»Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: :elo leto skupaj naprej • K 40"— pol leta m n • • č:trt leta Da mesec 20 — 10 — 3*50 velja po postit za Nemčijo: celo leto naprej .... K 45 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . ... K 50'— Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpr&vnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knafiova uit s a £t. S, telefon it 89. Izhaja vsak dan i?ežar ix7iejt3l aoielja la ^ra&alke. Inserati se računajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat pa 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor) 23 viiL Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi naročniki naj pošijejj niročniaj veda j y po aakaznlcl. ~~X3B Na samo pismene narocae tre: poslatvs deaarja se :i: iid.^.jj nikakor ozirati. „Earođa-i tiskarna" tolaži št. 33. celo leto naprej pot leU „ .Slovenski Narod* velja v Liabljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : . . . . K 36*— I Četrt leta „ 18 — I na mesec 9>-3.- Posamazna številka ve!ja 20 vinarjev Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orsda^tvo: Bnallova olloa ftt. 5 (v I. nadstr. levo), telefon it. 34 Pozdravljeni! Jutri se sestanejo v Ljubljani zastopniki naprednega slovenstva iz vseh naših pokrajin, da ustanovijo novo stranko. Od severne narodne meje prihitijo preizkušeni borilci za narodno stvar, od Sotle prihajajo rojaki, ki tam doli podajajo roko bratom hrvatsko-srbskega dela našega naroda, Korotan, Kjer danes besni vsa sila vse nemškega terorja, pošilja odlične može, z goriških razvalin so se napotili v Ljubljano najboljši voditelji težko preizkušenega našega ljudstva, od jadranske obali pridejo zvesti stražarji naše narodne bodočnosti, na Kranjskem pa ga skoraj ni kraja, ki bi ne bil zastopan po preizkušenih zaupnikih naprednega dela našega naroda. Slovenska prestolica bela Ljubljana radostno pozdravlja predrage goste, ki se shajajo v njenih zidovih, da opravijo veliko in pomembno delo združenja naprednega slovenstva v enotno politično organizacijo. Jugoslovanska in demokratična misel tvorita temelj nove stranke. Borba za ujedinjenje in državnost našega naroda ter za zmago ljudske pravice v vsem našem političnem, gosoodarskem. socijalnem in kulturnem življenju to naj bo njeno delo. Z ustanovitvijo jednotne pelitične organizacije, ki na mah podira vse meje, ki so nas v preteklosti delile, dokazuje, da se napredno slovenstvo zaveda nalog, ki jih nalaga velika doba vsem vernim sinovom našega naroda in da z občudovanja vredno bistrostjo izvaja posledice iz velikega prerojenja duhov in misli, ki je nastalo v vojni. Ni manjkalo poskusov združiti napredne Slovence v enetno politično organizacijo že pred vojno. Vedno pa so malenkostne razmere, v katerih smo živeli, se pokazale močnejše, nego je bila dobra volja posameznikov. Trebalo je velikega vojnega trpljenia, da je najširše plasti naroda prešinilo spoznanje, da le v edinosti je moč, in da je tudi napredno slovenstvo se zavedlo, da ie Svatoplukova oporoka zapisana tudi zanj. Napredno slovenstvo razpolaga z najbogatejšimi duševnimi in moralični-rrrj zakladi našega naroda. Blagor mu, da se je pravočasno odločilo zbrati te zaklade, da bodo narodu nerazdeljeno na razpolago v veliki borbi za bodočnost! Naloge, ki se vsak dan kupičijo pred nami, postajajo vedno ogromnejše in te-žavnejše. Že je vse ljudstvo prebujeno in poklicano na plan, že se bijemo s polno energijo za svojo svobodo. Toda zunanja svoboda sama na sebi bo prazen blesk, ako ne odvržemo istočasno tudi notranjih spon, ako se ne prerodimo duševno, ne osvobodimo gospodarsko in socijalno, ako ne dokažemo resno, da hočemo svobodo naroda, ker hočemo svobodo svojega ljudstva. Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke je dokaz, da se napredno slovenstvo zaveda te zgodovinske dolžnosti in da hoče smotreno delovati ne le za njo, temveč tudi za notranjo osvoboditev našega naroda. Na ustanovnem zboru Jugoslovanske demokratske stranke postavljamo še le temeljni kamen. Od naše vneme, od našega dela, od razumevanja dolžnosti, ki jih imamo napram narodu, bo odvisno, ali se bo na tem temeljnem kamnu dvignila tudi trdna stavba. Kakor smo program JDS. sestavili v zmislu načela: »Vse z ljudstvom za ljudstvo«, tako gradimo tudi notranjo organizacijo stranko po načelu popolne demokratičnosti, ki naj omogoči, da se v stranki uveljavijo vse dobre in poštene sile pod neprestano kontrolo najširših vrst naših somišljenikov. Program in organizacija JDS. odpirata vsakemu poštenemu naprednemu In demokratičnemu Slovencu široko polic za politično delovanje in mu omogočata, da izvršuje svoje politične dolžnosti, ki so danes najvažnejše narodne dolžnosti, od katerih ne more biti nikdo odvezam Zaupniki naprednega slovenstva, ki se zbirajo k ustanovnemu zboru, izoričujejo trdno voljo smotreno nadaljevati započeto delo organizacije naroda v znameniu narodne in ljudske svobode. Naj bi njih preizkušena beseda na ustanovnem zboru rodila plodonosne sklepe, njih trdna volja In delavnost pa pozneje med narodom bogate sadove. V to ime kličemo vsem somišljenikom - zaupnikom prisrčen dobrodošli! Živela svoboda! Živela Jugoslovanska demokratska stranka! Spored iiiiigvip m JDS. Dne 29. junija ob 8. dopoldne otvoritev zborovanja in sestava odsekov, ki zborujejo istočasno od Vi9. do 12. dopoldne in od Vz4. popold. do 7. zvečer. I. Politično organizacijski odsek. 1. Splošna demokratska načela J. D. S. — 2. Državne svoboščine, enakopravnost žene, plebiscit. — 3. Načela v upravi, upravno sodstvo, uradništvo, I jezikovno vprašanje. — 4. Uprava v ob-j čini, politika v občinskem gospodar-j stvu. — 5. Strankin tisk. — 6. Pojmovanje narodnosti. — 7. Krajevne, (okrajne, deželne) politične organizacije J. D. S. — S. Izvrše valni organi J. D. S. II. Prosvetni odsek. 1. Splošna načela izobrazbe in vzgoje. 2. Šolstvo: a) ljudska šola, nadaljevalno in strokovno šolstvo; b) žensko šolstvo; c) srednje in visoko šolstvo. — 3. Širjenje ljudske naobrazbe. --!. Narodno obrambno delo. III. Gospodarsko - soci;a!ni cdsek. 1. Gospodarska osamosvojitev Jugoslavije. — 2. Narodno gospodarstvo in promet. — Socijalizacija gospodarstva. — 4. Banke, zavarovalnice. — 5. Hranilnice. — 6, Zadružništvo. — 7. Strokovne organizacije. — 8. Obrtništvo, industrija, trgovina. — 9. Skrb za ljudsko zdravstvo. — 10. Sociialno varstvo. — 11. Gospodarska podietja in politične stranke. — 12. Kmetijstvo. — 13. Delavstvo. Zvečer ob 8. koncert »Glasbene Matice« v Unionu. USTANOVNA SKUPŠČINA. 30. junija: dopoldne ob 8.: 1. Poročilo o ustanovitvi stranke. — 2. Poročila odsekov: o) Organizacijsko delo pripravljalnega odbora in o sklepih odseka glede organizacijskega reda; b) zaključki zborovanja političnega odseka; c) o zborovanju prosvetnega odseka; d) o zborovanju gosnodarsko - so-cijalnega odseka. — 3. Otvoritev organizacijskega reda in programa J. D, S. 4. Volitev začasn3ga izvrševalnega odbora, gospodarske revizijske komisiie, programatične nadzorstvene komisiie in častnega razsodišča. — 5. O najbližji oolitiki in taktiki stranke. — 6. Slučajnosti. Po skupščini: Sestava izvrševalnega odbora: 1. Volitev načelstva J. D. 5. — 2. Volitev zastopnikov J. D. S. v »Narodni svet«. Zvečer oh 8.: Prijateljski večer. — Sodeluje »Ljubljanski zvon« in »Gledališki orkester. V Ljubljani, dne 29. junija 1918. Za pripravljalni odbor J. D. S.: Dr. Ivan Tavčar. Ilova doba. Po tisočletnem jarmu pokazala se je nam na daljnem obnebju zarja svobode. Samoodločba narodov je prekinila nit dosedanje zavisnosti. Narod, ki so bili dosedaj le predmet tujega vladovanja, zahtevajo zase pravico, da bodo smeli sami o sebi odločevati ter urejevati svoje življenje. S to idejo je prežet danes cel slovenski narod, v tem znamenju nastopa »Jugoslovanska demokratska stranka«. Še nikdar v naši zgodovini se ni porodila politična stranka pod tako velikimi avspicijami, stranka, ki bi bila izraz najglobokejšega čuta našega naroda ter nositeljica novega svetovnega nazi-ranja. Obenem pa ni še nobena stranka sprejela ob svojem rojstvu tako važne in težke naloge. Nov svet, novo življenje se odpira Sloveniji. Jugoslovanska demokratska stranka si je napisala na svoj prapor,da bo uresničila one velike ideje, ki izvirajo iz samoodločbe narodov. Ako pre-motrivamo objektivno svojo zgodovino, moramo priznati, da se nismo mogli do sedaj niti v političnem, niti v gospodarskem oziru imenovati narod. Manjkale so nam pravice in manjkala so nam sredstva, da bi mogii kot samostojen narod določevati svojo usodo. Vse to si moramo šele priboriti. Zunanja politika nam je bila dosedaj nepoznana. Ko postanemo politično samostojen narod, bodemo so-odločevali pri ureditvi razmer z drugimi narodi po načelu varovanja svojih živijenskih intesescv. Do sedaj se nas ni nikdar vprašalo, kake trgovske zveze bi bile za slovensko gospodarstvo najbolj ugodne: sklenile so se večinoma take, da so nas tlačile ter gospodarski izžemale. Vsakomur se mora vzbuditi dosedaj nepoznan ponos, ako bo vedel, da zastopa nanram drugo-rodcem cel narod ter da je od .uspeha njegovega delovanja odvisna usoda Siovenijc. J. D. S. bo zvesto zastopala interese našega naroda napram drugim narodom; zavedala se bo dalekosež-nosti svojih korakov ter moralne odgovornosti. S samoodločbo nas čakajo popolnoma nove notranje politične in gospodarske razmere. Do-sedanja politična zavisnost nas je tudi v gospodarskem oziru podjarmila. J. D. S. si je napisala v svoj prog-am idejo osamosvojitve. Premoženje ter sploh vse dobrine, ki se nahajajo na našem ozemlju, ne smejo služiti tujca, ampak našim otrokom. Na slovenski zemlji moramo biti mi gospodarji. Vsled naše zgodovinske zavisnosti, je še precejšen del naše zemlje v tujih rokah. Ta zgodovinska predpravica mora nehati. Zemlja spada našemu kmetu, ki naj i z v a b i i z n j e k a r IHti mam aa Krasita. Za letošnje piruhe je hotel pokloniti Slovencem ljubljanski prof. Albert Sič: »Narodne vezenine na Kranjskem«. Delo se je zakasnelo. Sedaj pa ležijo pred nami prvi snopiči in reči smemo, da smo nanje lahko ponosni vsi. S samozavestjo lahko kažemo tujcem na svojo narodno vezno umetnost, ki so jo še do nedavnega časa gojili pridni prsti slovenskih žen in deklet. Čestitamo prof. Siču na uspelem delu in občudujemo njegovo vztrajnost in vnemo. Tuja industrija je izpodrinila domačo obrt in ž njo je izginila tudi skoro naša narodna umetnost. Danes pa so zopet razmere časa prisilile našega kmeta, da seje lan in kmalu se bodo zopet zaceli sukati kolovrati in ropotati statve, ki so doslej zaprašeni in pozabljeni vzdihovali po podstrešjih po — dobrih starih časih . . . Prebujena in pomlajena narodna zavest nam nalaga dolžnost, da preorjemo s tujim plevelom preraslo narodno njivo in jo otre-bimo škodljivega osata. Obnovimo narodno nošo, uporablja j mo svoje krasne narodne ornamente! Sičevo delo je pri nas prvo svoje vrste, kajti dosedaj nismo imeli še ni-kakih predlog z narodnimi ornamenti. Precizne risbe bodo prav dobro služile za predloge. Naj bi ne bilo slovenske hiše, kjer bi ne imeli te lepe knjige; saj to so naši dvignjeni zakladi, ki so ležali globoko pozabljeni. Delo bode tudi izboren učni pripomoček učiteljstvu pri ženskih ročnih delih in pri risanju Metodične ureditve ni treba, ker so ornamenti že sami po sebi namenjeni za uporabo na raznih predmetih. Tako najdemo na pr. ozek okrasek na brisači ali kakor obrobek rokava in krila, majhni prtiči so ozko obrobljeni in imajo tudi v sredini okrasek. Dekorativno brisačo lahko izdelajo žene po načinu belokranjskih, ki bodo kras vsaki hiši. Z lahkoto bodemo potem pogrešali razne »Outen Morgen hantuhe«. Zbirka bi bila lahko tako urejena, da je izbira tem lažja. Nadaljno uporabo ornamentov lahko posnamemo po zbirki predmetov, ki jih ponuja v nakup zagrebška »Udruga za uščuvanje in promicanje hrvatske pučke umjetnosti«. Sledeče stvari so tam na prodaj: Narodne bluze, obleke za otroke i odrasle, športne vezene srajce, gledališke čepice, dušanke i otročje čepice, bele in šarene vezene posteljne garniture, nokrivala, zavese, blazine, torbice itd. Praktična učiteljica najde že pravo smer uporabe. Trsti pa, ki je stvar ne zanima, ne koristi najlepše in ne vem kako metodično moderno urejena zbirka predlog. Morebiti bi bilo pa le potrebno navodilo za podrobnosti in to glede na materijal in barvo, da se doseže enotnost. Premičan sem, da bode to nai-bolje zadela naša vrla učiteljica Poldka Bavdekova iz Vinice. Ta tovarišica je možno največ dobrin, da bo plodil in množil naše premoženje. Krivično je, ako gre sedaj velik del truda našega kmeta in delavca izven naših mej, namesto da bi ostal doma ter ustvarjal nove gospodarske dobrine. Premoženje se mora nacionalizirati, to je slovenska zemlja in vse, kar je na njej, mora biti na razpolago edino našim otrokom in njim v prid se morajo obrniti vse dobrine, ki nastanejo na njej. Krasna in velika za-dača čaka J. D. S. Politična svoboda bo ustvarila predpogoj, in z vztrajnim, smotrenim delom bo tudi ta zadača izvršena. V denarnem in industrijskem oziru smo bili do sedaj popolnoma zavisni. Narod, ki se hoče imenovati samostojen, se mora otresti tudi tega jarma. Na tem polju čaka J. D. S. najtežje delo. Tisočletna odvisnost nam je zabranila, da se nismo mogli razviti: komaj prve početke smo si ustvarili. Za industrijske produkte je nam bil dosedaj odkazan samo en trg, katerega smo se morali, hote ali nehote, posluževati. Blaga, ki smo ga dobivali od tam, je bilo drago; ako bi si smeli sami poiskati dobavitelja, bi ga dobili bciiši kuo in težke milijone bi si na ta način prihranili. Nešteto agentov in prekupčevalcev je pošiljal Dunaj v našo domovino, izrabil svoje politično prvenstvo, ter nam vsiljeval drago blago. Svobodni si bodemo izbirali one trge, kjer bodemo dobivali blaga, v kolikor ga sami ne pridelamo, po najnižjih cenah. Žalosten strah nas obide, ako pre-motrivamo podjetništvo po našem ozemlju. Veliko zaklada je na slovenski zemii: rude, premog, prostrani gozdi itd. Čegava so železna in druga kovinska podjetja, papirnice, premogo-kopt? Le malo jih je v naših rokah. Najtežavnejša bo osamosvojitev na tem polju, a rrikakega dvoma ni, da bi se to v doslednem času ne uresničilo, ako ^e lotimo s primernimi sredstvi tega obširnega dela. Naša država bo zagotovila slovenskemu podjetništvu vspelost. Ali je stala kaka politična stranka ob svojem rojstvu pred tako velikimi in svetimi nalogami kakor Jugoslovanska demokratska stranka? Sedaj ne gre nič manj in nič več kakor za gospodarski porod n a š e ga naroda. Še le tedaj, ko si ustvarimo slovensko, jugoslovansko zunanjo trgovino, slovensko poljedelstvo, slovensko podjet-ništvo, slovensko denarništvo, vse to v taki obliki, da bodo prišle vse dobrine slovenske zemlje v prid — šele tedai postanemo narod v gospodarskem ozira. Takrat, ko se izvede gospodarska osamosvojitev, se bo razširilo blagostanje. Vsi sloji, od najnižjega do najvišjega, bodo deležni tega blagostanja. Dohodki delavca, kmeta, trgov- ca, podjetnika in znanstvenika se bodo povečali. Misleci naroda bodo posvečali svoje duševne moči blagostanju; iskali bodo poti, da ga dvignejo. Takrat se bo lahko govorilo o organizaciji narodnega premoženja. Navdajala nas bo zavest, da vse to, kar ustvarimo, bode koristilo nam in našim otrokom. Ali ni trenutek, ki ga sedaj živimo, največji, ki ga je kedaj živel naš narod? In v tem znamenju se vzbuja Jugoslovanska demokratska stranka k življenju. Težke, trudapolne ure jo čakajo, zato pa so sadovi, ki se ji obetajo, tem bogatejši! r Položaj na Dunaiu. Dunaj. 