje duševnih bolnic pri nas je eno najbolj sramotnih. Svoj čas so vzbu« .iala posebno odkritja o prilikah v beograjski umobolnici pravo zaprepnščenje. Tudi sicer je skrb za one nesrečnike, ki so bolni na umu, kaj žalostno poglavje. Sedaj je bila v ministrstvu narodnega zdravja sestavljena posebna komisija, ìlei proučuje stanje naših duševnih bolnic. Sorazmerno številu prebivalstva bi morali imeti v državi najmanj 30.000 bolniških postelj za duševno bolne na razpolago, a imajo vse na* še bolnice za duševne bolezni za komaj tri tisoč bolnikov normalnega prostora. Dejansko je v teh bolnicah postavljenih 4612 postelj, povrh pa j^, nameščenih v njih še 1050 bolnikov, ki spijo na tleh. Na enega bolnika pride tako namesto 30 kubičnih metrov zraka samo 13. Da pri vsem tem ne more biti mnogo govora o nekem modernem, sistematičnem zdravljenju in pri« mernem postopanju z bolniki zlasti v nekaterih južnih bolnicah, se razume po sebi. Celokupno število bolnikov v bolnicah za duševne bolezni je torej nekaj čez 5600. a najmanj dvakrat do trikrat toliko je tež« ko umobolnih. ki ne morejo priti do bolniške nege. Kakor je izjavil minister za socialno politiko in narodno zdravje, bo ko« misija, ki preiskuje to bolno vprašanje našega javnega zdravstva, stavila primerne predloge, kako odpomoči težkemu zlu. Dr. Maček — neznan v Zagrebu »Hrvatski dnevnik« pravi, da je prejel 12. številko tednika »Narodna reč«, ki izhaja v Nišu. List je bil naslovljen: Dr. Vladimir Maček, Zagreb, Prilaz 7. »Igrava lista je dobila po pošti vrnjen rta dr. Mačka naslovljeni izvod z rdečim listkom: »Neznan«. Preko lističa je udarjen žig pošte Zagreb II z datumom od 29. VII. 1938 in 15. uro. Misija katoličanov med Hrvati Sarajevski »Katoliški tjednik«, ki zastopa mišljenje nadškofa dr. Šariča, velikega prijatelja dr. Mačka, objavlja članek o poslanstvu katoličanov med hrvatskim ljudstvom. »Hrvatski katoličani smo danes napram nacionalno političnemu položaju v hrvatskih krajih v povsem izrednem položaju. Pri nas danes ni političnih strank, ker jih je izbrisala volja naroda. Ostal je samo narod kot celota. Zaradi tega so odpadle za nas vse rezerve, ki bi jih imeli napram strankarski odpredelitvi kot katoličani. Vsi smo dolžni solidarizi-rati se z narodom v vseh nacionalnih vprašanjih. In to vse do tedaj, dokler se ne dotaknejo moralnih in božjih zakonov. Narod ima pravico izbirati sam svoja pota. Katoliška cerkev ima dolžnost kot mati vseh narodov, da njegovo stališče prizna m blagoslovi. Hrvatski katoličani imamo posebno poslanstvo v današnji naši politični situaciji. Naša dolžnost ni, narodu dajati politične smernice, ker ima že svoje voditelje in politične smernice. Prav tako ni naša naloga organizirati politično agitacijo, pač pa je naša naloga moralno krepiti moralne temelje narodnega življenja in borbe. Katoličani morajo postati činitelji discipline in narodnega idealizma v vrstah naroda. Ljudje, ki v današnjih zgodovinskih časih rušijo narodno disciplino, so maloštevilni in nimajo nobenega pametnega človeka za seboj. So to ljudje z velikimi ambicijami, a brez sposobnosti in značaja. Poslanstvo hrvatskih katoličanov je biti protiutež proti tem razornim elementom. Katoličani nismo nikomur na prodaj. Katoličani imamo največji smisel za ljudi, ki nas pravilno vodijo s pravo narodno legitimacijo v rokah. Tem ljudem ne smemo streljati v hrbet in slabiti njihov položaj. Nam se zde povsem neresne pripombe, da je hrvatska politika neaktivna, dokler drži odnrto hrvatsko vprašanje kot nai-važneiše notranje državno vnrašanje. To je stokrat bolj aktivna politika, nego politika drobtin. ki je stvarno politika kapitulacij in želje po oblasti.« S tem člankom je »Katolički tiednik« nokopal vse nade tistih zagrebških in beograiskih političnih krogov, ki so mislili ustvariti s pomočio raznih frankov-cev, Vladimirja Radiča. profesorja Ma-štroviča in hrvatskih organiziranih katoličanov novo situacijo v hrvatskih krajih. Kdor pozna avtoriteto dr. Sariča med hrvatskimi škofi, ta ve. da so po tem članku v nat>rej obsoiene v orooast vse akcije, ki nai bi odvedle organizirane hrvatske katoličane izpod vodstva dr. Mačka v kake nove onortunistifne in aktivistične vode. Centrala za Katoliško akcijo pri Vatikanu Vatikanska katoliška akcija je dostavila vsem škofom sveta obvestilo o ustanovitvi vatikanske centrale za Katoliško akcijo, ki jo bo upravljal kardinal Pizzardi. Centrala bo dajala vsem škofom širom sveta navodila, nasvete in podporo pri organiziranju in opravljanju škofijskih or- Jeruzalem. 17. avg. w. Položaj v Palestini se je znova izredno poslabšal. Včeraj in danes se je v Jeruzalemu in okolici zvrstila cela vrsta atentatov in incidentov. Večje število ljudi je bilo ubitih Uporniški Arabci so na več krajih pretrgali telefonske zveze, vdrli celo v angleške policijske stražnice in odvzeli angleškim orožnikom njihovo orožje in strelivo. V Jeninu je bil izvršen bombni atentat na angleški vojaški avtomobil. Dva vojaka sta bila ubita, dva težje poškodovana. V Naplusu so preteklo noč arabski uporniki vdrli v policijsko stražnico. Stražnike so razorožili in si štiri njihove puške ter mnogo streliva prisvojili. Nato so pretrgali telefonske zveze na stražnici in izginili. V Atiitu je večji oddelek arabskih uporni- Zagreb, 17. avg. o. Danes je dr. Maček odpotoval v Kupinec. Malo pred njegovim odhodom iz Zagreba sta ga obiskala še Vilder in dr. Budisavljevič. ki sta se davi vrnila iz Beograda. Iz Ku-pinca namerava dr. Maček v Rogaško Slatino, kjer je bil tudi lani. Zagreb, 17. avg. e. »Hrvatski Dnevnik« beleži poročilo »Samouprave« o sprejemu in govorih dr. Mačka v Beogradu, posebno pa o onem govoru, v katerem je dr. Maček baje omenil žrtve Hrvatov in Srbov. Glede na poročilo v »Samoupravi« pravi »Hrvatski Dnevnik«, da dr. Maček vobče ni govoril v vojnih žrtvah Srbije in srbskega naroda in da potemtakem odpadejo vsa izvajanja beograjskega lista o tej stvari. V ostalem, pravi zagrebški list, pa dr. Maček nikomur ničesar i kov vdrl v jetnisnico. Arabci so odvedli s ! seboj nekega židovskega policijskega oficirja ter vso njegovo družino, angleškega policijskega inšpektorja in nekega arabskega jetničarja pa so ranili. Na neki postaji vzdolž proge Tunharem —Haifa so Arabci ujeli 10 židovskih uradnikov in zažgali vagon, ki je bil poln železniškega orodja. V vasi Ramle blizu Hai-fe je bil ubit neki Arabec. Na deželi so Arabci razdejali celo vrsto telefonskih žičnih napeljav. Tako je bila znova prekinjena telefonska zveza med Jeruzalemom in Kairom. V Jeruzalemu je vojaško sodišče obsodilo na smrt nekega Arabca, pri katerem so našli orožje io strelivo. ni diktiral in so bili vsi sklepi sprejeti po svobodni volji vseh udeležencev. Beograd, 17. avg. e. Pri Ljubi Davido-viču so se davi zbrali glavni voditelji združene opozicije. V smislu nedeljskih sklepov, da se v bližnji bodočnosti pri-rede večji shodi, na katerih bodo skupno nastopih zastopniki KDK in združene opozicije, je bilo določeno, da se bo prihodnjo nedeljo shoda, ki ga priredi KDK v Petrinji, kot zastopnik srbijanske združene opozicije udeležil Miloš Carevič. Po dogovoru z dr. Mačkom se bo vršil koncem avgusta ali začetkom septembra velik manifestacijski shod v Hrvatskem Zagorju, na katerega pridejo šefi beograjske združene opozicije; 14 dni na to bo enak shod v Srbiji, ki se ga udeleži dr. Maček. Priprave za pravniški kongres Novi Sad, 17. avgusta e. Pod vodstvom predsednika odvetniške zbornice v Novem Sadu, dr. Stevana Adamoviča je bila snoči seja stalnega odbora za kongres pravnikov, na kateri so razpravljali o pripravah za letošnji pravniški kongres, ki bo 10. in 11. septembra v Novem Sadu. Snočnje seje se je udeležilo tudi nekaj članov odbora iz Beograda. Sklenjeno je bilo, da se bo kongres otvoril v soboto 10. septembra ob 10. dopoldne. Stalni odbor za pravniške kongrese pa se bo sestal istega dne že ob 8. Na kongres bodo povabljeni zastopniki kralja, predsednik vlade, pravosodni minister, ban dunavske banovine, komandant I. ar-mijske oblasti in drugi zastopniki lokalnih oblasti ter organizacij. Kongres bo v veliki dvorani Doma viteškega kralja Aleksandra. V stranskih prostorih pa bodo zasedale posamezne sekcije kongresa. 12. septembra se bodo udeleženci kongresa odpravili na izlete v Beograd, Vukovar, Fru-ško goro in Subotico. Nemško zasebno učiteljišče v Novem Vrbasu Novi Sad, 17. avgusta, e. Prosvetni mi« ster je dovolil nemškemu zasebnemu učiteljišču v Novem Vrbasu, da e prihodnjim šolskim letom sprejme v svoj prvi letnik 35 gojencev. 25 fantov in 10 deklet. Upokojitev Beograd, 17. avg. e. Na lastno prošnjo je bila upokojena Mara Rehar, računovod« kinja pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Likvidacija splitskih demonstracij Split, 17. avgusta e. Policijska uprava v Splitu je objavila naslednji komunike: Ljudje, ki so bili zaprti zaradi demonstracij dne 27. preteklega meseca, so bili sedaj oddani okrožnemu sodišču v Splitu in so na razpolago državnemu tožilstvu sodišča za zaščito države v Beogradu. Policija je preiskavo dovršila. V zaporih je 57 ljudi Ovadenih pa je skupno okrog 100. ganizacij Katoliške akcije. Centrala bo razpolagala z vsem statističnim in informacijskim materijak>m ter bodo delovali v njej najboljši poznavalci Katoliške akcije. Na delovanje nove centrale polagajo v Vatikanu izredno veliko važnost spričo nalog1, ki še čakajo Katoliško akcijo v posameznih državah in med poedinimi narodi. Sokolska svečanost na šipanu Beograjsko »Vreme« objavlja daljše poročilo o otvoritvi Sokolskega doma m blagoslovitvi sokolske zastave na Šipanu. Novi Sokolski dom je otvoril kapetan fregate Vilfan kot zastopnik kralja, dom in zastavo pa je blagoslovil kanonik don Niko Gji-vanovid iz Dubrovnika, ker je šipanski župnik odklonil blagoslovitev sokolskega doma in zastave. Djura Patmkovic f Dunaj, 17. avgusta br. Noooj je v nekem tukajšnjem sanatoriju umrl drugi podstare-šina saveza SKJ, senator Djura Paunkovic. Njegovo truplo bo prepeljano v Beograd. Pravilnik o pregledu klavne živine Beograd, 17. avg. e. V prilogi današnjih »Službenih Novin« je bil objavljen pravit nik o pregledu klavne živine in mesa ter o živinozdravniški kontroli živali. Pravilnik obsega 182 členov ter tri posebne dodatke o bakteriološki preiskavi mesa, o ohlajevanju mesa m o pregledu mesa tuberkuloznih živali. Lindbergh na poti v Moskvo Varšava, 17. avg. AA. Polkovnik Lindbergh. ki je snoči z letalom prispel v Varšavo. je danes ob 10.20 odletel dalje proti Moskvi, kjer ee bo udeležil letalskega kons greßa. Lord Lansburry v Sofiji Sofija, 17. avgusta, h. Semkaj je dospel poslanec angleške delavske stranke lord Lansburry, ki se zavzema za sklicanje balkanske mirovne konference. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavniki bolgarskega sobranja in zastopniki vlade. Lord Lansburry bo ostal v Sofiji do nedelje, nakar bo odpotoval v Bukarešto, pozneje pa v Atene in Beograd. Albanska kraljica pričakuje srečnega dogodka London, 17. avg. w. »Daily Herakk poroča, da je albanska kraljica Geraldina, ki se je v aprilu poročila s kraljem Zogom, v blagoslovljenem stanju. Rojstvo otroka ja pričakovati za novo leta Reforma sodišč v Rusiji Moskva, 17. avgusta, b. Na včerajšnji skupni seji obeh zbornic Vrhovnega sveta unije so bili sprejeti predlogi o novi ustavi sodišč v uniji, v njenih republikah in avtonomnih sovjetskih republikah. Reforma sodišč je izvedena v skladu z novimi določbami Stalinove ustave. Poslanci so predloge sprejeli z nekaterimi izboljšanji besedila. Poslanec Gorbaoov je precej ostro kritiziral komisarija-t pravde zaradi nezadostne izobrazbe sposobnega oradniStva. Vremenska napoved Zemnndko vremensko porofiV»* Pretežno vedro v vsej kraljevini rasen na skrajnem severozapadu in vzhodu, kjer je deb» oblačno. Temperatura se je v vwej državi dvignila. Najnižja je bila v Užicah (12 stopinj) najvišja v Mostarju (Si stopinj CeL zija). Zemunska vremenska napoved: Nekoliko oblačno bo v severni polovici držav«, pretežno vedro v južni polovici. Tempera, tura se bo po vsej državi dvign&L Dunajska: Spremenljivo, pretežno dokaj oblačno vreme. Pričakovati j© nalivov m neviht. Temperatura bo nekoÜfco paxöa. Bolgarski list o pomenu blejske konference Male antante Mogočen odmev Hullovega govora Po dr. Mačkovi vrnitvi iz Beograda Naši kraji in ljudje Napredni akademski starešine na izletu ob severni meji Zelo posrečena je bila misel prirediteljev letošnjega manifestativnega občnega zbora Zveze naprednih jugoslov akademskih starešin, da zaključijo svoje uspelo zborovanje v Mariboru s propagandnim izletom v naše obmejno ozemlje. Pozdravi, ki so jih bili akademski starešine deležni na vsej dolgi poti, so najboljši dokaz želje našega obmejnega prebivalstva, da bi taki izleti ne bili — redkost. Z izletom na našo severno mejo je bila vsem udeležencem občnega zbora dana redka prilika, da si ne le ogledajo lepoto naših obmejnih krajev, ki so v tem letnem času še posebno vabljivi in slikoviti, temveč da obenem spoznajo od blizu tudi vse pereče obmejne probleme, ki zaslužijo prav pred nedavno odkrit spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Z lepim nagovorom je predsednik Zveze dr. Tominšek čbudil spomin na dele velikega pokojnega vladarja, ki mu je Sokolska četa pri Sv. Trojici na posrečeno izbranem mestu postavila izredno lep spomenik. Požrtvovalni nacionalni domačini zaslužijo vso pohvalo! Prijazni domačin, zdravnik dr. Bruno Weixl