Štev. 129.
V Ljubljani, w sredo, dne 9. junija 1909.
Leto XXXVII.
■s Velja po poŠti: =
2a celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6'50 za en meseo » . » 2'20 ca Nemčijo oeloletno * 29'— za ostalo Inozemstvo » 35'—
s V upravništvu: ==
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 1120 za četrt » » . » 5-60 za en moseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat .,...» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, Izvzemši nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne.
mr Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah Stev. 6/III. Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. 6. ' = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ===== Upravniškega teleiona štev. 188. -r
Današnja številka obsega 8 strani.
Po bitki.
Dunaj, 8. junija 1909.
Polna zbornica in nabite galerije. Kdor izmed poslancev ni v bolniški postelji, je prišel na Dunaj; celo tovariš Bulic, ki ni bil še na Dunaju odkar je izvoljen, je tu. Jugoslovanski poslanci so zbrani prvič polnoštevilno. O to je življenje danes! Noben poslanec ne srne iz zbornice. Načelniki so jim naložili »arest«. V zbornični restavraciji si s težavo priboriš stol, a komaj bi bilo, da bi šel sam v kuhinjo po jed. Zastopniki »Slovanske Jednote« in poljskega kluba so se posvetovali ponoči do štirih, da bi se sporazumeli na kako rcsolucijo, za katero bi mogli glasovati tudi vsi Poljaki. A ni šlo! Ko je bil sporazum že gotov, si je Glombinski izgovoril nekaj časa za pomislek, ter se je odpeljal, in ko se je čez dokaj časa vrnil, je izjavil, da Poljaki ne morejo glasovati. Seveda, ker jim Bienerth ni dovolil, a Poljaki še nobeni vladi niso kljubovali. Časnikarji še niso vedeli, da so se pogajanja razbila, pa zato niso jutranji časniki o tem imeli nobenega poročila, pač pa so poročali, da se vrše pogajanja, in da se bo najbrž vse fladko izvršilo v seji. A gotovega vendar nič ni bilo! Zato so poslanci kaj zgodaj prihajali in se radovedno vpraševali, kako stoje stvari, kaj bo. Je nekaj interesant-nega ta negotovost, ko je vse napeto, ko se pričakuje. Eno uro pred sejo se je vršila seja načelnikov, ki je pa bila brezuspešna. Opozicija se ni udala. Takoj začetkom seje je zvesti oproda in reševatelj v stiski, radikalni nemški Wolf, izjavljal da umakne svoj predlog o poimenskem glasovanju o Laginjevem predlogu za konec razprave. In tiste vladne stranke, ki so v petek tako silno se upirale Laginje-vemu predlogu, so danes glasovale za konec. Za generalna govornika sta bila izvoljena načelnik socialnih demokratov dr,. Adler in načelnik poljskega kluba dr. Glombinski. Dr. Glombinski je1 veliko svojo ljubezen do bosenskega naroda in spoštovanje do avtonomije bosenskega sabora razkrival. Potem je pa polemiziral z dr. Krekom. Verjamemo, da so zadele pšice, ki jih je minoli petek spustil dr. (rek v narodno demokratično gospodo iz poljskega kluba, gotovo jih peko rane, gospod dr. Globinski ni morda izzval kako ogorčenje proti Slovencem in dr.
Kreku, ne, ravno nasprotno, kar je slovanskega in kar ni vladi prodanega v zbornici je naredilo Kreku hrupno ova-cijo. »Zivio Krek!« je donelo po zbornici kakor na kakem ljudskem taboru. Potem je mrcvaril vlado dr. Adler in njene stranke, a za njim je trgal dr. Šusteršič in bičal fa-rizejstvo gotovih strank, ki imajo ljubezen do Jugoslovanov vedno na jeziku, ko nosijo svoja ljubezni goreča srca za nas vedno na rokah in nam ta srca kažejo, a glasujejo vedno proti nam. Dr. Šusteršič v zbornici še nikdar ni govoril s tolikim vspehoin, Duhovit in strupen! Viharno mu je aplavdirala zbornica, ko je zafrkaval Glombinskega. ki je hotel učiti dr. Kreka pravega krščanstva in ko je pozival vlado, naj le izkusi sc maščevati ua našem narodu zaradi naše opozicije. Po stenografičnih zapisnikih boste itak vse izvedeli! Potem pa je še dr. Krek sam v stvarnem popravku fino zavrnil Glombinskega. Ob štirih se je pričelo glasovanje in sicer o prvi in tretji resoluciji poimensko. Proti resolucijam so glasovali: Nemci. bukovinski Rusini. Ruinuni, Italijani in Poljaki razun Poljske Ljudske Stranke (19), za resolucije pa »Slovanska Jednota«, gališki Rusini, soc. demokratje, in nekaj demokratov. Opozicija je ostala v manjšini pri prvi resoluciji za pet glasov, pri tretji pa za štiri. Toda za vlado je glasovalo tudi pet ministrov poslancev. Vsak si laliko izračuna, da s tako klaverno večino, s takim silnim naporom zbito, se ■vlada ne more držati. — Res je opozicija .podlegla pri glasovanju, a vlada, ki je dobila v tej debati toliko batin. bo gotovo skušala popraviti, kar je zgrešila v zadevi bosenske agrarne banke. Parlamentarna zgodovina bo pričala, da so Slovenci biti takrat, ko se je šlo za osvobojenje bosenskega kmeta na braniku in da so voditelji Slovencev kot levi se bili s tistimi, ■ki nameravajo Bosno vreči v žrelo židovsko - mažarskih izsesevalcev.
XXX BOJ PROTI ODERUŠTVU.
Dunaj, 8. junija.
V petek zvečer so vladne stranke le z obstrukcijo rešile vlado novega moralnega poraza. Iz trte so nemški poslanci izvili povod, da so med glasovanjem po imenih pričeli kričati kakor pijanci v bez-nici. Bivši ministri in tajni svetniki se niso sramovali uganjati otroške burke, da preprečijo nadaljno glasovanje, ko je bila opozicija v večini.
(Govoril na občnem zboru S. K. S. Z. dež. poslanec dr. K. Verstovšek.)
S. K. S. Z. vseh slovenskih pokrajin so v zadnjih pet letih kaj lepo napredovale. Z veseljem občudujemo pri vsaki priliki plodonosno delovanje tem bolj, če opazujemo zajedno napredek slovenskega ljudstva. Neovrgljiva resnica je, da je spiošni napredek slovenskega ljudstva lesno v zvezi z delovanjem in napredkom krščansko-socialne organizacije.
Ti. lepi uspehi, katere nam morajo priznati največji nasprotniki, nas ne smejo zazibati v sladko spanje. Nikakor ne smemo prenehati z delom, temveč jc nadaljevati s pomnoženo silo, sicer se nam lahko tar čez noč razruši mogočna stavba, katero smo postavili z velikim trudom.
Skušnje iz prejšnjih časov nas učijo, ^ so izobraževalna društva, ki niso imela ^slombe na S. K. S. Z. nekaj časa delovala, pa kmalu zopet mirno zaspala. Društva so postajala kmalu enolična, niti pri-kupljiva niti vabljiva. Najmanj so sc oklepali teh društev priprosti ljudje, za katere to bila pravzaprav ustanovljena.
Sedaj je vse drugače, odkar je začela • K. S. Z. v Ljubljani po zaslužnem organizatorju, drž. in dež. poslancu dr. Kreku, družiti razna društva in razprostirati svo-
ja krila po celem Slovenstvu. Te pokra- 1 jinske zveze nudijo svojim podružnicam vedno novih virov, iz katerih črpajo oživ- ; ljajočo moč in se leto za letom prenavljajo in prerodijo.
Pogoj za stalni napredek posameznih članic je gotovo, da podajajo središča vedno novih misli in idej, ki napeljujejo delovanje raznih društev. Te misli pa morajo osrednji odbori vedno dobro pn;mo-trivati, da sc lahko tudi vresničijo primerno krajevnim razmeram v blagor milega, slovenskega naroda. Zlasti pa je treba premišljevati vse strani društvenega gibanja, ki so spojene z velikimi žrtvami in zahtevajo mnogo denarnih sredstev.
Za tako vprašanje smatram vprašanje o društvenih domovih. O teh hočem nekoliko govoriti in izraziti svoje mnenje pred tako mnogobrojnimi zastopniki odličnih korporacij, katere štejejo največ zvestih članov, v katerih še bije pravo slovensko srcc. Misli o društvenih domih se bodo razširile povsod po celem Slovenstvu. radi tega jc treba razpršiti vse dvome, katere imam jaz osebno n tem velc-važnem vprašanju. Tem bolj jc pa potrebno premišljevanja o njem, ker nimamo o domovih šc prave skušnje; mi hočemo početi novo delo. o katerem še ne vemo, če se bode obneslo. Ravno tam, kjer se gre za denarna sredstva, je treba pozornosti in sicer tem večje v društvih, ki so si postavila v svoj delokrog zgolj idealno stališče.
Slabe skušnje žc imamo s sličnimi
Odločivno glasovanje je bilo odloženo na današnji dan. Brzojav in telefon sta klicala vse poslance, ki sede rajši doma, nego v zbornici. Prišel je danes prvič, dve let: po volitvah, tudi dalmatinski poslanec Bulic. Videli smo danes v zbornici mnoge neznane obraze poslancev, ki jim ne prija zbornično ozračje. Zbornica je bila nabito polna, isto tako tudi obe galeriji radovednega občinstva.
Zadnje dni pa so se vršila pogajanja med strankami, ali bi se mogla dobiti oblika resolucije, za katero bi mogle glasovati vse stranke. Zastopniki »Slovanske Jenote« iu poljskega kluba so sinoči do desete ure kovali kompromisno resolucijo. Zedinili so sc za resolucijo, za katero bi mogli glasovati tudi jugoslovanski poslanci. Dr. Giobinski pa je hotel poprašati še svoje tovariše v načelstvu poljskega kluba, ki so baje sedeli v neki bližnji gostilni. Bolj gotovo pa je, da je dr. Globinski najprvo se šc v noči posvetoval z ministrskim predsednikom. Istina jc. da se je dr. Globinski vrnil v zbornico šele ob 2. uri po polnoči z izjavo, da njegovi tovariši zahtevajo izpremembo, milejšo obliko dogovorjene resolucije.
Danes ob deseti uri so se sešli načelniki klubov, ki so samo določili, naj se v 'zadnji seji pretrgano glasovanje prične iznova. Ker so vladne stranke bile gotove večine, je zbornica soglasno sklenila konec razprave. Za glavna govornika sta bila izvoljena dr. Globinski in dr. Adler.
Farizejstvo.
Načelnik poljskega kluba dr. Globinski je danes uprav farizejsko zavijal resnico. Na vsa usta izjavi, da Poljaki v stvari popolnoma soglašajo z Jugoslovani, da je vlada storila veliko napako, ko je pritrdila koncesiji banke. Zemljiška odveza v Bosni se ne sme izvršiti v korist zasebnim špekulantom. Vendar pa obžaluje, da Poljaki nc morejo glasovati za jugoslovanske resolucije, ker morda izvirajo iz zahrbtnih na m e n o v. (Burni ugovori med češkimi in jugoslovanskimi poslanci.)
Poljaki simpatizujejo z Bošnjaki. Klici: Ko glasujete za oderuško banko. Dr. 'Šusteršič: Bosensko ljudstvo je izdano in prodano. Predsednik dr. Pattai: Rekli ste, da so Poljaki izdali in prodali bosenski narod. Pokličem vas k redu. Dr. Šusteršič: Rekel sem: Dr. Bilinski jc izdal in prodal bosenski narod. (Živahno pritrjevanje.) 'Dr. Globinski je na to odgovarjal dr. Kre-
podjetji, n. pr. konsumnimi društvi; hvala Bogu, da smo že precej pretrpeli njihov polom. In kdo more trditi, da niso načeloma konsunma društva velikega pomena, ki bi zlasti bila slovenskemu ljudstvu v obmejnih krajih, v nasprotnih trgih in mestih glavna opora? Vsi smo spoznavali in poznamo njih veliki pomen; toda obnesla se niso, škodovala so povsod, dosegla so ravno nasprotno, kar smo hoteli doseči.
Skušnje, in sicer jako slabe imamo tudi z narodnimi domi. Kdo izmed Slovencev na ni z navdušenjem pozdravljal misli glede narodnih domov in celo rad prispeval, da bi se bile uresničile ideje navdušenega Slovenstva za ustanovitev narodnih domov v vseli slovenskih trgih, mestih. zlasti pa v krajih, kjer so radi nemške nestrpnosti izdani Slovenci na milost in nemilost raznim tolovajstvom. Vs; so bili vneti za ta narodna svetišča. Kaj pa zdaj? Ljudstvo jih ne pozna, in v tem tiči glavni vzrok njihovega propada, inteligenca sc jih žc tudi izogibljc, povsod jc praznota in samota namesto navdušenja in čilega gibanja, kakor smo ga pričakovali po na-vdušcvalnih besedah njihovih ustanoviteljev. Gotovo pa šc danes po pravici pripisujemo tem domom zlasti v nemških mestih veliki pomen.
Tako nekako mislim tudi o društvenih domovih za našo lepo organizacijo S. K. S. Z. Na eni strani nujna potreba — na drugi strani slaba prognoza za bodočnost in dvomi o uspehih, katere hočemo doseči z domovi.
ku jako žaljivo in prezirljivo, češ, da je dr. Kreka vodilo sovraštvo,. V tem hipu zaorijo po zbornici burni klici: Zivio Krek!
Skrajno ostudno je to poljsko farizejstvo, katerega se mora sramovati vsak pravi poljski rodoljub, ki ni hinavec. Zal, da so sedanji poljski poslanci povečinizve-sti učenci svojih prednikov. Ti so večkrat brezsramno izdali slovanske koristi, ako jc to zahtevala njih neslovanska strankarska politika.
GOVOR DR. ŠUSTERŠIČA.
Ko je drugi glavni govornik dr. Adler očesal in okresal vladne stranke, ki uganjajo Ie politično hinavščino, dobil je besedo šc dr. Šusteršič kot predlagatelj. Najprvo je neusmiljeno običal vladne stranke, ki so v zadnji seji z obstrukcijo preprečile neprijetno jim glasovanje. To sc mora pribiti »in perpetuam rci memo-riam«. Obstrukcija je doma v tej zbornici, posluževale so se je večje in manjše stranke, a nikdar še vladne stranke z raznimi ekscciencaini. (Burno pritrjevanje.) Sramota je za vlado, ki se vzdržuje z obstrukcijo svojih strank. To je že politi'čna sccesija. še več, perverziteta najgrše vrste. Vlada je s tem dala slab zgled, ki si ga hočemo zapomniti za drugo priliko. Vladna obstrukcija jc sedaj tem večje graje vredna, ker opozicija ves čas ne uporablja obstrukcijskih sredstev.