27. Junija. Grof Silva Taroueca je danes nadaljeval svoja pogajanja s političnimi strankami. Dopoldne je konferiral z zastopniki Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba. O tej konferenci je bilo izdano tole poročilo: Danes dopoldne je konfenral poljedelski minister grof Silva Taroueca istočasno z zastopnikoma Češkega Svaza poslancema Stanekom in Tusarjem ter z zastopnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem, katerim je razjasnil namen svoje misije. Zastopniki teh dveh skupin so vzeli izvajanja poljedelskega ministra na znanje ter bodo poročali svojim klubom. Za prihodnje dni sklicana posvetovanja čeških parlamentarcev in parlamentarnih korporacii ter Jugoslovanov, ki bi se morala vršiti v Pragi, se bodo vr-< šila na Dunaiu. Grof Silva Taroueca je imel konference tudi z Ukrajinci in nemškimi soci-jalnimi demokrati in bo jutri končal svoja posvetovanja s strankami. Vsled teh razgovorov se situacija prav nič ni spremenila. Nasprotno so se nasprotstva med Nemci in Poljaki še poostrila. V parlamentaričnih krogih kroži dosedaj še nepotrjena vrst* da se ie obrnil grof Silva Taroueca do nemško-nacijo-nalnih strank z novim posredovalnim predlogom, ki ima namen nemško-naei-jonalnim strankam v osebi bodočega mi-nistsrkega predsednika dati jamstvo za to, da bo vlada vztrajala pri Seidlerje-vem kurzu, nemški nacijonalci na nai opuste svojo zahtevo, da ostane Scidler ministrski predsednik ter tako omogočijo, da se položaj razjasni, in da se omogoči poletno zasedanje parlamenta. Krščansko - socijalna poslanca deželni glavar prelat Hauser in Fink sta včeraj zvečer zapustila Dunaj. Danes popoldne ob 3. je sprejel cesar v avdijenci poslance Pantza, Pa* herja in Steinvvenderia. Zvečer razglašajo Nemci, da se je misija grofa Silve Taroueca ponesn U la in zatrjujejo, da ostane »vse pri starem«. Temu nasproti smemo trditi: Je toliko kakor izključeno, da bi Seidler ostal. Računati pa tudi ni že pred leti poskušala zainteresirati ko-leginje za narodno vezenje, a žal ni imela uspehov. Ljubljanske učiteljice imajo lepo priliko, da zainteresirajo učenke in gojenke za narodno nošo in ročna dela v narodnem stilu. Imamo hvala Bogu bogat narodopisni oddelek v deželnem muzeju. Zbirke so pa zato, da jih ogledamo in se na njih učimo. Šolski izleti pa so tja zelo redki. Kdaj bodemo prišli tudi pri nas do tega, da se bodemo začeli zanimati tudi za svojo domaČo kulturo? Zbirka nar. vezenin ima za šole tudi še drugi pomen. Uporabljali jo bodemo s pridom pri risanju. Prerisavanje ni najlažja stvar in ne navadna šablona kakor mislijo nekateri. Deklice lahko izdelajo zamišljeno delo najprej v celoti na papirju in ga preneso potem na platno. Ornament, ki ga je v zbirki samo četrtina, naj se izdela v celoti, majhni ornamenti naj se Da povečajo. Ogibati pa se je kompozicij in to zlasti od neveščih učiteljev in učencev, ker se s tem pokvari pristnost sloga. Tvrdka Bambcrg je zbirko dovršeno izdelala in šla bode brez dvoma v denar. Prav pa ni, da je zmašila tekst na listič papirja, kakor da ne spada v zbirko. Zakaj to? Ureditev je dobra, le ža se je držal izdajatelj kronovinske meje. Mnogo popolnejša bi bila zbirka, ako bi obsegala vse slovenske narodne vezenine. Tako se bodo žal izgubili vsi oni ornamenti, ki so bili še ored nedavnim časom v rabi na štajersko - hrvatski meji ob Sotli. Slovenski Korotan je imel sigurno svoje stvari in enako solncna Goriška, bo- gata slovenska tržaška okolica in slo* venski de Istre. Štajerci bodo odrivati zbirko, češ, mi imamo svoje in drugi deželani enako. Z izrazom slovenski bi pa združili sestre in brate vseh pokrajin, kjer biva naš narod. A tudi to še ni dovolj. Naša orna* mentika ima toliko skupnega z bratski* mi narodi, da jo moramo tudi od td strani spoznati. Ornamentika je pri Jugoslovanih bistven dokaz narodnega e d i n s t v a. Širila se je med narodom, ne oziraje se na! politične meje, ker je starejša kot sled* nje. Ornament se je razvijal v narodu in z narodom samim brez drugih (n. pr, političnih) vplivov. Tega pa ne najde* mo nikjer v tekstu. Poglejmo »Belokranjsko zbirko«! Obsega po večini premočrtne ali geometrijske ornamente, ki so tipični za vse jugoslovanska pokrajine. Dočim se drugofd (po Hrvatskem, Slavoniji, Bosni, Hercegovini in Srbiji) slični ornamenti edino le tko, so se v Beli Krajini vezli s takozvanim tkalnim (tkaničmm) vbodom. Nastane vprašanje, zakaj je tehnika različna, ornament pa eden in isti? Precej nejasnosti je še tudi v drugih stvareh in to zato, ker so vsa skle* panja in domnevanja lokalnega pomena. Tako so na pr. omenjene jalbe, poc-Iji, glavni robci, puntki itd. Ie ostanki pokrival, kakor jih vidimo danes še po Bosni, Hercegovini in v nekaterih predelih Srbije. Srbska seljanka pokriva še danes glavo tako - le: Zvita kita se stlači v takozvano »kondžo«. To je tanek lesen obroček, ki je obšit s plal-nom, nagornjem robu pa, kjer se pre- Stran 2. v- ■__ .SLOVENSKI N^ROD\ dne *8. junija 1918. 145. Štev. S možnostjo, da bi se sedaj mogla sestaviti deiimtivna vlada morda z grofom Silvo Taroucco na čelu. Kakor vse kaže, bo imenovano birokratično mini-stistvo, ki bo sklicalo državni zbor. Parlament pa bo najbrže zasedal le par dni, odobril najnujnejše vladine predloge ter se na to zopet razšel. V počitnicah naj se potem pričnejo »velika pogajanja«. Za Seidlerja so se sedaj izrekli tudi Ukrajinci, katerih največja modrost ob-Btoja očividno v tem, da vedno storijo ravno nasprotno tega. kar delajo Poljaki. Ukrajinci so prišli nekoliko pozno, kajti medtem se je med nemškimi strankami večina že sprijaznila z odstopom gospoda Seidlerja — pod pogojem seveda, da njegov naslednik Nemcem garantira, da bo ostal pri »preizkušenem kurzu«. Grof Silva Taroueca je danes zvečer poročal cesarju o svojih pogajanjih. Popreje se je vršil pod predsedstvom viteza Seidlerja ministrski svet. Neka parlamentarna korespondenca poroča, da bo sklican državni zbor za 16. julij in da se bo vršilo vsega skupaj šest sej. Dunaj, 27. junija. (Koresp. ur.) Kakor poroča korespondenca »Austria«, so Izjavili Ukrajinci v razgovoru s poljedelskim ministrom grofom Silva Taroucco, da bodo ukrajinski zastopniki v poslanski zbornici glasovali za proračunski provizorij in vojne kredite samo. će ostane sedanji ministrski predsednik na svojem mestu, ker da Ukrajinci ne morejo pripusUti, da bi šef kabineta padel vsled političnih diktatov. Dunaj, 27. junija. (Koresp. urad.) Korespondenca AVilhelm« poroča: Kakor izvemo, so prišli danes vsi člani kabineta k ministrskemu predsedniku dr. vitezu Seid-lerju, da se razgovore o poročilih glede sporov, ki so baje nastali v kabinetu. Minister dr. C\viklinski, ki je kot najstarejši član ministrskega sveta govoril v imenu ministrov, je konštatiral, da je v ministrskem svetu dne 23. junija našlo naziranje ministrskega predsednika, da mora kabinet z ozi-rom na nemožnost zagotoviti si večino v poslanski 2bornici, demisijonirati, popolno pritrjevanje vsega ministrskega sveta. Ce so se tekom nato sledečega razgovora pokazala različna naziranja o nadaljnem razvoju razmer, ni moglo to prav nič vplivati na polno soglasje kabineta glede vprašanja, za katero je šlo. Izreči pa mo:"a v lasa:em imenu in v imenu svojih tovarišev živo obžalovanje, da so se vesti, ki so našle pot v javnost, izrabljale v to. vzbaditi dvome o srčn&m sporazumu in brezpogojni lojalnosti, ki obstoja med ministrskim predsednikom in drugimi člani kabineta. Z vsem naglasom morajo 1 ministri protestirati proti omenjenim potvorbam. V stvari sami opozarjajo na izjavo, podano od vseh ministrov, da niso v zvezi s poročili posameznih listov o dogodkih v ministrskem svetu z dne 23. junija. Končno je zaprosil ministrskega predsednika, da naj se te izjave primerno posluh. — (Seveda si ni nikdo na nejasnem, da so bili ministri prisiljeni iti v Canosso. V ostalem nagovor ministra C\vik-Knskega le potrjuje vesti o sporih v kabi-ne-tu. Op. ured.) Iz stemikeit! s«Ma. Vani vsem, ki prihajate na ustanovni zbor Jugoslovanske demokratske stranke, veljaj tudi pozdrav slovanskega kroni?ta! Ljubljana ve bolj ko kdaj, da je le ena točka slovanskega sveta in da je nje usoda tesno zvezana z ostalim slovanskim svetom, s celo Jugoslavijo, z jedrovito Češko in veliko Poljsko. Zato smatra ljubljanski kronist za potrebno. Vas izprevesti malo po vseh teli slovanskih deželah. Začnimo na našem Jugu! Juriš na »Hrvatsko Riječ«. V nedeljo so izvršili oportunisti hrvatsko-srb-ske koalieije svoj skrbno pripravljen naskok na »Hrvatsko Riječ«. Kakor smo poročali, je ravnateljstvo z večino glasov (dr. Spanić, dr. Lorković, prof. Sur-min) za 23. t. m. napovedano skupščino delničarjev preložilo na 7. julij, ker se še ni posrečilo sestaviti pri neki svoje-časni hišni preiskavi od oblasti konfisci-ranega in potem izgubljenega seznama delničarjev, ki je danes skoraj edini dokaz njihovih pravic. Desnica koalicije pa je zlorabila zadrego ravnateljstva, zasigurala si je nekaj delničarjev, vztrajala pri tem, da se mora skupščina vršiti, kakor je bilo prvotno sklenjeno 23. t. m. in je svojo nakano tudi z vso brezobzirnostjo izpeljala. V nedeljo so prišli gospodje v spremstvu detektivov in pol. komisarja pred redakcijo »Hrv. Riječi«, ker pa je bila ta zaprta in od urednikov zastražena, so se podali v malo saborsko dvorano ter so tam pod predsedstvom drja Lukinića izvolili »proti-ravnateljstvo« in sicer poslanca \Vilder-ja in pl. Hreljanovića ter gg. Plavšiča, drja Korporiča in drja Tomljenovica. Na tej skupščini so hudo zabavljali zlasti na cirja Lorkoviea in prof. Šurmina ter po-vdarjali, da se mora vendar enkrat napraviti red. Takoj drugi dan so se podali člani »protiravnateljstva« k predsedniku ravnateljstva drju Španiču ter so zahtevali od njega, da jim izroči ključe in knjige. Dr. Spanić je to odklonil, povdarjajoč, da smatra nedeljsko skupščino za neveljavno in da torej novih ravnateljev ne more priznati. Razsodi naj sodišče. No, zagrebške sodniie imajo sicer puno posla, toda če gre za vladino gospodo... Že drugi dan je trgovsko sodišče potrdilo sklepe nedeljske skupščine in priznalo orotiravnateljstvo. Zopet so prišli gospodje \Vildner in tovariši nad SpamVa, a ta jih je v drugič odslovil, češ. spregovoriti mora še višje sodišče. Skoraj ni nobenega dvoma več, da bo višje sodišče potrdilo, kar je izreklo trgovsko sodišče in »Hrvatska Riječ* prelu a ;ako v roke oportuni-stov, ki jo hod menda razširili in — prekrstili. Saj bi res ne bilo lepo, da list, ki je v težavnih razmerah hrabro zastopal narodno sivar, pod starim imenom služi politiki mehke hrbtenice. Kakšne posledice bo imela ta borba za »Hrvatsko Riječ« — kje so časi borbe za materinsku riječ! — se bo še le pokazalo. Zdi se, da se bo izvršila v koaliciji secesija. Pozdravili bi jo, ako bi pripomogla k očiščenju nezdrave zagrebške atmosfere. Najnovejše poročilo iz Zagreba pravi, da je bil ugovor starega ravnateljstva od višje sodnije odbit in da se je novo ravnateljstvo s policijsko asistenco polastilo uprave in uredništva lista. S tem je »H. R.« izrečena oportunistični koaliciji. Mesečnik Društva hrvat, književnika v Zagrebu »Sav remeni k« ie svojo letošnjo IV. številko posvetil Pre-raaovićn. V Članku o ^Preradoviču in Matici Hrvatski« čitamo pismo, ki ga ie poslal Bleivveis leta 1851. v Zagreb kot odziv na vabilo, naj bi se zastopniki vseh slovanskih kulturnih organizacij sestali v Varšavi ali Bclgradu na posvetovanje o slovanskih jezikovnih vprašanjih. Po Zadrti detektivi pozvedujejo, kdo kupuje ^Glas Slovenaca. Hrvata i Srba« in »Književni Jug«; s tem policija le množi število prijateljev teh listov. V bodoči sezoni se bo v Narodnem Pivadlu v Pragi predstavljala p a n toni i na -Sence«, igra sanj; napisal jo je Ljuba Babic mL, komponira! pa Branko Tirola. V njej so obdelani motivi jugoslovanskih narodnih pesmi. Junak je kraljevič Marko, dejanje pa njegova rešitev iz turškega suženjstva. Zloraba verstva proti Jugoslovan-stvu je namera nekih ljudi v Mostam, ustanoviti »M u s 1 i m a n s k o Matico«, razdvojba Hrvatov in Srbov tam »gori« ne zadošča, treba jim raz-trojbe! »Češka državnopravna demokracij a«, ki ji je na čelu dr. Kramar, je hotela baš tedni (29. in 30. junija) imeti velik shod svojih pristašev iz vseh Čeških dežel, a shod je bil prepovedan. Narod je na to odgovoril s tem, da mnogo takih ljudi, ki so doslej bili izven organizacije, zdaj pristopa v njo. Naročniki ustavljenih »Nar. Listov« plačujejo naročnino večinoma dalje. V češkem književnem listu »L u -miru« (str. 334) je prof. dr. Jos. Pata priobčil referat o najnovejši jugoslovanski literaturi, kolikor }e v zvezi z našimi današnjimi občimi nacionalnimi tež-niami, posebe o »Knj. Jugu«, o literaturi, tičoči se Preradoviča, slov. in češkega gledališča in o člankih, ki jih dr. Lah v slovenskih listih piše o češki književnosti. Pata pravi: »Svetovna vojna je prinesla avstrijskim Slovanom težke izkušnje; (zaplenjeno). Le da je bil rezultat nasproten: mesto poraza Slovanov (za- plenjeno) njih okrepitev, vzajemno spo-razumlienie in iskrenejše zbližanje... In odraz vsega tega se kaže tudi v književnosti ... Iznova so se pojavila gesla ilirskega pokreta in takoimenovanega novoilirskega gibanja, ki je nastalo kaka tri leta pred vojno, samo da se je od kulturne enote dandanes prešlo tudi k zahtevi politične enote. Profesor Pata spremlja jugoslovansko publicistiko z redko pazljivostjo. Madžari uče slovaško deco te-le pravljice, ki nai utemelji madžarski imperializem: »Ko so se Madžari koncem 9. stoletja bližali slovanski velikomorav-ski državi, je njih vodja Arpad kralju Svetopolku poslal konia z zlatim povodcem in ie kot vzdarje poprosil za malo vode, zemlje in trave. Svetopolk, ki se, je veselil zlatega daru, je Arpadu poslal, česar si je želel. Nato pa je Arpad odgovoril, da je tudi dežela lastnina onega, čigar je voda, zemlja in trava, ter je Svetopolka izgnal. Pred petimi leti je češki pisatelj »Gamma« (Jaroš) prepotoval oa kolesu Lužico. »Čuden komad zemlje je to za onega, ki pride iz Češke! Potuješ že nekoliko dni sem in tja; sigurno veš iz knjig in map, da si v samem jedru srbskega naroda, in vendar se ti vedno zdi, da to ni res. Nikjer ne vidiš javnega narodnega znamenja; v vsej deželi najdeš morda samo pet srbskih napisov, največ na gostilnah, tvrdke imajo samo nemška imena (vsak Srb ima dvojno ime. za rodbino srbsko, za urade nemško!); kažipot, občinske tablice, uradni napisi govore le nemški, otroci te pozdravijo le z »Guten Tag!« če izprego-voriš z odraslim češki ali srbski, ti odgovore vedno nemški. Brez oklevanja ti povedo, da jim je nemščina ravno tako »prirojenak, kakor srbščina. Edini pek v vasi Njesvjačidleh je na mojo če-s.ino radostno odgovarjal srbski: »Vi se držite svoje besede, pa mi tudi!« Naposled se ti zdi. da je edino mesto, kje ta slovanski jezik iavno živi — pokopališče. (Češka Straž, št. 14.) Nam se zdi, da Lužici zmanjkuje slovanskega ljudstva; inteligence, literarne inteligence je nekaj. O smrti urednika in pisatelja Jurija Delenka smo poročali zadnjič. Delenk te pred vojno iz češčine prevajal spis Čeha Chocho-louška »Kosovo polje«. Najmlajši luži-škosrbki pesnik pa je Josip N o v a k. Ta je spisal dramo »Poslednji kralj«: junak hoče Lužici najprej z mečem priboriti svobodo, a se uveri, da se Lužičani morejo osvoboditi z duševnim delom. Ta drama se je leta 1916. igrala o priliki dijaškega shoda, a v tisku ni izšla. Ne čudimo se. da je nemška cenzura dovolila predstavo. Lužičkih Srbov se Nemci ne boie več ... Adolf Č e r n y in profesor P a. t a neumorno širita med Čehi zanimanje za lužiške Srbe; zdaj snujeta v Pragi lužiško razstavo, ki bi obsegala literaturo, slike pokrajin, obrt, nošo itd. Stoletnica varšavske univerze. Leta 1816. je ruski car Aleksander I. izdal reskript o ustanovitvi univerze (»glavne šole«) v Varšavi, obstoječe iz teh-le fakultet: teološke, pravne, medicinske, matematično - fizične in umetniške. Profesorjem se je zagotovila vsa briga »kraljevska«; med ugodnostmi se imenuje tudi ta, da se »po zgledu kralja Zigmunda slavnega spomina« rednim profesorjem ki niso plemiči, da privilegij posebnega plemstva, ki se po desetletnem njih delovanju prenese tudi na njih potomstvo«. Slavnostna inauguracija pa se je vršila šele 14. maja 1878. Pruski minister je sodnik o slovanskih dialektih. Pri Kašubih ali Slovincih tam gori na Pomorjanskem ob Vzhodnem morju se je dosle verouk poučeval poljski, toda Prusi so spoznali, da je »slovinski« dialekt tako različen od književne poljščine, da je treba poljščino pri verouku nadomestiti z — nemščino! Slično stališče je te dni minister Schmidt zavzel glede poljščine v Gornji Šleziji, češ, tam se govori pravzaprav »vvasserpolakiški« dialekt, ki ima mnogo »zastarelih« ali tujih besed ter dela za to pouku mnogo težav. Ali gospod Schmidt ne ve, da ima tudi njegov pruski nemški dialekt mnogo »zastarelih« besed, ki so tuje knjižni nemščini? bada z iglo, poddejan s slamo. Preko »kondže« se pripne z islama na kito »ubradačf, ki se ovije okoli vratu in pade potem zadaj po plečih. Preko tega se poveže »povezača« in sicer kakor se poveže ruta, le malo nazaj pomaknjena je in konca se previdno skrijeta okoli ^kondže«. Nato se pripne preko nje »kuka« (široka broža), ki jo pritrde z dvema iglama. Mesto nje pa, kjer se ovije ubradač okoli vratu in se križa s povezačo, se spne z dvema »perišanima« (kratka igla z lepo izdelano široko glavico). Vsakomur bode torej takoj jasno, da so omenjeni belokranjski oglavni predmeti le krnjev ostanek na jugu še ohranjenega ženskega oglavnega pokrivala, oziroma nakita. Tudi omenjeni »otirač* (svatovski robec) je drugod še danes ohranjen. Lovšinov »svatovski otirać« je enak mačvanskemu »ubradačtr« . Navadni »otirač« ima pa tudi pri Srbih še veliko vlogo. Lovšinova opomba nam pove, kakim namenom je služil nekoč v Beli Krajini, poglejmo tudi, kako služi Srbom še danes. Vsak novovstopivši gost dobi v Mačvi »pcŠkir« (otirač — brisačo) na poklon. Pri krstu pokrijejo dete s peškirom, pri svatbi nosi čez ramo in nas pripetega »dever« (Braut-fuhrer). Pred svatovskim! vozovi vpre-ženi konji so okinčani tudi s peškiri in tudi ciganom - godcem jih pripenjajo na rame. Mrtvecu pokrijejo obraz !n prsa z niim in na nagrobnih spomenikih so obešeni peškiri, ki se menjajo večkrat. .