je s svojo ljubeznivo gospo soprogo zadržal goste nekaj minut na svojem lepem domu, nakar je avtobus naglo odpeljal izletnike, ki sta se jim pridružila tudi ga. in g. dr. Weixl, v Ptuj, kjer je bila skupna večerja. Vse je šlo točno po programu, žal pa, kakor so vsi ugotavljali, tudi s film- Starešine na Kapeli sedaj vso našo pozornost in našo skrb. V enem samem popoldnevu se sicer ne da veliko videti m spoznati, ker je čas za postanke v posameznih krajih preskopo odmerjen, toda "skrbna organizacija in brezhiben potek izleta, za kar so tako dovršeno poskrbeli mariborski tovariši, sta vendar pripomogla, da so vsi izletniki imeli od izleta zares kar največ. V udobnem »Putnikovem« avtobusu, ki je bil okrašen z dvema jugoslovenskima zastavama, so se akademski starešine od-peljali v ponedeljek ob treh popoldne iz Maribora proti Št. llju in naprej po slikovitih goricah do državne meje ob Muri, skozi Cmurek in Apače v Gor. Radgono ter od tam mimo Radencev do Kapele, kjer je bil prvi kratek postanek, namenjen razgledovanju prekrasne okolice. Malo je tako lahko dosegljivih razglednih točk, ki bi nudile tolikšno ponoramo! Vreme je bilo ves čas naklonjeno in pokrajinskih vtisov je bilo za kratefc postanek kar preveč. Od Kapele je vodila napredne starešine pot k Sv. Trojici, kjer so položili venec sko naglico. Vso dolgo pot je izletnike spremljala v posebnem avtomobilu, ki ga je sama vodila, ga. dr. Lipoldova iz Maribora. V razgovoru o lepih doživetjih in vtisih z našega obmejnega ozemlja je tudi v Ptuju hitro potekel skromno odmerjeni čas. V govorih, ki so bili izrečeni ob zaključku lepega izleta, je bil pomen ponedeljskega zborovanja naprednih akademskih starešin v Mariboru in vsestransko uspelega izleta na našo severno mejo še bolj poudarjen. Vsem je bilo žal za prehitro slovo. Vtisi, ki so jih akademski starešine ponesli s seboj, pa jim bodo nedvomno velika vzpodbuda v njihovem delu za našo obmejno zemljo. Občni zbor v Mariboru in izlet v obmejno ozemlje sta zgovorno izpričala, da se naša napredna inteligenca v polni meri zaveda svojih velikih nalog v teh težkih dneh, ko nam je potrebna »Maginoto-va linija vseh naših src«, kakor je dejal eden izmed gospodov akademikov ob koncu izleta ... Plameni naše nacionalne revolucije Atentat na bana v Zagrebu pred 25 leti V Zagrebu so kakor običajno 18. avgusta leta 1913. praznovali rojstni dan cesarja in kralja Franca Jožefa. Zagreb je imel takrat okrog 80.000 prebivalcev in na pobočjih. kjer so danes lepe vile, so bili takrat še vinogradi in travniki. Zgodaj zjutraj je pridrdrala baterija starinskega topništva ter pod vodstvom pisano oblečenih oficirjev Ln vojakov zavzela svoje mesto na »Salati«, da bo streljala med slavnostno mašo. Že zjutraj se je pred Veliko in Narodno kavarno zbirala gospoda. Civilisti v danes tako smešnih »saionrokih«, generali pa z oglatimi klobuki s košatim zelenim perjem. Vojaški in civilni velikaši so čakali na slavnostni obed v banskih dvorih, purgerji pa r.a svoje - gablece«. ko bodo nasitili svojo radovednost pri paradah. Vse to je prejšnje leto pokvaril Jukičev atentat na komesarja Čuvaja, zdaj pa na kaj takega ni nihče več mislil, ker je bilo tudi uradno ugotovljeno, da so prenehale vse veleizdajalske nevarnosti. Saj so kompromitiranega Supila na Reki zapustili najboljši prijatelji, Srbi in Bolgari pa so se pred tedni spopadli na Bregalnici--- To pričakovanje in prepričanje pa je bilo jalovo in neizmerno je bilo presenečenje, ko je po slovesni maši zagrmelo nekaj revol-verskih strelov. Ban dr. Skerlecz je dobil lahko rano na roki, policisti in detektivi pa so brez truda prijeli atentatorja, ki sploh ni mislil bežati. Za visoke birokrate in generale je bil atentator sam največje presenečenje. To je bil delavec ključavni-čarsko-mehaničarske stroke, Hrvat Stjepan Dojčič, ki se je pred leti izselil v Ameriko, tam dobro zaslužil, potem pa se vrnil domov. Takoj so lahko ugotovili, da ni imel nobenih zvez z lanskimi atentatorji na Čuvaja in da političnih sumljivcev v svoji stari domovini sploh ni poznal. Dojčič je prostodušno priznal, da je svoj napad sam zasnoval, da bana osebno ni niti poznal in da je hotel pač iz protesta streljati na enega izmed najvišjih oblastnikov. »Ni mi žal, kar sem storil,« je dejal, »pomislite pa, da je za menoj najmanj še kakih pet tisoč Hrvatov v Ameriki, ki bodo sledili mojemu zgledu!« Vse to je bila za birokrate in politike habsburške monarhije velika uganka. Birokrati so sicer vedeli, da se Hrvati puntajo, a vse to puntarstvo se je izživljalo v protestnih govorih in člankih ter demonstracijah po ulicah. Atentati mladine in intelektualcev — to pa je bilo po mnenju Dunaja in Pešte delo srbskih agentov. Preprosti ljudje, meščani, obrtniki, kmetje in delavci so veljali za zanesljive podložnike. In zdaj — kar na lepem pride eden izmed njih, celo iz Amerike, ter — strelja. Streli Stjepana Dojčiča so dali oblastnikom privid neke prej neznane nevarne sile v množicah tlačenega naroda. Žena — junak v vojni, junak v miru Junaška topliška vstaja je združevala v svojih vrstah, katere je do malega ugonobila sovražna premoč, jugoslovenske nacionalne revolucionarje iz raznih delov naše sedanje svobodne domovine. Znana je udeležba dezerterjev iz avstro-ogrskih vojnih odredov, ki so bili določeni za okupacijsko službo v Črni gori in Srbiji, in če napravimo pregled vseh, ki so se borili v odredih vojvod Vojmoviča, Koste Pečanca in Jovana Radoviča, imamo na tem krvavem bojišču pravo sliko strojenja plamenov naše nacionalne revolucije, ki so se utrnili na raznih tleh, v raznih okoliščinah, potem pa tam na najbolj tveganem bojišču strnili v vulkan, ki je dolgo časa sovražni premoči povzročal veliko preglavico. Zar tega ognja je bila tudi skromna srbska žena Vuko-sava Piletičeva. ki je danes, kakor nekdaj v najhujši vojni vihri, največja junakinja velikega ideala. Ko je francoski pflot prenesel s solunske fronte na topliško področje Kosto Pečanca, da tam pomaga vstaškemu vojvodi Vojnoviču in z njim vred organizira vstajo v velikem obsegu, so okupacijske oblasti seveda ukrenile vse, da bi z izseljevanjem in podkupovanjem preprečile organizacijo četniške akcije. Okupacijske oblasti so imele na razpolago za denar, še bolj pa za živila razne iznarodele tipe, od strani vstašev — junaških upornikov pa so se seveda javili za službo poizvedovanja v okupiranem področju največji in najpožrtvo-valnejši junaki. Med njimi je bila Vukosa-va Piletičeva, ki je kot posredovalka med odredom vojvode Pečanca in odredom vojvode Vojnoviča izvršila dela. ki jih je treba uvrstiti med najpožrtvovalnejša v zgodovini naših osvobodilnih bojev. Ko je bil odpor zadušen, jo je okupacijska oblast v Nišu zalotila, a z vsemi sredstvi ni mogla izsiliti iz nje nobenega priznanja in nobenih podatkov o ljudeh, ki so še ostali od junaškega podviga in ki so bih pripravljeni, da podnetijo novo vstajo. V najhujših mukah je Vukasova samo še šepetala »Ne-znam« in obsodili so jo na smrt. Ko je bila njena usmrtitev že določena, pa je bila izvršena pri okupacijskem poveljstvu v Vam bo potrdilo iz lastne skušnje: najboljša nega za dragoceno perilo je zares dobro milo, lUniona< v Ljubljani. Dnevna red skupščine je v posetni okrožnici dostavljen vsem članom. Uprava. ♦ Državna hipotekama banka — glavna filijala v Ljubljani bo oddala na javni pismeni licitaciji, ki bo v sredo 31. L m. ob 11. dopoldne v njenih prostorih, različna dela za popravo njenih poslopij v Ljubljani. in sicer za instalacijo centralne kur_ jave, poprave streh in delne poprave po» slopij, vštevši prenovitve fasade. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razgiasni deski v likvidaturi glavne filiale v Ljubljani. • za vlaganje sočivja znamke M&. P ^fe »Vlacet«, priznano dober, Ä^JP-^ä* v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Nebotičnik in židovska ul.; Maribor, Gosposka 33. * Prva žrtev motornega vlaka. Na progi motornega vlaka Beograd—Sarajevo se je pri postaji Mokra gora pripetila prva prometna nesreča, odkar je tam v obratu motorni vlak. Motorni vlak je zadel ob voz, s katerim se je vozilo nekaj železničarjev. Voz je vrglo daleč proč in, ko se je pre-vrgel, je bil ubit železničar Hija Pijevič, precej ranjena pa sta bila dva njegova tovariša. * Velik požar v Sarajevu. Ponoči je izbruhnil ogenj v topilnici sarajevskega podjetnika Aničiča ter se naglo razširil tudi na pisarniške prostore in na skladišče. Takoj alarmirani gasilci so šele v jutranjih urah z velikim naporom pogasili ogenj, škoda znaša nad milijon dinarjev, bo pa morda krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Obiščite kopališče Ilirije ! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! Iz LluMjane u— K današnjemn koncertu dvojice ruskih pevcev. Drevi ob pol 21. se začne v Frančiškanski dvorani koncert opernih pevcev Tamare Velebieke in Jakova Pe» trova. V sedanji »mrtvi sezoni« je prireditev vredna vse pozornosti, tembolj ker kažejo kritike o doseaanjih koncertih te dvojice, da sta današnja koncertanta kvalitetna pevca. Iz bratislavskega »Slov. de_ nika« posnemamo tole sodbo o Petrovu: »Treba je priznati, da je številna putlika simpatično sprejela nastop obeh pevcev. Petrov, bi je daljšo dobo poučeval v Bra» tislavi .petje, razpolaga virtuozno s svojim obsežnim glasom ter poje lahko in prijetno. Odlična dihalna tehnika mu dopušča, da z lahkoto obvladuje najtežje partije«. „OGENJ", DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MRLICEV V MARIBORU, oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— ln 1-kratnemu starostnemu prispevku. V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo. Zahtevajte pravila in priložite znamke i na: „OGEN J" — MARIBOR, KOROSCEVA UL. 8, TEL. 28-05 u— Izredne rezbarske umetnine je izlo-žil v Bonačevj papirnici svetovnoznani rez» barski umetnik Nestor Aleksijevič iz Skop- lja. Izložil je detajl ikouostasa s precizno izdelanimi prizori iz svetopisemskega življenja v karakteristični ornamentiki ter le* seni izredno lepd steber v srbsko-bizantin-skem stilu. Obe umetnine so izdelane iz enega kosa lesa. Kompozicija del izpričuje tankočutnega umetnik^, ki se je poglobil v umetnost slovitih južnosrbijanskih rez» barjev, ter zasluži, da si ga ogleda vsak prijatelj domače umetne obrti in umetnosti sploh. G. Aleksijevič izvršuje v istem stilu in tehniki reprezentativni ikonostas za pravoslavno cerkev v Ljubljani, ki bo nedvom» no izredna umetniška atrakcija in edinstveno delo te vrste v Sloveniji sploh. Iz« ložena dela so bila dva meseca razstavljena v Berlinu, kjer so vzbujala splošno pozornost in priznanje strokovne kritike. Nesmrtna opereta L Kotljarevskega izvajana od odličnih ruskih Igralcev ln pevcev film v ruščini: NATALJKA IZ POLTAVE KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave danes ob 19-15 ta 21.15 ari u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je podaljšana. Zaključi 6e ▼ ne» deljo 21. t m. Istega Ane je na programu tudi programatifen govor dramatika Ivana Mraka in sicer ob 11. Žrebanje za 10 slik bo prav tako 21. t. m. ob 17. Ne zamudite prilike in oglejte si razstavo. BOJ TERORISTOM v velefilmu Gospodar podzemlja KINO MATICA, ob 16., 19.15 in 21.15 I u— Po gasilski tomboli v Zgornji Sia ški. Tomboia je končana. Srečni dobitniki so ee razšli na vse 6trani Motorno kolo bc pelo svojo kovinsko pesem daleč doti v Vinkovcih. Tombola je dosegla tako velik uspeh, da so se vsi dvomi nevernih Tomažev razblinili v nič spričo ogromne množice, zbrane na tomboli. Proslovo:;na gasilska četa se vsem udeležencem iskre, no zahvaljuje, da so s svojo navzočnostjo pokazali, da znajo ceniti naše idealno in nesebično, delo. Posebno pa se zahvaljuje» mo vsem Siškarjem in Siškaricam, ki so kakorkoli pripomogli, da je šlo vse tako gladko. Ne bomo vam tega pozabili m ko to treba, kar nas Bog obvaruj, bomo s svojo požrtvovalnostjo pokazali, da smo vredni vale podpore. Gasilska četa se vsem še enkrat iz srca zahvaljuje obenem vas pa prosi, da svojo blagohotno naklonjenost do nas ohranite še v naprej. >Na Pomoč«. KINO SLOGA — Tel. 27-30 I Greta Garbo ANA KARENINA Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Iz Celja e— Sokolsko medžupne plavalne tekme v Rogaški Slatini bodo v soboto 20. t. m. zvečer kot propagandne, v nedeljo 21. t. m. dopoldne pa za prvenstvo v plavanju, skokih in waterpolu. P0 številnih prijavah sodeč bodo tekmovanja izredno zanimiva. Poleg številnih tekmovalcev iz slovenskih žup je prijavila tudi zagrebška župa 20 člansko ekipo. Najboljša župa bo prejela pokal. Vabimo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da possti tekme v Rogaški Slatini. KINO UNION. »NEVARNA IGRA« (Jenny Jugo). e— Umrla je včeraj v Vitanju 73-letna zasebnica Jožefa Musijeva, sestra vitanj-skega župnika g. Musija. V Gaberju pri Celju je umrla 58 letna delavčeva žena Helena Leskovškova. e— Pri Mozirski koči na Gol teh bo v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne maša, ki jo bo opravil znani alpinec, kaplan g. Lojze Sunčič. Celjani naj se poslužijo jutranjega izletniškega vlaka, ki ima v šmartnem ob Paki zvezo na izletniški avtobus do Mozirja, odkoder je do Mozirske koč? dve in pol ure hoje. Tudi za porrate k služi izletniški avtobus in vlak, ki prihaja v Celje ob 21.45. e— Napad v gozdu. V gozdu v Po Ižanski vasi pri Šmarju pri Jelšah je v pone, deljek neznan moški napadel 19-letnega posestnikovega sina Martina žaberla iz Vodenovega pri Šmarju in ustrelil