Vi pravite, da smo vas v petek izne-nadili. To ni res! Vedeli ste žc davno preje, da bode v petek glasovanje. Saj je bilo nad 400 poslancev navzočih, kolikor že dolgo ne. Šele, ko ste videli, da ste v manjšini, je dobil dr. Redlich nalog, naj govori do šeste ure in tako prepreči glasovanje.
Bielohlavek se je osmešil, ko je pretil, da vlada razpusti državni zbor. Razpustite ga v znamenju tc oderuške bosanske banke in finančnega načrta, ki ga je predložil dr. Bilinski, potem pribijemo v javnosti, kdo je tukaj v zbornici branil Žida Lanczyja in njegovo oderuško* banko. Ko bi od nas kdo to storil, jc nemogoč, ker sami ga z rokami nesemo iz te zbornice. (Burno pritrjevanje.)
Bilinski jc izdal bosanske kmete, dr. Glebinski pa ga sedaj zagovarja. In nc samo to! Sc roga sc, posmehuje, ko vidi oškodovanega bosanskega, slovanskega kmeta! (Burni klici: Sramota! Poljaki so politični hinavci!) Vlada, ki je prezirala soglasni sklep zbornice in pretrdila ode-
Nujna potreba društvenih doinov.
Jasno jc pač, da je v nekaterih krajih nujna potreba, da dobijo društva primerne prostore. Če bi tega tako ne čutili, bi sploh ne bilo prišlo šc to vprašanje na dnevni red. Razmere so inam same podale to snov v prctresovanjc. In ravno razmere pa kažejo povsod, da izobraževalno društvo. katero nima svoje prave strehe in svojega domovja, lc hira in ne more napredovati. Ponekod, kjer so požrtvovalni rodoljubi naklonili društvom prostore v malih hišicah, bi lahko po pravici zapisali na pročelje besedi: »Društveni dom«. Takih bivališč imamo že mnogo in kjer jih imamo, zlasti čc so ločena od gostilne in zasebnih stanovanj, so dobila do cela pomen društvenih domov. Ti domovi so se razvili neprisiljeno in imajo tudi zasiguran obstanek, ker nc zahtevajo preveč gmotnih žrtev.
Rekli smo po pravici, da nc napredujejo v nekaterih krajih društva le, ker nimajo svojih prostorov. Izobraževalno društvo mora nuditi sedaj članom več nego pred leti. Ne zadostuje več, čc samo bodri ljudstvo k čitanju dobrih hnjig in časopisov. V tem oziru smo dosegli v društvih vsaj v večina krajih popoln uspeh. Naše ukaželjno ljudstvo jc v tem oziru žc šolano. poseže že rado samo po čtivu. Kar je bila prej privlačna sila, jc žc sedaj precej ukoreninjeno in med ljudstvom samoumevno, ki si že samo ve in zna nomagati. Če hoče društvo nadaljevati svoje blažilno delo, mora nuditi več, da obdrži iu ohrani
ruski banki, taka vlada bi ne smela več v to zbornico! (Burno pritrjevanje.)
Sedaj se Bilinski izgovarja, da je bila drugačna >ratio« resolucija, da ji Jugoslovani podtikajo drugačno misel. Ni res! Zbornica je sklenila, naj vlada prepreči banko. Vlada pa ji je pritrdila. Torej je ic Bilinsk* iznašel to »ratio«.
Dr. Globinski sc je izgovarjal, da sc avstrijski parlament sploh ni brigal za Bosno. Čemu bi se ozirali v davno preteklost. Sai imamo sklep zbornice z dne 11. sušca, ki ga je vlada samovoljno prezrla.	.
Globinski ie govoril o ljubezni Poljakov do slovanskih Bosancev, da je bil Bie-lolilavek kar ginjen. Dejanja veljajo, ne lepe, hinavske besede! (ilebinski se izgovarja na bodoči bosanski sabor. To pa ic prazna tolažba. Bosanski sabor more skleniti resolucijo proti oderuški banki, ta pa more navzlic temu poslovati, ako ne spreimete naših resolucij.
Globinski je napadal dr. Kreka m g* s katekizmom v roki hotel podučiti, kaj uči krščanska vera. Poljaki naj sami proučujejo katekizem. Bilinski je sokriv ode-ruštva, Poljaki pa ga sedaj zagovarjajo. Opravičujejo torej greh oderuštva. Dr. Krek pa je idealen duhovnik in demokrat, ki ne pozna osebnega sovraštva. (Burno pritrjevanje.) Dr. Krekova ljubezen do poljskega naroda je večja, nego poljska ljubezen do bosanskega kmeta. (Živahno ploskanje.)
Poljaki podpirajo oderuško banko, to je danes jasno. Redlichova resolucija je nrazna. Lovili bodemo kravo, ko je že davno i/ hleva. Rcdlieh hoče vreči Kal-laya, ki je že šest let mrtev. (Buren smeh.)
Morsey predlaga grajo Burianu. V odseku so pa trdili, da je Burian zapeljal Bilinskega, ta Da Bienertha? Kdo je torej tepec in zapeljjvec? Bilinski in Bienerth ne, ker sta dobro vedela, kaj delata. Vlada je torej slaba. Še vsaka avstrijska vlada se je udaja Ogrom. Parlament naj je edin in močan nasproti Mažarom.
Sedaj je prilika, da parlament zopet izrazi soglasno svojo odločno voljo proti banki. Mi Jugoslovani dobro vemo, kaj hočemo. Sramota je za vlado, ko očita Dalmatincem nehvaležnost. Sto let ste zanemarjali Dalmacijo. Sedaj pa, ko storite nekaj svoje dolžnosti, pa očitate dalmatinskim poslancem nehvaležnost, ker ne glasujejo za oderuštvo v Bosni. Ne, prazne so vaše vabe. Praganjajte nas, bijte nas! Videli borno, kdo bode dalje vzdržal: Ali vi al: naš jugoslovanski narod! (Burno dolgotrajno ploskanje, govorniku mnogi čestitajo.)
Glasovanje.
Z največjo napetostjo pričakuje zbor-niča glasovanje. Zbornica je malone do zadnjega prostora zasedena. Poslanec dr. Benkovič kot zapisnikar čita imena poslancev. Ko glasuje Bilinski z »Ne«, mu kliče opozicija burno »Abzug!«. Nemci divjajo, ko glasuje Hock z opozicijo. Ko zanusti predsednik svoj prostor, da glasuje za vlado, zakliče dr. Krek: »Predsed-nik ne sme glasovati.« Tudi dr. Šusteršič in Stransky protestirata. Ko pride na vrsto minister Zacek, glasuje proti lastni stranki za vlado. Opozicija se dvigne, pulti zadone, Fresl žvižga Zacku. Zacek ima dr^jio čelo, da mirno sedi in piše neko pismo. Ko glasuje zadnji dr. Žitnik, se proglasi, da je dr. Šusteršičev predlog odklonjen z 237 proti 242 glasovom. Dr. Stranski graja Pattaija, da je kot predsednik glasoval. Predsednik se izgovarja, da noče kot poslanec izgubiti svojega glasu. Soglasno je obveljal Morseyev predlog, ki izreka Burianu nezaupnico.
G'asovi o zadnji bitki.
Uradni listi niso prav nič zadovoljni z izidom glasovanja. Odkrito priznavajo, da se mora imeti ves optimizem, da vlada nc obupa. Vladna večina petih oziroma štirih glasov, ko je navzočih 500 poslancev, Kaj to pomenja, ko oddajo ministri sami sebi zaupnico. Odkrito priznavajo vladni listi, da lahko «Slovanska Unija« prepreči pravočasno rešitev proračuna. Na to, da dobi vlada za nujno rešitev začasnega proračuna dvetretjinsko večino, nihče ne misij. Vlada sc svoje zmage ne more veseliti. Saj njena lastna glasila priznavajo, da jc dosegla vlada P.vrovo zmago hta vladna glasila sc nič preveč ne veseie svoje z ministrskimi glasovi pri-d >b,Ieue zmage. Vladi prijazni listi napadajo dr. Šusteršiča. ki so mu dali že ime M•; Isterstiirzer«. Ker sodijo no sebi, mu očitajo, da hlepi po portfclju. Honetno od vladnih listov ni, da mu to očitajo, ko ie Jr. šusteršič v zbornični sejj 8. t. m. na medklic dr. Stranskega: »Pismo v uradni Dunajčanki < »Ljubi dr. Šusteršič« in vse bo v redu« odgovoril: »Ako bi hotel žrtvovati hvalo svojega naroda ali pa zadnji čas hvalo bosenskih kmetov, bi bil morda bližje »Ljubi dr. Šusteršič • kot sem zdaj.« Delo naših poslancev priznavajo slovanski klevctniki. Ne prizna ga pa seveda ne > Slovenski Narod«, ki mora biti zadnje čase v najožjem stiku z Bienerthovim dis-pozicijskim zakladom, zato pa izkuša razdreti »Slovansko Unijo« in psuie naše poslance. kar more. kakor včeraj, ko piše v uvodniku o klerikalcih: .... ko proglašajo za uspeh peščice slovenskih klerikalnih mandeljcev, kar so izvojevali Čehi, socialni demokrati in poljska ljudska stranka • ... Na malenkostne izbruhe zavisti zelenega najstarejšega slovenskega dnevnika se nc bomo ozirali. Kaj hočemo, starci postajajo otročji'. »Naroda« ni srečala pamet, ko je doživel 40 let, tembolj za je zapustila, ko je prekoračil -41. leto.
»Deri« bilježi govorico v parlamentarnih krogih, da je cesar nekemu politiku izjavil, da v sedanjem trenutku ni misliti na izpremembo vlade, ker bi sc po potovanju slovanskih delegatov v Peterburg izprememba vlade spravila v direktno zvezo s peterburškim delovanjem. To zopet kaže, s kakimi umazanimi sredstvi je delala Bienerthova klika, ki je nesramna dovolj, da spravlja krono med parlamentarna spletke, dasi je krona vedno strogo objektivna. Skrbi pa vlado še nekaj. Iz vlade se norčujejo listi strank, ki jo podpirajo. Bienertha primerjajo z jokejein, ki je zmagal tako daleč, kolikor sega njegov nos. Saj je dobila Bienerthova vlada le 2 glasu nad absolutno večino. Glasovalo je 479 poslancev, absolutna večina je torej znašala 240 glasov, za vlado je pa glasovalo le 242 poslancev. Glasovalo ni 33 poslancev in sicer »Poljska ljudska stranka«, Vsenemci in zionisti. Vladne stranke že zdaj skrbi, če se pridruži Poljska ljudska stranka opoziciji. Krščanski socialci v svojih glasilih že izjavljajo, da nimajo veselja krpati vladni blok. 'Pišejo, naj sama poizkusi umetnost, da z dvema glasovoma reši proračun. Po glasovanju je dvoglasna večina ploskaia, a doneli :SO tudi pulti opozicije. Opozicija je močna, dasi je zdaj podlegla. Z največjo silo je Bienr-rth skoval svojo večino, a ko bi bila Poljska ljudska stranka glasovala z opozicijo. bi bil poraz Bienerthov že zdaj zaključen. Zajostno je edino, da nosijo Poljaki razen »Poljske ljudske stranke« pečat iz-lajalstva slovanskih koristi na čelu. A ne Poljaki in ne poljsko ljudstvo, marveč tista klika, ki je Poljakom vedno škodovala in ki je tudi omogočila, da je bilo
"red toliko desetletji razdeljeno poljsko kraljestvo. Nemci v rajhu zatirajo Poljaka, avstrijski Poljaki po svojih zastopnikih pa tlačanijo Nemcem . . .
Ekscelenca Zacek in češke stranke.
Korespondenca »Zentrum« poroča: Pred glasovanjem o meritu dr. šusteršičevega predloga se je parlamentarna komisija češke zveze posvetovala, ali naj da Zacku glede na glasovanje natančna navodila ali ne. Z glasovi agrarcev, mlado-čehov, radikalcev, ljudske stranke in na-prediijakov se je Zacku naročilo, naj se ne udeleži glasovanja. Zacek ic pa izjavil parlamentarni komisiji, da se nc vkloni naročilu, češ, da je prepozno došlo in^da mora kot minister glasovati proti dr. Šu-steršičevemu predlogu. O Zackovem glasovanju bo še sklepala češka zveza. Ko ie Zacek glasoval, so češki agrarci in radikalci burno demonstrirali. Zacek ic za to stopil k Bienerthu in ga prosil, naj vzame njegovo demisijo na znanje. Bienerth je pa odgovoril, da mu je zdaj nemogoče se peljati v Schonbrunn po odločitev krone. Zacek naj bi mu bil svoj sklep prej naznanil. Zackova demisija je zdaj v suspenso. O njej odločijo češke stranke. Bilinski in Zacek bosta v slovanski zgodovini zapisana med tistimi, ki so izdali slovanstvo.
Včerajšnja seja se je zaključila ob 6. uri zvečer Prihodnja seja bo v petek ob U. dopoldne.
Vseneištvo in vselsven-stvo.
Pravkar se je vršil XX. občni zbor »Siidmarke« v Gradcu. Kakor ne smemo zapirati oči pred nevarnostjo, ki preti slovenskemu življu na mejah pred ekspan-zivno silo Nemštva, pa se tudi ne smemo udajati neplodnemu tožarenju in obupava-nju nad našo prihodnostjo. Koliko je »Siidmarka« storila, nam povedo poročila na občnem zboru.
Dohodki leta 1908. so nasproti poslovnemu letu 1907. narastli tako-le: Članarina od 82.000 na 100.000 K, darovi od 59.000 na J33.000 K, darovi iz nabiralnikov od 19.000 na 28.000 K, ustanovnine od 11.000 na 17.000 K, dohodki od znamk od 17.000 na 28.000 K, celotno premoženje od 554.000 na 770.000 kron.
Krajevnih skupin šteje »Siidmarka« 593 s 55.701 člani. Nove skupine so: 2 na Koroškem, 8 na Štajerskem. Članov šteje »Siidmarka« na Koroškem 6696, na Kranjskem 2112, na Primorskem 1376, na Štajerskem 16.948.
Naseljevanje se nahaja takorekoč še v prvih povojih — izvaja se v Št. Ilju in Marenbergu, in sicer je nakupila »Siidmarka« v Št. Ilju 600, v Marenbergu 200 oralov ter naselila v Št. Ilju 22 rodbin (136). v Marenbergu pa 6 rodbin (34). Izdala je »Siidmarka« za to delo 207.000 K, torej le nekaj nad eno četrtino skupnih dohodkov.