„•_,,•• Mislim, da je to velik dokaz skup-;posti, ki ne. potrebuje več komentarja. Dalje čitam stavek: Značilna za belokranjske vezenine sta osmerooglata zvezda in četvero-kotnik (kare). To je premalo jasno, ker je zvezda bistven znak ne le jugoslovanske, ampak slovanske ornamentike sploh. Ima pa svoj izvor daleč v prastari zgodovini. Najstarejši ornament je takozvani ornament »repatega petelina«, ki so ga vezle naše prababe na posteljnih pregrinjalih. Petelin je veljal starim SIo-venom za sveto ptico, simbol sile, hrabrosti in zaščite proti temi in zlim duhovom. Ni čuda potem, da so uporabljale staroslovenske žene motiv petelina na pregrinjalih, da so jih Čuvala nesreč. Ornament je premočrten in nam kaže stilizirano ptico s tipičnim repom, ki sestoji iz polovice osmerozobe zvezde, poševno čez križ prerezane. Iz repa ie nastala zvezda, ki se tako rada ponavlja v vseh mogočih varijantah na jugoslovanskih vezeninah. Ornament zvezde ie torej mitološkega pomena. Ohranjen ni več v celoti, pač pa nahajamo še danes posamezne odlomke njegove na raznih tkaninah in vezeninanh. Rekonstruiral in opisal je ta ornament v Beogradu živeči folklorist prof. Pitel-bach, ki je izdal leta 1893. zbirko »Srpski vez«. Velika veČina jugoslovanskih pod-metov je premočrtnih ali geometrijskih, ki sestoje iz raznih črt raznih leg in dolžin. Vodilna barva je črna ali rdeča, modra se je pojavila kasneje. Sičevo zbirko preveva tudi tipičen ornament zvončnice, ki Jo najdemo oovsod na slovanskem jugu. Naši nasprotniki imajo to lepo navado, da poberejo vse. kar jim ugaja in hitro proglase za svoje. Odveč bi se bilo prerekati z njimi, vidnih dokazov mrgoli vsepovsod dovolj. Žal, da ni v zbirki popisa noše, zlasti belokranjske in kake kolorirane slike. Kaj, ko bi se lotila »Umetniška propaganda« izdaje narodnih noš v obliki barvanih razglednic, ker danes ne dobiš v celi Sloveniji niti ene razglednice z lepo slovensko nošo. Lično zbirko 10 koloriranih razglednic vezenin je izdala tvrdka Bačić v Osjeku. Nosijo naslov: »Jugoslovanske vezenine«. Slednjič pa še par besed našim ženskim krogom. Pri Hrvatih In Srbih, pri Čehih in Slovakih imamo ženske zadruge, ki se bavijo z narodnim vezenjem, kakor n. pr. omenjena zagrebška. Pri Čehih velja narodna noša za paradno žensko obleko, ki jo obleče češka dama za svečanosti. V Zagrebu izhajajoči »Ženski Svijet« je prinesel več lepih člankov o zadrugah itd. Prepričan sem, da bode urednica ga. Zofka De-metrovičeva šla rade volje na roko in postregla z naslovi onih dam, ki vodijo to delo. Mogoče bk se potem tud! pri nas ustanovila slična zadruga za razširjenje slovenske vezne umetnosti? Zbirka slov. omamentov se bode nadaljevala. Upamo, da bode tudi naslednja našla toliko zanimauja, kakor prva. Izdajatelju, marljivemu prof. Siču pa naj gre na roko vsak posameznik. Pri zbirki naj sodeluje ves narod, ker je njemu namenjeno vse. . Božo Račić. Slovan, ki je prišel pred vojno v Krakov, ni opustil iti k prof. Maryanu Zdziechovvskemu, ustanovitelju tamošnjega Slovanskega Kluba, ki se je posebno mnogo bavil tudi s kulturno-filozofijsko stranjo jugoslovanskih literatur. V začetku vojne je bil v Rusiji, kjer je imel posestva; ker se ni mogel vrniti v Krakov, je odšel v London, Iger je dobi! vseučiliško profesuro kakor Ma-saryk. Zdaj se čita, da delajo neki krogi na to, spraviti Zdziechovvskega na stolico slavistike v Varšavo (London-\ aršavo?). Londonski list »Athcnaeum« priob-čuje ta-le inserat: Angleška vlada išče britanskega podanika, ki more prevajati iz slovanskih jezikov (vsaj nekaterih), iz bolgarščine, češčfne, lužiške srbščine, srbohrvaščine, slovenščine, rusln-ščlne. Mm nnobazls. H. — Nikdar nista imela c. kr. ko-respondenčni urad in dunajsko časopisje toliko posla s Čehi kakor sedaj, o nobeniU vojnih četah, madžarskih, nemških, tudi ne o poljskih nimamo toliko poročil, nego o čeških. Dokler so bili Čehi doma in za granico samo kulturni faktor, dunajsko časopisje zanje ali sploh ni vedelo ali pa je izdajalo njiho delo za delo »Avstrijcev«; n. pr. »odlični Avstrijec Vopička je bil imenovan za poslanika Ameriške Unije za Balkan« so pisali ali pa so videli v nas sluge, vratarje, goslarje, hlapce. Tako so nas gledali tudi oficijalni in mero-dajni krogi. Sedaj je škripalec na gosli vrgel proč svoj inštrument in — iz globin, bogvedi iz katerih globin, tega ne vemo, ker ne poznamo globin psihologije stotisočev naših bratov, mu je vznikla misel, pograbil je za strojno puško, za par kopejk kupljeno od boljševika, muzika in zdaj roma z njo po vsej zemeljski obli. Da bi bili prebivalci židovskih ghettov v petnajstem stoletju že izdajali Časopise, bi ne pisali o čeških husitih nič drugače, kakor piše danes o .teh Čehih dunajsko nemško časopisje. Ne gre jim za fakta, pero jim vodi zgolj sovraštvo in strah. Odloča pa pri teh »kulturtr^gerjih« zavist, poglavitno pa grozovit strah, saj je že dolgo tega, odkar so predniki današnjih dunajskih »odločilnih faktorjev« hrabro zavzeli Jeriho; njihovi potomci osvajajo le še časopise, centrale, pisarne. Bolj jasno sliko o razmerah v Rusiji pa podajajo drugi nemški in nevtralni listi, iz katerih se nam po poročilih češkega časopisja pokaže ta-le položaj: Zdavnaj, še za časa carske vlade so se bojevale ne ravno številne češke vrste v ruski armadi; iste razmere so ostale za časa Kerjenskega. Toda re-volucijonarno vrenje ni ostalo brez vtiska na vojne vjetnikc. Kako so vjet-niki živeli v taboriščih, v mestih, na deželi, vemo iz pripovedovanja vmivših se vojakov. Njih usoda je bila popolnoma v rokah poveljnikov taborišč, ki se največkrat niso brigali za drugo nego za svoj dobiček, ker so bili to večinoma baltiški Nemci ali pa bedni surovi prostaki. Samo spretnost, okretnost in marljivost češkega človeka, kakor sploh vseh vjetnikov, je olajšala stanje nekaterih. Odredbe centralne vlade so ostajale samo na papirju, izkoriščali so jih samo Nemci in Madžari v Avstriji proti nam. Tako je na pr. vlada ukazala, da je pri težkem in nevarnem poslu gradnje Murmanske železnice upotreb-ljati samo vjetnike nemške in madžarske narodnosti. Nas so tu zato psovali za veleizdajalec. Ali ko so prišli naši ljudje gledat na gradnjo murmanske železnice, so sicer našli tu Nemce in Madžare, toda bili so delavski nadzorniki, delavci pa so bili — sami Čehi. Obširna pokopališča pričajo, kakšno veljavo imajo v Rusiji ukazi in na drugi strani, kakšno moč imajo generali. Prva revolucijska vlada nI imela časa, pečati se s takimi stvarmi, vse je večinoma ostalo pri starem, le da je revolucija dala Čehom priliko, da iz lastne inicijative izboljšajo strašno stanje vjetnikov. Ko so bili vjetniki proglašeni za svobodne, je gibanje za ustanovitev armade v pomoč Kerjen-skem upostalo naravnost elementarno. Odmev tega gibanja je segel do dunajskega parlamenta samega in se pojavil v interpelaciji o dogodkih pri prvi in zadnji ofenzivi Brusilova pri Tarnopo-lu. Za časa protirevolucije botjševikov so Češke čete naglasile popolno nevtralnost; stopile niso ne na to ne na ono stran; češka armada je bila proglašena za samostojen del ententine armade. Vrvenje, nered, razbrzdanost, ki je ni mogoče popisati, se je polotila tudi vjetnikov. Nastala je strašna zmešnjava. Samostojna češko - slovaška armada je bila in ostala samo manjšina v najrazličnejših formacijah vseh narodov. Del vjetnikov je ostal v službi ali na delu, kjer ie bilo to mogoče in potrebno. Takisto, kakor pri vseh narodnostih, so po vsej Rusiji Čehi trgovci, delavci, uradniki, zdravniki itd. Mnogi so odšli od dela ali iz taborišč in se koncentrirali v velikih mestih: Moskvi, Petrogradu, Kijevu itd., mnogi so se tam pridružili rdeči gardi in se ramo ob rami z Madžari, Nemci bojevali in se še bojujejo v boljseviški armadi. Druge zopet so pridobili z agitacijo različni generali, ki so se pojavljali tu in tam, samostojno operirali, upirali se boljševikom ali ogrožali to ali ono važno mesto. V vsaki tak! četi ie rorogo Črhov, cele samostojne čete, oddelki. Češke Čete so tudi v belih gard ali, v službi ukrajinske vlade, samostojne »nizinske republike, povsod se bojujejo in povsod so večinoma sa- mostojni. Mnogi so se vrnili nazaj, ker so bili iz taborišč od boljševikov prodani Nemcem ali 2idom, mnogim so agenti pripovedovali, da je že zdavnaj mir in da jih doma čakajo družine, mnogi so iz pekla nekulturne soldateske hiteli domov. Češkoslovaška voiska je štela pred nekoliko meseci 8 polkov & 50.000 možmi in okoli 100.000 mož rezerve. Zdravniški materijal, tren je prevzela od ameriške pošiljatve za rusko armado, topove, puške, strojne puške in vse drugo je kupila v Rusiji in Ameriki, v zadnjih časih od boljševikov in Židov, ker take reči se prodajajo na Ruskem sedaj za nekoliko kopejk. Štirje polki, ena divizija, so bili odpravljeni v Francijo že pred več kot pol letom čez Arh-angclsk. Druga divizija in del rezerve pa se je napotila na iztok, daleč stran od bojev Nemcev z boljševiku Ker z železnico razpolaga v Rusiji ta, ki ima moč, so Čehi lahko vporabljali Železni« co za prevoz moštva in dobavo materijala, 2e začetkom maja ie bilo v Vladi-vostoku več kot 20.000 Čehov, pa so še prihajali vsak dan. Očividci pripovedujejo, da je z vsakim vlakom potoval po en zastopnik Amerike, da se pok "* pripadnost armade k ententi. ameriški Cehi pa so poslali svojim bratom na pot neštevilno gramofonov in harmonik in vsak vlak iz Rusije na vzhod, kjer so se vozili češki vojaki, je bil samo pc-vanje.godba. Tisoče in tisoče ljudi ie čakalo na postajah in vsi so se divili tem prizorom. Dogodilo se je včabakšiš« in boljševik jih je pustil na miru. Tudi so včasi orožje preložil iz enega vagona v drugi, vse skupaj zopet za par rubljev kupili od sovjeta in veselo je Šlo naprej. Gotovo ie torej, da je sprva redne češkoslovaške armade ostalo v I?u-sjii aH v zapadni Sibiriji zelo malo, največ varstvene čete v posameznih za promet važnih mestih ali zadnje vojne čete za varstvo gavnega dela transporta. Kedaj in kako je prišel preobrat, še nt dovolj znano. Načrt se je menda rodil pri posvetih entente, ki je, ko jc postajalo propadanje boljševizma na Ruskem vedno očitnejše, poklicati Čehe na pomoč, da si zagotovi Sibirijo. Situvacija je temu načrtu ugodna: nu-geške vojne sile, ki so prodirale v Mezopotamiji segajo prav do Adrije odtod pa se razteza med Črnim in Kas-piškim morjem gruzinska republika,pri-jazna ententi. Ali se je del čeških čet, ki so bile na potu v Vladivostok, vrnil, aH so se sestavili iz zadnjih čeških vo-jev novi kadri — vse to je danes še nejasno. Le toliko se zdi gotovo, da tvorijo Čehi res jedro nove armade, ki hoče streti boljševizem in »napraviti red« v Rusiji. Dosedaj jim je sreča naklonjena; poročila pravijo, da se jim ljudstvo povsodi pridružuje, da prehajajo k njim celo tudi že Rdeče garde. Osvojili so že celo vrsto največjih iu najvažnejših vzhodnih ruskih mest in najnovejše vesti vedo povedati, da je stopil na čelo nove armade, ki se zbira okrog Čehov, bivši generalisimus Alek-seiev. na čelo vsega protiboljševiškega gibania aa veliki knez Mihael. „ffifera Pivko". —na. V Mariboru, 26. junij?.. Ko smo Dred tedni bral. kai ie vedel povedati ekscelenca gospod domobranski minister o ^izdajstvu pri Car-zanu« in »izdajalcu drju Pivktlc. smo se prijeli za glavo. Ne, da bi nas morda pretreslo to. kar je g. minister vedel povedati, povedal je pač, kar so mu od »spodaj gor« dali na informacijah. Za to smo se prijeli za glavo, ker smo videli,, da se tudi v c. kr. domobranskem ministrstvu ali v c. in kr. vojnem ministrstvu ozirajo le na navideznosti ne da bi se smatrali primorane vzeti v pretres vsa kričeča nesoglasja, vsa ona grozna protislovja, ki se tu kopičijo visoko kakor gora. In prijeli smo se za glavo, ko smo čitali, da je ona ista ekscelenca. ki je nadporočnika drja Pivka proglasila za izdajalca, v isti sapi priznala, da cela zadeva vendarle ni Se končana, da ima torej vse skupaj še svoj kavelj — in to gotovo velik, močan kavelj, ki gotovim krogom in gospodom strašne neprilike dela .. . Ravno te dni smo zopet brali v nemškem časniškem gozdu nekako dopolnilo neke »priče« dogodka pri Car-zanu, ki naj izpopolni kar je domobranski minister pred tedni povedal. Gospodje imajo tu zopet dve slabi lastnosti: prvič prihajajo s svojim »dopolnilom«, prav pozno in drugič si ne unajo z imenom na dan. Markhl se skriva za »informatorje«, domobranski minister imenuje različne po-veljstva.potom katerih je vse do njega splezalo in sedaj se je oglasil nekakšen korektor domobranskega ministrstva, Id pripoveduje nekaj, kar je resnici po- polnoma nasprotno in ki si menda ravno radi tega ne upa s svojim imenom na dan. To smo morali omeniti, a sedaj k stvari sami. Tudi nam je na razpolago točna slika o dogodku pri Carzanu. Nadporočnik dr. Pivko je opažal na raznih svojih ljudeh, da se ne obnašajo, kot bi se morali. Med temi so bili tudi častniki. Zato jih je osebno kontroliral, kolikor mu je to bilo sploh mogoče, ne glede na to, da se je v vsakem takem slučaju podajal naravnost v smrtno nevarnost. To je trajalo približno teden dni. Tudi je opazil med tem časom nekega dne narednika, ki se je nekaj pečal pri neki municijski shrambi. Dr. Pivko je šel vsako noč po enkrat pred žične ovire; in tam je naletel ravno zadnjo noč na nekega pešca. Zdeti se mu je moralo pač čudno, ker ni bil dal nikakega povelja v tem oziru. Moža je na mestu odvedel, da ga izroči straži. Toda »momci« so spali — opijanj eni. Tekel je nazaj, kajti med tem je počilo nekaj strelov. Slutil je, da se bliža nesreča. Pobral je nekaj mož, baje so bili mohamedanci. Preko ovir je drla laška P&vodenj, na čelu ji neki narednik bataljona. Pivko in njegovi so se streljajoči umaknili: ko sta mu še dva moža ostala, Četovodja in pešec, je planil, zadet v glavo in obe roki ter desno gornje stegno ali spodnji život in ves oblit s krvio tje, kjer je ležalo moštvo in parkrat zavpil: »Momci! Momci!« Nekaj vojakov se je takoj vzbudilo; planili so k njemu, nič dobrega sluteč, Pivko pa se je medtem zgrudil. Tako so ga videli njegovi vojaki zadnjič. Poplava laških bataljonov jih je le prehitro ločila od nezavestnega, vsestransko priljubljenega častnika. Morali so se umikati, a to je šlo korakoma, med neprestanim klanjem in streljanjem, kar je alarmiralo sosedne formacije, v prvi vrsti sosednje poljske straže. Tako je padel »izdajalski nadporočnik dr. Pivko« v italijanske roke. Dogodek, kot smo ga zgoraj ocrtali, je opisan na podlagi podrobne informacije --ki jo imamo m i. Dali so nam jo tisti, ki pač morajo znati za ene tre-no^e. . Pride — morda — čas, da se bode moral rezervni r. i. kr. nadporočnik in c. kr. profesor dr. Ljudevit Pivko zagovarjati. Takrat mu bodeio priče na razpolago. Lahko bi bili del materijala že davno obelodanili; zdelo pa se nam je bolje storiti to šele takrat, kadar bodemo imeli o dogodku kolikor mogoče vsestransko popolno sliko. In tega, da je naša slika enostavna, točna in umevna, tega nam menda ne bode skusil utajiti ne gospod višjesodni svetnik, c. kr. nadporočnik in drž. posl. Markhl, ki tako rad denuncira, ne »Deutschnatio-nale Korrespondenz«, še manj pa famozni gospod mentor domobranskega ministra v »N. F. St.« Dogodki m zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. junija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupini prestolonaslednika Ruprehta in nemškega c e s a r j e v i č a. Položaj je nespremenjen. Živahno delovanje sovražnika severno od Scsrpe in Som-me, zapadno od Scissonsa in jugozapadno cd Re'.msa. Na katedrali v Reimsu smo iznova spoznali sovražne opazovalce. Čez noč/se je artilierrsko delovanje tudi na ostali fronti med Ysero in Marno v zvezi z tzvidnimi boji infanterije zopet ojačilo. — Skupina v. G a 11 w i t z. Na vzhodnem bregu Mose smo izvršil! uspešne izvidne pohode. Severno od S.ulnt Mihiela smo zavrnili močen sovražni sunek. !z sovražnih letalskih skupin, ki so izvršile zadnja dva dneva napad na Karlsruhe, Offenburg in na Io-tarinško ozemlie, smo sestrelili pet letal. Naša letala so včeraj z bombami napadla Pariz in železniška križišča ter letališča na poti preti Parizu. Poročnik Ru-mey je dosegel svoio 25. zmago v zraku. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. BeroHn, 27. junija. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega. Berolin, 27. Junija. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: Dne 26. junija smo obstreljevali s težkimi topovi Estrees - Saint Denis in /vlargnv. (Oba kraja ležita zapadno od Compiegna.) Pariz, 27. junija. (Kor. urad.) Včeraj zvečer je bilo naznanjenih več skupin letal v smeri na Pariz. Poroča se. da so letala metala bombe, ki so provzročile nekaj škode. Konec alarma je bil ob 12. uri 35 minut ponoči. Berolin, 27. junija. Wolffov urad poroča: V dan na dan se ponavljajočih napadih in izvidnih sunkih zaveznikov, Id potekajo vedno s težkimi izgubami za sovražnika, se zrcali nemir in nesigurnost entente pred novimi dogodki in učinek zadnjih velikih porazov med Aisno in Marno ter med Mont-didierom in Novonom. Velikanske izgube entente, ki znašajo samo v kratki dobi treh mesecev 1 milijon mož, se neprestano zvišujejo vsled dan na dan se ponavljajočih naporov Angležev, Francozov in Ameri-kancev. . Berolin. 