nanj s samokrrsom in ga zadel v levo bedro. e— Usoden padec iz prvega nadstropja. V torek opoldne ja padel 19-letni slikarski pomočnik Franc Stiplovšek iz Celja pri delu iz prveg » nadstropja hotela »Evrope« ter se hudo poškodoval pQ glavi in ostalem telesu. Iz Maribora a— Rezervni častniki, ki želijo prisostvovati vežbam v okolici Maribora 19. in 25. t. m. v civilu ali uniformi, naj se javijo v navedenih dneh ob šestih zjutraj v vojašnici vojvode Mišica na Tržaški cesti. Vabijo se vsi rez. častniki, da se obeh vaj udeležijo v čim večjem številu. a— Okoli 70.000 obiskovalcev je bilo na letošnjem Mariborskem tednu. Naravnost rekorden je bil obisk udeležencev, zaključna dneva 14. in 15. avgusta, največji, kar jih beleži glede posameznih dni vseh dosedanjih sedem Mariborskih tednov. a— Posestno gibanje. Lastnik kina g. Gjuro Valjak je prodal Nabavljalni zadrugi državnih železniških uslužbencev v Ljubljani parcelo 756 kv. m s skladiščem, pisrniškimi prostori in gospodarskim poslopjem ob Cafovi ulici, za 226.800 din. Sodnik okrož. sodišča v Strumici Leonid Filiminov pa je kupil od posestnice Strempflove parcelo v magdalenskem predmestju za 16.000 din. Joža Bekš: Pred zatonom pasjih dni Ljubljana, 17. avgusta Pasji dnevi! — še teden dni in z Jerneje-vim praznikom jih bo tudi po koledarju konec. Avgustove tedne je pritisnil zdaj pa zdaj hlad v prigrevico in kronika pasjih dni je v prej razbeljeni Ljubljani preme-njala vsebino. Ej, koliko kolesarjev in še več brhkih kolesaric brzi ob sončnih dneh še vedno po Masarykovi! In vsak hiti samo proti Tyrševi, kakor da bi bila prvo-imenovana široka, tlakovana prometna žila, ki si je nadela ime po velikem prvem pre-zidentu bratske naše republike, enosmerna. Toda dekleta, ki jim v lahnem vet^i frfotajo krilca, dobro vedo, da se vije tam ob Ježici bistra Sava, ki se zdaj in zdaj vsa radostna in zarujavelih lic potope vanjo. Zato se je treba požuriti. In nič ni za takšno žurbo bolj pripravnega kakor kolo. Brez fantov pa seveda ne gre. Kdo naj pazi na kokoške in čuva svoje putke, če ne petelinček? — Pasji dnevi! — čistilci mestnih ulic, tisti z novimi službenimi čepicami in brez njih, takole ob rani jutranji uri, ko se drami sonce za gorami, so prvi na ulicah. S preudarjenimi in širokimi zamahi pišejo njih brezove metle po izpočitem asfaltu. In če imaš tenak posluh, ti bo počasno švistanje metlà kmalu razodelo: Enkrat danes — enkrat jutri! Pa saj se končno res nikamor ne mudi! Ljubljančani, vsaj tisti, ki niso popolnoma udarjeni na filistrsko plat, so se prašnim cestam in ulicam že pred tedni umaknili v planine ali na morje. V tivolskem Tičistanu je ob opoldanskih urah precej spokojno. Sinice so se pomaknile višje v gozdni hlad, ščinkavci so siti že na vsezgodaj, s pote-puškimi smrkavci-vrabčoni, prav v zadnjem času pod črto tega lista temeljito ošvrka-nimi, pa ni, da bi se človek ukvarjal in zgubljal dragoceni čas. Tudi muki-veverice so se v zadnjem času precej zredile odnosno zredčile. In tako smo postali državni pen-zionisti kar na dva načina brezposelni. Saj! Toda treba bo počakati in potrpeti, dokler ne mine kritična doba. — Le nikar ne mislite, da se je mojster Lap s floksom letos kaj zakasnil! Prav ob istem času ga je bil zasejal ali — da se previdne je izrazim — zasadil kakor lani. Tudi z dalijami in salvijami, in kakor se že vsem takšnim stvarem reče, je bilo tako, kaj ne, mojster Lap? Pa povejte, če bi se motil, zakaj zdaj ob pasjih dneh in pri teh letih nič več ne vrtnarim. Po mojih mislih vsem tem rožicam ni dala iz zibelke v sicer določenem času samo malo muhasta pomlad. Zato pa so zdaj tem lepše, tem očarljivejše, tem omamne jše! Le pojdite tja v rondò, v tisto deveto deželico cvetja in sanj! če imate količkaj tenak nos — posluha vam zato ni treba — boste mislili, da sedite sredi medenega, živo pisanega satja. — Pasji dnevi jemljejo slovo. Brez škode! To čutijo mestni psi s svojimi nagobčniki, čistilci mestnih ulic, to čutimo mi državni | penzionisti, skratka: vsak, ki je bil nalepljen na tlak ljubljanskih ulic. So pa zato naši aviatičarji že čisto drugačnega kova. Visoko nad Ljubljano se dan za dnem vzpenjajo ti brneči ptiči, odkoder nas prezirljivo motrijo, vse majhne, uboge in nebogljene. — Tam gori ni prahu in ne psov z nagobčniki, pa tudi ne dehtečega floksa in drugih ceremonij. Tam gori je svoboda, mir, vsemir. . . Ah, da! Kdaj bomo frčali brez smrdljivega bencina? Zgodilo se bo še morda tako, toda mi vsi, kolikor nas je trla peza pasjih dni, bomo takrat že brenčali kakor angelci z zlatimi ali pa kakor hudički s črnimi repetničkami. — Večeri in noči so hladnejši od pasjih dni. Pravzaprav se ta reč malo čudno sliši v času, ko tone sonce nekako pred osmo uro zvečer in ko nato večer in noč z dnevom skoraj nimata nobene ožje zveze. Hladnejši samo, kolikor še toplo sonce ne objame zasedenih klopic v Tivolskem gozdu in z njimi tistih zaljubljenih dušic, ki si že ob žgočem soncu ali hladni Savi ne morejo razodeti srčnih občutkov. — O. čistilci mestnih ulic, tisti s službenimi čepicami ali brez njih, imajo dva marljiva tekmeca. Prav priročna fantiča sta obadva. Eden z dvokolnico, drugi z metlo in lopato. Postrgata tako čedno s ceste vse, kar odpade konjičem po dobro opravljeni prebavi, da je veselje. Zlata mladina! čez leto lepo v šoli pri knjigah, ob počitnicah na cestah pri figah, ki dajo izvrstno gnojilo in, če jih je za pol vagona, siromašnim staršem tudi lepe pare. Kdo bi mislil vedno samo na šport! — In ko sem ta dva fantiča, ki sta na tako nesebičen način skrbela za dobrobit svojih siromašnih staršev in mestne občine, opazoval z okna, se mi je milo storilo. Blagor staršem, ki imajo tako skrbno in pridno deco! Pa sem jima, ubogi državni penzionist, vrgel, ne da bi se hvalil, dinar. Mlajši se je namuznil, starejši pa, ki je bil novec pobral, mi je v zahvalo salutiral. — Saj pravim, zlata deca! Miklošičevo pasiram parkrat na dan. In je stalo oni dan pred palačo OUZD ob pločniku motorno kolo, ki ga je bil ostavil poslovni človek. Ob kolesu sta stala dva fartiča in z zanimanjem proučevala njegovo sestavo. — En mal toküa zašravfl, pa bo motor crknu. Boš vidu, kaäen hec bo! — Mlajši si ni prav upal, starejši pa ga Je vseeno dalje nagovarjal. Pristopim in ju z lepo besedo posvarim, češ da kolo ni njuna last in da mu lahko prizadeneta okvaro. Toda starejši je bil fant od fare. — Pé na nekam! Kva pa tu tebe briga? Se nis nuben pulcaj! — Nasršil sem kodre in obrvi, toda oba sta se z brzimi skoki in režečima obrazoma pravočasno oddaljila, še danes razmišljam in ne vem, če to nista bila tista tekmeca mestnih pometačev, videl pa sem ju prav gotovo že nekje. Na vsak način pa sta morala biti v sorodu s FVtavčkovim Gustlnom ali pa s Kurenčkovo Nežko. Saj pravim, zlata deca! Tudi to epizodico so mi naklonili pasji dnevi. In hvala jim zanjo, ker Je poučna! Toda treba je počakati in potrpeti, dokler — zapiki Iz prosvetne službe. Meščanskošolski učitelj Franc Sagula je premeščen ia Maribora v Baško. a— Prvo letošnje domače grozdje se je pojavilo na trgu. Cena 8 din za kg. a— Iz mariborskih šahovskih vrst. Konec avgusta bo medklubska šahovska tekma za prehodni pokal Mariborskega šahovskega kluba Sodelovali bodo Mariborski šahovski klub, šahovska sekcija UJNZB. SK Železničar in SK Slavija. a— Spečega Ljubljančana sezuli in okradli. V Mariboru se je mudil po opravkih Mirko Potokar iz Ljubljane, stanujoč na Cesti 29. oktobra. Utrujen se je napotil k Dravi, kjer si je Ob brodu poiskal primerno ležišče. Zaspal je na travi Ko se je včeraj zjutraj prebudil pa je opazil, da je sezut in da si je nekdo iz njegove denarnice »izposodil« 400 din. — Podobno dogodivščino je doživel slikar Vili Ritbauer, stanujoč v Taborski ulici. V neki gostil-i na Pristanu je zaspal pri mizi. Ko se je naspal in se predramil. pa je ugotovil, da mu je nekdo odnesel suknjič, aktovko in nekaj gotovine. a— Tatinske srake. Posestniku Jožefu Pivku iz Petkove pri Logatcu je drzen tat ukradel v neki restavraciji iz suknjiča, ki je bil na obešalniku, samokres, vreden 500 din. Pivk je šele naslednjega dne opazil tatvino. — Na razstavišču zajcev na Mariborskem tednu se je pojavil še ne-izsledeni ljubitelj zajcev, ki je izkoristil ugodno priliko ter odnesel iz nezaklenjene celice dva para mladih zajcev pasme »Cinčila«, ki ju je zavil v papir ter ju odnesel z razstavišča. — V zadnjem časn se zelo množijo tatvine koles. Zdi se, da je na poslu organizirana tatinska skupina, ki se specialno zanima za kolesa Tako je izginilo kolo tovarniški delavki Tilki Kavčičevi, nadalje kolo z evid. št. 2-20.227 kleparskemu pomočniku Antonu Aplencti iz Kacijanerjeve ulice 17, delavcu Franca Vurceju iz Pobrežja pa črno pleskano kolo znamke »Puch«. a— Žensko perilo sumljivega Irvora je prodajal brezposelni rudaT Ivan Kolšek is Šmarja, stanujoč v Razvanju. Pasantom je ponujal svilene srajce in predpasnike sa malenkostno vsoto in je zaradi teera postal sumljiv. Policija ga je prijela in zaslišala. Kolšek je dejal, da je dobil perilo v dar od mariborskih dam rrr da ga je prodajal, ker je bil v denarni stiski Policija pa temu zagovoru ni verjela in ga je dala v za* por. a_ Nezgoda mladenke. lSletna železničar jeva hčerka Rozika Kolarjeva iz Tezna, stanujoča na Ptujski cesti 71, je padla z drevesa in si zlomila obe roki Dekle so prepeljali v splošno bolnišnico. Iz Jesenic s— Odhod vrlega sokolskega delavca. Ta dni j€ odšel z Jesenic v Zenico g. Aleksander Tulekčič. ki je bil zaposlen kot laborant v tukajšnji železarni Tulekčič je pri* šel pred štirimi leti iz Tuzle na Jesenice. Bil je absolvent rudarske šole v Celju. Pri Sokolu je vodil sokolsko deco. Na Jesenicah si je izbral tudi življenjsko družico iz narodne Lapajnetove družine. Bil je zna-čajen lin odločen nacionalist. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu veli* ko zadovoljstva in sreče. s— Odlično uspel koncert trboveljskih »Slavčkov«. Jesenice so z velikim veseljem sprejele mlade pevce, katerih velik sloves je znan daleč preko državnih meja. V soboto dne 13. t m. zvečer eo nam aapeli v dobro zasedeni dvorani Krekovega pro» svetnega doma. Na sporedu je bilo 16 narodnih in umetnih pesmi, s katerimi so si takoj osvojili hvaležno otčinstvo. »Slavčki« so sijajno izvedli bogat program in poslušalci so strmeli nad njihovo nenadkri» ljivo dinamiko. Najbolj so užgale »Uspavanka«, »Na ranilu« in »Venček slovenskih narodnih«. Dirigent g. Avgust Šuligoj je na svoj zbor lahko ponosen. Vsi pevci, zlasti pa solistka gdč. Rezika Koritmkova, so svojo nalogo odlično izvršili. Bil je lep in užitkov poln večer. Občinstvo je dirigenta in pevce nagradilo z viharnim odo» bravanjem. Zastopniki »Soče« pa so _ jim poklonili krasen šopek nageljnov, iki so ga pošteno zaslužili. Iz Krškega kr— Rimske izkopanine. Na Drnovem pri Krškem je te dni kopal poleg svoje hi* še posestnik Franc Jordan z namenom, da zeimljo poglobi in si sezida klet. Komaj 73 cm pod površino je naletel na lonce in denar rimskega izvora. V nevednosti eo delavci lonce razbili, enega pa cfcah otrokom za igro. Slednji so seveda tudi tega uničili Naš domači raziskovalec g. A umani je mogel spraviti le ostanke. Potrebno bi bilo ljudi poučiti, da take in slične najdbe, ki jih je okolica Drncrvega polna, pre* vidno izkopljejo, shranijo ter o najdt-i ob-veste raziskovalce. kr— Pod konje in vob je prišel posestnik in gostilničar g. Franc Zemljak s Krškega. V ponedeljek zjutraj je pripravil platon-säri voz in naložil nanj nekaj panjev če» bel da jih prepelje na ajdovo pašo. Pri vpreg an ju mu je pomagal hlapec. Ko je gospodar urejeval vprego spredaj, sta se konja splašila, ge vrgla pod sebe in vlekla približno 60 korakov daleč rta glavno cesto, kjer sta padla in .pokopala pod seboj mladega gospodarja. G. Zemljak je pri tem dobil hude poškodbe po glavi ln po telesu ter so ga nemudoma odpeljali v občinsko bolnišnico. ★ SV. PETER POD SV. GOBAMI, Naše Sokolsko društvo prav pridno dehije. 28. julija je kupilo društvo večjo stavbo, ki jo namerava preurediti v Sokolski dom. Sokolski dom bo predvidoma otvorjen leta 1940. Društvo je razposlalo bratom in se« stram rojakoim izven Sv. Petra prošnje za podporo. Kot prvi so se oglasili br. Ivane Karl sodiri svetnik. Brežice, br. Jožko Hu-dina, s. polkovnik, Beograd, sr. BamaaGee-bae učit.. Ljubljana, br. Drago Hudrina, trg. pom., Ljutomer, br. Pregrad Rado, trg., v Podčetrtku, ter Celjska «posojilnica. Upa« mo. da bodo tudi drugi bratje in sestre .podprli naše prizadevanje. 14. t. m. je bila otvoritev lastnega strelišča ob primerni udeležbi. 74 .pripadnikov ee je podalo z državno zastavo na čelu v sprevodu na strelišče, kjer je imeä br. Kari Gatron pri» meren razgovor. S prvim strelom je otvoril strelišče starosta. V nedeljo 4. septem-tea pa bo dnašteo crinftfife üaiBfca tombolo. Gospodarstvo Usoda že dvakrat uzakonjene železnice Kočevje—šiisaska proga Nekaj pripomb k izvajanjem bivšega tajnika odbora za izvedbo projekta kočevske proge Kočevje, 16. avgusta ( Pretekli četrtek je »Jutro« pod gornjim j naslovom objavilo dopis iz Kočevja, ki na- i vaja vso križevo pot prizadevanja za železnico Kočevje—Vrbovsko, ki je bila prvič uzakonjena 1. 1922 z zakonom o Blairovem posojilu, drugič pa L 1927 z uredbo o gradnji novih železnic, potem pa je 1. 