Brezdvoma je to ponemčevalno delo silno narastlo. Če ima komu služiti za pouk, potem gotovo v prvi vrsti liberalnemu prvaštvu, zlasti ob mejah. Te številke glasno kličejo, da se nemški naval nikakor ne da zajeziti s pijanim frazerstvom in takozvanjm »povdarjanjem narodnosti«, kakor ga umevajo radikalni kričači. Tudi organizirana ulica ne bo mogla Nemštva ustaviti, še menj pa prazno zanašanje na Rusijo in podobne puhlice.
Prva moč v boju zoper Nemštvo je organizacija politiške zavesti med vsemi Slovenci, 'kar jih prebiva od Drave do Adrije. Vseobsežna vseslovenska ljudska
strank* je naiizdatnejši jez proti nemške mu navalu. Naravnostno obrambeno deli sledi samoposebi iz take organizacije. Ka krščansko in slovensko misli, se mora 1 eni sami veliki politični organizaciji zdru žiti, meje med Kranjcem, Štajercem, Ko rošcem in Primorcem morajo pasti. I središča se bo potem življenje nemoten pretakalo v najmanjši in najdaljnejši ud.
Podlaga takemu političnemu orga nizmu pa mora biti izobraževalno delo, p vseh slovenskih pokrajinah organiziran po enotnem načrtu. Kar je v tem ozir storila S. K. S. Z., velja neštetokrat ve kakor to, kar so dozdaj storila naša dose danja obrambena društva. V vsaki vas društvo, v vsaki vasi zbrane mladenišk sile, vse pa združene medseboj v eni san-armadi zavednih delavcev — v tem je re šitev Slovenstva.
Končno pa pride naravnostno obram beno delo. Ogromna večina slovenskeg ljudstva je v taboru krščanske demokra tiske stranke. Zato zamore tudi obrair beno delo Ic na tem temelju dobro prr spevati. Kdor je mod nasprotniki dobr volje, lahko sodeluje. Neobhodno je pr trebilo, da se tudi obramben delo v okvirju naše S. K. S. ž centralizira! Naši rodoljubi in oi ganizatorji naj premišljujejo o tem in izde lajo enoten načrt! To.delo v zvezi s pol tiško centralizacijo S. L. S. za vse pokn jine, koder prebivajo Slovenci, bo edin najtrdnejši in najzanesljivejši branik pro tuistvu, ki si bo svojo glavo na jugu raj bilo le ob krščansko zavednem in politišk visoko izobraženem ljudstvu!
Msnfmti i n^Mm iMn
i««
•i
dnč 11. maja 1909.
»Narodni Listy« poročajo o tem obi nem zboru na kratko sledeče:
»S posebnim zanimanjem in velik nestrpnostjo smo pričakovali letošnji obč ni zbor, kerje bil to štirideseti, to je ton 401etnica. Ze pred 9. uro zjutraj so ; zbirale prav velike množine »Slavijinili članov na Zofijskem otoku, da bi bili pr šotni takoj pri začetku zborovanja, tod .zunanji člani so bili še bolj zgodnji, pre osmo uro so bili zasedli že eno tretjin dvorane. Ti so pač hoteli vsekakor zrn; gati pri volitvi s svojo listo, v kateri 5 imeli razven enega, sama nova imen Praški člani so imeli celo dve listi, toc druge liste niso bili več utegnili razširi vsled prevelike gnječe in prevelike u sprotne agitacije. Ob pol 9. uri pride dvorano, natlačeno od zunanjih člano' neki njihov prvak in zakliče: »Pridrži ,samo našo zeleno tiskano listo, vse drit£ raztržite!« Precej nato je bilo slišati t ganje in mečkanje papirja, vse nasproti liste so bile uničene. Pred 9. uro so z; čeli prihajati v dvorano »Slavjjini« čla .iz Prage in okolice in niso bili malo zači detli, da so jo našli že popolnoma zasi deno; vzlic temu so še vedno upali, c .pride pravočasno toliko njihovih somišlji nikov, da bodo lahko prekrižali račune zi i nanjih članov. Ti so pa postajali vedi i ,bolj nestrpni in začeli so zahtevati vedi bolj živahno, naj bi že začeli zborovati.
Ob 9. uri je prišlo v dvorano predse stvo ter vladni 'komisar in ob pol 10. otvoril zborovanje predsednikov names nik, g. arhitekt Bčlsky. Takoj omeni, c še ni bil nikak občni zbor tako dobro ot skan in to dejstvo ga veseli v toliko, < kažejo člani tako veliko zanimanje r 40-letnem jubileju tega zavoda, skrbi j
člane in pridobi novih. Karkoli pa hočeš izvesti, potrebuješ primernih prostorov. Če ni teh, imaš vezane roke. Brez primernih prostorov ni mogoče rednega predavanja, rednih posvetovanj, telovadbe, večkratnega medsebojnega stika članov, ki je velikega pomena za politično in nepolitično organizacijo. Brez primernih prostorov ni zlahka urediti dobre knjižnice, ki bi uspešno delovala in dosegla svoj namen. Brez primernih prostorcv ni bralnih sob, ki naj bi bile zlasti ob nedeljah in praznikih prave učilnice na deželi. Kolikokrat bi na deželi krenili v take prostore mladeniči, ko se često povprašujejo med seboj: »Kam pa zdaj?« Kam drugam ko v gostilno; saj nimajo drugega zbirališča. Brez primernih prostorov ni nadalje mogoče prirejati gledaliških iger. In ravno igre, in siccr dobre igre, so za naše zdravo ljudstvo privlačna sila. Igre podajo izobraževalnemu društvu življenje, ga oži-ve in privabijo ljudi v društvo. Mislim, da mi važnosti gledaliških iger, ki nudijo pojeg koristi v etično-estetičnem smislu mnogo zdrave zabave, pač ni treba navajati. Povdarjam le kratko, da bi nobeno društvo ne smelo prezirati te važne točke. Žalibog, da se zamorejo posluževati tega sredstva le društva, ki imajo primerne prostore. Domovi nam obetajo že radi tega precej uspeha, ker povekšamo z njimi delokrog društev, ki so brez doma to, kar župnije brez cerkve.
Boltatu Pepe.
Kurošk časnk, ke mu pranja „Kuroške štime", je cela naša
ulada spravu u taka šla-mastka.de na vem, kuku se uja te gespudi iznevnpu-
magal. Vojn minister je nek tku zbegan, de leta ukul, i\okr e b biu brez glave. Tud cele tiuči uč na spi in nubenga apetita več nima, tku de Ide prauja. de žc več ket šternajst dni ni mou gorke žlice u želodcu in de je u zadnem čas več ket za osem bil dol uzeu.
Usega tega sa pa uržah sam »Kuroške štime«, zatu ke sa na usa soja štima pu-vedale, de je usak, ker nos fes, velek, prou ta prau smrten souražnk Austrije in de ji pr usak prložnast pu žeulejn streže.
Zdej pa pumislma, in prou dobr b biu, če b tud »Kuroške štime« preh tu pumis-iele, predn sa taka zbleknle, de ceu bosnsk regement nos tud fese in sa putem-takem usi te suldati somažnki Austrije,
ke ji pu žeulejn strežeja. In sam tu je še uprašajne, kdu je prou za prou souražnk Austrije: al tist, ke fes nos na glau, al tist ke kumandera, de ga more nost in mu ga zatu tud kup. Pa metu člouk m more prou dat, dc je souražnk Austrije tist, čc je ker souražnk Austrije zavle fesu, ke je regemente zašafu, de morja fese nost in ke jm jh je tud kupu, in tu ni mogu bt nubedn druh, kokr vojn menister sam.
Tu tud vojn menister sam dobr ve, zatu je pa zdej tku zmešan, de na vč, ki se ga glava drži in de nima nubenga apetita več. udkar sa ga »Kuroške štime« tku pud nusatu puribale. Pusebn pa ga ma še zatu vojnga menistra tku pr frak. ke ui tku brilitn, dc b se znou iz take kulubocje tku vn pumagat, kokr se zna iblansk žepan gespud Hribar, ke kar reče, če ga ker prime, de je iz Nemcem pugodbe pud-pisu, de tu ni res; kedr se mu pa pukaže negau pudpis na pugodb. pa prau. de je on čist druga pugodba mislu tekat, ke je reku, de ia ni pudpisu.
Ldje zdej tud guvareja. de je vojn menister kumi čaku. de b pršou gespud Hribar hitr nazaj iz Rususkega, ke je šou ke meljone punujat, de b mu dau pametn svet, in ke je zvedu, de se gespud Hribar pele nazaj iz Rususkega, ga ie hitr letu na kulndvor čakat, dc b se med šterem učmi med saba puguvorla, kuku jc taka reč vn za spelat. Kuku je gespud Hribar vojnga rnenistra puduču, de nej sc ven zrcže, je
dons še nemugoče puvedat, na usaka vi; je pa ta reč hedu zverižena in ja u teši puglihat. Za bosensk regement je pa reč, nej se že ubrne kokr če, narodu Zdej, če jm vojn menister ni zašafu fe nost, pa jh use glih nosja, deši tu pu reb Ijone; če jm je pa vojn menister zašaf pa de b jh nej nusil, je pa spet rebeljon štrafenga more bt tku al tku za vojni menistra, če pesti, de suldati tku si: desceplina držeja. Če je pa taka slal vornga med suldatem, maja »NemŠI štime« prou, de je tu navarn za držav pa naj uja tle fesi u šprl al pa kej druzs in taka reč ni prou za prou skor nč u navarna. kokr če gespud dohtar Krek kašnrno kuhnskem nožam stuji u sred ni' leberalcem iu maha iz nim ukul sel" Kuku b lohka gespud dohtar Krek iz n žam tku tista nt lcberalne zveze prere in usa leberalna zveza b se raztresla ] tleli tiaukul, kokr kura ude, če sa na i nabrane, ln kej tacga gespud dohtar Kr na sme strt; kdu je pa ustan pol use spet na nt nabrat. Še gespud dohtar 7j. iave b delal tu prglauce. ke ma vnd precej vaje take rči skp flikat. Zatu b jest prosu gespud dohtar Kreka prou lef nej puluži tist nož iz rok, de na uja leti ralci zmeri u takmo strahe, sej lebera že tku dost straha na tem svete užlje ke se morja zmeram bat, de jm ja ta al un prvak na zafura, pol jh gre pa še K spud dohtar Krek iz nožatn u strahe drž;
pa, da ne bi prišlo morda do kakih pre-živahnih razprav ob tako obili udeležbi. Gre se za to, da bodi zastopan določeni del zavarovancev v upravnem svetu, s katerim ni bilo mogoče skleniti nikakega kompromisa. Vendar naj to nc žali nikogar, naj bo uspeh glasovanja kakoršen-Jsoli; vsak mora sodelovati, da bo banka dobro vspevala v vsakem oddelku.
Na predlog g. Nebeskyja so opustili čitanje letnega poročila, pač pa je začel takoj tozadevno debato gosp. Kafka, kateri je izjavil, da napolnjuje letno poročilo vsakega z največjim nezadovoljstvom radi tslabfh posledic 'gospodarstva. Dobički padajo od leta do leta in če pojde tako .naprej, tedaj doživimo še lahko, da zaključimo poslovanje z deficitom in zgubo. y življenskcm oddelku so uspehi tako malenkostni, da ni mogoče dati letos članom ^ikakc dividendc. Lansko leto si je bil določil upravni svet 'še tantjemo v znesku .'4.000 K, letos si jo je sicer znižal na parnih 12.000 K, lepo je od njega, da se ni popolnoma pozabil. Nadalje predba-civa govornik upravnemu svetu, da pri vsem tem še ne reprezentuje ničesar iu tudi v narodne svrhe ne stori prav ničesar! (Odobravanje.) To so posledice po-bratovanja pri izbiranju upravnega sveta.
Gosp. Reichl izjavi, da ni nikakor zadovoljen s poslovanjem in utemeljuje to prav podrobno s številkami iz letnega poročila. Predlaga, naj uvede upravni svet nove vrste zavarovanja, n. pr. proti toči, goveje zavarovanje itd.
■Ravnatelj Madčra svari pred takimi prizori, kakor so današnji, ki niso nikakor dostojni za tak zavod in zahteva, naj bodo ,člani složrii, sloge potrebuje »Slavija« zelo. Lani so se pojavila prva nasprotstva in letos ima banka že izgubo namesto dobička. Zeli, naj bi banka nalagala svo-jo gotovino bolje in ne v papirjih, kateri prinašajo izgubo. Ni mu všeč, da so sestavili ,mestni člani dve kandidatni listi, ker se lako po nepotrebnem cepijo.
Gosp. Nykl želi, naj bo v bodočem letnem poročilu navedeno število zavarovancev in dotične zavarovane svote. Pred-baciva nezadostno previdnost zaupnih zdravnikov in našteje nekoliko slučajev, kjer so bili sprejeti zavarovanci že bolni, .zahteva v bodoče večje previdnosti od zdravnikov in navede en slučaj, kjer je jieki zavarovanec sproti povišal svojo zavarovano svoto tako, da je bil zavarovan 7:a celih 56.000 K in nato umrl. Zahteva pojasnila, na kak način odmerjajo tantjeme ravnateljstvu.