27. juniia. Wolffov urad oo-roča: Dne 25. inniia dopoldne je bilo videti v vzhodnem delu Verduna dve eksploziji, katerima so sledili veliki požari. Ameriška pomoč. Washington, 27. junija. (Koresp. urad.) Reutcr ooroča: Posojilna komisija reore-zentantske zbornice je sprejela utrdbeni zakon, ki zahteva posojilo 5435 milijonov dolarje* NVashlngton. 27. iunija. (Kor. urad.) Reuter poroča: Vojni tajnik Baker je sporočil, da je 65—75 odstotkov od 900.000 na Francosko prepeljanih ameriških vojakov dejansko sposobnih za boj. Amsterdam, 27. junija. (Koresp. urad.) Glasom poročila »Morningpost* iz \Va-shingtona je izvajal poslanec Borland v debati o utrdbenem zakonu, da se da iz obsežnosti in raznoličnosti programa sklepati, da se pripravlja ameriška armada, prekoračiti Reno, da pripravlja svojo opremo z ozirom na ovire, ki jih bo morala premagati. Washington. 27. junija. Na narodni praznik dne 4. julija bo spustila ameriška mornarica v morje 37 jeklenih in 52 lesenih ladij s skupaj 439.000 tonami. Brezuspešni ifalllnnsKl sunlif. NAŠE URADNO POROČILO. Dunai, 27. junija. (Kor. urad.) Pri Bezzeeci, v dolini Adiže, in na Zugni so se ponesrečili italijanski izvldni sunki. Močne sovražne čete so včeraj dopoldne po naisilneišem hobnajočem <\giiju zopet nspne!!;? Col del Rosso, za } erl so se vršili že tolikokrat boji in M ga ie bila 15. t. m. slavna planinska divizija v naskoku zavzeia ter od tedaj v najtežjih bojih zmagovito držala. Sovražnik se je zaman trudil meriti svoje vrHne z bolnimi vrlinami naših Solno-zradčanov. Korošcev, Gorenie in Dolenje Avstrijcev, ob kateri hrabrosti so se razb-Ji vsi napadi. Mlada polka št. 107. In št 11-1., od artUierije v vseh fazah boja vzorno podpirana, sta se Izkazala enega duha s svojimi davno preizkušenimi ma*erniml četami, polki št. 59., 7., I!, in 49. Sovražnik ie imel velike izgube na mrtvih in ranjenih ter je pustil mnogo vjetih v naših rokah. Pri Ponte di Piave so poskušal? Italijani v čolnih dospeti na naš breg. Razbili smo lih. — Sef generalnega štaba. Vas Bezzecca leži v Judikariji, v Le-droški dolini (Val di Ledro), zapadno od Ledroškega jezera. — 1278 m visoki Col del Rosso se dviga kakih 7 km vzhodno od Asiaga. Ob njegovem vzhodnem pobočju poteka globoko zarezana Frenzelska dolina (Val FrenzelaV- ki se nekoliko niže doli pri Valstagni spaja s sotesko, po kateri teče proti beneški nižavi reka Brenta. — Vas Ponte di Piave leži na Piavinem vzhodnem bregu^ob železnici Oderzo - Treviso. Ttalijanski napad na Col deli Rosso. Iz vojnoporočevalskega stana. Ob spodnji Piavi so tipali Italijani tudi^ včeraj samo z izvidnimi oddelki in patruljami. Protisunek enega naših kolesarskih bataljonov nam je. dal 42 vjetnikov. Nasproti temu pa je prišlo v gorovju med Le-droškim jezerom in Brento na več odsekih do posameznih italijanskih sunkov, ki so nrfnesli sovražniku samo krvave izgube. Na 127S m visokem Colu del Rosso, vzhodno Asiaga, je navalil sovražnik po bobnajočem ocrnju svoje artiljerije trikrat na naše pozicije, že i:ničujoČi o^enj naših topov je napravil globoke vrzeli v jurišaioce mase. Kjer so šle jurišajoče kolone do ovir, sta jih pognala nazaj vrla polka št. 107 in 114 7. najtežjimi krvavimi izgubami. — Iz vojaškega razmotrivanja 27. junija: Italijani so utrpeli včeraj znova težek poraz. Po izjalovljenem napadu na naše pozicije na hribih Asolonu in Pertici so poskušali včeraj vzhodno Asiaga polastiti se Cola del Rosso. fečurni bobnaioči ogenj je pričel akcijo. Sile dveh divizij so jo zivršile. Stanovitnost in borna premoč naših planinskih čet sta fz-jalovili napad. Ta novi občutni poraz Italijanov kaže nezlomljeno bojno moč naših čet in je nadaljnji dokaz za dejstvo, da se neusDeh nase ofenzive ne sme pripisati tej v breme. Poskus, da bi po ogromnem arti- IjeriisVem ognju pri Piavinem mostu prišli na vzhodni breg. se je povsem ponesrečil. Italiianske stotnije so bile sestreljene, predno so mogle doseči levi breg. Umik Iz vojaških vzrokov. Italijanski poročevalec s fronte Luigi Bar-zini piše! Umik se je izvršil iz vojaških vzrokov. Avstriici so bili zasedli pri Can-delli in Capu Sile razmeroma ozek pas ozemlja. Kritje tega obmostja je zahtevalo obsežnih sil. katerim ie manjkalo prostora za prosto gibanje, da bi mosle obdržati zasedeno ozemlje. Ako bi bili mogli Avstrijci prodirati tako daleč, da bi bila reka in njeni mostovi na varnem pred italijansko artiljerijo, potem bi bila preskrba in dovoz zagotovljena. Radltega je mogla italijanska artilierija držati pod ognjem mesta in obmostja, dočim je narasla reka vse trgala. Preskrba sovražnika je bila neredna in nezadostna, njegove čete so bile večkrat lačne in nastooilo je pomanjkanje municije. Nazadnje ni ostalo nič drugega, nego oou-stiti še obstoječa obmostia in se umakniti. — K temu dostavliamo še, da se poroča z italiianske fronte, da Piava ni narasla tako ogromno še od leta 1S50. Avstriski topovi spravljeni na varno. Luigi Barzini pripoveduje v »Corrie.ru della sera«, da se ie Avstrii-cem posrečilo, da so na Montellu spravili na varno svoje topove velikega in malega kalibra. Simki epizodnega značaja ali Dričetek velike italiianske nrotiofenzive? Fabins v >Neue Fr. Presse« Izvaja dne 25. juniia: Ali imamo pričakovati v italijanskih nasadih na tirolsko gorovie pričetek italijanske protuofenzive? Odgovor na to vprašanje dobimo, ako si predstavimo na sovražni strani noleg splošnega položaja tudi splošno razpoloženje. Nauki strategije bi priporočali Italijanom, da izkoristijo sedanji moment za pro-tiofenzivo. MI smo svojo prostorno pridobitev docela opustili, kar se sovražniku zdi gotovo znak slabosti, čeprav mi sami vemo, da v tem slučaju o tak! slabosti ni mogoče govoriti. Čenrav Je pravi delsNenl položaj url sovražniku precel utemeljen, vendar ima to neka! pomena, ker se Je morami element pri njegovih četah dvignil. Pri Italijanih bi torej obstojal fakto*- za ofenzivo: napadalno razpoloženje čet. K temu se r»ri-druži še čustvo maščevania z* katastrofalne poraze lanske jeseni In želia, da bi se Izgubljena ozemlja zopet zavoievala. Kar se tiče strategičnega položaja, se Isti kliub umiku pravzaprav nI Izpremenll. marveč !e '"stal enak on^mu pred na^'m sunkom. Ogroženje z boka na severu obstoja Še nadalje, ozemlje Grappe toči nas samo par kilometrov od ravnine in ob Pfavf te more 1 ob ugodnem trenotku zopet izvršiti prehod v masah. Strategični položaj bi bil torej v neprilog sovražne protioienzive. Vprašanje Je sedaj in sicer odločilno vprašanje, ali so Italijani zmožni za tako ofenzivo? Materijalne bitke so nas učile, da je potreba močnih neporabljenih sil in skrbnih, obsežnih in dolgo časa trajajočih priprav, ako se hoče računati na uspeh. Bojna sila sovražnikova pa je znatno oslabljena. Naše uradno poročilo pravi, da znašajo sovražnikove izgube skupno z vjetimi 150.000 mož. To je že znaten odlomek italijanske armade. Tudi mi, samo po sebi razumljivo, nismo ostali brez izgub, vendar pa utegneqo biti te mnogo manjše. V tem oziru torej se Italijanom ne napoveduje nič dobrega. Priprave za ofenzivo so čisto drugačne, kakor za defenzivo, za katero so se uredili. Treba torej Časa za izpremembe. Ako se vse te okoliščine upošteva, se pride do zaključka, da čeprav teorija kaže na trenotno izkoriščanje položaja, vendar ni misliti na dobro fundirano in velikopotezno italijansko protiofenzivo v najkrajšem času, izvzemši, le ako bi se italijansko armadno vodstvo spustilo v improvizacije, kur pa je precej neverjetno. Iz teh vidikov utegnejo biti naznanjeni italijanski sunki v gorovju bolj epizodnega značaja in zasledujejo naibrže le krajevne dobitve, ne pa dalekosežnih ciljev. Mogoče pa tudi, da so njegovi napadi združeni z demonstracijskimi nameni, ki hočejo" njegove prave bodoče napadalne cilje maskirati, kajti ofenziva v gorovju zadeva, kolikor globje seže, na toliko večje težkoče. Čeprav bi imel vpad v gorenjo Piavsko dolino preko krajev Feltre in Bclluno mnogo mikavnega na sebi. Vsekakor bi bila taka operacijska namera mogoča, ali najbrže le kot stranska operacija, dočim bi merila glavna operacija na naše južno krilo, kjer bi mogla obkoljevalna tendenca bolje uspeti. Tam bi mogle kombinirano sodelovati tudi pomorske bojne sile. Ta razmotrivanja pa kažejo sploh le krog misli, v katerem se Italijani sedaj najbrže gibljejo. V nezlomljeni sili naše hrabre armade pa imamo najsignrnejše jamstvo, da se bodo vsi sovražnikovi ofenzivni nameni razbili. Češko - slovaška in romunska legija v italijanski arma-d i. Italijanski vjetniki pripovedujejo, da se je češka legiia porazdelila radltega. ker se ni doseglo željeno število 30.000 mož. Novoustanovljena romunska legija bo štela naibrže 132 oficirjev in 17.000 mož. — Nadalje poročajo, di so irredentisti darovali italijanski armadi letalo, ki nosi ime »Nazario Sauro« (po kapitanu, ki je bil kot veleizda-jalec ustreljen). ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 26. junij a. Včeraj so zasedle naše Čete- ohmostje Cano Sile zopet popolnoma. Razširile so zasedeno ozemlje In vzdržale hrabro odločne protinapade številnih sovražnih sil. Vjeli smo 8 oficirjev in 37 mož. Na ostali fronti artiljerijski boji srednje sile in delovanje manjših oddelkov. Med krajema Mori in Loppio je presenetila ena naših napadalnih patruU malo sovražno postojanko, katero je uničila. Preostali so bili vjeti. Naše zračne skupine so vrgle, več ton bomb na sovražna municiiska skladišča v benečanski nižini m na železniške naprave na Matarellu. Sestrelili smo sedem sovražnih aparatov. Poročnik Flavio Ba-raccin je dosegel svojo -31. zmago v zraku. Pri pospravljanju na bojišču smo vjeli še nekaj mož in zagotovili popolno zopetno dobitev vsega našega artiljerijskega orodja in materijalnih množin. V naših rokah ostala avstrijska množina orožja in materijala je ogromna in se bo preštela šele po daljšem delu. Topničarji so se bili z veliko hrabrostjo. Mm u HemBIL Berolin, 27. junija. Ravno pred enim letom je dosegla Bethmannova kriza svoj vrhunec. Kakor znano, ie imela za posledico sredi julija padec Bethmann - Holl-wega. Tudi Kiihlmannova kriza se bliža sedaj oči vidno svojemu vrhuncu. Kako zelo je njegovo stališče omajano, je razviden* Iz današnjega »Vonvartsa«, ki se kar najbolj energično zavzema za Kiihlmanna in izvaja, da Kiihlmannove krize ni, marveč, da je mogoče govoriti samo o Hertlingovi krizi, ker ne gre za osebo državnega tainika von Kiihlmanna, marveč za princip. Kuhlmann je proglasil, da se moramo približati miru tudi potom sporazuma. V tem oziru ima za seboi večino (?) državnega zbora in tudi Hertling je stal prej na istem stališču. Odpust Kiihlmanna pod temi okolnostmi bi ustvaril popolnoma nov položaj napram vladi in vse, kar se ie dosedaj doseglo, bi naenkrat viselo v zraku. Vlada naj prepusti vodstvo celokupnosti. — Nobenega dvoma ni, da skušaio socijalni demokratie po nazi-ranju onih, ki zahtevajo glavo dr. v. Kuhl-manna, pritiskati na vsenemške kroge in jim groziti s svojim nastopom. Desnica nemške poslanske zbornice pa je še vedno prepričana, da je padec dr. von Kiihlmanna sklenjena stvar in da se hoče le počakati, da gre državni zbor na počitnice. Temu nasproti piše korespondenca »Germania« pod naslovom »Kuhlmann ostane«: Sedaj je gotovo, da bo državni tajnik zunaniega urada ostal na svojem mestu. Da ostane dr. von Kiihlmann na svoiem mestu, je v Interesu države. Desavuirani? državnega tainika z odpustom iz službe, bi moglo imeti naifru-še posledice. Vzbudil bi se vtisk, kakor da vlada nima in ne sme imeti lastnega mnenja in da io je zafr> tudi nemogoče izbolišati. ReroUu. 27. "unija. Državni kancler grof Hertling je bil poklican v glavni stan, kamor je že odpotoval. &s*Marburger Zei-tung« bila podkupljena, da je terorizirala javnost in občinske svetovalce in si dobila krstno ime »Schmierol - Ztg.< ■Pri zgradbi topničarske vojašnice mestna občina tudi ni srečno odletela; morala je globoko poseči v žep, to pa vendar ni posebno šteti županu v zaslugo, če imamo v garniziji en polk več. S plinarno ie bilo treba dolgoletnega pravdanja, predno je prešla v roke mestne občine in, tako je 1916. leta govorilo vse mesto, ie bil župan baje celo za to, da naj se elektrizacija ne iz-ivede, marveč da ostani raje pri starem, jpri plinu, dasi smo takrat dva meseca •svetili po vsem mestu — s petrolejkabini in svečami, ker ni bilo premoga. :3rif>ŠM£^ > dr. Sc*m^ vsako tolerantnost in postal divii naci-jonalist, mestni občinski svet pa pod njegovim vodstvom torišče najnesram-nejših napadov na Slovence, ki danes v me->Uu samem tvofijo dobro tretjino. Na stara leta nas je šel celo tožit cesarju. V vojni ni znal nikdar vzdržati reda v aprovizaeiji mesta in končno je vse prepustil nekaterim posamnikom, ki so pognali mesto v pogubo. Leta 1917. se je pošteno spri z občinskim svetom, radi prekoračenja svojega delokroga. Našla se je klaverna sprava in ostal je na županskem stolu. Dr. Hans Schmiderer županuje 16 let. Dva obligatna brezkruš-n a dneva. Mestno prehranjevalno gospodarstvo je zadela katastrofa. V rmnolem tednu je bila brezkru^na ne- a 23. t. m. potem ponedeljek, torek, če; nek in petek in sedaj se uvedeta stalno dva dneva na teden, ki bosta brez kruha. Kako nai živijo najsiro-mašnejši ljudje, ie res uganka, ki jo morda vedo razrešiti oni vedno siti gospodje, ki sede v mariborskem občinskem gospodarskem svetu. Čudno postopanje g r a -š k e g a prehranjevalnega urada. Graška namestnija je obve-ii-la mestno občino, da prehranjevalni urad v Gradcu ni privolil, da bi mariborska mestna občina sklenila pogodbo z neko moravsko poljedelsko družbo za najetje zemlje, na kateri bi se pridelalo do 100 vagonov krompirja* To postopanje se nam zdi lahko razrešljiva uganka: številna zgornještajerska industrijama velepodjetia imajo s prehranjevalnim uradom prav dobre stike. Ti so zvedeli za namero naše občine in zgodilo se je vse potrebno, da pride krompir t je gori in še kam drugam. Preložitev kurilnic in delavnic južne železnice Iz Maribora? Došla ie vest, da razmotriva glavno vodstvo Južne železnice preselitev kurilnic in delavnic iz Maribora ob potendorfsko progo. Hoče to storiti z ozirom na centralizacijo teh svoi' podjetij in, da si prihrani plačevani« dragih občinskih doklad in podobnih pristojbin. Posledice take premesti: ve bile bi zelo hude: za delavce, katerih mnogi imajo tu svoj mali lastni dom, za tiste, ki se tu vsaj še za silo preživljajo, kar bi jim tam težko bilo in za one, ki imajo svojo deco v šolah, kar pozneje storiti ne bi mogli vsled premalo dohodkov; na drugi strani pa bi bilo hudo prizadeto vse naše mesto v vsem gospodarskem življenju. Delavcev v kurilnicah in delavnicah ie še danes okolu 2000, v miru dosti več. V delavskih krogih delavcev vlada velika vznemirjenost. Dopis iz Celja. (Od našega poročevalca.) Celje. 27. juniia. Novo strašilo nem skuta r-j e v proti Jugoslaviji je. da plašijo nase ljudi, češ, da bo takoj prišlo do vojske med Jugoslavijo in Nemci. Dovolj neumni so naši nen^kutarji že. da tudi take bedarije izkuhajo. A naši ljudje se smejeio ter praviio, naj le pridejo Nemci nad Jugoslavijo, bodo vsaj poskusili, kai so Hudie iz avstrijskega železnega kora. Še oušk ne bomo rabili, pravijo, ampak kar bezgove pokalice. Senzacija v Celju je bilo včeraj nekje od Št. Petra v Sav. dolini pripeljano lžlerno dekletce, ki je porodilo otroka, baje z gospodarjem, kjer je služila kot pastirica. V B r e ž i c a h je 11. t. m. Marckhl dolgočasil par nemškutarjev pri nekem zborovanju. Pri tej priliki mu je dr. Jcneseh ponovno prisegel zvestobo brežiških Nemcev. 