1936 v uredbi o trasiranju in gradnji železniških prog iz nepojasnjenih razlogov izpadla, namesto nje pa je prišla v gradbeni program proga Črnomelj—Vrbovsko, ki dotlej ni bila še v nobenem zakonitem gradbenem načrtu. Omenili smo tudi, da interesenti iz kočevskega in ribniškega kota niso protestirali proti gradnji proge Črnomelj—Vrbovsko samo zaradi tega, da ne bi nastal spor, ki bi morda še bolj zavlekel vprašanje realizacije celotnega načrta in bi imel morda še celo posledico, da se ne bi gradila niti proga Črnomelj—Vrbovsko; sedaj pa odpadejo ti razlogi, saj je že razpisana licitacija za gradnjo prvega odseka te proge. V tem članku je bila tudi postavljena zahteva, da se takoj vnese v gradbeni načrt že dvakrat uzakonjena zveza Kočevja s sušaško progo in da se čim prej prične tudi z gradnjo te železniške zveze, katere prvenstvo ni bilo nikdar sporno. Ta članek, ki tolmači enodušno zahtevo vsega prebivalstva na gospodarskem področju Kočevja in Ribnice, pa je naletel pri »Slovencu« na prav neprijazen odziv. »Slovenec je posvetil odgovoru na naš članek kar celo stran. Vprašanje prvenstva V prvem članku zavrača narodni poslanec dr. Jure Koče zahtevo po gradnji železnice Kočevje—sušaška proga. Preden se ozremo na neutemeljene trditve dr. Koce-ta, moramo poudariti, da je dr. Koče od leta 1935 poslanec črnomeljskega sreza. Pred letom 1935. ko še ni bil na Jevtičevi listi izvoljen* za poslanca, pa je dr. Koče v soglasju z vsemi drugimi interesenti dravske in savske banovine vneto zagovarjal gradnjo proge Kočevje—Vrbovsko. Preden je prišel kot pomožni tajnik v Zbornico za TOI v Ljubljani, je bil celo nekaj časa tajnik kočevskega akcijskega odbora za to železnico. Dr. Koče zatrjuje v svojem članku, »da se progi Črnomelj—Vrbovsko formalno ni dala prednost, ker io dejansko sama že po naravi ima pred vsako drugo varianto in tudi pred krakom Kočevje—Vrbovsko.« Nadalje govori o imperativni prednosti kraka Črnomelj—Vrbovsko in zatrjuje, da ima proga Črnomelj—Vrbovsko »v vsakem pogledu prioriteto, kar so priznani strokovnjaki že delj časa izjavljali in pisali, ne da bi jim kdorkoli mogel ugovarjati.« Tem trditvam nasproti moramo ugotoviti, da do 1. 1936, ko je izšla uredba o trasiranju in gradnji železniških prog, sploh nihče ni osporaval prioritete proge Kočevje —Vrbovsko, niti g. dr. Koce. O projektu zveze Slovenije z morjem obstoja že cela literatura. Omenimo naj zlasti knjižico »Iz-laz Slovenije na more i pitanje luke na Kvarneru«, ki jo je spisal sam projektant inž. M. Klodič (Knjižnica Tehničkog lista br. 10, 1924). Avtor v tej knjižici obširno prikazuje in ocenjuje vse železniške projekte za zvezo Slovenije z morjem ter prihaja do zaključka, da ustreza proga Kočevje— Vrbovsko najbolje gospodarskim, geološkim in transportnim pogojem ter lokalnim, občim in državnim interesom, obenem pa omogoča tudi zvezo na Črnomelj, ki or-ganično pripada progi Kočevje—Vrbovsko. Inž. Klodič se peča v tej knjižici z vsemi iznešenimi pomisleki proti progi Kočevje —Vrbovsko, nikjer pa ne govori o tem, da bi obstojal kakršenkoli spor glede prioritete gradnje proge Kočevje—Vrbovsko. Pred nami je tudi brošura »Izlaz dravske banovine na more«, ki jo je L 1935. izdal akcijski odbor za gradnjo železniške zveze dravske banovine z morjem. Ta brošura vsebuje stenografske zapiske obeh velikih konferenc gospodarstvenikov dravske in savske banovine, ki sta bili 6. julija 1930 na Sušaku in 6. maja 1934 v Ljubljani. Od številnih govornikov, ki so govorili na teh dveh velikih konferencah, se ni nihče oglasil z zahtevo, da bi se priznala železnici Črnomelj - sušaška . proga prioriteta. Dr. Jure Koce je na tej konferenci — kakor je to razvidno iz tiskanega zapisnika — dejal med drugim naslednje: »Mi imamo načrte, ki so uzakonjeni, imamo uzakonjeno progo (namreč Kočevje - Vrbovsko op. ur.) in prav ta uzakonjena proga bo dala Sloveniji in njenemu prometu novo smer, po kateri bo promet dirigiran v naše luke, a ne v tujino ... Avtoriteta zakona pa zahteva, da se ono, kar je bilo že pred 12 leti uzakonjeno, končno enkrat izvrši Treba je poskrbeti, da dobimo pravilno usmerjeno železniško mrežo.« V svojem govoru je dr. Koce med drugim tudi pozdravil »izvajanja predsednika Zbornice za TOI g. Jelačina in ravnatelja g. Evgena Lovšina, ki sta dejala, da je do konca vse urejeno, razen najvažnejšega vprašanja, to je vprpšania finančne strani teJutarnji list« poroča iz zanesljivega vira, da je zmana tvornica Arko s 1. avgustom t. L izstopila iz kartela za kvas. 0 razlogih tega izstopa redakcija »Jutarnjega lista« ni mogla do» biti podrobnih informacij, verjetno pa je glavni vzrok v tem, da je bila v zadnjem času ustanovljena vrsta novih tvornic za kvas in je moral kartel starim tvornicam zniževati produkcijske kvote. Tvornica Arko pa ima veliko kapaciteto in bo 9edaj verjetno povečala produkcijo in zaradi konkurence znižala ceno. = Omejitev našega izvoza živine v Avstrijo zaradi slinavke in parkljevke. Dunaj? sko kmetijsko ministrstvo je razširilo omejitev glede prometa z živino iz Jugoslavije v Avstrijo za vso živino, živinske proizvode in sirovim©, ki bi mogli biti prenašalci kužnih bolezni Ta omejitev se nanaša na nevarnost slinavke in parkljevke v Jugo» slaviji Omejitve veljajo sedaj zsa vse okraje v savski, vrbaski, drinski in dunavski banovini, v dravski banovini pa za naslednje sreze: Brežice, Dolnja Lendava, Kranj, Krško. Ljntomer. Murska Sobota in Ra* dovljica. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo na Dunaju sd pridržuje pravico, da odobri od primera do primera posebne izjeme. = Tihotapstvo mark iz Nemčije. Iz Londona poročajo, da prihajajo v zadnjem ča» su na londonski trg velike količine nemških mark v bankovcih in v kovanem denarju, ki so bile navzlic strogim nemškim deviznim predpisom ilegalno izneseno iz Nemčije. >Dailv Express« zatrjuje, da se v Londonu v zadnjem času proda na dan za okrog 10.000 funtov (za 2.4 milijona db) nemških bankovcev. Dnevno pa se prodajo tudi znatne količine nemških kovancev. Ker je te marke težko vnovčiti (saj ie zopetni uvoz v Nemčijo mogoč le v potniškem prometu in se to v minimalnih zneskih je tečaj teh nemških bankovcev in kovancev vedno izredno nizek. Nemška Reichsbanka je bila v zadnjem času, da prepreči nadaljnji padec tečaja, primorana nakupiti znatne količine teh bankovcev in kovancev na londonskem trgu. Pri tem so londonski posredniki zaslužili znatne vso» te na tečajni razliki. »Daily Express« pripisuje to tihotapstvo mark preko nemške meje bojazni Nemcev pred vojnimi komplikacijami. pa tudi padcu vrednostnih pa» pirjev na nemških borzah tn poostreni kampanji proti žid^m v Nemčiji = Nazadovanje evropskega izvoza lesa. V prvi polovici letošnjega leta je bil izvoz lesa iz evropskih izvoznih držav za 20% manjši nego lani v prvem polletju. Izvoz iz Rusije je nazadoval od lanskih 264.000 na 152.000 ton ali za 42%. Izvoz iz Rumu-nije se je zmanjšal za 50%. izvoz iz Jugoslavije pa za 28%. Poljski izvoz je nazadoval le za 16%, medtem ko je izvoz iz skandinavskih držav ostal v glavnem nespremenjen (letos 657.000 ton, lani 661.000 ton), izvoz iz češkoslovaške pa se je celo povečal za 2%. Pri uvozu mehkega rezanega lesa zaznamujeta povečanje nasproti lanskemu letu Nemčija (za 10%) in Danska (za 16%), medtem ko se je uvoz Anglije zmanjšal za 24%, uvoz Belgije za 55%, uvoz Nizozemske za 40% in uvoz Francije za 75%. = Italija omejuje uporabo kovin, ki jih mora uvažati V okviru avtarkičnih stremljenj je italijanska vlada izdala oblastvom pooblastilo, da lahko prepovedo uporabo bakra, niklja, kositra, kroma in kobalta v vseh primerih, kjer se lahko v isti namen uporabijo druge kovine ali zlitine. S tem ukrepom namerava vlada omejiti uvoz kovin. = Nemške tvrdke lahko stavijo na licitacijah ponudbe v markah. Nedavno je finančni minister na predlog Narodne banki; odlok, da marajo nemške £kzae pil Javnffi nabavkah svoje blago nudil! v dinarjih. Na intervencijo nemških firm je finančni minister vprašanje znova proučil in je sedaj spremenil svoj odlok v tem smislu, da nemške firme lahko pri javnih nabavkah nudijo blago tudi v markah. = Obilna pšenična letina v Zedtajeoih državah. Po najnovejši uradni cenitvi bo znašal letošnji pridelek ozimne in jare pšenice v Zedinjenih državah 956 milijonov bušljev nasproti 874 milijonom v lanskem letu in 753 milijonom v povprečju prejšnjih 10 let (1927-36). Letošnja letina je najboljša v zadnjih šestih letih in po količini na tretjem mestu med najboljšimi letinami v zgodovini Zedinjenih držav. = Dobav«. Splošni odd. dir. drž. žei v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo razne žice in kablov, gradbeni oddelek pa do 23. t m. za dobavo hrastovih pragov, lesenih spojk. Borze 17. avgusta. Na ljut-ljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali ne» spremenjenon po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil vrhu tega promet v grških bonih po 29.1250, nemški klirinški čeki so nadalje za malenkost popustili in stanejo v Ljubljani 14.44, v Beogradu 14.42 in v Zagrebu 14.44 odnosno za konec avgusta in za 15. september 14.43 in za konec septembra 14.4050. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 485 (v Beogradu po 484.25). Promet je bil še v 6% begluških obveznicah po 92 in v delnicah Trboveljske po 182.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2377-16—2391.75 Berlin 1743.52 — 1757.40, Bruselj 731.94 — 737.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.06 — 214.11, New York 4319.75 — 4356.07, Pariz 118.42 — 119.86, Praga 150.19 — 151-29, Trst 228.44 — 231.53. Curih. Beograd 10, Pariz 11.9150, London 21.3125, New York 436.50, Bruselj 73.47, Milan 22.9750, Amsterdam 238.50, Berlin 175 05, Dima j, bankovci 33, Stockholm 109.8750, Oslo 107.0750, Köbenhavn 95.1250, Praga 15.0750, Varšava 82.20, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484 — 485, 4«/o agrarne 63 bL, 4»/® severne agrarne 61.50 — 62.25, 6% jeglu-ške 92 — 93, 6% dalm. agrarne 91.75 — 92.25, 7% stabiliz. 98.50 den., 7°/» invest 99 — 99.75, 7% Seligman 99 den., 7% Blair »4.50 — 95, 8«/» Blair 98.50 den.; delnice: Trboveljska 180 — 185, šečera-na Veliki BCkerek 600 bi, Osiječka lje-vaonica 180 — 220, Isis 25 den., Dubro-vačka 350 — 400, Oceania 770 bi, Jadran eka 350 — 400 Beograd. Vojna škoda 484.25 — 484.75 (484.25), za okt. 484. den. (484), 4»/o agrarne 62.75 — 63, 4% severne agrarne 61.50 den.. 6% begluške 93.25 — 93.50, 6% dalm. agrarne 92.25 — 92.75, 7% stabiliz. 98 den., 7% invest. 99.25 — 100, 7°/» Seligman 99 den., 8% Blair 98.75 den. (99), Narodna banka 7275 — 7300 (7300) PAB 232 den. Blagovna tržišča 2TTO + Chicago. 17. avg. Začetni tečaji: pse* nica: za dee. 65, za maj 68; koruza: za sept. 52.875. + Winnipeg 17. avg. Začetni tečaji: pšenica: za okt 68.25, za doc. 67.25, za maj 70. + J»ovos«adska blagovna borza (16. i m.) Tendenca mirna. Pšenica: nova (78 kg); baška 147 — 152; srem.. slav. 142 — 147, banatska 147 — 152; potiska 151 — 153; Koruza: baška 128 — 130; banatska 126 do 128. Oves: baški 118—122.50. slavonski 118 120. Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 140 do 145. Moka: baška »0g< in >Ogg< 255 — 265; »2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6« — 205; >7« 165 — 175; >8< 110 -1155. Fižol: baški sremski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: taški sremski 92.50 _ 97.50. + Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.). Koruza: za avg. 18.56—18.57, za maj 13.99—14.01. BOJIBA2 + Liverpool, 16. avg. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 4.54 (prejšnji dan 4.52), za dee. 4.62 (4.61), za mare 4.69 (4.68) + New York, 16. avg. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 8.17 (8.11), za dee. 8.30 (8.24)._ Iz Julijske krajine Iz duhovniške službe. Za kaplane so bili te dni imenovani Anton Brajda v Mir-nu, Friderik Fidej v Mavhinjah, Josip Pe-truzzä v Cerknem Oskar Kogoj pri št. Petru v Gorici, Dušan Bratina v št. Tomažu na Vipavskem, Artur Incao v Loč-niku, Josip žorž v Komnu, Anton Rutar v Pevmi, Lojze Ličen v Idriji, Ivan Pi-sot pa za župnega upravitelja v Ustju na Vipavskem. Aretacija na meji Obmejnfi miličniki so pred dnevi v bližam Vitezove kmetije na Cerkljanskem prijeli 23-letnega Avgusta Bučarja iz št. Petra v Gorici, ki je baje poskusil brez potnega asta Ubežati čez mejo. Pri zasliševanju je izpovedai da je nagovoril nekega Vincenca Tomaži ča in Antona Brusa, da bi xmu pri begu pomagala, a sta njegovo ponudbo odklonila. Bučarja so odvedH v tolminske zapore. , V žavlah pri Tr®tu je neznan motoci-kKst pretekli petek do smrti povozil 60-letnega domačina, težaka Josipa Parove-la ter močno poškodoval nekega finančnega stražnika iz Catanije v Južni Italiji Parovela so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je že v no« na soboto podlegel poškodbam. _ ^ Motorni vlak na progi TTrt — Pidj je blizu Kanfanara povozil 81 letnega Ivana čerina. Starček Vlaka ni opazil in, ker je bfl ghih tudi ni Col, da se bliža. Stroj je moža zagrabil in odvlekel s seboj nekaj sto metrov daleč, nato pa ga zagnal na kraj proge, čertaovo truplo je bilo strašno razmesarjeno. N» predme ji nad AjdovBčino se je preteklo sobot© pod blazino zadušila 6 mesecev stara Silvana Zoldanova. Sodna komisija je doemala, da se je obrok v snu obrnil tako. da mu jP blazina pokrila glavico in mu dihanje popolnoma onemogočila. Nesreča je napravila na Predme ji in go w*4 eoeasani gobok " VJLA/OVITI 0" PACCINI IZ CIICACA. JE //VOJIM /ENZACIJONALNIM PREPARATOM. POVRNUL ŽENI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. ZA ŽENE OD 40 LET NAPREJ MORANA HORMON AKTIV KREMA» DIM.60-,VRNE ŽENI AK. TIVNO/T IN MLADO/T. OD 30-40 LET MOPANA HORMON KREMA' ( IZ MI/JIH ŽLEZ) DINAR A 50- OD 18 -30 let «MOPANA VITA. IN KREMA'(vi/okihgora) din*o: E NOVITETE TAKOj OD/TRANIJO GUBE. MLAHAVO KOŽO. NEREDE IC0*0 MLADO/TMO NAPETO Z BA RŽ UNA TIM TENOM. MORANA LEPOTA RA/TLIN/. KI PUDRI'vv/eh nuan/ah din25". /PLIT RÀDIO Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ni 6. Petek 19. avgusta. Ljubljana 12: Šopek slovenskih pesmi« (plošče). — 12.45: Poročilo. — 13: Napovedi. — 13.15: Koncert radijskega orke» stra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nacionalna ura: O naši cerkveni umetnosti. — 19.50: 0 letošnjem planinskem izletu v Tat re (dr. Albin Kandare). — 10.50: Plošče. — 20.10: Domača keramika (gdč. Dana Pajničeva). —20.30: Koncert s sodelovanjem g. Toneta Petrov» čiča in radijskega orkestra. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Angleške plošče. Beograd 16.45: Narodna glasba, orkester in recitacije. — 18.20: Narodne pesmi in plošče. — 20: Orkester in zvočna igra. — 22.20: Klavirske skladbe. — Zagreb 20: Petje. — 20.30:/Klavirske skladbe. — 21: Lahka godba. — 22.20: Zbor mandolin. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.25: Skladbe za violino z orkestrom. — 20.50: Spe» voigra. — 21.15: Recitacija. — 21.30: Operni odlomki. — 22.20: Plošče. — Varšava 21.10: Poljske .pesmi. — 22: Klasična glasba. — Sofija 18.30: Orkester — 19.25: Ope» ra »Bajazzo«. — 20.55: Lahka in plesna muzika. — 21.30: Plošče. — Dunaj 12.00: Veliki orkester. — 16: Lahka glasba. — 18: Petje. — 20.10: Kmečka godba — kmečka šala. — 21: Kriminalne scene. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Zvočne slike. — 21.15: Pester spored s plošč. — 22.30: Lahka glasba. — 24.00: Kakor Dunaj. — München 19.15: Zvoki o mraku. 20.10: Ita» lijansko nemški koncert. — 21.25: Čitanje. — 21.40: Plošča — 22.30: Vesela muzika. — 24: Nočni koncert. — Stuttgart 19: Mali orkester. — 20.10: Veliki kopališki orkester. — 21.30: Ples. — 22.30: Kakor Ber» lin, — 24: Nočni koncert. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ELICA 15. obvešča neobvezno: V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 17. avgusta izžrebani naslednji dobitki: Din 100.000 št. 59166 Din 80.000 št 2671 61311 Din 35.000 št 75710 Din 30.000 št. 64453 Din 25.000 št 27122 56163 Din 20.000 št 71186 Din 15.000 št 2036 57707 93308 Din 12.000 št. 20323 28581 65028 71443 89481 Din 10.000 št. 46785 62910 71969 78689 88877 99094 po Din 8.000.—: 761 19968 24190 24354 28827 38238 38259 47771 49079 64201 74242 82908 96687 98080 po Din 6.000.—: 13664 16146 22210 30499 57271 67328 68954 71008 71697 80807 82572 86191 89830 91417 98318 po Din 5.000.—! 862 1091 1206 3106 6394 7294 9294 9927 13681 24084 26537 28904 33917 40898 61223 66416 66652 70782 77669 79193 86718 95034 po Din 3.000.—: 2881 8226 18187 20146 27688 98610 29005 29953 31221 36401 53168 70655 71627 76331 78084 84784 85452 92992 94454 94864 Bazen tega je bilo izžrebanih še 1800 dobitkov à Din 1.000.—s popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakib pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo, i » «■ fcrtwnft bo dne 18. t. m, Telefonistke z maskamf j Angleški uradniki proti kratkim krilom Uradniki britskega zdravstvenega ministrstva so se pokazali napram svojim tovariši cam zelo nevljudne. Gospodje so se namreč v uradni vlogi pritožili, da prihaja štab ženskih pomočnic v pisarne s »pobarvanimi obrazi« in da sedijo ob pisalnih strojih v oblekah s kratkimi rokavi in kratkimi krili. Za moža, pravi vloga, je nemogoče osredotočiti se na delo, če ima stenotipistka, ■ki naj sprejema kakšen diktat, »rdeče na-šminkane ustnice, napudrana lica in lakirane nohte.« Dame iz zdravstvenega ministrstva so nad to vlogo seveda ogorčene. Posebno ogorčene so nad tem, da bi morale po mnenju moških kolegov, ki jih imenujejo »smešne in staromodne«, nositi v poletni vročini obleke z dolgimi rokavi. Kar se tiče šminke in lakiranih nohtov, molčijo. Cerkveni stolp se podira V Londonu so Angleži opremili telefonistke v centrali z maskami proti plinskim napa<-dom — Osebje je že toliko izvežbano, da lahko z maskami izvršuje svojo službo ivefovna zgodovina na uvei Kako dela misija lorda Runcimana v Pragi »Gasthauskirche« v Emdenu, stavba iz L 1317., je nedavno zgorela. Fotograf je ujel na svojo ploščo položaj v trenutku, ko se je nagnil cerkveni stolp SO tisoč bolnikov ne more v bolnišnico V Londonu — ne v Ljubljani . • . V Štefanovi ulici, ki je nekakšna praška ^Downing- Street«, cbratuje> s polno paro. Tu je sedež Runcimanove delegacije. Nešteta pisma, dokumente in akte obdela v a jo tu in telefonski pogovori se vršijo nepretrgano. Obiskov ne sprejemajo ali pa sil-Do redko. Ogromen del tega dela teži na dveh ženskah, ki prinašata od zgodnjega jutra oo poznega večera na papir vse, kar je ne samo za danes, temveč tudi za bodoče ča.se velikega pomena. To sta tajnici Runcimanove delegacije, miss Rosemary Mil-lerjeva in miss Aline Tillardova. Ni lahko priti do njiju, piše neki reporter. Ne samo, da sta vezani s samo ob sebi umevno molčečnostjo do obiskovalcev, temveč tudi rt s nimata časa za pogovore. V hotelski s-ebi, kjer imata svojo delavnico, stojita v kotu dva pisalna stroja, v sredi je okrogla miza, polna novin iz vsega sveta s članki, kj se tičejo misije Runcimana. Raz n tega so poleg vhoda v sobo g. Stopforda tajnika delegacije, tri črne, železne omare, napolnjene menda z vsemi mogočimi akti in listinami. Ob nasprotni steni je velik, širok eouch, ki je isto tak0 pokrit s časniki in je izgubil svoj pomen kot počivalo. Miss Millerjeva je visoka. 23 letna čr-nolaska, z rdečimi lici in zdravo kons ti tuoi jo. Dela že dolgo z lordom Runcimanom in sedaj mora v Pragi opravljati ogromno delo. Vsa. pisma, ki prihajajo in odhajajo, gredo skozi njene roke- Je levič-nica, toda to ne moti, da bi ji roka z bliskovito naglico ne šla preko bloka za stenografie. Reporter jo je vprašal, da-li je imela že priliko ogledati si Prago. »Ne, $e£ francoskega letalstva v Berlinu Navzlic veliki mednarodni napetosti zaradi nemških manevrov je prispel v Berlin šef francoskega letalstva, general Vuillemin (slika). — V nemški prestolnici bo gost maršala Göringa na žalost zelo malo. Kar sem pa videla, je napravilo name silen vtis.« »Koliko ur delate na dan?« se je glasilo nadaljnje vprašanje. »Od jutra do večera m pogosto do pozne noči. Dela je ogromno.« Prav tako vneto dela ob drugem stroju 25 letna, plavolasa miss Aline Tillardova. Podnevi zanjo ni počitka. Obe daini ne poznata črtala za ustnice, pudra ali celo šminke. V vsem nasprotujeta tistemu tipu zasebnih tajnic, kakršne vidimo v filmu. O važnosti svojega dela sta si popolnoma na jasnem. Sta prijazni, toda molčijivL Med pogovorom je sluga prinesel velik kup pošte. »Ali so sama ljubezenska pisma?« je vprašal reporter. »Kaj še!« se je zasmejala miss Millerjeva. »Samo novo delo!« in že je pričela sortirati pisma, ne da bi se dala motiti po obiskovalcu. Upanje, da bo vsaj en človek preživel strašno katastrofo češkoslovaškega potniškega letala v Črnem lesu. se, kakor smo že poročali, ni uresničilo. Stewardka Mas rija Krentnerjeva, ki so jo prepeljali še živo v bolnišnico, je po amputaciji obeh nog umrla. V sobotni jutranji uri se je nesrečnica zbudila iz nezavesti in poklicala neikolikokrat svojo mater. Ob 9. pred-poldne jo je potem smrt rešila trpljenja in usode, ki bi bila še groznejša nego uso« da dragih, ki so ob katastrofi našli naglo smrt. Poškodba, ki je bila videti spočetka lažje narave, bi imela namreč za posledico, da bi morala Krentnerjeva životariti kot pohabljenka. Trupla vseh žrtev so položili na mrtvaški oder v mrtvašnici v Offenburgu. Krste je prebivalstvo z veliko pieteto takoj za* sulo s cvetlicami, znamenje, kako težko se ga je dojmüa ta velika nesreča. Maršal Göring je kot nemški letalski minister še isti dan poslal sožalno brzojavko češkoslovaškemu ministru za javna dela ing. Do-stalku. Glasne posadke razbitega letala s Krentnerjevo vred bodo pokopali menda v Pragi in uprava češkoslovaške državne družbe za ziračni promet bo poskrbela za svečan pogreb. 0 poedinih ponesrečenih potnikih poros čajo zdaj razne podrobnosti. Dr. Günther Bernheiim te bil star n. pr. šele 27 let in je živel v Parizu, kjer se ie šele pred kratkim poročil. Imel je s svojiim očetom ve- NEŠTETO PRIZNANJ KI SO JIH IZREKLE GOSPODINJE O PERIONU POTRJUJE ODLIČNO KVALITETO TEGA PRALNEGA SREDSTVA! Zakaj ne 28 w? dnevno? Dva ameriška raziskovalca, d-r. Kleit-mann in Bruce Richardson z vseučilišča v Chicagu, delata ta čas nenavaden eksperiment. Raziskovalca sta se vprašala, ali je dan s 24 urami nekaj, kar je bistveno za človeški organizem in da-li bi se ne mogel organizem prilagoditi tudi kakšni drugi razdelitvi dneva. Da bi nasia odgovor na to vprašanje, sta odšla v Povito Mamutovo jamo v Kentuckyju tn sta zase uvedla 28 urni dan. Imata namen nadaljevati s tem poskusom dalj časa, ker le na ta način bosta mogla jasno spoznati učnike. Silno neurje v Parizu Prešli teden v četrtek zvečer so imeli v Parizu naliv. kakršnega ne pomnijo v francoski prestolnici že več desetletij. Deževalo je kakor bi lilo iz škafa. Med nalivom je treskalo, kakor da se bliža sodni dan. Strela je ubila tri ljudi. Naliv je pos vzročil milijonsko škodo. Voda je vdrla v kleti nad meter visoko. Promet na ulicah so morali ustaviti za dve uri. Treščilo ie tudi v tir podzemske železnice in nastal je kratek stik. ki je ustavil promet pod zemljo za več ur. Ose usmrtile žensko V kraju Rimeata je neka kmetica nevede razdrla osja gnezdo. Razdražene živali so jo napadle in jo tako opikale da je nesrečnica nekoliko ur pozneje umrla v strašnih bolečinah. liko trgovino rokavic in je bil poslovno obj iskal razna severnočeška mesta. Prvotno se je hotel odpeljati z letalom, ki zapušča Prago opoldne, ni pa dobil nobenega mesta in se je moral odpeljati z naslednjim letalom, ki ga je povedlo v smrt. Sestra znane filmske dive Liane Haid, Margareta Thanova, ki je isto tako izgubila življenje, je živela drugače v Parizu in je bila obiskala svojo bolno mater. Mas ti, žena nekega goslarja, ki živi na Dunaju. je bila težko obolela in ga. Thanova je hotela ostati delj časa pri njej. Mož ji je pa pisal, naj se čim prej vrne. Odpotovala je v Prago, kjer se je srečala z me« nažerjem svoje sestre. V petek ponoči ie dobila od nekega berlinskega >vedeževal-ca« brzojavko: »Svariim vas pred odhodom v Pariz. Ostanite še v Pragi.« Ga. Thanova, ki je bila drugače zelo praznoverna, je upravičeno sumila, da gre za trik njene eestre, ki je tudi pismeno želela, da bi ostala sestra še na Dunaju. Zato se je brs zojavki smejala in se je odločila, da odpotuje z letalom. Liane Haid je 6edai ob. vestila letalsko družbo, da bo dala trupio svoje sestre prepeljati na Dunaj. Ameriška državljana Dorothv Cohen in Moritz Abeles sta bila zaročenca in sta b»s la na potovanju po Evropi Iz Prag« sta hotela v Pariz, do katerega pa nista prišla več. Zadnja vožnja pariškega tramvaja Kdaj so že poročali, da ni v Parizu nobenega tramvaja več. a kakor je razvidno iz poročil pariških listov, so imeli šele preteklo nedeljo tako rekoč zgodovinski dogodek, ko je zadnji tramvaj opravil svo« jo zadnjo vožnjo. Ta tramvaj je obratoval med nekaterimi severnozapadnimi predmestji. Sedaj pravijo, da je Pariz r svojo okolico dokončno zapadel vladi avtobusov. London ni podoben Ljubljani samo zavoljo megle, temveč tudi kar se tiče težav z bolnišnicami. Poročajo, da so morali tam v zadnjem času odkloniti sprejem SOjOOO fcolil,k-qv. ker v bolnišnicah enostavno ni bilo postelj na razpolago. Pri tem je Anglija dežela, kjer je v tem pogledu še najbolj urejeno. Padalo se ni odprlo ... Imetnik svetovnega rekorda za skakanje s padalom, Francoz Williams, je zadnjo nedeljo na letalski prireditvi v Lone-La< Saunieru izgubil življenje. Williams, ki se je prvotno imenoval Niland, a je pozneje iz poklicnih razlogov sprejel angleško ime, se je z letalom dvignil v višino 1000 m, tam je skočil s padalom, ki 6e pa ni pravočasno odprlo, in se je na tleh raztreščil. S seboj je imel majhen mikrofon, s katerim je hotel poročati o svojih vtisih med sko5 kom. Padalo se je odprlo šele v višini 100 metrov. Največji morski svetilnik Na otoku Quessantu, 25 milj od Bresta, gradijo ta čas največji svetilnik na svetu. Videti ga je bilo že na pariški svetovni razstavi. Njegovo svetlobo bo imelo svetlobno moč 500 milijonov sveč in njegove svetlobne žarke bo videti v jasnem vremenu 80 km da»eč. Stari svetilnik v bližnjem Greachu, ki je med svetovno vojno ameriškim vojaškim transportom rabil za orientacijo, bodo podrli. se je dvignilo na 3000 in končno na 4000 m. ker so bili zračni toki tam ugodnejši. fiflOO km dolgo progo so navzlic temu pre« magali v rekordnem času 19 ur in 54 minut? Nad Irsko i«1 prišlo letalo v višini 4 tisoč m v mrzel pas. kjer se je pokrilo z ledom, tako da so morali nižje. Le tako so se obvarovali popolne zaledenitve. Ves čas so motorji drugače delovali brezhibno in Tti bilo treba izmenjati niti ene sveče. Bili so tako prepričani, da pojde v*e po sreči, da niso letala nrti zaivarovali. Toda rekord tega poleta se je »družil z drugim, nič manjšim rekordom, lei kaže, kako daleč je že moderna doba s svojimi tehničnimi pridobitvami v vseh ozi r ih. Filmske .posnetke o sprejemu v New Yorku, ki jih je družba Fox posnela za svoj tednik in jih je letalo prineslo s seboj v Berlin, so tu predvajali javnosti že v teku popoldneva po vrnitvi. Posebna Mela so kopi? je teh posnetkov še dan odnesla v evropske prestolnice, kjer so jih predvajaj še naslednji dan, v ponedeljek. Na vsakih sto prebivalcev pride šest postelj v bolnišnicah. To število bi bilo po izkušnjah zadostno, če bi bile bolnišnice v deželi pravilno razdeljene, dogaja pa se, da so ponekod prazne, drugod pa prenapolnjene. Sedaj čaka 50.000 pacientov na zdravljenje v bolnišnici in mnogo jih je, ki bi nujno potrebovali operacije... Izseljevanje Turkov iz Rumunije Jeseni bo 12.000 turških kmetov zapustilo rumunsko Dobrudžo in se pieselilo v Ana-tolijo. Turške oblasti so za to že dale svoje privoljenje in zaprosile rumunske oblasti, da bi poenostavile formalnosti za izselitev na podlagi dogovora, ki so ga sklenili pred kratkim v Carigradu. Ana to Ii ja je redko naseljena, zato turške oblasti rade sprejemajo množice sonarodnjakov iz jugovzhodnih evropskih dežel. ANEKDOTA Gaskonjski plemič de CriUon je bSlpnd Henrikom IV. zelo pogumen, a tudi aelr» ruečdmern in bahav mož. Ko so kraljev nasprotniki oblegali Marseille, je dal vojvoda Guiški zatrobiti izmišljen alarm in je Crillonu zaklical, da so sovražniki mesto presenetili. >Potem naprej in um rimo kot pogumni možje.