Upravni svetnik dr. Klumpar odgovarja na stavljena vprašanja in očitanja. Omeni, da obžaluje sam upravni svet, da delujeta z izgubo oddelka za požar in točo, toda to so pojavi, ki se pojavljajo pri vsakem zavodu, ki se peča z zavarovanjem proti ognju. Zavrača očitanje, da ne bi .bila. dosegla »Slavija« vsaj v slovanskih deželah mnogo več, nego vse druge zavarovalne družbe skupaj. Ravno sedaj se pogaja, da si ustanovi generalno zastopstvo za Bosno in Hercegovino. Glede re-prezentiranja so mnenja različna: eni mislijo, da mora biti banka zelo previdna pri nalaganju svojih rezerv ter opuščati vsako potrato, drugi pa menijo, da gre posel tem .bolje, čim več stavijo na ogled. Vedno smo želeli postaviti banki reprezentacij-sko hišo in ravno sedaj smo v tako ugodnem položaju, da si bo banka lahko zidala svojo palačo na najboljšem mestu v Pragi. .Glede kompromisa med člani želi upravni ,svet le to. imeti vse člane zadovoljne ter prepušča občnemu zboru, naj sam odloča o sporazumu. Glede zdravniških preiskovanj omenja, da so bili to le posamezni ,slučaji, katerih ni mogel zdravnik niti takoj spoznati. Upravni svet obžaluje zelo, da ni mogoče letos razdeliti nikake d i v i -dende, zagotavlja pa, da se povrnejo boljša leta, ko bo zopet mogoče deliti kako di-
Dondons res ni nubenga usmilejna več med nam; nuč in dan eden drugmo pit žeulejn strežema in du zdej sm še '.meri mislil, dc ma saj gespud dohtar Krek bi usmilen srce, zdej pa že videni, dc sni se motu. Edin tu me še tulaž, de je biu rnurde tist nož, kc je gespud dohtar Krek žugu leberalcem iz nim, tak kokr jh maja u tejatre, ke še železu nisa, ampak leseti in iz srebrnem puperjam prepopan, Pol pa tud nč nabrušen. Sevede. leberalci, ke maja slaba vest, sc usake rči prec bu-ieja, zatu pa tud zdej tak strah med nim, ilc ga na morja pu lebcralneh časnkch zadost pupisat. Škoda de jest na znam tku pajace cahnat, kokr jh zna tist, kc pr ^ventnari večkat kasne pajacc vn pustau, dc maja ldje špas iz nim. jest b prec na-nialu gespud dohtar Kreka iz zavihanem rukavem in iz lesenem nožam u rok, ukul nega pa pouhn leberalcu, kc se jm lhače treseja in bežeja na use strani. Tu b bla dobra fegura in ldem b precej enga špasa napraula. Leberalcem pa tku ni blu k nekol za nč druzga, kokr za špas, in tku b sc murde nazadne šc leberalcem mal prkupu
videndo. Prej smo delili dividendo, čeravno ni bilo dovolj prebitkov v ta namen in ravno radi tega so se zaloge izdatno .zmanjšale. Govornik zagotavlja, da bo upravni svet uvaževal vse današnje želje iu nasvete ter prosi za odobrenje bilance.
Ko je podal ravnatelj Vlach nekoliko drugih pojasnil, se oglasi poslanec Švehla iu obžaluje, da sploh omenja predsedstvo neki kompromis. Celih 40 let niso bili zastopani vnanjski člani in sedaj zahtevajo samo del svojih pravic in obračun. Potem se oglasi šc g. Nykl za neki popravek m konečno predlaga g. Kratina konec debate ter odobrenje bilance, kar je bilo sprejeto.
G. J. Kleiner prebere nato revizijsko poročilo, katerega odobrč in obenem dovolijo pregledovalcctn računov po 1400 K nagrade.
Ob pol 11. je začela volitev, za časa skrutinija so tudi sprejeli spremembo pravil tako, kakor jo jc bil predlagal komite, katerega so bili izbrali lansko leto v ta namen. K tej spremembi omenjajo »Li-dove Noviny«, da se zborovalci niti to-Jiko niso zavedali v svojem razburjenju, kako veliko spremembo vpeljejo že v prin-.cipjelnem smislu v notranjo upravo banke. Odslej bodo volili člane upravnega sveta na podlagi pluralnega volivnega sistema in tako pridobe mestni volivci veliko večino nad zunanjimi člani. Ko so prebrali .navedeno spremembo pravil, se jc razvila dolgotrajna, debata, katera pa ni bila niti več stvarna.
Ob pol 2. uri so naznanili izid volitev. .Izbrani so: Dosedanji član upravnega sveta. arhitekt Belsky s 2100 glasovi, Josip .Daneš, Jan. Malkus in Josip Sochor s 1198 glasovi. Njihovi namestniki so Vacl. Novotnv, Franc Maly in Pavel Zednik. Pregledovala računov so: Al. Jareš, Jos. .Holanec in Jan Kleiner.
Poraz bančnega upravnega sveta je deloval strašno. Dolgoletni člani upravnega sveta so bili mahoma odslovljeni. Med zborovanjem je bilo slišati, da bodo .nadaljevali zunanji člani tudi bodoče leto ,svoje bojevanje, med mestnimi člani pa ,so izražali bojazen, da bo banka »Slavija« zelo oškodovana s tem korakom.
Zborovanje S. L S. v Ljubljani
(Konec.)
Pojasnil sem vam Hribarjevo romanje v Peterburg. da vidite, kako neki politiki »delajo«. Ta »novoslovanska« politika je Ic nekaka megla, ki realne vrednosti nima, ali, če hočete, nekak bengaličen ogenj, ki se 'ž njim obsevajo neki ljudje, ki hočejo poceni slavni postati. Za ljudstvo pri taki politiki ne odpade ničesar. Kaj ima ljudstvo od tega, nam kaže kaj lepo tudi sledeča zgodbica.
Kako Hribar uči Ruse racionalno kmeto-vati.
V Peterburgu so med drugim govorili, da morajo sedaj zapadni Slovani Rusom roko podati v pomoč, da bi jih izučili v pametnem gospodarstvu. In tako s o pri banketu in šampanjcu sklenili, da pošljejo deset ruskih mladeničev na za-pad, da se tu nauče racionalnega kmetijstva. Hribar je zahteval: »Med Slovence jih dajte, tam se bodo največ naučili.« Hribar jih -je hotel izučiti v kmetijstvu! (Veselost.) In tako se jc deset mladih Rusov res podalo na dolgo pot in se pripeljalo v Ljubljano. Na kolodvoru so debelo gledali. Tisti, ki sc zanje ni nič brigal, je bil župan Hribar. (Cujte!) Ce ne bi bilo neke dobrotne ljubljanske gospe, nc hi •ubogi Rusi vedeli ne kod nc kam. In kam so jih dali, da sc uče kmetijstva? Liberalci, Hribarjevi prijatelji so si jih nekaj med sc razdelili, da jih rabijo za hlapčevska dela. Apno morajo nositi in podobno! (Ogorčenje.) Zdaj pa ti ubogi mladeniči pišejo domov obupna pisma, kakim ljudem so v roke padli. Ruski kmet je dober, zlasti ruska kmečka mladina jc blaga in pobožna. Tu pa so prišli med surove ljudi, kjer čujejo kletvino in vidijo pijanost iu nepoštenost. Libcraici bodo nam na ta način še Ruse pokvarili! (Sramota!) Cujem, da se jc neki nemški veleposestnik odločil. da vzame par teh fantov liberalnim Slovencem, da bodo na njegovem posestvu delali. (Cujte!)
Hribarjevi »uspehi«.
Hribar pa počenja šc druge čudne stvari. Njegova glavna lastnost jc, da preveč govori. S svojimi govorancami pa nam silno škoduje. Kar izve po dobrohotnosti uradnikov, vse zvleče na dan v občinskem odboru ali pri kakem shodu, vse razglasi seveda kot svojo pridobitev. Ko je slišal, da hoče železniško ministrstvo graditi delavnice v Šiški, sc je brž pohvalil, cla jc to on dosegel. Ko jc prišla Hribarjeva samohvala v javnost, pa jc koroški poslancc Dobernig takoj tekel k
vladi in napel vse sile,naj železniška uprava delavnic nc gradi v Ljubljani, marveč v Celovcu. In uspeli jc ta. da je za Šiško žc zdaj mnogo manj projektiranega, nego jc bilo prvotno, vse po zaslugi Hribarjevi. Ko bi molčal, bi bile delavnice že izvršene. Tako nam škodujejo ljudje, ki ljubijo boli sebe kakor stvar. Hribar je kriv, da mnogo tega. kar bi naredili pri nas, napravijo v Celovcu. Letos pa sc vsled njegove ambiciozne nerodnosti delavnice sploh niti ne bodo pričele graditi. (Žalostno.) Naši poslanci niso krivi, da je tako. Hribar dela vse na svojo pest. Zato je pa sam odgovoren za take uspehe, ki jih do-seza.
Tudi zadevo z južnim kolodvorom tako mečka. Vsake kvatre sc Hribar v občinskem svetu pobalia, cla je stvar v najlepšem tiru, potem jc pa zopet vse tiho.
Sedaj pa sc moram malo baviti s Hribarjevim duševnim bratom dr. Tavčarjem. (Jn se vozi zadnji čas po raznih shodih in tam govori. Nekoč sem ga imenoval resnicoljubnega moža, zdaj pa se mož naravnost trudi, da bi me o nasprotnem prepričal. Dr. Tavčar je na teh shodih govoril razne neresnice, ki jih treba naj-ostrejše zavrniti.
Slovenska Ljudska Stranka — stranka miru!
.Naša stranka se je pokazala kot stranka miru. Takoj po zadnjih volitvah za deželni zbor je zavladala najlepša slogo po Slovenskem. Prvi dan. kar sem bil v deželnem odboru, sem stopil k dr. Tavčarju m sva se dogovorila, cia bova v deželnem odboru sodelovala. In naredila sva kompromis, da bo sicer vsak po svojem prepričanju delal za svojo stranko, ampak da v časopisju in v političnem življenju sploh naj preneha tisti surovi boj, ki jc prej vladal. Odslej bomo živeli in občevali kot izobraženi, kulturni ljudje.
Kainova stranka!
Razmere so postale res boljše: eno leto je vladal mir, toliko časa, dokler v narodno - napredni stranki niso prišli na vrh mlajši elementi, mladi dohtarčki, ki bi radi starejše gospode pometali med staro šaro, da bi se sami vsedli na njihove stolce. Ti mlajši silijo sedaj stare, da morajo hoditi po shodih in tam govoriti, kar jim pa mnogokrat ni posebno všeč.
Na takem shodu v Veliki Loki je dr. Tavčar rekel: »Da bi vsi kakor dobra pi-ščeta v eni košari tičali, jc nemogoče. Ko je clobil Adam dva sina, sta žc bili dve stranki, in ena je drugo pobila.«
Io je izjavil načelnik napredne stranke V sedanjih časih, ko nas poživljajo k skupnemu boju proti Nemcem, ki od vseh strani z vso silo pritiskajo na nas. (Res jc.) Sedaj pa pridejo libcraici in proklami-rajo Kainovo moralo. (Cujte!) Stranke bodo vedno, to jc res; ampak načelnik liberalne stranke izjavlja, da mora stranka stranko ubiti, kakor jc Kajn Abelna ubil. Verjamem, da bi liberalci našo stranko ubili, če bi jo mogli. Toda dr. Tavčar se moti. Tudi Kajnova morala, ki jo jc proglasil, naše stranke ne bo uničila. Taka morala se bo obrnila proti liberalcem samim, Mi je ne bomo izvajali. Oni sami pa imajo v sebi K^ine, ki jih bodo pobili! (Tako je! Odobravanje.)
Ko so liberalci začeli iznova divjati, sem rekel dr. Tavčarju: Vaši pristaši meni shode razbijajo, 'l ega mi nc moremo trpeti in bomo, čc treba, izvajali posledice. In dr. Tavčar je liberalno počenjanje odločno obsodil in rekel, cla ne more odobravati. kar so njegovi pristaši naredili. V »Narodu« pa jc te ljudi pohvalil, in malo na to priredil shod ravno tistim ljudem, ki so ga meni razbili, jih za njihovo junaštvo proslavljal in ravno na tem shodu proglasil Kajnovo moralo! (Sramota!) Nihče nc more zahtevati, da bi mi v škodo naše stvari trpeli, da bi nam liberalci razbijali shode in izvajali Kajnovo moralo. (Tako je.)
Kar so nasprotniki zadnji čas počenjali proti naši stranki v časopisih, na shodih, v raznih korporacijah, to je izzivanje, to je napoved boja, in naša stranka je svojemu praporu dolžna, da ta boj izvo!uje, kakor je boje izvojevati vajena. (Burno odobravanje, ivela S. L. S.!)
Dr. Tavčar v boju z resnico.
Dr. Tavčar jc govoril neresnico, ko je rekel: »S. L. S.« hripavo kriči, da nas vojaštvo šc premalo stane, da imamo premalo bajonetov.« Kdaj se je to zgodijo? Naši poslanci so se v državnem zboru najbolj borili za dveletno vojaško službo (Res je!), za olajšave pri oprostitvi kmečkih sinov, za dopust za časa kmečkega dela itd., dočim libcraici skrbe kvečjemu za gospodske sinove. Kako more načelnik liberalcev torej trditi, da hočemo mi šc več vojnih stroškov in več vojaštva?
Dr. Tavčar ni govoril resnice, ko jc dolžil našo stranko, da jc ona kriva, da belokranjske železnice šc ni. Kdo sc jc več trudil kakor S. L. S., zlasti deželni glavar pl. Šukije za belokranjsko žclcz-nico? Mi smo v deželnem odboru takoj sklenili, cla sc pritisne na železniško mi-
nistrstvo, da zgradbo pospeši. In dr. Tavčar to dobro ve.
Dr. Tavčar je v tisti seji deželnega odbora, ko jc tovariš profesor Jarc predlagal dr. Mantuanija za ravnatelja deželnega muzeja, rekel, da čestita referentu, da se mu jc posrečilo pridobiti tako izborno moč. Rekel je: Tudi mi smo se 'žc trudili, da bi ga pridobili, pa se nam ni posrečilo. In dr. Tavčar jc sani glasoval za dr. Mantuanija. V »Narodu« pa piše, da mora ravnatelj deželnega muzeja biti strokovnjak in slika dr. Mantuanija kot popolnoma nesposobnega človeka za to službo.
Deželni odbor si prizadeva, da bi kranjske vodne sile pridobil in izkoristil v prid dežele. S tem vrši le svojo dolžnost. Drugi deželni odbori, žal, skoro molče o tej važni zadevi. Mi pa smo sc postavili na stališče, da nc damo zakladov naše dežele iz rok in sc trudimo, da bi vodne sile pridobili za naše ljudstvo. (Tako: je prav!)
O tej stvari jc »Narod« priobčil im-pertinenten članek, ki pravi, da se neki deželni odborniki zato potegujejo za vodne sile, da bi od Pavšlerja v Kranju provizijo dobili. (Ogorčenje.) Jaz sem zbral ves materija! glede vodnih sil in ga predložil deželnemu odboru in soglasno je bil s n reje t moj predlog, da se dežela potegne zu pravico vodnih naprav ob Savi. Tudi dr. Tavčar iu grof Barbo sta za to glasovala. (Cujte.) In ko smo o tem govorili, cla bi se električna sila lahko rabila tudi v Ljubljani, ki s svojo zavoženo elektrarno itak nc more naprej, jc dr. Tavčar rekel: Ako boste to naredili, bo za Ljubljano v veliko korist, in Ljubljana bi morala to z obema rokama prijeti. V Tavčarjevem .»Narodu« pa pobijajo naš namen in pišejo, da se nam gre za provizijo. (Ogorčenje.)
Hribar hotel stotisoč kron provizije!