2upan Schnider-schitz pa je poročal o avdiienei nem-škutarjev pri cesarju — in končno poprosil milodarov za Linhartovo rodbino. Druge nesreče ni bilo — potresa oi tej priliki tudi ne. Graški brivci so na zborovanju bravske zadruge minoli torek sklenili, zvišati cene za brivska dela za 100%. Plačati treba odslej: za britje 1 K, za striženje 1 K 60 v, za britje in friziranje 1 K 50 v do 2 K. Zopet vlomi. Vojna je res vzgojila ljudi na najslabšo stran. Vlomi, ropi. umori, tatvine itd. — vse to je sedaj na dnevnem redu. V noči od 21. na 22. t. jm. so vlomili pri posestniku Jir.ezu štefliču na Stari gori pri Št. IIju v Slov. gor. ter odnesli živila do zadnje trohico. V hišo so prišli skozi streho. — Isto noč. je bilo vlomljeno pri posestniku Fr. Ferku v Podigradcu pri Svečini. Pravijo, da vse to delajo po večini dezerterji. Celjske zadeve. Mestni komisar Adolf Hirschal se je poročil z gdč. Kati Scheidt iz Karlstadta v Nemčiji. — Pretekli teden smo pri magistratu po dolgem času zopet dobiil nekaj krompirja. Kakšen ie bil in kako je smrdel — zato ne vprašajte! — Garnizijika klavnica namerava na Teharjih urediti perutninarstvo, kunčjerejo in svinje-rejo. — Nov krompir se že včasi na trgu prikaže; mal krožnik — 1 K. 20 v. Za reveže gotovo zelo vabljivo! Ljubno. Naša nemškutarija je imela važen sestanek, da razmotriva novi položaj nemštva v Avstriji. Inžek in Slivovec sta imela sledeči pogovor: Inžek: Veš, ljubi Slovovc, ti si edini, ki moje namene razumeš. Zato ti pa potožim, kaj me peče. Veš, na tihem sem jezen na te vražje celjske Nemce. Her-degoča! Vse sem storil za nje, karkoli so si želeli. Slovence sem šuntal, da bi Nemcem prodali lepo Logarsko dolino. Enkrat se mi je malo posrečilo, zdaj pa so ti Slovenci trmasti in se ne vsedejo več na moj lim. Herdegača! S celjskim komi jem Jostom (kot Slovenec je bil še Jošt!) lazim po gorah in dolinah. Stu-dentenherberge imam; če se tožarim, imam nemškega odvetnika dr. Skober-neta (sina nemškutarja iz Ldboi opomba uredništva)Zdaj na, ko so romali spodnještajerski nemškutarji na Dunai k cesarju, pa so mene čisto prezrli. Jaz bi lahko zastopal nemškutari-jo vsega gornjegrajskega okraja. Več jih tako ni, kakor midva. Herdegača! Ali ni to grda nehvaležnost celjskih Nemcev? Kadar mi bode prezident v Celju stisnil roko, mu povem to kar v brk. Herdegača! — Slivove: Celjani ti res niso nič hvaležni. Tebe, ki si stotnik ašega fajerbera, bi že morali vzeti na Dunai, da bi bil pomagal v ro-tovški kleti gasiti žejo aamskutariss. Veš, ljubi Inžek, mogoče pa te zato niso vzeli na Dunai, ker nisi župan, da bi zastopal Slovence, nemško pa še premalo znaš, kakor nemškutarii vob-če. A le delajva še zanaprej za celjske nemškutarje. Rakušev cuker pa si morava pošteno razdeliti. Hail! Pismo s Koroškega. V Vašem listu ste poročali pred par dnevi pod naslovom »Nezaslišno nasilje na Koroškem«, da je celovški stolni kapitelj na škofov pritisk prezaslužiiemu uredniku »Mira* Franu Sraodeju odpovedal službo stolnega vikarja in ker je zdaj Smodej brez »službe«, ga lahko celovški magistrat kot »►brezposelnega« iz mesta izžene. Veste, to je pač le v tisti deželi mogoče, kjer dva naroda kot dva »brata v miru živita«, kar pa seveda vi, izvenkoroški Slovenci, ki takšnega »miru« niste vajeni, ne morete razumeti. Naš cerkveni nadpastir škof Hefter naj blagovoli vzeti na znanje, da smo mi koroški in ne privandrani Slovenci, dolgo let deliU naše sodeželane v losvonromovce in druge ter smo se po tem tudi pošteno ravnali. Seveda, odkar je izbruhnila vojna, smo bili prisiljeni, da mi proti tem »drugimi naše prepričanje nekoliko revidiramo, a v našem škofu je videlo verno koroško ljudstvo še vedno svojega dušnega nadpa-stirja. Skoi Hefter ni pomislil, da je bila uboga slovenska para na Koroškem več sto let kruto zatirana, preganjana in skrajno prezirana in da je iskala v teh dolgih in žalostnih stoletjih edinole v cerkvi in v molitvi moč in uteho. Kdo bi se potemtakem še mogel čuditi ali celo ne razumeti, da je to bedno, od svojih tlačiteljev do kosti oguljeno ljudstvo gledalo in še gleda k svojim dokaj redkim resničnim dobrotnikom in voditeljem z največjim spoštovanjem, kot k svojim polbogovom in da se jih oklepa v tugi in veselju s celo svojo dušo in telesom? V tej strašni vojni, ko so padali na meji naši najboljši možje, bratje in sinovi in so naši sodeželanl in renegati zamašili usta našemu edinemu državnemu poslancu Grafenauerju, da bi ne mogel povedati na Dunaju, kaj da se v njegovi domovini dogaja, se nam je zdelo, kot bi nas zapustilo nebo in se odprlo peklo z neštetimi pošastmi. In v tem groznem času muk in solz je bil France Smodej s svojo značajnostjo, neustrašenostjo in trdno voljo naš edini resnični prijatelj in vodnik, ki nas je neustrašeno in neutrudno v vMiru« tolažil, nam vlival novih nad in moči v naša upaprazna srca. nas bodril in vzbujal, da ne obnemo-remo pod težkimi udarci nemile nam usode. Zato pa slovenski narod na Koroškem od Spodnjega Dravograda gor do Ziljske doline tudi prav dobro ve. koga v osebi Smodeja spoštuje in ljubi in tudi. kaj mu vse dolguje. Koroški Slovenci so veren narod, tem manj morejo razumeti, da se je pridružil njihovim največjim dušmaninom tudi njih lastni škof. Gospod škof Hefter, ali ste. pri svojem žalostnem koraku pomislili in preudarili, kaj da si bo misililo v bodoče priprosto slovensko koroško ljudstvo, ko bo čitalo v svetem pismu besede: Udaril bom pastirja . . .? Mi koroški Slovenci povemo na glas in brez trepeta celemu svetu in ne samo našim »mirnim« koroškim sodeželanom. da odobrujemo in smo jako ponosni na to. da se je udeležil »Mirov« urednik Smodej kot zastopnik koroških Slovencev praških slav-nosti in da je tam tolmačil celemu svetu resnična čustva, voljo, misli in nade zatiranih koroških Slovencev. Tebi pa. dra^i nam Smodej. vredni naslednik našega Einspiclerja, kličemo iz srca: Dramil si nas — zdaj bdimo in — stojimo! Zavedamo se, da karkoli storijo naši sovražniki Tebi, to je namenjeno nam vsem. Vzdigni našo častitljivo jugoslovansko zastavo, kadarkoli ho~eš, nas boš našel pripravljene, kot nekdaj Črtomir svoje junake in pod to zastavo gremo v boj za svobodo, dobro se zavedajoč, Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužni dnovi! Fant iz Roža. Z Goriškega. 22. junija 1018. Begunstvo št. II. Begunci so se vrnili po veliki večini domov. Niso 68 vsi begunci doma, ker v mnogih kra^ iih in v mnogih slučajih niso še dani predpogoji za vrnitev. Pa tudi tam. kjer po begunci že doma. so ti predpogoji zelo pomanjkljivi. Glavna stvar jim manjka in to je: primerno, človeško s^novanje. Nekateri so si kolikor toliko popravili svojo porušeno hišo, drugi so si nabavili barako, trotu — večina — pa preživljajo nadaljevanje svojega begunstva v groblju in razvalinah. Sedaj jo bivanje tako rekoč v prosti naravi in pod milim nebom še prenašati, toda ko pridejo mrzleiši dnevi, ko pride zima. kai pa potem? Da bi se za vse došle družine v naši deželi postavile pravočasno barake, ie skoraj izključeno. In naj dobi tudi sed*i tupa-tam kaka družina v kaki oddaljeni in samotni dolini vojaško barako, naj si tudi preskrbi od vojaške oblasti vsa potrebna dovoljenja za prenos barake, vendar kaj takesra ne more napraviti. S trenskimi vozički ie nemogoče odvažati do 8 m dolge deske, avtomobilov pa sedaj ni na razpolago. Ker ne bodo hotele prevzeti oblasti odgovornosti za nadalino bivanje naših deželanov v neprimernih bivališčih, bodo primorane v jeseni ali po zimi zopet evakuirati vse one družine, ki nimajo poštene strehe nad sabo. Hudega mraza sicer navadno ni uri nas. toda slaba prehrana in pomanjkljiva obleka mraz poostrita. Ali naj potemtakem naši begunci drugič poskušajo vse trpljenje begunskega življenja, ali naj se zopet vzdignejo v zloglasna taborišča, katera zapustiti se jim ie slednjič po dolgih, dolgih mesecih posrečilo? In vse to radi malomarnosti, radi brezbrižnosti oblasti, ki si niso upale postaviti pravočasno barake našim deže-lanom! Novo begunstvo bi na vsak način še boli decimiralo naše ljudstvo, nova selitev bi iim požrla še to, kar so si bili rešili in novo slovo iz domovine bi iih do vedlo do nemega obupa. AB ni rešitve? Ali morajo izpiti begune! kelih britkosti prav do zadnje kapljice? Pravočasno smo nasvetovali postavitev barak v interesu beguncev, na tudi v interesu naše produkcije. Dobivali NA le tipičen odgovor: delavcev, ni, barak ni, materijala ni, na razpolago moremo dati edino le inženirje! Ako se oblasti takoj lotijo z vso ljubeznijo in z vso vnemo dela, dobe tudi delavce in materijal in obvarujejo še vedno lahko mnogo družin drugega begunstva. Še vedno pomanjkanje uradništva. Ne smemo si domišljati,, da so imele morda na^e tozadevne pritožbe in prošnje v javnih listih za-željeni uspeh. Ne! Verjetnejša je domneva, da so stranke same, rekrutira-joče se skoraj izključno iz našega energičnega okoličanskega žensiva, izsilile na glavarstvu pomnožitev uradništva v oddelku za begunsko podporo. Pisarniško osobje se ie torej pomnožilo, vloge se rešujejo hitreje in plačilne pole lete na deželo. Takoj drugi dan prihajajo ženico v mesto na davka riie po podpore in glej ga škrata! — kar se je prej dogajalo na glavarstvu, se dogaja sedaj pa na davkariji. Brž ko i? uvedlo glavarstvo nekoliko hitrejši tempo pri reševanju begunskih podpor, je začelo primanjkovati na tukajšnji davkariji uradništva. En sam uradnik pri blagajni, pred katero se gnete, stiska, poriva pestra množica! Vse ženske bi rade, če tudi lačne, opravile zadevo še pred odhodom vlaka, vse bi rade prišle čimpreje do denarja, pa bodi ta že iz begunskega ali vojaško-vzdrževalnega naslova. Da ne pride prej ali slej do resne nesreče na ozkem hodniku goriške davkarije, poživljamo finančno ravnateljstvo, naj pravočasno poskrbi za neobhodno potrebno odpo-nioč oziroma sopomoč. Naval gotovo ne bo trajal dolgo časa, za to bodo že skrbele, oziroma so že skrbele oblasti s tem, da so dovolile beguncem samo dvomesečno podporo po njihovi vrnitvi v domovino. Naknadne podpore pa bodo enkrat vendar-le, vsaj to upamo, ker smo mladi, čili in zdravi, najbrže gotovo izplačane. Gorica je mesto, kjer se dandanes raznesejo verjetne in neverjetne vesti z bliskovito naglico. Nimamo telefona, nimamo brzojava, pošta deluje po ožjevojnoozemelisko in vkljub temu ima taka vest peruti na nogah in ore-leti v najkrajšem času cel okraj. Tako se je rodila pred par dnevi v Gorici vest, da je došel na aprovizacijo ječmen. Tega ječmena so bila naenkrat polna vsa usta, vest ie prekoračila na vseh koncih in krajih mestno periferijo in še isti dan so hiteli župani, gerenti in tajniki iz vseh mogočih občin y Gorico z vozovi, po železnici, peš in na kolesih. Vsi so se vstavili pred aprovizacijo. da zasigurajo svoji občini gotovo količino ječmena. Nekateri so že razkladali z vozov prazne vreče. Vest o došlem jermenu je pa bila vsekakor pretirana. Prepozno so spoznali, da pravega ječmena ni in da je dobil le delavec pri aprovizaeiji ječmen na levo oko. Če je že tako razburjenje pri taki skoraj neosnovani vesti, kakršno bi pa šele bilo, če bi prišel pravi ječmen v Gorico?! V zadnjem času ie izostala marsilaiera notica. Cenzorja ne zadene v tem oziru nobena krivda. Pavno nasprotno! S svojim rdečim svinčnikom bi rad vlil svpže. življenjske krvi v naša poročila. Vkljub temu novemu dotoku in morda ravno vsled tega novega dotoka hirajo naša poročila na — bledici. Za enkrat ni nobene pomoči proti tej novi časniški bolezni. Mi iz piimoni dežel. Obrtna centrala za obnovitev Goriške s sedežem v Ljubljani ie po prizadevanju kranjskih in goriških rodoljubov ustanovljena. Svojo nalogo v prid oonovitve Goriške ie začela takoj izvrševati. Njen cili je pred vsem, zdrn-ir obrtnike vseh pri obnovitvi v poštev prihajajočih obrtnikov na slovenskem ozemlju ter jih podpirati vsestransko y strokovnem in trgovskem oziru pri prevzemanju vsakojakih obnovitvenih del pri stavbah in pri notranji opremi. Zadruga prevzema od države, dežele, občin in zasebnih strank naročila in iih potem oddaja svojim članom v izvršitev. Obrtnikom in naročnikom bo pri zadrugi na razpolago za vsa strokovna pojasnila poseben tehnični odsek pod vodstvom stavbenega inženirja. Posamezni mali obrtniki bi pri tolišnem obsegu obnovitvenih del na Goriškem pri sedanjih gospodarskih razmerah ne mogli prevzemati večjih naročil, dočim jim bo vsled združitve v veliko organizacijo mogoče to storiti. Organiz;* ; je zagotovljena izdatna finančna po; moč. K sodelovanju so poklicani vsi slovenski obrtniki, predvsem z Goriškega. Da se namen in pomen obrtne centrale boli pojasni, osobito med prizadetimi goriškimi krogi, sklicuje za-drugino naeelstvo na dan 5. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Gorico v prostorih Goriške zveze (Ulica Teatro. št. 20, I. nadstropje) sestanek, h kateremu vabi goriške obrtnike vseh strok, pred vsem pa opekarnarje, kamenarie in apnarje, pa tudi druge interesente. Jernej Kopač, načelnik Obrtne centrale za obnovitev Goriške v Ljubljani. Umrl ie gospod Ivan Babuder posestnik in gostilničar v Brezovici. Nagloina ie umrl v Kočevju gospod Ivan P e 1 i c o n . višii sodni pisarniški oficijant iz Gorice. Tam se ie nahajal na dopustu, da prepelje svojo družino v Gorico. Padel ie v Odesi, kakor se od tam poroča, avstrijski povelinik odeškega pomorskega okraja, v Trstu splošno znani linijski kapitan Herman Mar* c h e 11 i. Narodno - socijalna mladinska organizacija v Trstu se tem potom zahvaljuje bratom - vojakom ter prijateljem iste, za poslane >ozdrave potom časopisja. Obenem sp »roča ako bi hotel kdo izmed članov do^sovati si s tukajšnjimi člani, nai pise podtajniku Vladu Kravosu. Trst. Šalita di Greta št. 11. Članom N. s. m. o. še enkra: pozdravljeni in kmalu se vrnite k Vašim bratom«! — V. K. Odmev potopitve parnika v baron Gautsch« pred sodnijo. Iz Pazina poročajo: Tnkai se prične v kratkem kazenska razprava proti kapitanu Pavlu VVinteriu in prvemu ladijskemu oficirju Josipu Luppisu radi pregreška proti varnosti življenja po § 335., ker se pripisuje njuni krivdi katastrofa, ki je zadela parnik >baron Gautsch« dne 13 avgusta 1914. Rovinjsko državno pravdništvo iu dolži. da se nista držala vojaških navodil, da morata voziti v določeni daljavi od obali, da ne zadene-ta na kako mino, in vsled tega Eta zakrivi Ia potopitev ladje in z njo smrt nad 100 oseb. Ta katastrofa je največja po potopitvi >Titanica<. Okradena krojacnica. V Trstu imajo tatovi posebno piko na krojačnico Faraggiievo na Borznem trgu. kaiti tam so se izvršile že opetovano drzne tatvine. Nekoč so odnesli tatovi blaga za 27.000 K, potem so še parkrat udrli v krojačnico. Pred kratkim pa so io zopet obiskali in odnesli blaga za 17.000 K. Voiaki, ki uhajajo iz vojaškega zapora. V Trstu >pri jezuitihv ie v sedanjem času zaprtih vedno orecej vojakov; tako le ako prekorači dopust ali l sličnega zagreši, pa ga utaknejo >k jezuitom«:. Dokler so bili ti zapori odrejeni za 3civiliste*, se je težko pobegnilo iz njih, sedaj pa uhajajo vojaki kakor se jim zliubi. Enkrat iih ie ušlo kar 25 skupaj, te dni zopet 16. Posamezni pa uhajajo dan na dan. Izkopali pa so si bili tudi podzemski hodnik, kakor so se bili naučili v strelskih jarkih in okopih. Kakor rečeno, so v ojaki v teh zaporih samo radi lahkih prestopkov. Italijanski vietnik streljal na narednika. Nemca. Neki italijanski vjctuik v Divnjah pri Trogiru se ie v času, ko je vse spalo, polastil nabite vojaške puške in ustrelil na svojega narednika, Nemca. Ali zgrešil ga je. zadel pa težko nekega nedolžnega vojaka. Vjetnik je pobegnil. Francozi v Šibeniku. Dne 18. t. m. so pripeljali v Šibenik tri moške, ki so se klatili okoli no polju. Dognalo 6e ie. da so ti ljudje Francozi, ki so bili vjeti na nemško - francoski fronti, pa že dva meseca in pol potujeio okoli peš. Ponoči so potovali, po dnevu počivali v skrivališčih ingozdovih. Poskušali so priti na morje do kake italiianske ali francoske ladje. Izgledajo pa strašno, oeden ima noge vse krvave. Pridržala jih je vojaška oblast. Poziv. Poziva se Adolf B r a z . poštni oficijant (begunec), sedaj službujoč pri neki vojni pošti, da se nemudoma javi poštarju g. Rapotcu v Kozini. Gre za njegov lastni interes. Kdo ve kaj? Kdo izmed vračajočih se iz Rusije ve kai povedati o Antonu Slamiču, ki je služil pri 97. polku, in je bil njegov naslov: taborišče vjetni-kov Tijumen. ^ubernija Tobolska? Vjet ie bil 21. deecmbra 1914. Zadnjič je pisal v avgustu 1916. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči njegovi sestri proti povrnitvi troškov: Jožefi Slamič, pošta Crniče št. 12, Goriško. Mmml zbor JDS. Zborovanie v vseh treh odsekih se prične v soboto zjutraj ob 8. uri. Organizacijsko - politični odsek zboruje v mali dvorani >Narodnega domač, prosvetni odsek zboruje v či-talniških prostorih, narodno - gospodarski v veliki dvorani. Posetniki se po končanem posameznem rjoročilu v enem odseku lahko selijo v drug odsek. TTdeležniki pri vseh zborovanjih se prosijo, da se ravnajo natančno po navodilih rediteljev prvi. drujri dan in pri prijateljskem večeru. Pri prijateljskem večeru s o d e 1 u-joče dame in gospodične nai pridejo na svoie mesto pravočasno in sicer paviljonske dame ob 4. popoldne, gospodične ob 6. uri. Narodne noše zelo dobrodošle. Pripadnikom JDS.. ki še nij-o prejeli vabila na zborovanje, sporočamo, da se je to zgodilo vsled tega. ker so odbori kraj. organizacij pristopne izjave v mnogo slučaiih šele včeraj in! danes prejeli in bi bilo razpošiljanje vabil prepozno. V vseh teh slučajih dobijo organiziranci povabilo v tajništvu JDS. 29. t. m. dopoldne proti potrdilu od svoje kraj. organizacije. MM nnročnlkom! Ker so nam tovarne tiskarskih potrebščin, osobito časniskega papirja cene za drugo polovico leta zopet znatno zvišale, smo kakor vsi listi tudi mi primorani s 1. julijem 1918 zvišsti naročnino »Slovenskemu Narodu" Le s povišanjem naročnine bodemo mogli za silo pokrivati ogromne stroške združene z izdajanjem ^Slovenskega Naroda", vzdržati list na isti višini, kakor dosedaj in ga po možnosti še spopolniti. Prosimo cenjene naročnike, da blagovolijo vpoštevati naš trud z listom in se pri naročanju ozirati na spodaj označene nove cene. Vsem naročnikom prilagamo danes poštne položnice in prosimo, da sc jih blagovolijo poslužiti vsi, tako oni, ki niso še poslali obnovitve za drugo polovico leta, kakor tudi oni, ki so že poslali, a po stari ceni, da to ceno dopolnijo z odpadajočim poviškom. Naročnina za „Slovenski Narod" znaša od 1. julija naprej: po poifi: 1 mesec.......4 K 50 h / ^ *ets 13 || ~—~ || /2 11 ••••••••25 11 11 1 leto •••.....50 n — n Za Nemčijo 55 kroa9 za ostale dežele 60 kron. V Ljubljani na dom ali v upravi: 1 laescc •••••••••• 4 X '/i leta •••........12 n V2 11 ••••••••••• 24 11 1 leto...........48 „ Posamezne številke stanejo 30 vinar. V Ljubica! 