« je dejal Crillon mirno. Ko je potem vojvoda priznal, da je hotel plemiča «amo preizkusiti, je Crillon menil: »Poskus se je za vas dobro končal, a če bi se mi bilo dogodilo, da bi jaz pokazal malo strahu, tedaj bi vas zabodel z bodalom.« Ko so na dvom vežbati neki ples, ki naj bi se ga udeležil tudi Crillon, je plesni mojster zapovedal: Priklonite se in stou. pite nazaj!« — »Tega pa ne storim, Crillon se ne prikloni in ne gTe nazaj,« je iz« javil Gaskonjec. VSAK DAN ENA Jaz dobro vem, da M v kakšni drugI službi imela večjo plačo — ampak kaj se hoče, človek ima pač v žilah gledališko kri. .j« fc»Eveiybodys weekly«^ Kralj avtomobilov se pelje v kočiji Ameriški tvorničar avtomobilov Henry Ford, kt je nedavno obhajal 751etnico svojega rojstva, se je ob tem jubileju vaedel_ tndl^v kočijo in se peljal s konjsko vprego po Dvakrat čez Ocean „Condor" je preletel Atlantik iz evropske smeri proti Ameriki v 25 urah, za povratek pa je rabil samo 20 ur Nemško letalo »Condor« je, kakor smo že zabeležili, preletelo Atlantski ocean iz smeri New York proti Berlinu, v 19 urah 54 minutah. Za nepretrgano vožnjo iz Berlina v New York je rabilo 25 ur Po slavnostnem sprejemu nemških letalcev, ki so z letalom »Condorjem« v rekordnem času preleteli ocean iz Berlina, v New York in nazaj, so imeli zastopniki tiska priliko, da se pogovorijo z njim:. Povedali so jnm razne zanimive podrobnosti. Polet v Ameriko se je izvršil dam prej, nego je bila prvotna namera, to pa zaradi tega, ker so bili vremenski pogoji baš lo ugodni. Letalo si je izbralo povprečno višino 2000 m. ker nasprotni zračni toki tu niso bili hudi in je bilo mogoče slediti z bencinom. Ko 60 dospeli v New York, so imeli benciina še za 2 in pol ure poleta. V New Yorku so mislili letalci takoj v hotel. Sprejem, ki so jim ga Američani pripravili, pa ]e bil tako silen, da še dolgo niso mogli misliti na .počitek. Odlet iz New Yorka se je izvršil po pri« srčni poslovitvi. Američani so Nemce založili s kurivom in živili, da bi zadostovalo za petkrat daljši čas. nego je trajal polet nazaj. Zaradi velike obremenitve je leta-jp letelo tri ure v višini 2000 m, pokom, pa Mi preživela katastrofe Stewardesa Marija Krentnerjeva, ki je pri nesreči čsl. letala obvisela v drevesu in potem padla na zemljo, je umrla v bolnišnici Francoske vojaške vaje Pod vodstvom generala Touchona so bili letošnji manevri francoske vojske v bflžhtf Grenobla. Ogledali »o si jih (od leve proti desni) tudi min. preda. Daladier, prezMmt republike Lebrun ln šef gen. štaba generai Game lin >JUTRO« št 190t : t Četrtek 18. yjIL 1938,. __i Mednarodna motocikliška dirka na PUCH LJUBELJ VSA PRVA m ESTÀ DO 500 ccm ZASEDEL Pneu ZASTOPSTVO: I€hM# V®K Ljubljana, Tavčarjeva nI. 7 250 ccm turni : 1. POLLAK 2AN..... 3. MUGUŠAR MAKS .... PUCH 250 ccm PUCH 200 ccm 5. POGANTSCH SEPP 6. MEGUŠAR MAKS PUCH 350 ccm PUCH 200 ccm 350 ccm turni : 1. WASKA HANS......PUCH 350 com 3. GRAŠIČ JANKO.....PUCH 350 ccm 4. POLLAK ŽAN......PUCH 250 c«m 500 ccm turni : 1. WASK\ HANS . . . . 2. POGANTSCH SEPP . . 3. Ing. LUKMANN MARIO 4. KRIŽMAN ANTON . . PUCH 350 ccm PUCH 350 ccm PUCH 350 ccm PUCH 350 ccm nifnrni pregled Pismo iz Sofije V bolgarskih kulturnih napravah opažamo nekatere tipic.no narodne poteze, ki jim dajejo značilno osvetljavo. Razloge za ta pojav je treba iskati v preteklosti. Zve_ za ined sedanjostjo in preteklostjo pri Bolj garih ni izumetničena. Tradicija je tu živa sila, ki daje bolgarskemu kulturnemu življenju trdno podlago. V tem smislu je treba razumeti tudi razvoj bolgarskega gledališča. Bolgari so do* bili svoje gledališče še pred osvobojenjem kot enega izmed organov svoje narodne prosvete Ln kot tribuno revolucionarno kulturnih stremljenj. Tiekana beseda je bila pod kontrolo turških oblasti, zato se je tem svobodneje razmahnila živa beseda in giedališC-e je imelo v tisti dobi znatno večji vpliv na širše občinstvo kakor pa tisk in knjige. Zaradi tega se je šolski sobi. ki je izpopolnjevala cerkev, kaj kmalu pri5 družilo primitivno gledališče kot nekaka prosvetno_revolucionarna nadaljevalna šola. Pod vplivom kulturnih dežel ee je tako začeto Lolgarsko narodno gledališče vedno bolj izpopolnjevalo, vendar je vse do svetovne vojne v gledališki repertoanski polis tiki prevladovala domača nacionalno pa_ triotična smer. Šele po svetovni vojni je bolgarsko gledališče prešlo popolnoma pod vtiliv novih idej in formalnih uspehov za-padnoevrops'dh šol in gibanj. Posledica tega križanja je ugodna: bolgarsko gleda= li.šče lahko umetniško tekmuje s priznanimi gledališkimi odri drugih dežel. Podoben razvoj kakor bolgarska drama kaže tudi opera, čeprav je mnogo mlajša od dramske scene. Vrsta pevcev, ki so do_ segli velik uspeh na bolgarskem opernem odru. širi slavo bolgarske pevske umetnosti po največjih opernih oarih Evrope. Sploh lahko rečemo, da je bolgarsko gle» dališče danes že dohitelo razvoj in da se nahaja v stanju, ki ustreza potrebam sedanje dobe. Dramsko umetnost ne zastopa samo Na_ rodno gledališče v Sofiji, marveč tudi šest drugih gledališč v večjih mestih Bolgarije in šest potujočih igralskih skupin. Le* tem je treba dostaviti še okrog dvajset di- letantskih in napol profesionalnih odrov, ki so se razvili iz čitalnic. Vse to gledali-ško prizadevanje je pod kontrolo prosvetnega ministra, odnosno njegovega oddel« ka za ljudsko prosveto in umetnost. Osnovno načelo te kontrole je tole: zboijšati umetniško višino teh skupin in vplivati na repertoar, ki bodi usmerjen v duhu na_ eionalne in državljanske vzgoje. Težje ie kajpak z opero. Goje jo predvsem državno gledališče v Sofiji, dva ali tri provincialna gledališča pa si samo prizadevajo, da bi se povzdignila tudi do opere. Vse to pa so za sedaj samo se poskus:. V skupino bolgarskih kulturnih naprav gredo tudi muzeji: arheološki, etnografski in prirodopisno-zgodovinski. Po 6vojih obils nih in ponekod kar dragocenih zbirkah zavzemajo častno mesto med muzeji ostalih omikanih narodov. Sofija ima dva dr_ žavna muzeja. Državni arheološki muzej je tudi v Plovdivu. poleg tega pa obstoji še kakšnih deset sorazmerno bogatih mus zejev v provincialnih mestih, kjer so jih ustanovila r-zna kulturna društva. Zopet sem imel priliko govoriti z ravnateljem sofijskega Narodnega gledališča g. Vlad V a s i 1 j e v i m. Vpraševal sem ga o novi sezoni. Dejal mi je, da bo 6ezono otvorilo bolgarsko izvirno delo. za nadaljnje mesece pa sta pripravljeni še dve domači noviteti. Glede jugoslovenskih komadov 6e g. Vasiljev dogovarja z ravnateljem beograjskega gledališča g. Vojinovičem. Dosedanji uspehi z Nušičem in drugimi so odprli nove in plodne možnosti tesnejšega sodelovanja. 0 osnovni liniji svoje reper« toarske politike ie izjavil g. upravnik: — Samo pri zasebnem gledališču bi lahko govorili o neki dočista enotni liniji, bodisi idejni bodisi umetnostni. Državno gledališče je nujno eklektično. njegov repertoar določajo razne možnosti in vplivi. Tudi tam, kjer je državno gledališče vsaj v drami do malega enotno, se mora vendarle ozirati na občinstvo. Tih. Milisavljevié. Med revijami : »Razori« Na tem mestu ste 17. juli ja 38. lahko či-tali o prvi razsiavi otroške in mladinske knjige, prirejene letos v Zagrebu. Slovenci smo bili na njej dokaj skromno zastopaj ni. To pa po svoji krivdi. Založniki so pač mislili, da Zagreb ni trg m slovenske knjige. Pri tem pa so dočista prezrli propagandni namen razstave. Prihodnje leto bodo obiskovalci nemara tam videli tudi »Razore«, katerih VI. letnik leži vezan ored menoj. Zakaj pa ne? List se tiska na dobrem papirju, prinaša uspele elike iz vseh mogočih področij. Kako pa je z vsebino? Zastopane so skoraj vse panoge literarnega delovanja od pesmi, povesti, črtic in ierokazov tja do slovstvenih prispevkov najmlajšega rodu. Kar se tiče gradiva iz znanstvenega območja, sem ee obrnil po rnnenje na prof. Maksa Prezlja, vnetega čis ilca »Razorov«, ki mi je priznal: »Obzornik. namenjen predvsem učencu meščanskih šol in nižjih gimnazijskih razredov, ^riobčuie obilico zanimivih člankov iz retiniti ved. ki čitatelju v umljivem jeziku Jopolnjujejo in poglabljajo znanje pridobe 'jjeno v šoli«. Urednik Tone Gaspari objavlja v »Patrulji« odlomok iz vojnega življenja na fronti nazorno in prepričevalno. Kdor poma slovensko vo.ino književnost, mora priznati: Tako izvrstno nam še noben rojak ni zluš čil dogodka iz vojaških spominov. To« ne Seliškar. urednikov pomočnik, je moj-jtreko očrtal težave, ki jih prizadeva očetu nadobudna mladina. To mora biti smeha v razredu, kadar bero skeč »O harmo5 niki in tigrasti papigi«-. če bi bila zemljepisna učna knjiga tako prikupna in privlačna kot miinchhauscnniada v Brinarje-vj prireditvi »Kljukec«, bi dijaki ne dres mali v klopeh. Kar lepo se postavi A. Zavrl s povestmi iz domače zgodovine: Zadnja Celjanka. Vojaški upor v Emoni, Kralj Samo. Imenovati najboljšo med krajšimi povestmi -e težko: urednik je imel srečo, dobivši jih za »Razore«, ki opravljajo vzvišeno nalogo vzgajati naraščaj k ljubezni do domovine in prirode. k spoštovanju svojega bližnjega in pravilnemu ocenjevanju samega sebe. Marie.Thérèse Latzarus trdi v razpravi-ci »Les lectures de 1'enfance« (J. des D. 8. I. 38), da je za večino otročičev knjiga vselej predolga in prilegajo se jim edino slikanice, katerih podobice preraščajo tekst. Odjemalci »Razorov«, že bolj razviti in vztrajni, lahko strpé pri daljših zasnuts kih. A še tu je leposlovje opremljeno z ilustracijami. Tem več jih najdeš med priro-dopisnimi in tehničnimi članki kakor tudi potopisi. Kratko in sladko! Tega načela se je urednik dosledno držal pri izbiri sestav« kov o astronomiji, fiziki, kemiji in realnih vedah vobče. Na koncu vsake številke naletiš na kulturne zapiske, drobne zanimivosti, poročila iz športnega sveta, navodila za izdelos vanje raznih uporabljivih predmetov in dr. Posebej omenim navodila za samostojno delo in za vaje v stilističnem in teletristič-nem pogledu. Ne manjka niti križank. V času ko beremo o grozljivjh primerih sprijenosti, kakršno povzroča literarna plaža (šund) med našiimi dečki (Jutro, 22. 7.), čuti vsak odgojitelj dolžnost, kar najto-pleje priporočiti staršem, naj svojim sino« vom omislijo ta mnogostranski obzornik. Ministrstvo prosvete ga je tudi priporočilo 1934. in zopet 1937. za vse meščanske in nižje srednje šole. Letna naročnina 30 din. Üprava: Ljubljana, Gregorčičeva 23. Dr. À. Debeljak. Zapiski Slovenski pesniki v češki reviji. V dru« gern zvezku četrtletnika skapine Blok »U« (urednik dr. Bed rieh Vàclavek, Olomouc) je izšel članetk dr. Otona Berkopca »Mlada povojna slovenska poezija«. Pisec pravi v uvodu svoje kratke študije, da o slovenski povojni poeziji še nimamo obširnejše študije, ki bi razporejala in vrednotila ter jasno kazala pota. »Mlada slovenska generacija se ne more opreti na kri; tiično avtoriteto, ki bi izmerila njene moči; take avtoritete ni ne med staro in ne med povojno generacijo«. Nato podaja pisec, LIPSKI JESENSKI SEJEIH 1938 ZAČETEK: 28. AVGUSTA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANICN1 BIRO LAJPCI6KOG SAJMA — BEOGRAD — KNEZ MIHAJLOVA 33/L IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 83 — TELEF. 27-62. LN JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. 20-97. kakor sam pravi, leksrikalno zgoščeni pregled povojnih pojavov v naši poeziji. Najprej označuje posamezne struje in revije, okrog katerih so se zbrali mladi pesniki ter se po orisu splošnih značilnosti posebej zaustavlja pri Vodniku, Kocbeku Po« gačniku. Srečku Kosovelu, Tonetu Seliškar-ju. Mile tu Klopčiču, Miranu Jarcu, Stanu Kosovelu in Božu Vodušku. Ob koncu pravi dr. Berkopec: > Medtem ko v najmlajši češki poeziji živahno vre, ko opažamo intenzivno iskanje novega izraza Ln novih form, posnemajo mladi slovenski pesniki stare formalne vzore in so tudi po snovi nezanimivi in epigonski. Značilno je nadalje. da v Prešernovem in Župančičevem narodu izmed weh. ki eo nastopili po vojni. noten ni izdal več kakor dve zbirki. Mnogi izmed njih, ki so stali v prvih vr» stah, niso izdali niti ene.. Dance se čitajo največ starejši pesniki, ker si je le malokateri izmed mladih umel pridobiti kaj čitateljev«. Ta članek dr. Otona Ber* kopca pa ni osamljen v novem zvezku zbornika »U«: spremljajo ga naslednji prevodi iz slovenske poezije: M. Klotx-iča >Sta.r rudar govori« (prevod Fr. Neehvaiala), Pavla Golie »Marche funebre«. Otona Župančiča >Kaj je škrjanSkov kmet po brazdah nase ja 1 ...