Anrpak sodijo nas tako, kakršni so sami. V tistem času, ko jc liberalna stranka najhujši boj bojevala proti Pavšlerju, kr ga jc hotela uničiti, — v tistem času se jc približal k Pavšlerju Hribar iu mu obljubil, da mu pomaga podjetje financirati, za to pa, da mu preskrbi denar, zahteva za se provizijo, malenkost stotisoč kron! (Cujte! Veliko ogorčenje.) Stotisoč kron je hotel imeti od Pavšlerja za to, da bi mu preskrbel posojilo! (Nečuveno!)
Vprašam liberalce: Odkod pa nabavlja Hribar posojila? Kje so tisti denarni zavodi, kdo daje denar, da potem Hribar dobi 100.000 kron? To bi jaz rad vedel. .Na to naj liberalci odgovore; to naj preiskujejo!
Ce jc Hribar od Pavšlerja toliko zahteval. tedaj sem radoveden, koliko še-le hoče imeti v Peterburgu za slovansko banko. (Smeh.)
»Maščevalna« politika.
Liberalci nam očitajo »maščevalno« politiko. Pravijo, da hoče naša stranka vse uničiti, kar ni z nami. Učitelje baje grozno trpinčimo: v Sibirijo jih pošiljamo, izstradati jih hočemo itd. Na to izjavljam: Nikomur nobene krivice nismo predlagali ves čas, kar stojim na odgovornosti polnem mestu deželnega odbornika, in je ne bomo. Dolgo časa pa se bomo morali še truditi, da popravimo krivice, ki so jih liberalci proti našim pristašem storili. Kdor je pošten, kdor služi ljudstvu, bodi vedno gotov naše pomoči. Cc je pa kdo ljudstvu v škodo, tedaj je naša dolžnost, da ga odstranimo in na njegovo mesto postavimo poštenega človeka. (Tako mora biti!) To je torej tista naša »maščevalna politika«.
Strog obračun!
V trgovinski zbornici se je nedavno dogodil nečuven slučaj. Predsednik Le-rarčič jc pobegnil i/, zbornice, ki je vsled tega bila nesklepčna. Pobegnil jc. ker se jc bal, da bi v seji ne bil on sam izvoljen v železniški svet. Kaj takega jc nezaslišano. Moram povedati, da bomo imeli tudi v tem oziru z liberalci strog obračun. Mi smo jim v deželnem zboru dali natančno po njihovem številu mesta v odsekih, med tem ko so liberalci v trgovinski in obrtni zbornici našo stranko vedno na steno pritiskali in ji ne dali vpliva, ki ji gre po številu naših svetnikov.
Tega Lenarčiča smo mi volili cclo v načelstvo »Mlekarske zveze«, cla bi sc vse slovenske mlekarne združile in skupaj delovale v Trstu iu na Reki. Lenarčič je dai svojo besedo, da se bodo njihove mlekarne združile z našimi. Dvorni svet-rik iz poljedelskega ministrstva, ki je bil tedaj navzoč, mi jc prigovarjal, naj se v korist stvari udam in naj pride Lenarčič V načelstvo. Jaz sem se udal, — ampak vkljub obljubi niti ena liberalna mlekarna ji i pristopila naši zvezi. (To so možje!) Liberalci so svojo besedo, ki so jo dali, požrli. (Sramota!)
Deželni poslanec iz trgovske zbornice dr. Novak — šc ne potrjeni poslanec, to moram pripomniti — je v Logatcu na shodu grde stvari govoril o naši stranki. Pravil jc, cla jc naš cilj v Rimu, da smo iz-
(dajalci, ki hočemo Slovence nekomu tam v Rimu prodati, da smo igrali podlo vlogo proti Kranjski hranilnici. To jc očital nam, ki smo ustanovili na stotine slovenskih posojilnic po vsej deželi! Seveda, vsega, kar liberalci o Kranjski hranilnici lažejo, mi ne podpišemo. Dr. Novak se je spozabil celo tako daleč, da je zmerjal in psoval naše telovadce, naše fante, naš ponos. (Živeli Orli!) To mu povemo: Brez kazni naših fantov nihče psoval ne bo! .(Živio! Burno odobravanje.)
Kaj je Slovenska Ljudska Stranka?
Hitim h koncu ter upam, da bomo pri naših shodih imeli še večkrat priliko barviti se z našo notranjo politiko. Zato sklepam ter konstatiram: Prvič: Naša stranki je stranka miru in sloge, in kdor je zaupanja vreden, kdor je tak, da lahko kaj damo, ne le na podpis, ampak na njegovo mbško besedo, ki jo je dal, s takim bomo prijazno roko v roki sodelovali.
Drugič: Naša stranka je vseslovenska stranka, ki se je in bo vedno borila za pravice našega naroda, ne Samo na Kranjskem, ampak tudi za pravice našega naroda ob mejah, kjerkoli biva. In zato pozdravljam zastopnika koroških Slovencev dr. Brejča (Zivio!) in ga prosim, naj ponese naš najsrčnejši pozdrav tudi našim fcratom na Koroškem. (Živeli koroški Slo-ivenci!)
Naša stranka je jugoslovanska stranka. ki najvišje dviga zastavo jugoslovanske države v okviru našega cesarstva in se najodločnejše bori proti madžarskemu .trinogu ter brani narod proti severu, proti .zapadu. Naša stranka je slovanska stranka; ona se zavzema za vse, kar je za resnično korist slovanstvu. Ona je trdnjava, v kateri se bo naše ljudstvo branilo proti svojim sovražnikom. Naša stranka je prodirajoča sila, ki bo odganjala vse one, ki nas hočejo uničiti! (Živela S. L. S.! Nepopisno pritrjevanje.)
Ko se je burno odobravanje počasi poleglo, zaključi profesor Jarc zborovanje, rekoč:
Vaše odobravanje je govorniku naj-.boljša in najlepša zahvala. Dr. Lampe nas jc prepričal, kako tira S. L. S. doma in v parlamentu veliko politiko, liberalna politika pa je ostala politika pritlikavcev. Vabim vse Ljubljančane na prihodnji shod, ki se bo vršil prvo nedeljo julija meseca v šentpeterskem okraju. Kraj in uro bomo pravočasno naznanili. Prosim vse navzoče, da poskrbe za obil obisk. Dru. Lampetu pa izrekam najtoplejšo zahvalo £a temeljita in za gotovega človeka uničujoča izvajanja. Bog ga živi! (Zivio! Zivio! Ploskanje.)
Polom na Ogrskem.
Franc Košut in grof Julij Andrassy sta bila včeraj pri cesarju v avdijenci, da mu predložita nov načrt, kako rešiti ogrsko krizo. Kakor se da iz različnih glasov in izjav Franca Košuta samega posneti, tudi topot nista pri vladarju prav nič dosegla.
Ključ do vsega položaja je in ostane splošna in enaka volivna pravica. Pred tremi leti je sedanja vlada cesarju obljubila, da jo izvede, pa je izvršitev te obljube nalašč zavlačevala in ko ni delj mogla, je demisijonirala. da ne bi je obljuba več vezala. Saj je notorično dejstvo, da v ogrski zbornici ne sedi 50 poslancev, ki bi bili za razširjenje volivne pravice, kakor jo želi krona.
Zato je Weckcrle detnisioniral. In da bi za prihodnje volitve, ki so edini izhod iz sedanje krize, ako ccsar ne odneha in vlade ne izroči Košutovcem, zasigural večino zopet sedanji kliki, si jc izmislil geslo samostojne banke, da ohrani Košutovcem populariteto in privlačnost za volitve. Cela kriza je torej čisto navaden mažarsk švindel. V resnici gre za to, da izvede sedanja vlada splošno in enako volivno pravico, Weckerlc, Andrassv in Košut pa so celo stvar zavili, da Mažari zdaj mislijo, da krona in avstrijska državna polovica Ogrski nočejo dovoliti takozvane gospodarske neodvisnosti.
Pristaši nagodbenih načel leta 1867. svetujejo kroni, naj krize ne zavleče do jeseni, da ne dobe možje načel leta 1848. prilike in časa, da začno zopet agitacijo za takozvani »narodni odpor« proti kroni. Zdaj je položaj za krono še ugoden. Neodvisna stranka je nedavno komaj svoje ljudi zbobnala na velik manifestacijski shod v Budimpešti, in da jc dobila nekaj liudi, ima pripisovati le dejstvu, da sta se istočasno vršila kongres mlekarskih zadrug in živinorejska razstava. Zato naj krona poveri vlado grofu Tiszi ali pa Khuen-Hedervaryju ter izvede volivno reformo. Tako svetujejo cesarju lojalni ogrski državniki sami. Bomo videli, kaj bo iz tega.
Spominjajte se z darovi »Rokodelskega Doma" v LJubljani!
Dnevne novice.
-r Ustanovni shod »Kmečke zveze« za krški okraj. V nedeljo, dne 6. t. mes., se je vršil ob velikanski udeležbi od strani kmetov ustanovni shod »Kmečke zveze« za sodni okraj Krško s sedežem v Les-kovcu. Prihiteli so zastopniki iz Studenca. Bučke, Rake, Cerkelj in krške okolice v Leskovec, da si osnujejo svojo politično organizacijo. Na shod sta prihitela poslanca dr. Janko Hočevar in Ivan Hlad-nik, župnik na Trebelnem. Iz Ljubljane je prišel na shod tajnik S. L. S. dr. Rožič. Shod se jc vršil ob velikanskem navdušenju vseh zborovavcev, ki so vse govore vseli treh govornikov z navdušenim odobravanjem poslušali. Načelnikom nove »Kmečke zveze« je izvoljen veleč. g. dekan Šehvveigcr. Obširneje poročilo o tem lepem shodu še priobčimo.
H- Mladeniški shod se vrši to nede-lio, 13. t. m., v Radečah na Dolenjskem. Govorita F. Terseglav in dr. Lenard. Imeli bomo tudi priliko, da pozdravimo naše brate iz junaške Štajerske. — Mladeniči radeškega okraja, udeležite se tega shoda polnoštevilno, da se tudi pri vas utrdi mladeniška organizacija, za katero ste tako vneti!
+ Kmetijsko društvo v Gorjah obhaja v nedeljo, dne 13. junija, desetletnico. Ob 10. uri bo slovesno zahvalno sveto Opravilo. Popoldan ob 4. uri pa priredi slovensko katoliško društvo za radovljiški okraj javen shod na župnijskem dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v društveni dvorani. Spored: 1. J. Traven, ravnatelj ^Zadružne zveze«: O zadružni misli in naši gospodarski organizaciji. 2. Deželni poslanec J. Piber: O deželnem zboru in planinah. 3. Gorjanski župan J. Jan: O starostnem zavarovanju. 4. Volitev zastopnika v vodstvo S. L. S. 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi zlasti somišljenike blejskega kota — odbor.
+ Na Interpelacijo dr. Zitnikovo glede imenovanja Beiarjevega za tretjega deželnega nadzornika je naučni minister grof Stiirgkh v budgetnem odseku odgovoril, da se s tem slovenski večini v kranjski kronOvini ni storila nobena krivica. To že zaradi tega ne, ker se tozadevni paragrafi šolskonadzorniške postave niso nič izpremenili (še tega bi bilo treba!) in ima novoimenovani nadzornik v deželnem šolskem svetu le tedaj sedež in glas, ako se gre. za zadeve njegovega delokroga. Da večina kranjskega deželnega ,zbora nima povoda pritoževati se. da vlada zanemarja njene interese, dokazuje tudi to. da se je po novi deželni šolskonad-zorniški postavi število avtonomnih zastopnikov deželnega šolskega sveta pomnožilo od dveh na štiri. S tem so storili Ncmci veliko žrtev (Oho!), vlada pa se vzlic temu (!) ni pomišl.iala ta zakon predložiti v sankcijo. Dr. Žitnik naj ne misli, da vlada postopa pristransko. Minister je prosil, naj se postavka za Belarja ne črta; kar se pa tiče zahteve, da naj vlada, kadar hoče imenovati kakega deželnega šolskega nadzornika, vpraša preje za svet deželni šolski svet, nima minister nič ugovarjati. — Gospod naučni minister je pri tem klavernem odgovoru seveda vse bistvene stvari pozabil, saj živimo v času nemško-poljskega bloka, ki ;ii glede na take stvari preveč natančen. Tako gospod minister ni razjasnil, na kakšen način, iz katerih razlogov in na čegav pritisk je vlada postavko za Belarja v proračun brez vednosti merodainih faktorjev vtihotapila, tudi ni vedel povedati, kako neki opravičuje vlada dozdevno potrebo tretjega nemškega šolskega nadzornika v kranjski deželi, kar bi bila tembolj njegova dolžnost, ker je profesor Jarc v deželnem zboru temeljito pobijal tozadevno »motivacijo« deželnega predsednika, končno pa si je minister dovolil kaj čudno argumentacijo, da je vlada s tem, da je sankcionirala ponuiožitev zastopnikov dežele v deželnem šolskem svetu, izkazala slovenski večini nekako milost, Nemci pa da so s tem storili celo i»žrtev«! Milosti pa Slovenci od vlade prav nič ne zahtevamo, kakor tudi ne »žrtev« od nikogar, marveč samo pravico jn v imenu te pravice in enakopravnosti jc bila vlada krvavo dolžna predložiti cesarju nov zakon glede šolskega nadzorstva v sankcijo, kar se pa Nemcev tiče, do svojega šolskega nadzornika v deželi nimajo nobene pravice, torej tudi niso nobene »žrtve« doprinesli. Saj je grof .Stiigkh to sam molče priznal, ko si v odseku ni upal dozdevno pravico Nemcev motivirati. Grof Stiigkh bi si bil torej svoje moralizovanje o »nepristranosti« vlade lahko ohranil. Navada Bienerthove vlade, da očita poslancem in posameznim deželam dozdevne »dobrote«, ki pa so Ic dolžnost vlade — kakor n. pr. i>Freindenblatt« Dalmatincem »sanacijo« Dalmacije — je sploh silno neumestna in njenega stališča nc bo prav nič utrdila. Rajši naj bi Stiigkh priznal, da jc vlada z Belarjem velikega kozla ustrelila.
+ Govor dr. Lampeta na nedeljskem zborovanju S. L. S. je liberalno stranko zadel tako v živo, da so se libcralci zares začeli zgražati. Da potolažijo svoje zbegane pristaše, sklicujejo za nedeljo liberalni shod, na katerem bosta dr. Tavč-ir in dr. Triller odgovarjala dr. Lampetu. Slabo mora stati za obtoženca, da si mora najeti kar dva advokata. Pogrešamo pa med napovedanimi govorniki — Hribarja! Saj bi bil vendar Hribar najinteresantnejši. Hribar bi vender očitanje o proviziji sam veliko ložje ovrgel, kakor pa če se mora Tavčar zanj potiti in daviti. Naj pride Hribar na dan! Ali naj pa Tavčar poroča interesantnost, kako so ga hoteli odkritosrčni ljudje »odlikovati« pri Mestni hranilnici.