28. junija 1918. Upraud ».Slov- Naroda". nevrae vesti. — Cesarica obolela. Z Dunaja nam poročajo: Cesarica Žita je obolela na lahki influenci. — Četrti obletnica atentata v Sa- raievn. Danes pred žtirimi leti se je izvršil ▼ Sarajevu grozni atentat, kateremu, žrtev sta bila prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga vojvodinia H o h e n -b e r g. _ , „_ T — Ve|na odlikovanja. Pri !?• Pf8" polka sta bila odlikovana z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreaa z vojno dekoracijo in meči nadporociiiKa \ikolai Kober in Josip B e n e s. — Ob Piavi ie padel lo. t. m. g. Ljudevit Jun z. sin višjega postnega kontrolorja Ivana Junza. To ie že clru-tri in zadnii sin. ki je nesrečni družini nadel v tet vojni. Spoštovani opite našo so žal je! Padlemu junaku časten spomin! . ^ — Junaške smrti ie umrl 16. trn. na iugoz:ipadneni bojišču gospod l\a-rel P a v i s e k . stotnik in poveljnik -^ke težke baterije možnariev, večkrat odlikovan. Grancta ie ubila junaka. i ega komai 2S let. Pokornik ie sin iHtelia gospoda Ivana Pavlaka v — Oprostitve. Iz poslanskih kro-cov ?mo dobili sledeče pojasnilo: Za ur<*encc V oprostilnih zadevah je _ po-trebno: 1. ime (natančno): 2. rojstni letnik; 3. šarža uri vojakih: 4. afco dotičnik že služi ali jo dodeljen ze Kakemu oddelku, njegov natančen VOiašKl naslov (zadnii oziroma za časa vložitve prošnje): 5. kraj (vas, občina, okrajno glavarstvo, dežela) pristojnosti: 6. ako niega: 7. dan in številka, pod katero 10 šla prošnja in od kntere oblasti (okrajno glavarstvo, deželna vlada itd.):_ S. na katero ministrstvo ie šla p :■ o š n i a: 9. pose-m■:■ -i uvaževan ia ■\ ■ okoliščine, radi katerih je opro-ev v iavnem interesu potrebna. — Ako ni gorenjih podatkov, je vsako posredovanje težko ali pa popolnoma brezuspešno. Kajti v takem slučaja pride k nerešeni prošnji še urgen«. ie tudi ministrstvo ne more takoj resi- ti: tlelo _jio se kopici, uspeha pa ni. Prošnje rešuie ponatveč domobransko ministrstvo. One prošnje, ki gredo na poljedelsko ministrstvo, se odstopajo y končno rešitev domobranskemu ministrstvu. Ako je dotičnik na bojnem polju, odloča o zadevi vrhutega še armad; no poveljstvo. Enako pri častnikih. Pri rojstnih letnikih 1898. 1897. 1896, 1895 in 1894 oprostitev ni dopustna. Prošnje za oprostitev morejo vlagati le interesenti sami. njih domači, občine ali kaka druga javna oblast. Poslanci neposredno tega ne morejo storiti. Isto voha tudi glede prošenj za dopuste. (Te se pošljejo naiboijo na pristojno poveljstvo, kateremu je dotičnik podrejen). Dopisi, ki ne vstrezaio gorenjim pogojem: ostanejo nerešeni. Z vpraševanjem na lake nepopolne dopise se zgubi veliko časa in, uspeha pri stvari sami. Opozarjamo na zsrorajšnje posebno gospode župane in občinske tajnike. «'•• v interesu stvari to pojasne vsem intere-siranim. — Duhovnistvo za narodni praz nik. Svečeništvo vseh veroizpovedi se pripravlja, kakor smo zvedeli, da naj; dostojneje proslavi letošnji narodni praznik. Po vseh cerkvah se bo tega <:.'j katoliško in pravoslavno duhovni-štvo z molitvijo in v službah ^ božjih spominjalo onih malih sirot, ki jih ie nemila usoda iztirala iz hiše in onih dobrotnih družin, ki so našo osirotelo deco sprejele pod svojo streho in i o rešile glada. Hrvatsko in srbsko narodno svečeništvo si prizadeva, da narodni praznik prinese čim več vsestranskega uspeha. Slovenska duhovščina gotovo ne bo hotela zaostati za srbskimi in hrvatskimi svečeniki. — Naši gospodarski zavodi za na-rodsi praznik. Mnoge naše gospodarske zadruge, zlasti mnogi denarni zavedi in kmetijske zadruge so si pridobile zadnja leta lepega imetka in jea zato popolnoma umesten in upravičen predlog, da ob no rodnem prazniku naklonijo čim obilneji donesek za rešitev nase gladne osirotele dece, ta temelj n^še narodne moči in bodočnosti. Zlasti bi bila dolžnost naših močno j šib denarnih zavodov, da v tem predniačijo in da primemo dokažejo svojo zavednost. Tisočem in tisočem je vojna uničila življenje, zdravje, družino, premoženje, vse, pa naj za,to oni, ki so tega ostali obvarovani, isku&afo. izravnati to z obilimi n.iklonitvami. Vršimo vsi avoio dolžnost in bodočnost ie naša. Darove za našo gladno deco je pošiljati ali našemu upravnišvu ali pa naravnost na >Odbor slov. hrv. srpskih žena za siročad« v Zagrebu. — Št. Jakobsko - trnovska moška podružnica družbe C. in M. je imela po triletnem odmoru, dne 9. t. m. svo| letni občni zbor. Tajniško in blagajniško poročilo je podal predsednik podružnice g. Valentin Vončina. Ob izbruhu vojne je delovanje podružnice prenehalo, ker je večina članov odšla v vojno službovanje, med njimi tudi tajnik r\ Milan Sterlekar in blagajnik g. Anton Verbič ter še trije člani odbora. Koncem 1. 1914. je bilo tudi vodstvo C in M. družbe prisiljeno radi političnih razmer ustaviti delovanje podružnic. Med vojno 1. 1915., 1916. in 1917. po: družnica torej ni delovala): da _pa ni popolnoma zaspala, skrbel ie predsednik, ki je vršil sedaj tudi blagajniške posle in nabral za družbo 806 K 8o v članarine. Letos pa se je sc-tal zopet ožji odbor in sklenil oživeti delovanje podružnice. Vabijo se torej vsi narodno čiueči sloji šentjakobsko - trnovskega okraja, naj prihite prepotrebni družbi na pomoč z odprtimi srci in rokami. — Za ^Cirila in Metoda vm na krov! — Poročilo ie bilo sprejeto z odobravanjem in se je izrekla g. predsedniku zahvala za vs!rajno in požrtvovalno delovanje. — Xa predlog er. žuDnika v p. Verhovnika je bil izvoljen predsednikom zopet g; Valentin Vončina, njega namestnikom g. Jakob Smole, v ostali odbor pa gfc.: Ilinko Franzl, Oro-slav Kalmus. Franc Klemene, Fran Kovač. Fran Mlakar, Matija Rode in Albert Sič. — Kot ustanovni član k nevskemu društvu Slavec« s svoto 50 K ie pristopil rodoljuben ljubljanski trgovski zastopnik in izredno podpornino 20 K je plačal g. Josip Sever, trg. potnik v Ljubljani, oba s poudarkom, da prispevala »Slavcu.« iz veselja, ker je društvo začelo zopet delovati. Redne vajo pevskega zbora se vrše v društvenih prostorih v >Xarodnera domu« (I. nadstropje levo) vsak torek in petek in sicer za ženski zbor od 5^8. do in za moški zbor od K9. do 3 = 10. zvečer. Vabimo one, ki žele še vstopiti v pevski zbor. da to store pri prihodnji dveh pevskih vajah. — Nagrado za razstavljene akte je dobil letos na c. kr. apademiji za vpodabljajoee umetnosti na Dunaju naš slikar Goimir Anton Kos. — Učiteljska imenovanja na Štajerskem. Za nadučitelje so imenovani: orov. šolski vodja v S'aricori Ivan F ii r s t. orov. šolski vodja v Vurbeku Ivan Lešnik, def. učitelj v Vojniku (okolica) Božidar M ah or č i č. Za učitelje: prov. učirelj v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji Rudolf R a k u š a . p rov. učitelj v Novi cerkvi pri Ptuju E Predan, za Št. Peter pri Radgoni v Sv. Križu Karel Mavric, na Bregu (okolica) Rudolf Gobec. Za u" co je imenovana prov. učiteljica v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji Olga R a -kuša. — Odložil svoi slovenski priimek. Rezervni mornariški zdravniški aspi-rant Albert Jeschek je te dni promovira] na graški univerzi za doktorja medicine. Takoj na to pa je odložil svoj lepi slovenski priimek J e š e k . kor mu je štajersko namestništvo rade volje ustreglo, da sme nositi priimek Steidler po svoji materi. — Nov odvetnik. V Ljubljani. Sodna ulica 6, II. nadstropje, otvori 1 je odvetnik dr. Juro Adlešič svojo odvetniško pisarno. — Dišeča mast. Danes dopoldne s** je delila na Dunajski cesti pri M tihi-eisnu mast na zelene izkaznice B, in sicer po 10 dkg na osebo. Nekaj žensk je potem tožilo, da mast smrdi in prinesle so nam jo celo v uredništvo, da se prepričamo. Obrnili smo se takoi na tržno nadzornišlvo, ki je ugotovilo, da je imela mast iz enega soda res precej duha. To pa vsled tega, ker je bila oči-vidno predolgo cvrta in je nekoliko zažgana. Mast pa vsled tega ni neužitna, temveč io je treba preevreti s čebulo, da bo zopet popolnoma porabna. Mast je v ostalem pristna svinjska mast ter so bile stranke ž njo povsem zadovoljne. — Rop. Danes ponoči sta bili izro-pani dve izložbi tvrdke Schaffer na Kongresnem trgu št. 7. Kai dela policija državna, vojaška in stražni urad — ne vemo? — Tatvina. Iz vile inženirja Uhli-ža v Hradeckega vasi so odnesli neznani tatovi razne obleke in drugega blaga v vrednosti okoli 6000 K. — Zdravstveno stanje mestne ob-« čine ljubljanske. V času med 16. in 22. t. m. je rodilo v Ljubljani 7 otrok. mrtvorojen je bil L umrlo je 22 eseb. med njimi 12 domačinov. Za jetiko so umrle 4 osebe, med njimi 2 tujca. Oboleli so za škrlatieo 1 domačin, za tifu-zom l domačin in za vratico 1 domačin. Iz Knežaka nam pišejo: Neurje 23. t. m. je bilo strašno. Toča je razbijala zlasti v Baču in Zagorju liki bobnajoči ogenj. To niso bila več zrna, temveč prave ledeno kepe. Pravijo, da so bile te kepe ponekod do 20 dkg težke! Vse je uničeno — letos ne bo na poljih ne žita, ne sočivja, ne krompirja, ne sadja, ljudstvo je obupano. Bmslovče. V nedeljo 30. t. m. ob ^4. popoldne ponavljajo braslovški diletantje igro s petiem > Vnukinja čarovnice«. Iz Celja smo glede naše notice o razdeljevanju Štajerca« s strani, na-mestnega bataljona 87. pcšpolka dobili od poklicane strani sledeče pojasnilo: Na poveljstvo nanio-inega bataljona je prišlo od upravo >Stajerca§taierca<, prosi namestili bataljon, nai dotične številke med vojaštvo raz-iOli. Poveljstvo Bamestne-ga bataljona i i V mnenju, da se gre res za kako patrijotično stvar, >Štajerca« razdelilo, brez kakega namena, delati reklamo ali propagando za >Štajerca« ali štajerčijansko stranko. — Vzamemo to pojasnilo lojalno na znanje in tudi ne dvomimo, da io bataljonska pisarna ravnala v dobri veri ter brez namena, delati propagando za >Štajerca>r. Vendar pa se ne moremo ubraniti nekaterih vprašanj: 1. poveljstvo bataljona bi, predno da kak list razdeljevati, moralo biti dobro informirano, kakšne tendence list zastopa. Pri bataljonu ie dovolj slovenskih častnikov, pa tu('i drugod bi imelo poveljstvo priliko se informirati. Ali ie to storilo? In če. ali ni vedelo, da ie »Štajerce nai-umazanoi.m lisr pod božiim solneem blati vse. kar je slovensko, ki blati torej tisto, kar je 99% moštva S7. pešpolka sveto?! 2. O avdijenci naših nem-škutarjev pri cesarju so poročali tudi nemški listi in se je poveljstvo iz teb poročil moglo poučiti, v koliko ie bila avdijenca patriiotična. Ali je mar patrijotično. da ie Ornig cesarja naravnost pozival, nai vlada brez parlamenta s §14.? Ali je patrijotično. da so Ornig. Linhart in drugi psovali na nečuveni način naš slovenski narod pred cesarjem, tisti narod, ki je dal tisoče in tisoče junakov 87. pešpolka? — Dovolil Ponavljamo: verujemo, da je bataljonska pisarna ravnala v dobri veri brez postranskih namenov. Vemo pa tudi dobro, da to ni bilo prvikrat, da se je delil >Štaierc« iz bataljonske pisarne; upamo pač. da ie bilo zadnjikrat in da ne bomo imeli več povoda, tozadevno poveljstvu našega slovenskega 87. pešpolka v bodoče in kedaj kaj očitati. Clarp r»acfr>. — boni amici! Kino Ideal. Spored za danes, dne 28. iunija. Predvaja se kolosaIno>nojstrsko delo kinematografije: »Rdeči Simson«. Pretresljiva drama iz žveplenih rudnikov v Uralu v 4 oddelkih. Avtor Ladislav VVavda. Izmed mnogih krasnih slik naj navedemo le najzanimivejše: 1. Velika železarna v Montrealu. 2. Otroški vrtec v železarni. 3. Zenitovan j e v Rusiji (nad 2000 sodelujočih). 4. Žvep leti i u r a 1 s k i rudniki. 5. Zasledovanje kozakov. Neprekosljivo, kar se tiče sujeta, predstavljanja, režije in opreme. Za mladino neprimerno. Predstave od 4. popoldne dalje. Zadnja predstava na vrtu ob */*9. ob spremljevanju prvovrstne gledališke godbe. Kino Ideal. ne bomo obupavali in opuščali cilja. Še majhen napor in lahko bomo s hriba svojih uspehov gledal5 doli v dolino mira. Nobena stvar ne more več odvrniti usode od naših sovražnikov, ki so nas zavratno naoadli in nas hoteli uničiti. — Armada stori svojo dolžnost, kaker jo fe vršila vrele], pa tudi državljani ne za« ostanejo. Prlpomozite domovini do zadnjega uspeha in rodpi-snjte bogato In radovolino 8. vojno posojilo. Trije veliki sporedi v »Kino - Central« v deželnem gledališču. Danes, v petek, posebne predstave: velika veseloigra z Ar-noldom Rieckom »Lehmannova ženltovanj- ska vožnja«. Polno najkomičnejših zaplct-Ijajev. — Jutri, v soboto, na praznik, ob V* 11. dopoldne, ob 3. in Vi5. popoldne; v nedeljo ob % 11. dopoldne in ob 3. popoldne; v ponedeljek ob 4. popoldne: velike družinske predstave z najlepšim iilmom sezone »Trnjulčica«. Mojstrsko delo sijajne opreme! Tudi za mladino. — Jutri, v soboto, na praznik, ob 6., JA8. in, 9.; v ponedeljek ob V26., 7., 9. zvečer prekrasni igrokaz: »Njegova hrabra soproga«. Ta film Je imel na Dunaju velikanski uspeh. V glavni vlogi je ustvarila igralka c. kr. dvornega gledališča na Dunaju Marija M a v e n idealno ženo. 3185 Pritožba. Iz občinstva nam pišejo: V kino Central, deželno gledališče, je med predstavami vodovod vedno zaprt, Časih celo tudi — stranišče. Lep red! Delavce išče tržaška ladjedelnica v Tržiču (Cautiere Navale Triestino), in sicer podajače, zidarje, težake, struparje, tesarje, mehanike, mizarje itd. Ladjedelnica skrbi za hrano in stanovanje. Ponudbe naj se pošljejo v Tržič ali pa v Trst, Piazza delle Poste 3. 4- Meso na zelene izkaznice B od št. 1400 do 2400 se bo razdeljevalo jutri dopoldne na Poljanski cesti št. 15. Na vrsto nrideio: od 7. do pol 8. št. 1400 do 1600, od pol 8. do 8. št. 1600 do 1800, od 8. do pol 9. št. 1800 do 2000, od pol 9. do 9. št. 2000 do 2200 in od c>. do no! 10. št. 2200 do 2400. Cena za kilogram 2 kroni. 4- Ržena moka iz Nemčije. Včeraj ie dospelo na Dunai prvih 13 vagonov ržene moke iz Nemčije. * 188 000 mark globe. Sodnija v Prom-bergu v Nemčiji je obsodila trgovca Litvin-skega s Poznanjskega in Kaua iz Bona radi navijanja cen in nedovoljenega kupčevanja na 180.000 in 8000 mark globe. * Odprava napitnine v Krakovu. Iz Krakova poročajo: Na podlagi dogovora med natakarji in lastniki gostilen ne bodo natakarji v bodoče sprejemali nikake napitnine, marveč se računi za jedi in pijače za 10 odstotkov in se porazdele med gostilniško osobje. * Rokavice iz kitovega čreva. Tudi na Norveškem primanjkuje usnja in zato ne morejo napravljati zadosti rokavic. Sedaj so obrnili svojo pozornost na kitovo črevo in poskušali napraviti iz njega rokavice. Neki strokovnjak pravi, da je to nadomestilo usnja naravnost izborno, je mehko, se lepo oprijema roke in izredno močno. Država se hoče lotiti izdelovanja rokavic iz kitovega čreva v posebnih delavnicah. * Pismo skrito v orehu. Vojna uprava gradi v Srbiji novo železnico, pri kateri so zaposleni tudi italijanski vjerniki. Pogosto-ma dobivalo od doma pakete z živili. Predno jih dobe vjerniki v roke. jih pregleda komisija. Ko je te dni pregledovala neki tak paket, v katerem je bilo dobrih živil, cicraret, sadje, se je neki oreh kar sam odprl in iz njega je padlo zgubano pismo. Komisija je vsa radovedna gledala, kai bo. V pismu pa dobra mati tam iz neke vasi pri Rimu svetuje sinu, nai hvali boga, da je zdrav in živ in mu priporoča delo in potrpljenje. »Franc Jožefovac grenčica« zanesljivo, voljno in hitro poživi delovanje želodca in črevesa, k čemur se navadno pridruži še prijetno čuvstvo olajšanja. (2016) Prosveta. — Spored koncerta »Glasbene Matice« na čast slovenskim gostom v soboto, 29. junija zvečer točno ob osmi uri v Unionski dvorani s sodelovanjem koncertne pevke gospe Pav'e LovŠetove, klavirske virtuozinje gdč. Dane Koblerjeve in pevskega zbora »Glasbene Matice« pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada obseza sledeče skladbe: t. a) Dr. Anton Schwab: Večer na morju. (O. Župančič, b Emil Adamič: Vasovalec. (O. Župančič.) Poje moški zbor »Glasbene Matice«. 2. Josip Pavčič: a) Ciciban - Cicifuj. b) Uspavanka II. c) Vrabci in strašilo. Iz O. Župančičevega »Cicibana^. Pesmi poje gospa Pavla Lovše. Na klavirju spremlja gdč. Dana Kobler. 