« iz cikla »Manom J. Murna-Aleksandrova« in »Tri otroške žes lje« M. Klopčiča. Tri zadnje pesmi je lepo prevel odlični češki Lirik Josef Hora. V istem zvezku četrtletnika »U« so objavljene nekatere izjave jugoslov. pisateljev za ÒSR. Tu zastopa slovenske pisatelje Juš Kozak, ki pravi ob koncu 6voje izjave: »Obramba nove slovanske demokracije, s katero se Češkoslovaški narod uvršča med graditelje evropske in vsečloveške kulture, . ni samo naloga slovanskih narodov, marveč vsega naprednega človeštva.« »Franruska i Jugoslavija u prošlosti« je naslov brošure dr. Grgura Jakšiča, ki jo je izdalo v Beogradu Društvo prijatelja Fran-cuske. SPORT Državno prvenstvo v lahki atletiki Danes in še tri dni bodo vsak dan od 17. dalje na Stadionu tekmovanja najboljših atletov iz vse države 2e od 1. 1935. nismo imeli državnega lahkoatletskega prvenstva v Ljubljani. Po prijavah sodeč bo letošnje prvenstvo najlepše, kar smo jih dosedaj imeli. Vsi količkaj pomembni klubi so prijavili svoje najboljše atlete. Na 100 m je prijavljenih 32 atletov, med njimi Bauer, splitska nada Cvrlje, član Hajduka, Concordijaši Hegol, Auguštin, Braun, Ilirijani Račič, Zupančič in še drugi. Na 200 m imamo 27 prijavljenih, med njimi po rezultatih najboljše, in sicer Ple-terška in Skuška, dalje Despota, in še ostale. Pančevo je prijavilo svojega starega preizkušenega mednarodnega borca Nikhazija. Tudi Planina bo s klina r jem posegla v dogodke. Na 400 m bomo imeli letos najlepše borbe. Prijavljenih je vsega 24 atletov, med njimi tudi nekaj prav odličnih. Primorje samo je prijavilo 6 tekmovalcev s Pleter-škom in Skuškom na čelu, Hajduk Despota in Popoviča, Planina odličnega Klinarja, PSK pa Nikhazija. Vsekakor bo tukaj huda borba, v kateri ni izključeno presenečenje, rezultat pod 50 sekund in nov državni rekord. Na 800 m je prijavljenih 18 tekmovalcev, tako da bodo tudi na tej progi potrebna predtekmovanja, kar je prvič v zgodovini našega lahkoatletskega sporta. Prijavljeni so seveda tudi najboljši s Pri-morjašema Gorškom in Nabernikom na čelu, dalje Haškovec Flas, Nikhazi, v Pri-morju vzgoieni Srakar, sedaj v Concordici in drugi. Na 110 m zapreke je vsega priiavlienih 18 tekmovalcev z rekorderjem Ivanovicem na čelu, je pa dvomljivo ali bo nastopil. Najtrša borba bo med starima rivaloma Hanžekovičem in Erlichom (Hašk). 400 m zapreke bodo imele skupno 16 tekmovalcev med njimi lanskoletne zmagovalce v troboju Pleterška in Skuška. Prijavljeni so še Banščak (Pančevo), Erlich (Hašk), Kling (BSK), Popovič (Hajduk) in drugi. Seveda tudi tukaj ne bo šlo brez hude borbe in bo treba krepko namazati pete. 4 X 100 m. Štafet je vsega prijavljenih 14, tako da bo treba predtekmovanj. Izgledi so tukaj povsem nedoločeni, ker bodo vsi tekmovalci imeli precej težke noge od raznih nastopov v drugih disciplinah. 4 X 400 m. Prijavljenih je 11 štafet Primorje samo bo postavilo 2 štafeti, ki bodo brez dvoma kos vsaki štafeti ostalih klubov. Izglede, da bi resno posegli v borbo, imajo samo atleti SK Pančeva. 1500 »n. Prijavljenih 17 tekmovalcev je rekordno število. Med drugimi bodo nastopili sedanji rekorder Goršek, dalje Flas (Hašk), Deči (Pančevo), Concordijaš Srakar Franc, pa tudi Sindelarja, Pogačnika, Kiena in Takača ne gre zapostavljati 3000 m steeple-chase. Ta disciplina bo letos prvič na državnem prvenstvu in sploh v Jugoslaviji. Prijavljenih je vsega 16 atletov. Izid tekmovanja je seveda popolnoma negotov. 5000 m. Prijavljenih je 18 tekmovalcev in skoraj isti tudi na 10.000 m. Omeniti moramo predvsem Krevsa, Bručana, Starmana, Flasa, ePrca itd. Ta imena nam jamčijo, da bo borba zelo napeta. 50 km hoja. V tej disciplini sta prijavljena samo Belas (Marathon) in Poslek (Hašk). Ta disciplina potrebuje precej priprav in ni gotovo ali se bo izvedla. Desetoboj. Prijavljenih je 9 tekmovalcev, med njimi lanski državni prvak Jur-kovič. Primorje je prijavilo Polaka in Kosca, ki se bosta skušala uveljaviti. Skoki: Za vse skoke je rekordno število prijav, tako, da se obeta skrajno huda borba za prva tri mesta. Pri skoku v višino bodo imeli glavno besedo razen Pri-morjašev Martinija, Zgurja in inž. Mareka Ilirijan Bratož, Lazarevič in Mikič. V tej disciplini bodo prvič šli prvi trije nad 180 cm in tudi nov državni rekord ni izključen. Za skok ▼ daljino bo na startu 24 tekmovalcev, med njim tudi novi rekorder Lazarevič (Jugoslavija), ki je letos snel rekord znanemu dr. Buratoviču. Tudi Vu-čevič in še drugi bodo tukaj odločno po- segli vmes. ; V troskoku bomo videli na startu tudi : novega rekorderja in najboljšega allround atleta Vučeviča (Vojvodina). Prijave Ba-kova in njegovega učenca Lenerta in nastop Ivanuša v skoku ob palici jamčijo, da bomo prvič letos tudi v tej disciplini videli prvorazredni sport. Meti. V disku in krogli bomo imeli zbrane v borbi vse stare gade. Kovačevič, Na-rančič, Klevt, Manojlovic in Vučevič si bodo medsebojno nudili najhujšo borbo. Za kopje so pripravljeni med drugimi Mar-kušič, Miloš, Smejda in Kovačevič. Ugibati zmagovalca, bi pomenilo tratiti čas. Pri kladivu bo na startu razen rekorderja Stepišnika še odlični Goič, dalje Ma-nojlovič, Majetič in drugi. Po sedanjih rezultatih ima več izgledov Goič, mislimo pa, da bo tudi prišla do polnega izraza borbenost našega odličnega tekmovalca ing. Stepišnika. Začetek tekmovanja bo vse tri dni, danes, jutri ter oba zadnja dneva ob 17. na Stadionu ob Tyrsevi cesti. Današnji spored obsega pet disciplin desetoboja (tek 100 m, skok v daljino, met krogle, skok v višino, tek 400 m) in tek na 10.000 m. Cene vstopnicam so propagandno nizke. V nedeljo pride - BSK Tudi ta enajstorica še ni bila nikoli poražena v Ljubljani V nedeljo se bo odigralo tretje kolo državnega nogometnega prvenstva. Po zmagovitem podvigu Ljubljane nad Hajdukom čaka našega ligaša nova preizkušnja — veliki BSK, mnogokratni državni prvak in zdaj edini klub, ki v Ljubljani še ni nikoli izgubil, niti v prijateljski, še manj pa v prvenstveni tekmi. V Ljubljano pride BSK, da se maščuje za letošnji izgubljeni naslov državnega prvaka,, ki ga je zaigral baš v Ljubljani z znanim neodločenim rezultatom 2:2. V to maščevalno ekspedicijo pošlje BSK svoje kompletno moštvo in vse svoje preizkušene internacionalce, ki so ponesli slavo in renome »plavih« daleč preko državnih mej. Moša Marjanovič, Glišo-vič, VUjadinovič, Lechner, Zečevič so v Beogradu slavna imena in ti igralci imajo največjo zaslugo, da je postal jugoslovenski nogomet tudi v inozemstvu priznan in upoštevan. Po mali prehodni krizi je BSK zopet za-blestel v polni formi. BSK igrà moderen nogomet, tehnično dovršen z južnjaškim temperamentom, ki daje celotni igri poseben čar in lepoto. BSK-ova igra je navdušila celo mrzle in hladnokrvne Angleže v Edinburghu in Londonu, ki so tedaj prištevali BSK med najboljša moštva na svetu. Proti temu renomiranemu moštvu bodo naši fantje spet zaigrali z voljo in srčnostjo ter tako nadoknadili tehnični minus. Morda pa bo tudi BSK enkrat izgubil v Ljubljani, od koder se je doslej — z lansko izjemo — vračal stalno kakor s prijetnega izleta? V nekaj vrstah Včeraj popoldne je odpotovala v Novi Sad, kjer bodo v soboto in nedeljo tekme za juniorsko plavalno državno prvenstvo tudi precej številna juniorska ekipa SK Ilirije. Na pot je odšlo pod vodstvom treh funkcionarjev vsega 20 mladih članov Ilirije, in sicer 16 juniorjev in 4 juniorke. Konkurenca v Novem Sadu bo precej močna, toda Ilirija ima v svojih mladih vrstah nekaj talentov, ki bi se utegnili plasirati na vidna mesta. Iz razporeda sodnikov za prihodnje ligaško kolo so razvidne naslednje zanimivosti: Beograjsko tekmo med Jedinstvom in Gradjanskim iz Skoplja bo sodil ljubljanski sodnik Macoratti. Varaž-dinsko tekmo med Slavijo in Hajdukom bo sodil bivši član ljubljanske sodniške sekcije g. Jordan, ljubljansko tekmo med Ljubljano in BSKom pa zagrebški sodnik g. Po-dupski, za namestnika pa je določen g. Ba-žanL Edinega Inozemskega sodnika sta al priveSčili Slavija in Jugoslavija v Sarajevu. Finalni teloni za srednjeevropski pokal med praško Slavijo in Ferencvarosem bosta dne 4. odnosno 11. septembra v Pragi odn. Budimpešti. Sprva se je reklo, da hočeta oba saveza imeti angleške sodnike, zdaj pa sta se zedinila, da bosta obe tekmi sodila italijanska sodnika. Iz ministrstva za telesno vzgojo so bila pred kratkim izdana zanimiva obvestila o naporih in delu nadrejenih za napredek našega sporta. Iz teh obvestil posnemamo, da si je ministrstvo nadelo nalogo, da bo sport, planinstvo, skavtizem in gimnastiko podredilo telesno-vzgojnim namenom države. V cilju fizičnega in higienskega napredka naroda je treba sport razširiti do zadnje vasi in v široke narodne sloje ter zanj osvojiti predvsem mladino. Denarna sredstva, ki jih država daje športu, se ne smejo porabiti za izpopolnitev elite tekmovalcev, temveč za izpopolnitev splošnega narodnega sporta. K dosegi tega cilja bo največ pripomogla izvedba zakona o obvezni telesni vzgoji mladine. Ta zakon je bil uveljavljen morda prezgodaj, ker še niso ustvarjeni pogoji za njegovo izvajanje, toda važno je zaenkrat, da se pri mestnih in tudi vaških občinah rezervirajo vsaj potrebna zemljišča za telovadišča in igrišča, kar je v ostalem določeno že v gradbenem zakonu iz 1. 1931. Ministrstvo za telesno vzgojo je v zadnjem času posvetilo posebno pozornost tudi reprezentiranju našega sporta v zamejstvu. Vse turneje v zamejstvo je treba ocenjevati s stališča ugleda jugoslovenskega sporta in naroda in so v tej smeri tudi športniki pokazali polno razumevanje. Prepoved nepripravljenih turnej v tujino ima razen tega še ta dober učinek, da se prihrani denar, ki se lahko bolj koristno porabi za tečaje za športne učitelje in za podpore manjših športnih klubov. Z ukinitvijo taks na športne prv ditve je vlada omogočila denarno ozdravljenje naših klubov. Ministrstvo pa bo iz svojih sredstev v bodoče podpiralo predvsem sporte, ki še nimajo svoje publike, kakor n. pr. lahko atletiko, plavanje, smučanje in slične. Važna je tudi napov ;!. da se za napredek zimskega sporta in zimskega turizma pri nas pripravlja leta 1911 v Jugoslaviji tekmovanje za svetovno prvenstvo v zimskih športih. Vprašanje naše kandidature za organizacijo te prireditve bo proučila posebna komisija po končanih balkanskih igrah v Beogradu. Napredku zimskih športov in zimske turistike bi nobena akcija ne koristila toliko, kakor dobra organizacija FIS tekem v naši državi. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes trening I. skupine Igramo s SK Grafiko. Pričetek ob 18. Načelnik. Naši Sokoli m delu Lep nastop ponoviškega Sokola ob p L. letnici obstoja. Sokolstvo društvo Ponovl-če — Sava je med najmlajšimi edinicani v Zasavju, saj je bilo ustanovljeno šele pred 5 leti. Letošnji javni nastop je bil v skromnem počaščenju malega jubileja. Prišlo je neobičajno veliko gostov od blizu in daleč, med njimi tudi delegat sokolske župe iz Ljubljane. Na telovadišču poleg Sokolskega doma v Mačkovni so bili zbrani v pobratimstvu kmetje in tržani. Sokolska ideja je zajela vs5 sloje. Ko so dvignili državno zastavo so se vsi oddelki poklonili kralju in državi. Zatem se je zvrstil pester telovadni nastop, nast-opili so vsi oddelki v močnih postavah. Vaje so bil,, izvedene skladno in dovršeno. Nastopajoči, od najmlajših do najstarejših, so želi ves čas zasluženo pohvalo. Ob zaključku sporeda so se spet zbrali na telovadišču vsi oddelki, nakar je bil s pesmijo sokolskih legij in vseslovansko himno zaključen lep javni nastop. Sledila je živahna narodna zabava. Sokolska nedelja na Ponovičah bo vlila vsem udeležencem obilo mero poguma za nadaljnje delovanje v sokolskih vrstah. Mali, krepki četi Sokolov na Ponovičah in na Savi ter v okoliških vaseh kličemo ob prvem jubileju: »Le naprej, brez miru za sokolsicim praporom!« Tisoče zahval prejema »MORANA« SMRT PLESAV0S __ Lasje presta-' N^^ TAKOJ IZPADATI — INZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU-ODSTRANI PRHUAJR* JA C A IN HRANI LASNE KORENINE"'* P O èli. JA MO PC P0VZETJ0-6TEKt.0IN.5O-- j&ünAupp Vm. MEDNARODNA DIRKA NA LJUBELJ. serijski model ks 600 ccm zmaga z najboljšim časom dneva 5*10 najhitrejši motocikel vseh kategorij Tovarniško zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11, telefon Int. 24-61 33 JACKSON GREGORY: HČI SOLNCA Roman. XL V mreži laži. »Ti si!« je vzkliknil Kendric ves presenečen. »In z njo J* Bruce je naglo stopil predenj. »To je nesporazum, Jim«, je rekel vneto. »Velik nesporazium na vsej črti. Vse ti bom obrazložil...« »Fant«, mu je Kendric resen segel v besedo, »ali se te še glava drži? Mar rte veš, da je bila sama zraven, ko so te izropaü? Si mar pozabil, kar sem ti pripovedoval?« Žarečih lic je Zoraida izzivajoče zrla vanj. Prezir v njenih očeh ga je skoraj spravil iz ravnovesja. Očividno je bila zelo gotova svojega položaja; zavedala se je vtisa, ki ga je bila napravila na Bru-ceja. West sam pa je mršil obrvi in majal z glavo. »Zmerom si bil pravičen, Jim«, je odvrnil. »Počakaj s sodbo, dokler ne slišiš moje izpovedi.« Kendric je molčal in razmišljal. Zoraidine oči so preletele sobo. Samo za trenutek so se ustavile na Betty, ki se je stiskala k steni in jo motrila z odkritim nezaupanjem Potem se je okrenila k Ruizu Riosu: »Dragi bratranec, nekaj mi imaš povedati. Za kaj pa gre?