-b Dr. Krek je predaval v torek zvečer na Dunaju v društvu nemških krščanskih akademikov o kartelih.
-f- Koroški deželni zbor. Za koroškega deželnega glavarja je imenovan Leopold baron Aichelburg-Labia, za njegovega namestnika dr. G. vitez Metnitz.
-j- Vodovod za Mošnje in Brezje. Liberalci v Radovljici in nekaj liberalcev iz sosednih vasi je hotelo na vso silo preprečiti, da bi se iz rezervoarja nad Radovljico napeljala voda tudi v Mošnje in na Brezje, dasi je vode popolnoma dovolj, dasi sta že država in dežela dovolili prispevke in je bilo vse za izvršitev pripravljeno. Deželni odbor se seveda ni oziral na liberalno zavist in je odredil napravo, s katero se je pričelo. »Slov. Narod« pa je prinesel proti deželnemu odboru infa-,men napad, v katerem se zaganja »v tisto značilno klerikalno velikodušnost, da se bo ložje napajalo tista krdela žrtev romarjev, ki nosijo svoje pristradane kranj-carje zlatemu molohu v brezijskem samostanu«. To je velika lopovščina, in radovljiški liberalci bi dobro storili, če bi v svojem lastnem interesu dotičnemu dopisniku. ki ga bo doletela ob svojem času pra-.vična kazen, usta zamašili. Podporo za vodovod je dalo poljedelsko ministrstvo iz melioracijskega zaklada, deželni odbor bo pa tudi vedel razločevati koristi prebivalstva od advokatskih zaslužkov pri kopanju pritožb na upravno sodišče.
+ Slavnost v Komendi. Ona društva, ki se udeleže otvoritve društvenega doma kat. slov. izobraževalnega društva v Komendi dne 20. t. m. že dopoldan, naj priglase, — če še niso — vsaj do nedeljo (13. t. Vi.) število udeležencev, da more odbor pravočasno oskrbeti zanje kosilo, oziroma vozove na postajo Jarše-Mengeš, če se pripeljejo po kamniški železnici. Bližnja društva se naprosijo, da pridejo z zastavo.
+ Liberalno delo s psovkami in lažmi. Javnost je zadnji čas splošno opazila, da sedi v uredništvu »Narodovem« nek spi-ritus malus, ki uvaja vnovič v žurnalistiko barabski ton in se je povzpel celo tako daleč, da je označil vse naše somišljenike za »ksindl«. Prav odločno poživljamo odločujoče faktorje, da s tem prenehajo in tistemu subjektu, ki izrablja svoj žurna-listovski poklic, da da izraza svoji nizkot-n ost i in slabim maniram, pošteno navije ušesa! Včeraj ta človek piše v »Narody«: »Klerikalci so posedali v združenem narodnem odboru in vlekli ua ušesa, kar se je tam govorilo, skrivaj pa so hodili k dunajskemu policijskemu svetniku dr. Pormu v njegovo sobo v »Union« in mu demmcirali naprednjake.« To je nepopisna infamija! Pozivamo »Slovenski Narod«, ela tekom 48 ur priobči ime dotičnega »klerikalca«. »Narod« tega seve storiti nc bo mogel, toliko pošten pa tudi ne bo, da bi preklical svojo lopovščino. Če meni, da bo s takimi lažmi smel reševati raztrgano narodno čast svoje stranke, se presneto moti.
+ Kandidati laške liberalno - nacijo-nalne stranke za IV. kurijo za občinske volitve, ki se vrše to nedeljo, so: dr. Ko-zulič, Ferrazzutti, Troier, Baldini, dr. Mrak. dr. Angelo. Bratuš. Grbec, Ama-ranto, Banelli, D'Osmo. Pulc. Demarchi, Marčič. Masutti, ŽniderŠič. Laška kri1 je na tej listini močno pomešana, kakor se vidi.
-f- Zmede v liberalnem taboru. Senza-cioneluo odkritje v ttgovski zbornici je slovensko občinstvo silno razburilo. Vse kritikuje, vse zabavlja stranki, ki je uganjala s kričaštvom narodni radikalizeiti najhujše vrste. Nemško-slovenska pogodba, katero smo objavili s podpisi liberalnih voditeljev, je sijajno pokazala »narodnost« liberalnih voditeljev. Za ceno enega dežel-noodborniškega mesta so dali Nemcem vse šolstvo v deželi, napravili razvoj meščanskega šolstva odvisnega od dobre nemške volje, izročili vse pošteno misleče ijudskošolske učitelje ter srednješolske profesorje težki roki nemškega nacionalizma. Za gospode liberalne prvake je položaj kritičen, to verjamemo. Tega se zavedajo v polni meri. Hribarja ne bo rešilo niegovo resnicoljubje, dr. Tavčar pa se obglavlia sam. V njeni se borita dva značaja: osebna njegova poštenost se vpira njegovi politični preteklosti. Veselju nad delom s c d a n j e g a deželnega šolskega sveta je dal izraz v kratki in skromni no-
tici v »Narodu«, pomešani med dnevne šaro. V tej notici prizna dr. Tavčar, da je sedanji kurz v deželnem šolskem sveti mogoč, ker ima dežela dva zastopnik? več v njem. S tem je pač izrekel najhujše obsodbo nad prejšnjim deželnim šolskin svetom, v katerem jc po njegovi in župana Hribarja milosti sedel in »discipliniral« slovenske učitelje Nemec. Tudi graška »Tagespost« toži iu zabavlja nad deželniir predsednikom Sčlnvarzom, češ, da je zve. zan s S. L. S. Dr. Tavčar hvali, »Tagespost« zabavlja in »Narod« dokazuje v potu svojega obraza zvezo S. L. S. z Nemci, Kdo umeje to kolobocijo? — Včerajšnji »Narod« radi dr. Lampetovega govora bije okolu sebe ves zmešan. Udarci, ki sc leteli na Hribarja, bold tudi »Narod«. Naj »Narod« vpije in se laže kakor se hoče! dejstvo je, da je prapor naše stranke čist da naša stranka Nemcem nikdar ni nič obljubila in ne bo, da pa se je liberalna stranka faktično zvezala z Nemci in po. goje te zveze svojim volivcem utajila in jih prikrila. Kako taki stranki mo-rejo ljudje še kaj verjeti? Taki politiki vsak resen človek obrača hrbet. Odtod sedama zmeda v liberalnem taboru in njenem glasilu.
+ Načelnik »Poljskega kola«, ki je fa-rizejsko opravičeval prOtislovansko izda-jalsko glasovanje stranke glede na bosansko agrarno banko, se piše pravilno GI3. binski, kar naj naši bravci v uvodnem članku, kjer jc njegovo ime večkrat napačno stavljeno, sami popravijo.
-f Za »Ljudski sldad« so darovali: Jvan Hribar 3 K 90 h; Jožef Lipovec 2 K 40 h; Franc Steblaj 70 h; Jože Sivec 2 K; Jože Janežič 1 K 40 h.
+ Zdravstveni zastopi. Zastop zdravstvenega okrožja trebanjskega je izvolil za načelnika g. Fr. Huča, za namestnika g. Josipa Veka. — Zastop zdravstvenega .okrožja ilirsko-bistriškega je izvolil za načelnika g. Mihaela Dovgana, za namestnika g. Janeza Jenko.
—	Obesil se je. Kdo? Andrejčkov pes v Besnici pod janškimi griči. Kako? Privezan je bil poleg na steno naslonjene lestve. Šel je po lestvi, padel skozi njo in obvisel na klinu. Predno je prišla pomoč, je bil že »morto«. Ker je po najnovejših naredbah strogo zaukazano, da se mora naznaniti višji oblasti tudi vsaka pasja smrt, je lastnik psa isto takoj znanil županstvu in to okr. glavarstvu. — Kaj ne, kaj takega sc tudi ne pripeti vsaki dan.
—	Generalni štrajk zagrebških tipo-grafov pred vratmi ? Med upravo zagrebške katoliške tiskarne in. stavci so nastala nesporazumljenja, vsled katerih so stavci stopili v štrajk. Istotako je izbruhnil štrajk tudi v škofijski tiskarni na otoku Krku. Ker se lastnika tiskaren nočeta udati zahtevani stavcev in sc govori, da pridejo v obe tiskarni stavci-Salezijanci, se jc spor poostril in so ga zagrebški tipografi na nedeljskem sestanku proglasili kot splošni spor knjigotiskarske organizacije. Ako res pridejo Salezijanci, stopijo zagrebški tipografi v generalni štrajk.
—	Nemci v Trstu. Nemški kandidat za občinske volitve v Trstu je trgovec Jožef Cerny.
—	Lloydov arsenal baje nameravajo opustiti, spremeniti ga v skladišče. Lloy-dove delavnice baje nameravajo združiti z onimi v Tržiču (Monfalcone), kamor premestijo tudi 3000 delavcev Lloydove-ga arzenala tako, da bi delavnice v Tržiču lahko napravile na leto pet do sedem .velikih parnikov.
—	Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Istro je bila preteklo nedeljo v Kastvu. Družba je v preteklem letu imela 160.000 K 33 h dohodkov in 97.423 K 50 h stroškov. Družba vzdržuje sedaj 27 šol z 42 razredi in 3 zabavišča ,ter ima 47 učiteljic in učiteljev ter 4 ka-.teliete. V družbine šole hodi 3000 otrok.
—	Ponesrečen poizkus vloma. V hišo zidarskega podjetnika Ivana Puhaloviča v Trstu je vlomil voznik Franc Gulič, pa se pri tem ranil, ko je vdrl stekleno šipo ua vratih v pisalno sobo. Če bi se mu bil vlom posrečil, bi bil prišel v posest 10 tisoč kron, tako pa zdaj sedi v zaporu.
—	Umrla je gospa J o s i p i n a G r i i 1, rojena Zeball, soproga davčnega ,eksekutorja v Logatcu. N. v m. p.!
—	Petdesetletnica Alojzija Gangl?. Včeraj je slavil znani slovenski kipar Al ,Gangl, profesor na obrtni šoli v Spljitu. svojo petdesetletnico, A. Gangl je bil rojen 8. junija 1859 v Metliki na Dolenjskem kot sin ubogih meščanskih starišev. katere je že v zgodnji mladosti zgubil. Prvo delo, s katerim se jc predstavil slovenski javnosti, je Vodnikov spomenik, ki je bjl J8S9. leta slavnostno odkrit v Ljubljani-Njegova je tudi portalna skupina na dc-.zelnem gledališču v Ljubljani, predstavljajoča genija, dramo in opero ter solii tragedijo in komedijo, vse od kamena, in .Valvasorjev spomenik.
—	Ponesrečil v tujini. V rudniku v St. Paiiiu, Minn... v Ameriki jc ubilo Slovenca Janeza De črna na.
—	Umrl je v Trstu gospod Avgust Straus, star 42 let.
—	Velik ogenj. Iz Kostanjevice na dolenjskem se nam poroča: Dne .'6. maja je posestniku Dularju zažgal nek otrok skedenj. Ogenj je uničil vsa gospodarska .poslopja in hišo.. Pretečeno nedeljo popoldne je enaka nesreča obiskala več posestnikov iz Dol. Prekope pri Kostanjevici. Večina prebivalcev je bila ta dan na Griču blizu Kostanjevice. Nekaj prekopških ,otrok se je igralo — brez nadzorstva — ,na podu posestnika Zupana. Očividci zatrjujejo. da sta dva fanta iz hudobije zažgala slamo. Močan veter je še pospeši!, da je ogenj v najkrajšem času vpepelil sedem gospodarskih poslopij in pet hiš. Gasilci iz Kostanjevice in Št. Jerneja ..iso mogli kljub vsej delavnosti omejiti gn'a. Živino so rešili. Nesrečni pogorelci (sedem) za zavarovani le za majhne vsote. Kdor more, naj prihiti na pomoč! Pripomnimo še to, da so mladi požigalci najslabši .šolarji in v spodtiko obema vasema.
—	Opozarjamo na ustno vodo »Euodin«, ki je domač izdelek in ki po izjavah strokovnjakov prekaša tuje izdelke.
RES ČEDNE RAZMERE!
Pariz, 9. junija. Križarica »Friaud« ni mogla iz Bresta odpluti, da se poda na vaje z ostalo eskadro. ker je bil njen stroj v slabem stanju. Odredila se je stroga preiskava. — Na Francoskem je vedno jepše. Vsak drug dau se pripeti v mornarici kaka nesreča. Ladja, ki je namenjena za eskadro in ne more odpluti, je pač uni-kum. Še turški mornarici se ni kaj takega zgodilo. Opravičen je sum, da ni samo vsled goljufij ministrov in liferantov pomorski materijal slab, ampak da obstoji kaka tajna organizacija antimilitaristiških pomorščakov, ki zlobno stroje poškodujejo. Res, globoko jc padla la grande nation!
TURČIJA IN ČRNAGORA.
Pri pogajanjih o odpravi 29. člena be-* rolinske pogodbe, ki omejuje neodvisnost Crnegorc, so nastale med Angleško in Turčijo diplomatična nasprotja. Turčija se protivi odpravi § 4 člena 29, ki Crnigori prepoveduje utrdbe ob Bojani.
C. IN KR. ARMADA, Artiljeriia pri letošnjih cesarskih vajab.
Pri letošnjih cesarskih vajah se pri-deli vsaki pehotni diviziji artiljerijska brigada: štiri poljske in dve havbicni bateriji. Artiljeriia se letos tudi udeleži vaj s povišanim stanjem.
SESTANEK RUSKEGA CARJA IN NEMŠKEGA CESARJA.
Na željo nemškega cesarja se udeleži Stolypin sestanka nemškega cesarja z ruskim čarom.
TURŠKI DOGODKI.
Krečansko vprašanje.
Turčija je naprosila velevlasti, naj puste na Kreti svoje vojake. Nadalje so velevlasti obveščene, da Turčija ne bo trpela, da anektira Grška Kreto.