3. Josip Pavčič: Žabe. Iz Župančičevega »Cicibana«, a triglasni ženski zbor in solo kontra - alta s spremljevanjem klavirja in harmonija. Poje ženski zbor. Solo poje gdč. Angela Maiičeva. Klavir igra gdč. Dana Kobler. harmonij gdč. Nilka Potočnik. 4. a) Vasilii Mirk: Na trgu. (Dragotin Kette.) b) Emil Adamič: Kmečka pesem. (Aleksandrova.> Poje moški zbor. 5. a» Ivan pl. Zaje: Hajd u kolo. b) Alabiiev: Slavček. Ruska narodna pesem, c) Slovenske narodne pesmL Poje gospa Pavla Lovše. 6. Hrvaške narodne pesmi. Harmonizira! Anton Andči. a) O, Jesenske duge noći. b) Igra »Kolo«. ew> Dra^i je daleko. 7. Slovenske narodne pes-: mi. Harmoniziral Matej Hubad. a) Škrjan-ček. b) Miška, c) (ior čez jezero. (Koroška.) č) Na Gorenjskem je fletno. Harmoni-, ziral Stanko Hrnat. 8. Stanko Premrl: Zdravica. (Dr. France Prešeren.) Mešani zbori. Poje pevski zbor »Glasbene Matice«.' — Sedeži za koncert se dobivajo v petek v trafiki v Prešernovi ulici 54; na dan koncerta v soboto dopoldne v Narodnem Domu, na večer koncerta pri blagajni v Uni* onu. Besedilo pesmim istotam. — Začetek koncerta točno ob osmi uri. — Kurentov album. Humoristični almanah. Izdal konsorcij >Kurenta«. Cena 4 krone 20 vin. Vsebina: Uvodna beseda. Fr. Mflčinsld: Ali bi ali ne . . .? F. Golar: Veselje. Ivan Cankar: Resignaciia. Rado Miirnik: Vojna ljubezen. Junil Brut: Kurja historija. Ferdo Plemič: O Klanjacijevi sreči. —ba: Vesela elegija. Damir Feigel: Ntf krivih potih. — Slike: Maksim Gaspari: Lepšega para ni na svetu ... — Po sklepu miru z Rusijo, — Ubogi tobakarji. — Pogled v prihodnjost. — Fran Podrekar: Mir? — Novo božanstvo 1918. — V dobi pomanjkanja mesa. — Potepuh. — Načrt za novo skupino na pročelju ljubljanskega gledališča. — Hinko Smrekar: Kurent. — Srečna Avstrija! — Vsenem^ki most do Adrije se maje! — Pametna misel. — Zgodnja dunajska birma. — Razvoj človeka. — Vse zaman! — Cmok — svet in Vsenemec — anek-siionist. — Vasovavcl sedanjega časa. —* Naroča se v uredništvu »Kurenta« v Ljub-' liani. Stari trg 19 (Zvezna tiskarna). — Hrvatska opera v Trstu. Dne 26. iunija so je uprizorila šesta opera Puccinl-jeva »M a d a m e B u 11 e r f 1 y«. ki je nrav dobro uspela. Gledališče Je bilo polno. Vsa opera se je pela. i/vzemši eno arijo*: hrvatsko, oziroma naslovna vloga poljsko. OgTOdzka, Posoišil - Ivanova, Jastrzcbskt VuŠković in dn'gi z mojstrom Sachsorq vred zaslužijo polno priznanje. — Pri Ljubljanski kreditni banki Je bilo do vštetega 27. junija subskribiranih 3^872300 K VIII. avstrijskega vojnega posojila. Med drugim so nadalje podp:sali sle-' deči: Hranilnica in posojilnica, ŽeležnikfJ za Josipa Glcbočnika. Žele; niki, 20.000 Kr Rafael Thaler, Skofja I oka, 5000 K; Iv. Wa-konigg, Šmartno pri Liti i i. "000 K: Karel Savnik. Krani. 4000 K: Mestni magistrat? ljubljanski 30.000 K: Ant. Hafner, Železniki* 2000 K: Hranilnica in posojilnica. Železniki*1 2000 K: Anton Fatur. Prem pri St. Petru* Notranjsko. 1000 K Ivan Bajuk, LJubljana, 3000 K. — Ker dne 2. lullja 1918 konča srnV skripciiski rok, se p. n. Interesent! opozar-i JalOi da event. prijave nemudoma pošljejo! oficijelnemu subskriocijskemu mestu. Ljubj Ijanski kreditni banki v LJubljani, ozlrorrrfj r i enim podružnicam v Sptfta, Celovcu* Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. F. C, Zagorle: Obrnite se na tvrcfktf A. Breznik, trgovina z Instrumenti. Ljubila^ na, Zvezda. Izdajatelj in odgovorni uredniki Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Dober nakupni vir za žepne, stenske ure in budilke, zlatnino, srebrnlno in| glasbila itd. je priznano najbolj zrnoŽnar svetovna firma c. in kr. dvomi dobavi-^ tel j Jan Konrad, razpošfljalnica v Mostu na Češkem. Navajamo na inserate te firV me v našem listu in priporočamo bral-; cem, naj si naroče bojrato imstrovani ce-novnik zastonj in pošt. prosto. (651); mej Znana eksportna firma Maks B5hi na Dunaju IV., Margaretenstrasse 27J o. dd. gradnja strojev prinaša ravnokarj na trg svoj jako praktični mali rocnlj mlin, na katerem lahko meljemo mak,! dišave, sladkor, kavo, orehe, pšenico/ oves, rž. koruzo itd. do najfinejše moke.] Cena komadu samo 24 K. Ta mali ročnll mlin bodi vsakomur najtopleje priporočen. (3570) v Scodnji Šiški vogalna parcela ob Pianinski in neimenovani cesti v izmeri 816 m2 ali 227 sežnjev. Več se pc-iive v uprav. »Slov. Nar.« — 3167 V mešajo trgovino se sprejme *v,: Žf pri Sla O ŠT pfednost ima \i< «9 š£ -$9 tak z nekoliko izobrazbe, lepega vedenja in poštenih staršev. Več pove Ivan Zurc, Semič, BeIokra;lna. 3208 P^T* Orlda sa ca© ali dve !ci?o m^hlmml mM v sredini mesta. — Scdns nlica 11, n. nadstropie. 3204 Vzame se v nafeni ali kim! o Vo lisica v Lfnbljanl. Ponudbe pod lfB03TO-BAR" na uprav. „Sloven. Nar." 2334 ■ Brez posebnega obvestil«. Višji poštni kontrolor Ivan Junz sporoča v svojem in v imenu svoje nesrečne družine, da mu je padel dne 15. t. m. ob Piavi zdaj tudi še in edini sin drugi VI Prosi se tihega sožalja. Trgf ovsM ssfrateSs teli siaibe v mestu ali na deželi.— Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3153 Dna Ipiii sprejme tvrdka J. J. Naglas v LJablfani. OirošM voziček ia steklena stena se kupi. Ponudbe na Alo|sll Ccrar, trgovec, Lukovica. Kurjih dobro ohranjen:: PISALNI STROJ. Ponudbe na pcfitnl predal 27. 3110 ZaSivala. 3192 Ob prebridki izgubi našega iskrenoljubljenega sina, oziroma brata Avgusta S-feuffel poddesetnika 2. gorsk. str. polke 3194 se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, posebno pa preč. duhovščini na Viču za tolažila in zadnje spremstvo nepozabljenega sina. Na Viiu pri Ljubljani, 27. junija 1918. Žalujoči ostali. TRAL — v dežjem ^5ec?aJišžu. — Sobota 29. Junija na praznik oh pol ti. dopoldne, ob 3. in do! 5, popoldne, v nedeljo SO. Junija ob pol 11. dopoldne hi ob 3. popoldne, v ponedeljek 1. julija ob 4. popoldne: velike družinske predstave Najljepši film sezije: cica Film za velike in male. — V glavnih vlogah: MAB£L KAUL — HARRV UEOT^E. 5^*a» Tudi za mladino. V soboto 29. Junija na praznik ob e., pol S. In 9. zvečer, v nedeljo 30. Junija ob pol 5.. 6. pol 8. ■ u 9. zvečer, v ponod. ob pol S., 7. in 9. zvečer: Njegova hrabra soproga. Krasea igrokaz s preUlgro In itirimJ d*}aniL — Uprizori' a ■•ailk bmroa KorS ln Krast Sarlscb^a. V glavni vlogi Igralko MARIJA MATER. Aanajikoga dvornega gladalliča Predstave v soboto 29. Junije eb 6., v nedeljo ob pol 6., O. in v ponedel. ob pol 6., 7. so tudi mladini pristopne, ostalo predat, niso za mlad. J Preda se dobro ohranjena — I- ti — B _ — za dečka 17 Narodni kavarni. PoUve se v 3165 Proda se -^s enonadslrcpna hišaz vrfom. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. ' Naroda' pod „Sisa 3199". ! lile ~s@ ~~ ftnconski hlapec. Kje, se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 3154 M-; ■-- Sproftnem w službo talto] msoRtesi! BSffloaiRfl meearsliOira vajenca fn hlapca h konjem. — Hosentna, mesar, Solo-dvorska ulica 6, Linbliana, - 3182 2 lepa konja, težka, Čez 15 pesti visoka, po 4 leta stara; 2 konja po 8 let, čez 13 pesti visoka. Ogleda ss in pojasnila da Anton Drašlor v Borovnici. Kdor iataobaecadiai izselitvi STANOVANJE 3 sob s prinadkl, naj ponudi pod ffBSOSTOSAB<< na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Več dobro izuri es5h « Pilil! se takoj slprejme na stalno delo. — Plača po paru 7—9 K. Hrana preskrbljena. J. Kos, Zagori9 ob Savi 126. izurjen, priden in pošten. "383*8 se spreime takoj. Plača po dogovoru in popolna preskrba — Ponucbe pod „Lipa 93" Žalec pri Ca!*n. 3133 spreime takoj v službo strojilna tovarna Snmsa & Co v Ljubi j sni, Metal-Kova nlica 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 220 J mebloucino siraonje (} soba, predsoba, kuhinjo, ako mogoče v parterju, išče takoj ali pozneje mirni gosppd. Ponudbe na upravništvo ^Slov. Naroda" pod: „mirno 3205". Lepo zračna sobo s posteljami se takof odda. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". — 3090 8*5?* Odda se mebllrana mesečna soba:: z električno razsvetljavo Več se izve na „VeCn! poti" at. 3., H. nad. 3197 Kupi se vsaka množina električne žice in več motorjev za veliko tovarniško ood-ietic. Pismene ponudbe pod ^Električne iica 3191" na upr. „S1. Nar"- ki je dovršil 5. gimn. razred, želi kake instrukcije med počitnicami. Istotam se kupi še dobro ohranjen rodni kov-Č2g. - Kdo, pove upr. „S1. N." 3196 Učiteljica g prakso želi takoj dobiti primerno službo kot vzgojiteljica. Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod »Vzgojiteljica 3208". PRODAJALKA dobro izvežbana v železninski stroki, se spreime. — Hiana in stanovanje v hiši — A. Sninlk, Ljnbliana, Zaloška cesta 21. 3202 Obvestilo! Svojim cenj. odjemalcem prijazno naznanjam, da radi pomanjkanja blapa ostane moja trgovina meseca fuliša zaprta. 3201 S poštovanjem ew modna trgovina ~wm Pero Šterk, Liubejana. isaka dama naj čita no.o velezanimivo navodilo r modernom negovanju gradi], iskušen svet pri vpadloati in nomasf-kssftju bufnOSti- — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schansstrasae 2. odoV41. 25. šolsko leto. "SB Cunajskš starorenom. najocSKčnejSS t* mMmM penslonaf 3. r\^yl-zr?* naslednica 2521 L SploSna izomika, nadaljevalni tečaji, licej, glasbena, jezikovna Šola, pouk v obdelovanju vrta. Izvrstna prehrana. Internat. Polintcraat. tšSF' Eksternat. Zunaj I., KsIowvats*:ng št. 9 (na osiu Schvrarzenbergplatz). Govorilne uro od 11-1 in od 2-5. j: Telefon 0250. :: Prospekti. TOSa^llESS vir1 lin posesti Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnj-sJnEke ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta in sadovnjaka, 4 oralo Iravni-iia, 7 oralov vinograd«, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daie Miio Hib?č obč. tajnik v Ifetretfćn pri Karlovcu, 3r vaško. 1656 l aa ?sgoiae ca°c:$se!o doSiavUa Krma Aialn el. HiaSbo, Prasci, Rasle 599. Telefon 6358. 3129 "j Erzojavni naslov: Muška—Uhli—Nusle. "i ali maihna hiša. Ponudbe pod „mesto 3171" na upr. »Slovenskega Naroda«. sirirno blagajnlco, z nami v zve o. — Vsak Čas smo na razpolago za vse mogoče informacije in blagajnice našega izdelka vedno kupujemo nazaj. National aerjistrlsr-Ksssen-Eesell-•Chelt, Dnnal VL, Mariabilierstrs. 57-59. 792 jsi meni kupljene Šivalna strofe nazaj in plačujem po naj viši i ceni. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: MTJos. Peterim tovar, zaloga šivalnih strojev Ljubljana, Sv« Petra nasip St. 7. na mm n *| H^i^Vn pobarvana izgleda in nadomesti jkj LiiLLiln če se pobarva le z najboljšo barvo Vsak si lahko brez truda in. stroškov preno oileko bodisi iz kakišnega že blaga, pošiljatev 10 zavit, z navodilom s po* trgovci 100 zavit. S 40__. 1000 zav za 100 zavitkov. — A. Psfttržln, Qi jersko, Stevr&rg. 30 1!. Commls. „3?e2iia?a enonadstropna, s trgovskimi prozori in pro-dajalniško opravo, zgrajena pred nekai leti, v jako dobrem stanju, se proda v Višnji gori. Poleg hiše vrt za zelenjavo, z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živino. — Plačilni pogoji zelo ugodni. — Pojasnila daje tvrdka: A. Ew5iac, L]ubl|ana, Sarlovska cesta št. 25. Išče se pridna, močna, zeio moralična b s 9 ki se razume na afla?%E^§ retiiič. Prepisi b UIr Bs?4 sP"£evai (ne °- lldulU riginali) in nra-^sW ■ mal vstveno spričevalo župnika nai se pošlje na oskrb-Btfttvo Danski dvor. Vinica pri Or-Hegwlga 8chweiger. — 3168 za cifre in petje. Priredil in izdal podpisani. — Izšel je pravkar I. zvezek, predelan in prenovljen. Kdor ga še nima ali je prejšnji že preveč v cvetju, naj si naroči no-vejSega. V njem je tudi zaznamek vseh 200 pesmic, katere vsebujejo} doseoaj izšli deveteri zvezki. Vsled velike draginje In težkoč uri izdaji je cena zvezku 4 K. — Priporočam se! 3200 IV. Kiferle v LjiaMjagM, Brojatks vUaa 8/H. parfonrerija, {otogrsf. BanBlsttsn M. f-\ Olastv. koDcesijosirasa predala sirupov. Ustanovljena lota 1807. ANTON SANG Ljubljana, Židovska ulica I. Ceniki na razpolago. I od 14 do 15 let, poštenih staršev, — se spre|me takof. J. Mohorlč, krofae Ljubljana Sv. Petra cesta it 11. — 3161 Za lepo« temno kOŽUhOVO GARNITURO, se zamenjajo fina živila. — Naslov v upravništvu »Slov. Nar.« 3175 Tesarfe In mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) spreime ANTOM S T E 1 K £ fi, L|nbljanSj Jeranova nllca st 11. 175 ospodičns vešča knjigovodstva in korespondence, se spreime fakof. — Ponudbe pod: r/nuoj 3203<£ na upravništvo „Slo-venskees Naroda'*. Sprefoie se "553a čevljarski pomočmi proti dobri plači in hrani. - Sprejme se tudi vajenec pri Matija Tome, Sp. Šiška, Cclsvs&e cesta 1. — 3173 izprcžsn knr{a6 in stroislk« želi premeniti službo najraje na Kranjsko ali Štajersko. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3141 S££T" Lepo mcblovcna mesečna S©BA se išče do £0. julija, če mogoče z elek-tnčno razsvetljavo. Ponjidbe na L M. poštni nrcđnl Snod. Siska.— 3166 Išče se pridao in pošteno OeUi^ domača dela. — ^Onv^o^a7 Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vpraša SS pri gospodu Josipu Bergmann v LjnbllanS, Poljanska C. st 87. 3036 lillilliiiii na že sklenjene večje vojaSke dobave. Varnost v zastavi blaga; dobiček po dogovoru. Ponudbe na upravo »^lov. Naroda« pod „Dob:£3k 3174". Kupijo ss majhne steklenice kakršnekoli barve ali oblike z obsegom 60—75 gramov v vsaki množini pa tudi v poštnih zavitkih po 5 kg za ceno 25 vin. komad, franko Rodaun. 314j Shem. Ereeugung ROOSOM foei Wi3^ ^SG±:uanl8 vojnih posojil po zavarovalnih družbah. C. kr. priti, avsfr. zavarovalna družba „Dunav" je podpisala na Vili, avstrijsko vojno posolilo zaenkrat i2% s^sBisonov kron; na vsa dosedanja vojna posojila vštevši podpisovanje na račun svojih zavarovancev, je podpisala družba že čez ®% milijonov kron, K temu znesku bode prišteti najbrže še mnogo milijonov, ki jih bode podpisalo — kakor je pričakovati — občinstvo s tem, da se posluži jako ugodnega vojnoposojilnega zavarovanja družbe. Družba nudi možnost zavarovanja brez zdravniike preiskave in z zdr&tmišfco preiskavo; vse ugodnosti varnih in visoko-obrestovalnih državnih posojil uživajo zavarovanci in vrh tega zagotovi zavarovanje v slučaju predčasne smrti zaostalim takojšnje izplačilo polne v komadih vojnega posojila zavarovane glavnice brez vsakega odbitka. Delniška družba za zavarovanje jamstva in proti nezgodam „Danubius" je podpisala vštevši VHI. vojno posojilo do sedaj 7 milijonov kron, tako da sta obe zvezni družbi skupaj do sedaj podpisali 100 milijonov kron vseh vojnih posojil. Podpisovanje se je izvršilo pri nižjeavstrijski eskomptni družbi in drugih avstrijskih in ogrskih bankah« 3198 Srbeflco, firssia, lišaje i i£g odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S2A3A-FOBKi"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—. vehki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—. —— Dr. E. Flesch's Kronen-Spotheks (<3yor), Raab Osrsko. SS5 Zaloga za Ljubljano in okolico: Le!:«rna t,?ri zlstczn Jelenu*, Ljnbliana, ErSt&riiin trg. 880 ift^T Pozor na varstveno znamko „S^ABAr02lM" "Tad E 139/17-10. I S rt* wlUI%0 Dne S. fusija 1St3 cfsp. ob poS 12. i£7i vršila se bo v Mojstrani stv. 29 draSba actnSiiiiča vi. SSv. 37 kat. obč. Dovje ob-s^ojecoga iz hiše Siv. 20 v Mojstrani, 2 sag. iravRška ia gozdov. Ceniina vrednost in najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaje, zaasa 22.157 K IS h. Prodaja vršila se bo po parcelah. Na zemljišču zavarovanim upnikom pridrži se njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo. Dražbeni pogoji in listine tičoč se zdraženega zemljišča vpogledati se morejo pri podpisanem sodišču mej uradnimi urami. C. k. okrajno soeSille v SCransski &orl odd. !l. dne 8. juniia TfMS. r040 ?rovza~no se debro apeliana ilislSu trgovina na prometnem kraju Ljubljane. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. — 3103 Mn kuharica se sprejme tako! pri samostojnem zdravniku v trgu na Štajerskem. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod Mkn-hsrica 3131" na uprav. »Slov. Nar.« immm z eao ali dvorca kneblocanlma sobama in kuhinjo, ako mogoče tudi z opoiabo vrta proti dobri plač!. — Ponodbe pod šifro mesto ali okolica na upravništvo »Slov. Naroda«. 3124 ft za s,ovensko rodbino, wy © za{aSno na Češkem, Plača po dogovoru. Hrane dovelj. — Ljubezen do 2 deklic se zahteva. — Vpraša se pri uprav. .Slov. Nar.« 3123 vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska Drma CCuS!an} Kranj, Gor« Istotam se sprejme trgovski uSenoc. Prodam okrog 47—48 hekto ISadi pomanliceola blaga (1 bv zaprem svojo -os o e B s o ćne !• ialifa ter prosim ceni. dame, da naročene in v popravilo dane slamnike do 2. iu2i*a prevzamete. inka Horvat, modistka, Stari trg št. 21. „ MU ]e otvori! svojo pisarno v Sodna ul. št. i, iS nadstr. 