« »Ne tu, senorita«, je prosil Rios. »Stopiva v kakšno drugo sobo.« Kendric je ujel pomenljivi pogled, s katerim je pri tem namignila Riosu, a Bruce ga je prezrl. Kar je na to odgovorila, je Kendrica za trenutek začudilo; pa ne vsebina, temveč samo njen način. Govorila je z Riosom kakor človek z gospodarjem, ki se ga boji. »Pripravljena sem«, je rekla samo. In ko ji je Rios odprl vrata, je še pristavila mimogrede, s koprnečim pogledom okrenjena k Bruceju: »Samo trenutek. Če mi bo senor Rios dovolil, da se kmalu vrnem. « Pohitela je čez prag, Rios je stopil za njo. »Kaj ne vidiš, Jim?« Bruce je bil ves vznemirjen. »To je ta prokleti Ruiz Rios in nihče drugi! On ji ukazuje. Ona živi v smrtnem strahu pred njim. Za njegove grehe se mora pokoriti!« »Tako torej, takšna je ta reč?« Kendric je pljunil od studa. »In ti si si dal kaj takega natvesti?« »Nikar tako, Jim!« Bruce je bil videti resnično užaljen. »Imenoval sem te pravičnega človeka — pa se hočeš zdaj zapirati pred resnico? Vem, ti jo vidiš v krivi luči. Njeni sovražniki...« Stisnil je pesti. »Ona je prekrasna ženska!« je iznenada planilo iz njega. »In počastila me je s svojim zaupanjem in prijateljstvom.« Nekaj ur poprej je njegovo farmo izropala in požgala do tal, zdaj pa: »In počastila me je s svojim zaupanjem in prijateljstvom!« Mar pokvarjenost te ženske v resnici ne pozna meja? Mar človeški neumnosti ni kraja? Ali . je človek res lahko občutil spoštovanje tam, kjer bi bilo samo sovraštvo pravično? Mar je bila v resnici brezmejna Zoraidina moč? Kaj se je neki moglo zgoditi med Zoraido m Brucejem? Kendric je poznal njene metode, njeno nesramno predrznost in gotovost, s katero je uveljavljala svojo voljo. Kakor je vse kazalo, je takoj po izvršenem napadu poiskala Bruceja. Kendric si je živo predstavljal, kako je pretehtala fanta, ki sta ga bila beda in besnost oropala sleherne moči. Živo si je predstavljal vtis, ki ga je njena lepota pričarala nanj, čul je, kako je njen laskavi glas krivenčil resnico. Bruce se ni utegnil oborožiti proti njej. A kaj mu je neki pripovedovala, da ga je prepričala? Karkoli se mu je morala nalagati, si je mislil Kendric. Uporabila je vse svoje spretnosti v zapeljevanju, da je omamila njegovo razsodnost. Z eno roko ga je oropala, z drugo pobožala. Kako bi se neki mogel tako odkritosrčen, dober fant, kakršen je bil Bruce, zoperstavljati takšnim vražjim zvijačam? Kendric se je živo domislil vtisa, ki ga je bila Zoraida napravila nanj. Še zdaj ga je občutil, ko je bil vendar že zdavnaj utrjen proti vsem njenim nakanam. Bruce pa ji je bil izročen na milost in nemilost. Dejstvo samo, da se je pojavila takoj po razdejanju, ji je dajalo videz nedolžnosti... Ko se bo spet opametil, bi utegnil biti West dekletu dragocen prijatelj. Tako se je okrenil k Betty: »Miss Gordon, tu je stari prijatelj moj, Bruce West, prav tako Amerik anec.« Betty je pogledala Bruceja z nehlinjentm zanimanjem. Njena misel je bila preprosta in težka: ali je med toliko možmi, ki jih je prezirala in se jih bala, tudi kaj takšnih, da bi jim smela zaupati? Smehljaje se mu je ponudila roko. Bruce pa je obstal negiben kakor kamen, z neprijaznim izrazom v očeh. »Cul sem že o gospodični Gordon«, je rekel, mrzlo, da je rezalo do srca. »V Sonori je, če se ne motim, znana tudi pod imenom Pansy Blossom« Kendric se je zmeden ozrl v Betty, ona je široko razprla očL Vroča rdečica ji je zaplala v obraz. »O!« je kriknila. »Kaj naj to pomeni, mister West? Cula sem o njej kakor vi ali kdorkoli. To je strašna ženska!« Trepetala je. »Le kako pridete do tega, da trdite nekaj takšnega?« Bruce se je maloverno smejal. »Jim se očividno ne more spomniti«, je rekel vneto. »Če bi bil ti nedavno v Sonori, Jim, potem bi poznal te reči. Pansy Blossom prav dobro poje, kakor sem čul, in tudi pleše. Vse pogoje ima, da se uveljavi kot igralka«, je pomenljivo zaključil. Kendric je strmel vanj z nerazumnimi očmi. »Hočeš reči, da je Betty Gordon nekaka pustolovka?« je vprašal. »To je brezumen nesmisel, Bruce«, je rekel Jim. »Ona je Betty Gordon in nič drugega. In nahaja se v stiski. Meni in tebi, njenim rojakom, je naloženo, da ji pomagava na svobodo, ne pa da bi jo žalila.« Bruce ga je mračno pogledal. . INTERNACIJONALNA DIRKA NA LJUBELJ ŠTIRIKRATNA ZMAGA BMW-MOTORJEV Trgovino, gostilno in druge prostore v Kozar-jah — »Pri dolgem mostu« tik mestne meje ljubljanske. odda tako> v naiem ali proda I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska c. 3. 19267-19 ŠIŠKA VIDMAR ZMAGOVALEC V KATEGORIJI 500 ccm; NAJBOLJŠI AMATERSKI VOZAČ DIRKE. ZMAGOVALEC V KATEGORIJI TURNIH STROJEV 600 ccm S PRIKOLICO. VIDMAR ŠUŠTER ZMAGOVALEC V KATEGORIJI TURNIH STROJEV DO 1000 ccm S 600 ccm; NAJBOLJŠI ČAS VSEH TURNIH SOLO VOZAČEV. ZMAGOVALEC V KATEGORIJI ŠPORTNIH STROJEV 600 ccm S PRIKOLICO. LJUBELJSKI REKORD DRŽI ŠE VEDNO DENZ2L NA § S ČASOM 5.01 BMW ZASTOPSTVO: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 33, TEL. 27-62. lasi X Din. davek 3 Din ; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kovaški pomočnik dobi stalno delo, biti mora zmožen dobro podkovati konje in vole. Ponudbe na naslov: Brunčko Benedikt, Sv. Lovrenc na Pohorju. 19254-1 Gospodinjo varčno in spretno, dobro kuharico, 30—10 let, zdalj-Jirni spričevali, sprefmem takoj. Plača po zmožnosti in dogovoru. Ponudbe na: Kari Župane, varčni mlin, Sevnica. 19255-1 Propagandistke za uvajanje špecerijskega artikla, s trgovsko izobrazbo ftrgovske pomočnice), po možnosti z znanjem nemščine, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod šifro »Propaganda«. 19256-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega, sprejmem v stalno službo 1. septembra. Jože Hudrič, Jesenice. 19282-1 Mlajše dekle za kuhinjo in za pomoč v gostilni takoj sprejme gostilna »Vitez«, Breg 18. 19292-1 Kavarniško kuharico perfektno in perico z daljšimi spričevali, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojnost«. 19263-1 Vzgojiteljico z znanjem srbskega in nemškega jezika, iščem za 7-letnega sina za 1. september. Dr. Lampel, advokat, N ovi Sad. 19262-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, in frizersko vajenko, po možnosti, ki se je že učila; sprejme z vso skrbo salon Breskvar, Domžale. 19260-1 Tkalnica svilenih tkanin išče dobro uvedenega zastopnika za dravsko banovino. V poštev pridejo gospodje, ki potujej-e z lastnim avtom in že zastopajo kakšno tekstilno stroko. — Ponudbe z navedbo referenc' ca »Ergo«, Hatzova 14. 19275-1 Kuharico iščem za samostojno vod stvo gospodinjstva. Plača 350 dm. "Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 19278-1 Vsaka beseda 50 par; davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 ditti najmanjši znesek 12 din. Brivski pomočnik Hrvat, dober delavec, star 26 let, išče službo za takoj. Cenj. ponudbe prosim na podružnico Jutra Maribot pod »Hrvat«. 19287-2 Blagajničarka kavarniška in restavracijska, izvežbana, trgovsko izobražena, prosi za stalno nameščen je. Gre v buffet ali trgovino. Zmožna tudi kavcije. Nastop J., septembra. Ponudbe pod »Stalna služba« na ogl. odd. Jutra. 19279-2 tProdam Beseda 1 Din, davek 3 Din,; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. MIZARJI! V železnini FR. STUPICA v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 1 poleg »Figovca« dobite po nizkih cenah vse vrste okovja za stavbe in pohištvo in razno orodje. Poskusite! 19283-6 Kuhinjsko kredenco dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19265-6 KupimSj Beseda 1 Din, davek 3 Din.; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Sifonskih steklenic rabljenih, kdor ima naprodaj večjo količino, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod »Sifonske flaše«. 19248-7 Dragaiefiočli Vsakovrstno zlat« •cupuje po najvišjih cenati CERNE — juvefir, . jubljana, Wolfova ut Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro all daja. nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra cesta. 81. Telefon 35-39. Ljubljana. Cene konkurenčne. 293-33 • 4 ® prodaja to polaga po reklamnih 1 II © I C I sever, Marijin trg 2 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Koroške brusnice (Preiselbeer) dnevno sveže razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško. 301-34 Àvtoyniotp Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Fiat 503 Roadster, 2—i sedežen, v dobrem stanju, proda za din 5.500 Puthon, Tržič, predilnica. 19225-10 Avto Fiat limuzino pstsedežno. pripravno za taksi prodam. Vzamem tudi hranilne knjižice v račun. Gregori, Gozd, Kr. gora. 18925-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kolesa Pri nakupu novega kolesa si oglejte našo zalogo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene. 18747-11 r/ Pohištvo novo tn že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati » s tiram bo • sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih, pogojih. Kupcev Je ▼ tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathl&n. Ljub. liana. Tyrševa cesta 12. 79 12 Paviljon na velesejmu za gostilniško obrt, dobro idoč, prodam. Naslov v seh poslovalnicah Jutra. 19271-19 Beseda X Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. 2-sobno stanovanje solnčno, lepo, oddam. — Razgled na Ljubljanico. — Stan trg 24, L nad. desno. 19253-21 Posest Beseda 1 Din. davek • Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si znesek 17 Din. Parcela na Bledu za stavbo ob glavni cesti poleg pošte, naprodaj. In-foimacije v apoteki na Bledu. 19021-20 Stanovanje sob s pritiklinami^ oddam 1. oktobra, Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19238-21 Večje število parcel kompleksov. Posestev, gozdov, trgovskih in p« stanovanjskih h iS ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Konaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditeli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Lokali Lokal na Celovški cesti 43, odda takoj I. Knez, Ljubljana, Gosposvetska c. 3. 19268-19 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 5 Din; za éifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje event. s kopalnico, iščem. Oddaljeno do 15. minut od pošte takoj ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam naprej«, 19261-21a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, (kopalnico) iščem v Trnovem ali v bližini 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mladi zakon«. 18673-21a Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jedilnico novo, krasno, furnirano, kavkaški oreh s kaučem — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19274-12 INSERIRAJ V „JUTRU"! OBVESTILO Vse cenj. interesente vljudno obveščamo, da imamo za tekoči V. razred, katerega žrebanje se vrši dnevno do 7. septembra t. L še polovične in četrtinske srečke na razpolago. Srečke z doplačilom stanejo: y2 Din 500.— in 1/4 D*» 250.— Neizžrebanih je še 22.000 dobitkov, med katerimi je še mnogo dobitkov po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50.000 itd. Poleg dobitkov bodo izžrebane še premije po Din 2,000.000, 1,000.000, 500.000 in 400.000. Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3.300.000.—. Za nakup srečk se priporoča vsem cenj. interesentom Glavna kolektura Državne razredne loterije „ŠAGRIN" dr. z o. z. LJUBLJANA Frančiškanska ulica 5 (poleg tre. »Jelka«) Stanovanje Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Enemu ali dvema gospodoma oddam opremljeno sobo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19291-23 Sobe išče Sobo od 120—200 die iščem. Ponudbe pod »Snažna soba« na ogl. odd. futra. 19264-23a Dva dijaka nižješolca, sprejmem v celotno dobro oskrbo v bližini vseh iol. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18972-22 \m Hi Janez Pismo sprejel — jutri greva na Bled. 19294-24 Ženitve Slovenec 25 let star, visok črn, želi spoznati sebi primerno gospodično. Prednost absolventke gospodinjske šole ali siično. Ločenke ali vdove izključene! Pišite na podružnico Jutra Maribor pod »Jesen«. 19277-25 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Od Vas Je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnhsia — SwdcBaMa KOLESA znamke „AXO" v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelam kupite ugodno pri H. SUTTNER, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA € Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodn plačilni pogoji! HAlUDPOLNEISE GENERALNO ZASTOPSTVI} S"'KE c GruNcincD ZAGREB NIKDUÉEVA.1Ó ; čltajte in širite »J U T R O« ZAHVALA Vsem, ki so našo drago mater MATILDO JELENEC radi imel!, k! so jo bolno obiskovali in ji lajšali zadnje dni življenja, ki so jo od blizu in daleč prišli kropit, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni poslednji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. v .tm ^m-ma Vsnnogočni je poklical danes k Sebi, boguvdano, prevideno s tolažili sv. vere, našo nepozabno soprogo, hčerko, sestro, snaho, svakinjo, gospo rvico KOROŠEC roj. BROVč SOPROGO PEKOV. MOJSTRA po kratki mučni bolezni v 26. leta njene starosti. Blagopokojno bomo spremili k večnemu počitku v petek 19. avgusta ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti Podgora št. 9 na farno pokopališče Sv. Vida. Št. Vid nad Ljubljano, 17. avgusta 1938. Žalujoči: soprog IVAN KOROŠEC; rodbini KOROŠEC, BROVC ' j. ' •< ■• RAD Urejuje Davorin Ravljen. ~ Izdaja za konzorcij filtra* Stanko yirant. — Za Narodno tiskarno d. 4. tet üsVamaqft jefan. — ga. inaegatpi dql je