FRANCOSKA MORNARICA
bo imela, ko se izvrši načrt 1. 1919: 45 oklopnic, 2 poizvedovalni ladji, 60 torped-nih rušilcev, 84 torpedovk in 64 podm irskih čolnov.
li Procesija presv. Rešnjega Telesa v
stolnici. Ob 8. tiri slovesna pontifikalna sv. maša. Okolu pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Po Glavnem trgu skozi Spitalske ulice pred frančiškansko cerkcv: 1. blagoslov. —: Skozi Wolfovc ulice, mimo »Zvezde« (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gospodske ulice pred Križev-niško cerkev: ii. blagoslov. — Skozi Kri-ževniške ulice, čez šentjakobski most, pred šentjakobsko znamenje: III. blagoslov. — Po Starem in Glavnem trgu pred mestno hišo: IV. blagoslov. — Opomba: Udeležniki procesije naj skrbi!', da se procesija ne trga in da sc po danem blagoslovu kar nujpreje urede in jamejo dalje pomikati. — Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasii šc pri blagoslovili, in da se vedejo povsem dostojne in spoštljivo.
lj Krščanska ženska zveza ima prihodnji petek, 11. t. m., svoje sklepno predavanje ob 4. uri popoldne v navadnem lokalu.
li Izlet v Komendo. »Slovenska kršč.-socialna zveza« priredi v nedeljo. 20. t. m. izlet v Komendo pri Kamniku povodom otvoritve ondotnega »Društvenega doma«. Odhod iz Ljubljane na postajo Jarše-Mengeš s popoldanskim kamniškim vlakom.
ij Slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Da bo dana občinstvu prilika posetiti razsiavo že v nedeljo dopoldne, vrši sc ogled razstave za povabljene goste v soboto, 12. t. m. ob pol 5. uri popoldne. — V nedeljo je razstava odprta od ° ure zjutraj do 6. ure zvečer.
lj Samoumor nadslndarja Aurove pivovarne. Včeraj popoldne je našel Franc Strnard, ključavničarski vajenec, na gozdni poti ob bajarju na Rakovniku na travi v krvi ležečega moškega, ki jc imel rano
I na desnem sencu, poleg njega pa je ležal ' samokres. Došia policijska komisija je do- j gnala, da je samomorilec Alojzij Tesarik, nadsladar v Aurovi pivovarni, rojen leta 1877. v Poljski Ostravi, pristojen v Pri-bran. Nesrečnež jc bil bolan in bi bil imel iti v bolnišnico, vsled česar mu ie bila tudi služba odpovedana. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij V Savi pri Krškem je utonil dne .i t. m. pri kopanju 22-letni lekarniški asistent gosp. Viktor Z u p a n č i č, rodom Ljubljančan. Zgrabil ga je nenadoma krč in nesrečnež je izginil pod vodo, ne da bi bil kdo poskusil ga rešiti. — Trupla do danes še niso našli. Blagemu mladeniču blag spomin!
li Grozna nesreča v Podgorcah je tudi za nas Ljubljančane važna. Saj imamo tudi mi vedno nevarnost v smodni-ških skladiščih na Ljubljanskem »olju. Pred leti smo tudi sami že poizkusili prijetnosti eksplozije, ki jc pošteno porukala Ljubljano. V Podgotcah so celc kroglje frčale do 500 in posamezni deli do 750 m daleč. Naj sc zopet prične akcij.j, da sc iz neposredne bližine mesta premesti trajne nevarna poslopja na ljubljanskem polju in deloma še nevarnejšo skladišče na Gradu.
lj Umrl je danes gosp. J. Znidar-š i č, posestnik, star 72 let, Bohoričeve ul.ee št. 28. Pogreb bode jutri ob pel 4. uri popoldne.
Ij Povodom trnovske procesije bodo jutri zjutraj streljali s topovi na Gradu, ker je mesto patron trnovske župnije.
•5j Z rešilnim vozom so prepeljali danes v bolnišnico soprogo zdravnika dr. Galatia. Gospa se je na ccsti onesvestila.
l.i Umrl je danes zjutraj Jan. Cigiar .na Selu.
lj Dr. Vladimir Levicki v ^rakovu. ki ga je ustrelila Janina Borovska, je bil v Ljubljani na shodu slovanskih časnikarjev. On je bil takrat predlagal, da se ustanovi Vseslovanska Matica in je opetovano govoril.
lj Prornenadni koncert v »Zvezdi« prired' ob ugodnem vremenu »Slovenska Filharmonija« v petek, 11. t. m., od 6. do 7. ure zvečer.
š Dopolnilna državnozborska volitev v Gradcu. Včeraj se je vršila v Gradcu ožja volitev za mandat odstopivšega dr. Dejrschatte. Nemškonacionalni kandidat je bil Wastian, kandidat krščanskih socialistov urednik Neunteufel, socialnih demokratov dr. Schacherl. Dobili so: Wastian 2291, Neunteufel 1328. dr. Schacherl 1274. Krščansko-socialni kandidat je torej potisnil VVastiana v ožjo volite v. Ožja volitev med \Vastianom iu Neunteuflom se vrši v soboto.
š Umrl jc veleposestnik g. Alojzij Ml-ealič v Berkovcih, star 38 let.
š Velika turitfrska slavnost se vrši v nedeljo v Radgoni.
š Porotna obravnava proti Karolu Linhartu, uredniku ptujskega »Štajerca«, sc bo vršila 19. t. m. pred mariborskimi porotniki. Toži ga dr. Brejc.
š Poizkušen samoumor. V Slovenski Bistrici' si je prereza! vrat gostilničarjev sin Ratej iz konjiškega okraja, a se ui smrtno ranil. Nekaj dni pred samoumororu jc v spremstvu nekih žensk napravil izlet v Ljubljano in v Gradec.
Razne ste!.
Senzncionelen umor v Krakovu. Včeraj smo poročali, da je Janina Borovska priznala, da je umorila odvetnika Levic-kega. Citatelji se gotovo šc spominjajo poročil o nenavadnem procesu proti so-drngu Hekerju, uredniku »Naprzoda--, katerega je tožila Janina Borovska, ker ji ie list očital, da je služila ruski tajni policiji. Borovsko je zastopal na razpravi advokat Levicki. Danes pa jc dr. Levicki ustreljen in Borovsko je prijela policija ter jo izročila deželnemu sodišču, ker jc na sumu, da jc ustrelila advokata. — Ob 4. zjutraj je Janina Borovska iz odvctnikovcga stanovanja telefonično poklicala reševalno družbo, češ, da sc je dr. Levicki pred eno uro ustrelil. Prišel je takoj zdravnik dr. Kuryluk z rešilnim vozom. Našel jc Lc-vickega v sami srajci v kabinetu med klavirjem in steno ua tleh. Lice jc bilo krvavo. Borovska je dejala, da sc je pred eno uro pred njenimi očmi ustrelil. Na vprašanje, zakaj ni takoi telefonirala po reševalno družbo, jc Odgovorila, da se jc odvetnik šc cclo uro pogovarjal ž njo. Levicki ie bil žc v agoniji ter je'ob 11. uri umrl v bolnišnici, nc da bi sc bil kaj zavedel. V kabinetu so našli revolver Bro\v-uiugovcga zistema. Dognali so, da jc bil Levicki ustreljen na daljavo, ker rana ni imela osmojenih robov in ga .ic zndcla krogla od zadej. Tudi se je izvedelo, da Lc-vicki ni imel takega revolverja. V pisalni sobi so opazili, da je.nekdo dalic .časa brskal po spisih in pozneje so tudi spoznali, da so se razni spisi sežgali. Borovska jc imela s svojim odvetnikom razmerje.
1 »Gazcta Narodova« pravi, da jc imel Lc-| vieki pisma, ki Borovsko zelo kompromitirajo. Ona jc hotela imeti ta pisma zopet za vsako ceno nazaj in jc baje rekla svojemu možu, da jih mora dobiti, tudi čc bi morala umoriti Lcvickega. Dau umora bi bil moral Levicki zastopati nekega urednika pred sodiščem. Sploh ui bilo opaziti na njem nobenega znamenja, da bi bil samotunor verjeten. Policija sodi, da ga jc Borovska ubila iz ljubosumnosti.
Gospa Stosse: tožena radi ponever-jenja. Društveno predsedstvo * Rdečega križa« toži ženo nedavno pomjloščenega generala Stossla radi poneverbe 18.000 rubljev. Iste jc poneverila za časa obleganja v Port Arturju. Gospo Stosse! najbrže v kratkem zapro.
PROTISRBSKI PROCES.
Zagreb, 8. junija. (07. dan razprave.) Priče Jore Štajdukov, Vukaša, Steinberger, Šopa, Alivojvodič, Dimič, Bušljeta, Schaeffer, Jože Štajdukov iz Udbinc, Ko-renice, Bakovice in Gospica skoro vsi soglasno izpovedujejo, da so Srbi živeli s Hrvati v veliki neslogi ter slednjim pretili, da vse pobijejo. Govorili so: »Srbin ima svetu Savn, a Šokac (Hrvat) magarčevu glavu«. Pravijo, da se jc proti Hrvatom izvajal bojkot, Hrvaška pa označevala /a neosvobojeno srbsko zemljo. Srbi so nazdravljali kralju Petru, propagatorji vele-srbstva pa da so bili v prvi vrsti Sokoli. Skoro vsi pa tudi izpovedo, da sega politična akcija za Srbstvo žc 20 let nazaj. Priča pl. Vučetič, župnik v Trnovcu, izpove. da ic obtoženec Stevo Kaiembcr dejal: »Mi hočemo veliko Srbijo zgraditi na razvalinah Hrvaške«. Od priče Šoraka je došlo pismo, cla se boji pričati, ker mu Srbi prete, da mu zapalijo hišo. Na predlog državnega pravdnika sc čita njegov zapisnik v preiskavi. Zapisnik silno obtežuje obtoženca Kalemberja. Iz izjav prič .ie razvidno, da .ie bil spiritus movens ve-lesrbske akcije bivši veliki župan, zdaj poslanec Bude Budisavljevič. Pravoslavni priči Drakulič in Vujčič nočeta ničesar izpovedati in trdita, cla so pesmi, ki so jih obtoženci peli, bile nedolžne (-Vesela je Srbadija«, »Na irmogaja leta« itd.)
Zagreb. 8. junija. Srbskega odvetnika dr. Miladinoviča. ki je obtožen, da je sprejemal v Rumi za časa avstro-srbskega konflikta, srbske četovodje iz Mekadonija, jim dajal navodila iu vod i 1 akcijo za oboroženo vstajo, so 7. t. m., ob 2. popoldne ,odvedli iz civilnih zaporov v Rumi v vojaško ječo v Novi Vesi. Miladinoviča bo sodilo vojno sodišče in jc splošno mnenje, d a mu usoda nc bo mila.
Telefonska in tajam peroills.
SOJ ZA SAMOSLOVENSKE ULIČNE NAPISE V LJUBLJANI KONČAN.
Dunaj, 9. junija. Upravno sodišče jc danes razpravljalo o pritožbi dr. Egerja in profesorja Binderja proti odloku deželnega odbora kranjskega, ki je zavrnil pritožbo ljubljanskih Nemcev proti samoslo-venskim uličnim napisom v Ljubljani, Pri današnji razpravi je zastopal deželni odbor kranjski dežel, odbornik dr. Iv. Tav-č a r. Upravno sodišče je zavrnilo nemško piše. Po odločitvi deželnega odbora je bila pritožba na upravno sodišče sploh brez pomena, ker je upravno sodišče že zadnjič razsodilo, da ni 'kompetentno.
PRORAČUNSKI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA ODOBRIL NEMŠKEGA ŠOLSKEGA NADZORNIKA NA KRANJSKEM.
Dunaj, 9. junija. V proračunskem odseku je naučni minister grof Stiirgkh danes izjavil, cla bo vprašanje slovenskega •in italijanskega učiteljišča na Goriškem rešeno do prihodnejga šolskega leta. Prosi! je odsek, naj odkloni dr. Žitnikov pred-Jog za črtanje vsote tretjega šolskega nadzornika za Kranjsko, češ, da se o tem »siovenski večini v deželi ni zgodila krivica (!). Večina jc odobrila proračun na-učnega ministrstva. Predlog dr.Zitnikov je propadel, ker so proti predlogu glasovali socialni demokrati.
PROTI POLITIKI POLJSKEGA KLUBA.
Dunaj, 9. junija. Oficielno glasilo Poljske Ljudske Stranke priobčuje poziv na strankine zaupnike, da po vseh gali-ških občinah prirede v nedeljo, dne 13. t. me?., sbodc z edinim dnevnim redom: Ali je poljskemu klubu dovoljeno, da gre v dunajskem parlamentu ?. nemškimi strankami proti slovanskim? -•- Poziv dokazuje. da bi moral poljski klub cdino-le s .Slovani iti roko v roki in zahteva, da se .na shodih v tem smislu sestavijo in sprejmejo resolucijc.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 9. •junija. Parlamentarna komisija »Slovanske Jednote« jc imela danes sejo, v kateri jc sklepala o taktiki za prihodnjo sejo. Dozdeva sc, da namerava •vlada v danem trenotku staviti na parlament zahtevo, naj ji odobri proračunski ,provizorij. ker za redno rešitev proračuna nc bo več časa.
Dunaj, 9. junija. »Slovanska Jednota« jc sklenila, da vloži v državnem zboru nov nujni predlog, naj vlada, predno predloži cesarju v sankcijo ustavo za Bosno in Hercegovino, prej vsebino naznani parlamentu.
Dunaj, 9. junija. Diference med ministrom Začkom in češkimi strankami so izravnane, ker češke stranke niso formcl-no sklenile, naj odstopi.
LAŠKO-NEMŠKO-POLJSKI BLOK.
Trst. 9. junija. Nek italijanski poslancc izjavlja, cla so Lahi zato glasovali za ,vlado, ker imajo baie zagotovilo, da sc bo referent za laško fakulteto Poljak Gorski v zbornici zavzel za to, da se laška fakulteta otvori v Trstu. Zdi sc. da »radikalni« iridcntovci. ki z vlado glasujejo, s poljskimi žlahčiči vred delajo račun brez ikr čina rja.
SODNA RAZPRAVA PROTI ČEŠKIM* ANTJM i LITARISTOM.
Praga. 9. junija. Preiskava proti voditeljem čeških nntiinilitaristov je zaključena. Razprava sc vrši koncem meseca junija. Trajala bo več dni. Obtožba je dvignjena proti dvanajstim obtožencem, ki so v preiskovalnem zaporu, in pa še •proti 50 osebam, ki so na prostih nogah.
PRAŠKI FINANČNI PROKLRATOR NEMEC.
Praga, 9. junija. Dve leti izpraznjen^ mest o načelnika praške finančne prokura-ture je zasedeno. Bienerthova vlada jc imenovala za dvornega svetnika in finančnega prokuratorja Nemca višjega finančnega svetnika Rohlena.
NOVA DEMOKRATIČNA POLJSKA STRANKA.
Poznanj. 9. junija. Tu sc jc ustanovila nova poljska demokratična stranka. Vodita jo Korfanti in Kulerski.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 9. junija. Listi namiga-vajo, da sc je v včerajšnjih avdijeneah krona odločila za to. da ostane na vladi AVekcrlovo ministrstvo z malimi izprc-membami.