3209 L tj mM Vuikovičeva Cena po dogovoru. Proda se najrajše vkup. Franc Remic* trgovska agentura, LJubljana, MarMo Terezije cesta štev. 1. J136 Blagajničarka:: :: in prodajalka ne tako! sprejmete proti dobri plači. Soda*, nlica St. 6, I. nadstropje. Predstaviti se je od 7 do 8 ure zvečer. Stanovanj© oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se lanec'a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zimcTa hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda' pod ^stanovanje ia zamena 840". Proda se salon damskih klobukov. Plačati je tako*. Ponudbe ped Mklo-touk 12 2902" na upravništvo »Slo« venskega Naroda«. na bencin komad K 4,— in K 6.— ima v zalogi F. S. KA1S£R, Izubijana, S>leabcr-gova nlica štev. 6. 2818 Pravi rcan kupuje v vsaki množini in prosi za ponudbe z navedbo cene 3070 gap* PsvbI Se^a Gradec, GrazbacbgatM 30. »t nadomestilo w „MILKA-SOPULGN" snežno fesli Eisg WMILKAM Kristal vanilin-sladkor V,M1LKAM pralek za pek®. ■ t tvrdki Prva zagrebška importna in eksportna agenturno komlsijonalna trgovina in tovarna „S4ILKA" proizvodov a skladiičem na ciebeio -== ZAGREB, PIKsoSifeva 2. =- Zahtev^iSe cenilte! 1161 Dokicr |e aafosal l'MnniMiniiiMniinnHiiiiiiHiitniti:;n::;;^::iiii!:ti)ii!i;,niiiiiiiiiuii:tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)ii fznusčafe grlnte, srbečico ln druge koine bolezni odpravi h tro sirarno Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5 —, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašeK za varstvo občutljive kože, škatljica K 3.—. Oboje se dobi rroti vposiatvi zneska od Parttol-Wert£e5 Anctnelier Ui.ner, v3u3im« peiii, ViI-24, F-Oisa utca UL .pjsašiJKM I HI Izdelava in razpoSUjanie piesk'j-' fji ^eno radikalno učinkujočih um-čevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoper oodnane in mlsl K 5.— Proti ^i:r;ca in šenrkom K 4.50. Tinktura zoper slea ce K 2.— Uničevalec molfev K 2.— Prašek zoper mrčes K 1.50 in 3 K. Raspikovalec k temu K 1.20. TiaUura zoper clovoike nŠl K 1 50, zcl ±ivi»9*ir> usl K 2—. Prašek sonar BBl v OOlalrJ in perilu K - —. Tlnkvnra zoper pas^a bolha K 1 W. — Priiiaii proti pernlnlnckios ciOJO K 2.— Tlnh:ura ^oper mrčes na clreTjn in solenlačl (rast: r škodljivce) K 3— Pošiiia se po povzetju. — St-vod za im!ecw2n1o mrčesa 22. Jftnker, Zagreb 15. Pe-truiaka alkm X 2*79 ska kreditna banka ¥ 1 in njene podružnice v Splitu, Celovcu« Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju 11 sli kot oficijelno subskripcijsko mesto sprejemajo prijave na — ■ po originalnih pogojih i I. M presta 5! II. davka proste 51 amort. držav, posojilo......a 91.54C|0 ednovedlUve Mu zMrite. h 95.50s|o Tiskovine za prijavo !n pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših b!agajnah. 6 večja množina, se proda. Kupijo se prazni sedi od mosta in vina. — G. 2942 p&T pri Ecor želi prodati domačinom ev ■ •*w Ellffl lil I t 5~ orisi ali nje okolici, naj posije • naslov, k'C se nahaja hiša zl\ : (išče. ter tudi zahtevane ceno na L" rri Trzne Satiel, Gorica, Stolna nilca 2. 3188 Pravkar §2§5©: r« Alojs Zal®kar: s e *4L ■ —__© aa ■ g ■ * vju. Cena 3-63 K, s poštnino vred 4 K. Naroča se prt Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulica 6. »Zalokarjeva brošura je namenjena vsakomur, ki nra jc na srcu sreča in bodočnost Jugoslavije«. („S!ov. Narod**.) »Pisana je tako, da jo bereš, bereš in zopet beres in razmišljaš«. 72 („JugcsBovan".) & .3 Posojilnica v IHuH Nsrodsi doni, sprejme za nadzorovanje delavcev pri vinogradu v Halozah praktično izveibsnsga 09 tudi invalida. — I« as Prosto stanova- li I] Plača po dogovo-I ru. — ponudbo z ;^*7 natančnim popisom dozdanjega siužbovania je poslati na načelstvo pcssji'aice. — 3132 ssn;o 5 4 30 šiva (stepa) kakoi Šivalni stro;. Najboljša iznajdba za krpan'e osnja, strganih Oev-vdf ljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena \y kompletnem šilu s sukancem, 4 » različnimi šivanlcami in navodilom za en kon.ad U 4.30, 3 komadi S 13*50, — To povzetju rošiha K. Swo*oodr Dne? i, HI 2, 3!rS3-5B3SC 2C--48. 2:3 sv.) Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkor!?, kave, ovsenega riža, orehov, pr~ ^\ ječmena, ovsa, rži, koruze, Ta mali mlin se je med vojno obnesel in se lahko rabi ;rvO mletev za debelo in iino inleije. — Teža okoli 1 kg. 3074 sts^e K 24,— Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo **3a& Bdhne!, Dunaj i^?., Margarstensšrasse 27 :: P. 17. £73*7"" Prospekt zastonj. 188 litri? Mi dobre i™~ .55- I osvežujoče, «a 1 in 2ejo gas i zi te aisfa Cena 1 kom. K 3.— i „ „10.— ! Po povzetju pošilja > i um Postrach *6 153 ■I I ra i>ece si ik sam i priredi z mali stroški. V zalegi so snovi za: ananas, jabolčnik. jrrenadlFC ma!icovec, poprova meia, moSkatelcc, oomeraatnik, dišeča perla, višnievec. skaziti 52 ne more. T.i domača pijača se '.ahka pije poleti hladna, pozimi \rcča, namesto rama in iganja Snovi z natančn" IM rezili! za mi. r stanejo K 18*- po pov^e.U. Prvenec K 20"— Diamantov za steklarje morem zač. s dobnv' mo št. 5 j 5 za 22 K in 'Spal- 3 diam.j i K, ker je dov. di.iam. prepovedan in je surovo blaco zelo 1 te*ko in le po vis. cenah dobiti Porto za povzetje 90 vin Za re erno in so!!dno b'ago jamči li \ I r s I I ii:nuiti!iiiiiii trgov]!« 2 cžgsftfnim papirjsrpdruibai (jmtjano Z3*$ IfhicfcJBđrljl. J. iiKMmiiHimi Po dolgoletnem razlbkavaniu na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajeda, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših dimah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta reetpt so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki pepoineraa sastsnl W| pojasnila. Pišite takoj na: L. Decker, Dns&J "36, Predal 19., \;\ oddelek 36. 1129 ^^^^^^^^^^^■^^^ ------ " ' " " je najboljši pripomoček JKBM3LATA5,-m©ka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi te^ra pecivo nararie. pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgiedanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10" , sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmar: karton s 25 zavitki za S 75.—; pri 5 kartonih še 10 '„ popusta. Mala prodaja je E 3*50. — Za event. vprašanja se prosi znamka. 2137 a. GRADEC, Staf STETHSiRO. 63 SI., COftSMISSIOlf „KESIATA". !aa Srofich, Mm* pn sagfie. Breg 539, Ssni j M ggjjg; gg- m" cP§5lU, M 63 MPf. | ECO kron y s?s?pj j rratftoi §?>m& PREVEZA I zdravniško priporočena Varuje pred otiščV Injem, dobro vsesava, /Lf»^S§^S5oiie, komodna in rrak-d jks tičnai varčuje perilo, se dobro Dere ter ostane vedno mehka. Komnlet, na garnitura 3£ 12'--1 18--. na leta trpežna K 2« ~ 3% I najfinejša pa K 36.— in K 42-— J Porto 95 vinarjev. V varstvo iensk tzmivalnl aparat 49'—, 45'— 3. Pc-Šiljatev diskretna. — Hinjen, blasra trgovina 31. Potobj^ Enna$, VI-SiSegen^asse 15» če ne onstrani 2 r.ral.praSkom v*c fiK I tnaro?Ci tolrine obrazao nS©5Sso :h!. in ne ehna ko:o mladostno sveto in rcžro. Cena K 1-pr. \ 9 sredstvo »a poinlajenje las. Vi rdeie svetle «n sire lase in brado zt trajno temno pobnrva- 1 Ktelflenic« » po It. vre4. ». 3'50 iio SL »/■—, i 6 pordj K 32 50 Vsa bret IndA n«d»ljnih ) stroškov. Naslov ! r?o£s;o naroČila, da zamorem" jeseni pravočasno po-stieči. — Pojasnila in skrajne I ponudbe na razpolago. — 3135 m at nutrža. ■ — ji i i trn i. ii £ IN SJRCT C.KR.AVSTR. mm ZAVAROVALNI OS@£LE», dež. poslovalnica u LJOBUISH!, Fran!evo nabr. 1, spralsma 2737 na temelju pogodbenega dogovori s c. kr. priv. življensko zavarovalnico avziVm i?©^j!ks na Dunaju zavarovanja ^ M vojno oosojilo pod naiugodnsišim! pogoji. Tako zavarovanie olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši alt krajši dobi. — Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih iedanj. Sprejme ss takoj „fl_ _ v večjo mo- cenK^i d-no^g.°vPov°e upravništvo »Slov. Naroda«. — 3172 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. KANT, Sran«. 2693 Espa^ena u*aetno zabovje in splošno vse, kar je starinske-Posredujem pri prodali posestev. ALBERT DERGANC, brivec Frančiškanska ulica 10. 1418 Pri gradnji nove tvornice ob kolodvoru v Trlicn se sprejnio ildaipi»toMi]L Plača se na uro K 1-40-170. Težaki imajo na uro K 080 do K 1*20. Ženske na uro od K 060 do K 0 70. Cezure po dogovoru. Za dobro prehrano, ki 8 4k.,. stane na dan K 4.— do K 5.— je skrbmi * J Ijeno. Tudi brezplačno stanovanje. — Več pove z Žnrner, Vrhov^evs nI. i!. 3 v Ljubljani ali naravnost na stavblšču. 3008 snaSa glavni dabatek . . I V-^^(E&.v ' I Yj'-f I ; I mJ i t«da, ti liro por Jcei bi-- Pe i I I j da lica. Učinek je čr. '.o- ^ vit 1 RekN -lv-a s po'tnino vred K --45. Naslov za naročila : Brno 639f fflsrava. pri prihodnjem žrebanju 1. avgusta 1918-NacfaljRi dobitki: dobitek a K 30.0^^ j! 10 dobitkov k K I.OOO dobitka k K 10.0^0 J 20 dobitkov k K 500 in mnogo majhnih dobitkov. Do 1920 vsako teto 4 žrebanja. "Wf^ Vsska srečka mora do 1956 biti vlečena vsaj z najmanj5im dobitkom. mSlOiillUl i!3 Rue?sE?«>weni fin naUi oooblaS^^HL Proti odcošiljatvi tega zneska in 70 vin. za rekomandacijo in efektni prometni davek se kupcu nemudoma dopošlje originalna srečka. — Cena na zmerna mesečne obrobe: 3 Kom, na 37 mesečnih obrokov & K 4*70 S Ki a 37 rv»^3^S^":^ ^*3ro^ov S ^ 7-80 tO kam. na 37 m as^ 5 rs i h cbraksv d K t5*63 ^35 feo?«. r*a 37 m»se$n55i obrokov d K 22^0 Kupci na me^e^ne obroke dobe po nakazilu prverrn mesečnega obroka oblastveni dobitveni list s tekoj?njo igralno pravico in naznanilom številke. — NaroČilci z bojišča naj naznanijo svoi domači naslov, ker vrednostne pošiliatve n$ bojišča niso dopustne. 3180 Avstr. poštnohranilničen račun Ogrski poštnohranilničen račun ESer 146.9G5 -^3«3 WT S5.00O mnkm Jas®f !Cyg@8 & Co9 Poslovalniea e. kr. ra^r: *?»o loterija. Drnml ¥1., &'1ari8Ni?fer*"i8*asse Nr. 105, ^«F" Tvrdka Oražsm in Jantar v Ljubljani, Breg It. 6, se priporoča slavnemu občinstvu za stavbna in pohištvena pleskarska dela. 2516 Dale se izvršuje le a dobrim pravim blagom. đtsaS?* -.'•>•..." upujem: les za lame od 12 cm naprej na mt mehak okrogel les, smrekovo lubja llansko in le- Creslo i tošnje kostanjev les 1. . ia,„ hrastov les 10 cm naprej Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745 Vinko Vabič, Žalec, 8 Spodnjo Stafersko. Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom. Rdeto deteljo repno seme, šoinalfOf motovileč in vsa druga semena za jesen priporoča 3178 Sever & itomp. pre>- Peter Lassnik, Ljubliana, U/oifova ulica. Kupujemo suhe SOBE, prazne vreče in vse vrste doma pridelana semena. Deln^Ska glavnica in rezervni fondi K 1035OOOaQ©0.— Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, Centrala na Dunaja. — ustanovljena 1864. Vogal Marijin M Petra otia (v blii Jskuizini Generali"). Slanje den. vloer na hran. knjižice 31. okt. 1917: :: K 214,681.380'—. preje J. C. Maver Ustanovljena 1284. — 33 podružnic. bankovnih transakcij, n.pr.: Prtvrerainje denarnih vlog na hranilne i,rm*.VA hrir^ntV^a^davka kontoVne"knjige"ter~ria konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnini obre-c^nfp^ neragr^se lahko dvie^vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih laSŽŠC -PShranjevanieFin upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Ustmena In plamena pojasnila In nasveti o vseh v banano stroko spadajočih tri Najkulantnejše izvrševanje borsalh naročil na vseh tuzemsidh in inozemskih mestih — Izplačevanje ku- Konov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — lajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Garavilttće c kr. rao% loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja, izplačila ta nakazila v Ameriko ln iz Amerike !i vsekdai* brezplačno. ĐVBno|avke: Prometan banka Ljubljana. — Telefon štev. 41 Stran 8. »SLOVENSKI NAROD-, dne 28. junija 1918. Prijave za rijsko vojno v sprejema oficijelne subskripcijsko mesto Celke industrijalna banka, podružnica LmMmnm. __PW Najnovejše umetniške razgle in pismeni papir v 10/10 mapah dobavlja najceneje založba 2730 Miroslav Eisenmenger, Dunaj V. ScfcfabnJflnerstrasse 4S. Cenovniki zastonj I «*-^sm 1 il -ni nabitki za čevlje, zelo zahtevani predmet, v veliki zalogi po konkurenčni ceni, nudi trgovcem v prodajo* H. SELJAK, UUSUANA.-^| fiaročlie vzoffino oošiljatev. 10O zavitkov K 135. Kupujejo se"©f* suhe češnje borovnice letošnje gobec Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa Vat, Ljubljana. I ■ 3 le demač £sti£le&! to Je Emona Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj katalog s slikami ur, zlatnine, srebrnine, godb. inštr. itd. c. in kr. dvorni založnik V Mostu (Briix) št. 1958. Nikljastc ali jeklene anker-ure K 26, 28, 30, bela kovina (Gloria-srebro) goldin ali jeklo, remont, z dvojnim pokrivalom K 35, 40, 50, 60, violine K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in višje. Za ure triletna garancija. Pošilja se po povzetju. Izmena dopustna ali 651 denar nazaj. K- Dobiva se vseh prodajalnah! graver in izdelova-telj kančukovih štampilij IJUBLJIE Dvorski trg štev. 1. Trakovi za cevlle n—uši en gros papir, okrogli.....K 1960 ploSnati.......K 2550 bombaž. . . K 51.— in K 72.— svilnati . . . K 84 — in K 98.— samo črni na debelo. Rudolf Bodenmuller, Ljubljana, Stari trg št. 8. F. Židovska ulice štev. 3. Dvorski trg 1, slamnike svilene klobuke in čepice najnoveJSih oblik za dame in deklice Popravila se sprejemajo. ZfllRl HoMH vedno ? zalogi | BSkI mlin za žito. Moj originalni ročni mlin za ilto z Tiasivnim hrastovim ali železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, izboren za debelo drobljenje ali fino mletje vsake vrste žita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nimi ploščami iz trjenega materijala in mi največji porabi skoro nepokonćljiv. IUodsl 4 z ročico za mali obrat, teža 7 kg, S IGO. — . Model 5 z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoli 12 kg, K 120.—. Rezervne mlevne plošče II 14.— par. Masivna lesena ali železna stojala s predalom 5£ 80.— posebej. — Razpošilja se z Dunaja proti vpošiljatvi K 20.— naprej, ostanek po povzetju. 3C2E" Generalno zastopstvo $ax Bohnel, Dunaj Vl.9 Margaretenstrasse 27, Abt P17 Za preprodajalce. ^£3 Prospekti saatonj. 3075 Gorica -Stolna I št. H Trgovina m Ljubljana Stari trg itn. 28. delavnica Možka in ženska ufoiiolesa Šivalni in pisalni streli gramofoni. Električne žepne svetH&e. Najboliie baterije. Posebno nizka cena za preprodajalce. s sladkorjem in cikorijo mešana, nadomestuje vsako in najboljšo pravo kavo. Odpošilja se v vsaki množini v krasnih zavitkih po 1 's in Mi kg. v vsaki množini in količini ter pralni nraiek „AĐRIA", va-niUjia sladkor ter vse ostalo špecerijsko in kolonijalno blago francosko žganje vedno v zalogi. — Zahtevata cenik, *^BjjBj lip mm izdelki „ADRIA", Zagreb. Kdor si hoče nabaviti emajlirano posodfe, aaf se obrne na tvrdiio pismeno al! osebno: obrađuje se brezplačno. — ?rW S 1- julijem začne poslovati podružnica v LJubljani Slovenska tvrdka. '0WH F ?■ JJL>> ssa UglaSevaSsc §slaw|* sak • W a JU L|ejte8«35ia, tlfolfova y!. 12. WmW Edini izvršuje vsa pcj#?cv>?2 te stroke NOVOGOSJSPSRJS 1 kg belega puha (Staub) . . K 45.— 1 kg beLga piiljenega I. vrsta K 26 — 1 v » » II. » K 17 — 1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1 » » » II. » K 7.— 1 » sivega puha (Staub). . • K 26 — 1 » sivega puljenega .... K 7.50 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več. I. Praga - Snichov, ~W SicirksUa ti-. 1. ; 026 1 —SJSJ Naslov za. pismn: Jos. Peteline, Ljubljana. Sv. Patra nssip 7 Priporočamo edino na!bo!jše slva!r«3 stroje tyrdke: Jos. Peteline, naša poleg' Irančišiiacslsega mostu, levoi 3. hlda ob vođi. Ffa|već)a in edina zalog* šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino. V zalogi igle, olje, ter de!! za razne strele. Dostavite? strojev teke j! Pa*ik v rezcnfa b?32?!?.čen 10 letna garancija! SffitA^ffi ^se^ za obleke je v ceni tako poskočilo, da si Uld^Sv ga morejo omisliti le najpremožnejši sloji. Staro in po- g&%^%§^ ^^^Si^^^ ^^nadomesti n0* nošeno blago % ^flll#vo. Včasih že zavrženo blago, pobarvano črno, If^^ ^4fck%$0§>*. modro, rdeče, rjavo itd. izgleda tf&'^v' *J &®^*TW%&Q Podpisana tvrdka se priporoča v to svrho z zagotovilom, da bo cenjeno občinstvo kar najbolje zadovoljila. Prva in največja parna barvarna in kemična čistilnica Josip Reicti. Ljubljana 11 f el|liiii|il8lVlf Tovarna: P^iia^ski e?asip štev. 4.^^ Podružnica: Selenburgova ulica štev. 3. Poštna itaročifa se točno SsvrSučejo. Vsakovrstno slamnike, slamnati torfc :z?, {cekarle) predpražnike, "^8 slamnato solne priporočam gosp. trrovcem za obila naročila mm mm. tovarna slamnikov v Stobu poita Đo-atale ?ri LJablJaci. E osip Jug pleskarski n liiearsll monter Ljubljana, Rimska cesta št. *6. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim fimešem. Soiidca 5n točna postrežba. Pripon m mo krasni.- »li^ščcj -opice, krila, kostume, noćne halje, perilo, medne pred-meie, športne lilo- bnke inateznike. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Llnbifana, Stari trg 0. Lastna niža, 2652 Fine otroške oblekce JOS. ROJIM modni ateiie za gospode = LJUBLJANA = Franta Jožefa cesta 3. Volaškei«uradniške =UNIF0RME= po meri v najkrajšem lasu. Kupujem zmedene ženske iase. Štefan Strmoli, £jubiiana, pofi Ir^mh st. 3. POZOR! Zaradi TpokUcanja v vo]ai"io slotboTaa)e