DOGODKI NA TURŠKEM.
Carigrad, 9. junija. Sultan je potrdil 15 smrtnih obsodb, med temi na devetih Turkih in šestih Armencih. Reformna organizacija v Makedoniji bo odpravljena. V Adani je bilo izvršenih več smrtnih obsodb. Trije valiji so odstavljeni.
Novo! Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj, 1909. II. del. Kako željno so prijatelji narodnega slovstva pričakovali tc knjige! I. zvezek »Bisernic« jc bil povsod z navdušenjem sprejet, drugi pa gotovo nc bo nič mani. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj, med belokranjskim narodom, pozna ujegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje. Avtor ni nabiral samo kot znanstvenik, ki gre večkrat mimo najlepših stvari, kakor slepec, ampak kakor mož. ki ljudstvo ljubi iu zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so -Bisernice« res biseri slovenskega narodnega slovstva. Kako jc značaj belokranjske narodne pesmi in pravljico inekah in milo-ben; duh tega narodnega IVaga je bolj ■hrvaški nego slovenski, jezik pa sc približuje vednobolj književni slovenščini, ki jo gojita cerkcv ju šoja. Zato jc delo gosp. Sašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, nc lc zanimivo, ampak folklo-ristično velike važnosti.
Drugi del sc nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vst\narodno blago zanj nabrali in zapisali Šaš-i jo vi župljani sami. Kakor prvemu zvezku jc tudi drugemu dr,dejan obširen slovarček. ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od prvega zvezka se pa drugi s leni posebno odlikuje, da ima clo-.dejane iepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski (jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravlicc.
Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci malo takih dol. ki bi nas tako globoko sc-.znaniii z narodno dušo.
Cena 2 K 60 vin. za broširan in 3 K 60 vin. za vezan izvod: na razpolago jc tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, vezan pa .5 K.
Dobi sc v »Katoliški Bukvami«.
ri\» <3 3 013IV13.
*» Cene veljajo rn 50 kj. BudimpcSta 9 junija
Pšenica za oktober......13-70
Rž za oktober 1. 1909............10-70
Oves *n oktober........7-80
Koruza za juni 1909 .....7 8S
Koruza za maj, I. 1910 . . . .	7 22
refšajte Jlsim"!
se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih
Vsem ki so nam o priliki smrti našega iskreno ljubljenega soproga oziroma brata, strica, zeta in svaka, gospoda
c. in kr. višjega vojaškega intendanta
izrazili tolažilno sožalje in so predragemu rajnemu poslali toli ljube zadnje pozdrave ter ga spremili k poslednjemu počitku, izrekamo s tem najsrčnejšo zahvalo.
Sibinj—Ljubljana, dne 8. junija 1909.
31Co3ma iz<^ovina dame ~Cacfi\c
j u G fj a it a,iiaiproti -c^La/v nz po&te pišoča
iuobe-ice, tCti^e, 6|Dobnja H&ifa, da-mi>llo peti to, ^oPtamce, oipfie, 6t>i£o, -&a^x-u/vi< in vse* inode^-vte- -vvaHito in* po-t^e&šči-nc* -za M/oil/je ivu llt-ojačc.	— šof/vcV
nn cene. g
-j
—— w
POZOR!
Ustanovljeno leta 1820.
POZOR!
PRVEL ROCCO, Rovinj, Istra.
Priporočam svoja lastna vina za gostilne, restavracije in fina namizna vina po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. — Postrežba hitra, .»■■■■■■■■»»■a Vzorce pošljem na zahtevo takoj. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
1532 6-1
Pnznofloredilno sredshro Za zdrave iobolae otoke kakartodi za bclaen žeknlco
Knjižica: Otroška hranile* zastonj pn MESTLE Dunaj I.BibersirasseN. ®-1
mmm ioia, motenje v mM ! lira z verižico za sm bron r-
sc najenostavnejše odstranijo z rednim vživaniem rogaškega ,,teinpljevega vrelca". Pri starejših holez-nili in kroničnem obolenju tc vrste naj se pije močnejši Styrla vrelec.	M 1539 4—1
čbtfci* m«- SU s«j
S? o
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1000 do 5000 od«3ot po primerni ceni tvrdka KS. Rcsner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
Izurjen
= knjigovodja s
iu amerikanskega knjigovodstva vešča
knjigovodkinja
se sprejmeta takoj. Ponudbe pod št. 330 posterestante, Ljubljana.	1577 3—1
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-ankcr-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nnkupu 3 kosov cenit K 5*50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 3<1Q.
1597 Za neugajajoče denar nazaj. 1 — 1
velika tovarna z električnim obrp*im za
GODBENCT^ORODJE |
fcOUHKH
izdeluje vse vrste glasbil Iz lesa in kovine. p!':alt. 7« obhode (signale). Izvršitev in harmonija !vez napake.
STROKOVNAOPRRVK
M 1051	vseh godal In bobnov	26—1
| Goslarskljitolje j	I Ceniki zaston
po trajnem delu z pisanjem na domu. Robert Gruss, Adressenverlati, Koln. i ,si 3-1
Iščemo izurjenega
pil za lisi
(vila) v Ljubljani, z idilično in mirno lego ter lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda.
Pismena vprašanja pod šifro „Vila 36" na upravništvo »Slovenca".	1453 s-1
Zalčltoa znamka „Sldro"
lili. Ganil
Nadomestek za
S ž s51* o - E® «a n - E n (p o f S <s
|t tploi.no priznano kol Izvrstno bol blalajoi« Ia odvodno mazilo prt prchlnjcnju Itd. i ceua b0 v.; K 140 In K t'— >e dobiva v neh lekarnah.
Pri nakupovanju ts^a povsod pril|ubl!enega do-msčcif:' sredstva, nn| se jemljejo k originalne steklenice v akailjah z Df.io zaiHtno znamko ,,Sidro*1 poicin ae je gotovo prejel originalni Izdelek.
Rlchtsrjeva lekarna
pri nzlstt>n> levu" v Pragi Ellir.bnthgasie gtev. 8 nova. Dnevno r.-.zpoelljanje. "JTTJJ 2557 45—1
ki ga hočemo materijelno posebno dobro podpirati, ako se bo pokazal sposobnega. Strokovno znanje ui potrebno, ker se dotični gospod temeljito pouči o naši stroki (zavarovalništvo), ob primerni kvalifikaciji bi kot lokalni zastopnik lahko bil stalno nastavljen ter bi oskrboval tudi sprejemanje vplačil.
Ponudbe pod ,,Pensionsiahig" na anončno eltspedicijo Josip Iieubcrger, Gradec, Herren-gasse 1.	100S 3-1
Inženir išče
z vso oskrbo in porabo kopališča pri boljši slovenski rodbini. Ponudbe pod šifro „1. R." ua upravništvo i,Slovenca".	1605 2-1
1600 Proda se iz proste roke 10—1
-i v
Ivan Dežman, Dolenja vas 14
1F .„
JiP
odda v najem dobro idočo
15S7	4-1
izvežbanemu, vestnemu trgovcu s kavcijo. Prodajalna je ob glavni cesti, pet minut od postaje Laverca. Na razpolago stanovanje z eno sobo ter vsa prodajalniška oprava, i
v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št. 32, v Ljubljani.
POZOR!
1596 3-
Stava ..:1 dobeovpeliana
POZOR!
z vso opravo za vsako obrt se takoj odda v prometnem kraju na Gorenjskem. Ugodni pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista.
sedaj še aktivni vojak, pri godbi 87. pešpolka, želi nastopiti službo v kaki večji župniji ali trgu meseca oktobra. Služboval je že poprej v večjih župnijah s povoljnim uspehom. Zmožen je voditi večje pevske zbore, kakor tudi godbo na lok iu pihala. Naslov pove uprava lista.
1606 3-1
se odda z avgustom t. 1. v Zgornji Šiški štev. 49 (pri Teličar-ju). Ravno-tam se odda takoj še posebej prostor, pripraven za vinsko klet ali skladišče. - Več se poizve v prodajalni gosp. A. Preskar-ja v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14. 1604 3-1
1603 6-1
Proda se
žaga in tovarna za parkete
ležeča na reki Sora l/« ure od Škofje Loke in 3/4 ure od železnice oddaljena, z vsemi stroji in napravami. Vodna moč 60 do 80 konjskih sil. Naprava obstoji iz 5 navadnih žag, 5 cirkularnih žag in več drugih strojev. Obenem se proda večja zaloga izdelanih hrastovih deščic I. vrste. Kupci naj se oglasijo pri Ignaciju Gusell v Škofji Loki.
V konkurzno maso trgovcev z mešanim blagom Štiglica & Šmit v Radovljici
spadajoča zaloga in nekaj oprave v ccnilni vrednosti K 718L14 prodalo se bo skupno
ofertnim potom
najboljšemu ponudniku.
Ponudbe poslati jc podpisanemu konkurznemu upravitelju najkasneje
do 21« junija 1909.
Cenilni zapisnik jc na upogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici. Upraviteljstvo konkurzne mase si pridržuje pravico ponudbe sprejeli ali odkloniti in nt jamči za množino in kakovost predmetov.
Leop. Fiirsager
1594 2-1	trgovec v Radovljici
upravitelj konkurzne mase.
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
«,.. nuno mm «»,-
nrsr, IMuo, teflisa trg fi». 3.
Priporočam svojo zalogo zlati?«, sbp»Is. tula nika!. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste baiiiik, zlata varizioe, pp» slan©, uhune, iibore x dragul ji. Srebrno in iz kisaožkega srolipa orodje,
AvnmftSARn in na!noveiSc Slovenske plo-luHUMlHIlS žCe od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
\ Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje kupujem ali vza-jmamem v zameno.
Ceniki na zahte-vo poštnine prosto.
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer
55» " "e vttvsie«	t a iukui v 6 gub ju mm s a <st»tiii'iy .
Izdelujem in imam v zalogi najmodernejše zavralnice vseli kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu in po izberi fagona in blaga. - Ker sc mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči iz Dunaja, mi jc omogočeno
v vsakem oziru postreči	1359 j
piscu, (sn). MS, Regsnf In teh šcecfflH znamk ter petaisszaib fclsv.
Izposojevanje koles
urejeni Koles za ernolMe, : nosihioale ter gsJrtlii :
soiidsio itn ©ein®«
Kmffl Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko j HHn	podjetje, se priporoča za obila naročila
„Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic" : 81118	T. Mleknž, Ljubljana, Privoz Si. 3.
BEMHii^MaaBB—iiin......IIII......
»BasiDaBTiBisHaaBBCsjjaBBJiEiKaBEssaaHHBsasisiaiBaaBaaaaPMniiiBiniBaEa^oaaKHaaoHH
LjubSJansa, Dismajsfea c> »S« O,
Zraven fartic cerkve sc odda v bolezni, z zalogo žc stara
najem zaradi
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
pod zelo ugodnimi pogoji. Gotovine zadostuje 1000 K ostalo se lahko na mesečne obroke odplača. Proda se tudi dva lepa psa, brakirja. Naslov sc izve pri upravništvu »Slovenca«.	1591 3—1
Vjdobrepoljski župniji se je zgubi! rjav, dolg, nizek
Ljubljana, Stari trg št 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri
Videli so ga tudi v Mali Račni. Kdor bi kaj vedel o njem, naj takoj sporoči upravništvu »Slovenca«. Dobil bo dobro nagrado.	1593 2—t
Ljubljene, Eucmi trg 3 - Podružnice Deuo me^tc, Qiwni trg.
Stara, dobrovpeljana
Najmllejše milo za kožo
kakor proti pegam! = Dobiva se povsod! ■mngroBnaBmgBBHraafflan
z mešanim blagom se takoj odda v prometnem kraju na Notranjskem. Ugodni pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista. 1476 3-1
Sprejme se 1562 3-1
Za večjo trgovino na deželi se išče
kateri bi imel veselje se naučiti fotografski
obrt. Nemščine zmožni imajo prednost. R. Čufer, fotegr., Jesenice, Gorenjsko.
v SSermaa ga. PazSra, Istra posreduj© btusapSačno pri pn<a daje	ant svojih udov. Cena ji
nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje kakovost izborna.	362 o
katera bi resno hotela biti vdovcu s 5 otroci, ki je v najboljših letih, s pravico do pokojnine nastavljen uradnik, in pričakuje od doma par tisoč kron imovine, vrla soproga in pridna gospodinja, otrokom pa dobra mati (sfarost postranska stvar, prednost taki z dohodkom ali imovino), naznani svoj pravi naslov in drucje podatke pod „RešiteIjica" upravništvu „Slovenca".
1563 2—t
mešane stroke, izurjena moč posebno v nia-nufakturi.
Ponudbe z prepisi spričeval, ter z navedbo referenc in zahtevo plače je poslati pod »Trnovo 18" poštno ležeče Trnovo Notranjsko.	1514 5—1
BEl^ljliJiJ Ponudbe Ljubljana, poste restante, „Srečen otrok". 1564 3-1
• ■■■■■■■■■■■■»■■BaasiaiiDiiaaaBaanDaNiaaBsacBiiaB*
Proda se
Proda se lepa
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljiililjie iu Msrpsn v New-?rt in m
je proga
Na naših parnikih *Finland», «Kroonland», »Vadcrland*. «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton\ „Gothiand", „MarqueUc" in «Sain!and«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwcrpnoin in New-YorKom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa:
„Speoijal" Puch-kolesa.......K 150 —
„Curier" kolesa............ 115*—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66- - naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cona, kakor v tovarni! Eer prodajam brez potnikov, vsled tega vsa blago veliko ceneje.
.^mmm.M^^m COSliki ZaStOU] ill pOŽtllinO prOStO.
Ste* ^
Mg&pmmm,1&	Z odličnim spoštovanjem
Na*a proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cc-nejša kakor v Nev/-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulicc odslej St. 26, od južiiega kolodvora na levo pred znano gostilno pri • Starem tišlerju» 188 (52-1)
urar in tigovoo v Ljubljani,
Podružnice
Splfet, Celovec
sprejema vloge na knjižice in na fe-	6 / S3/
kofil račun ter je obrestu|e po čistita r&KBZ /g /Q
Kupuj8 in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem knrzn
Delniška glavnica H 3,000.000.
§
I »^Mi^atftA^^^CCTir/žCTnmfa^^jMugaa^^	sUuMBcn
Predsla»e ob nedoSjaSa in praznikih a oSs 80. in ?3a ura
Ps*©j 99EOBSOR3^. DDHBJSRA CESTA. Nasproti
w Ravarne je^oji? esnRo ssfiolo in sredo ot prožnim! Preste oŠ ddavslklk: of? 4., 5., 6t| 1 in 8. url.
i rž ©S* 3», 4-, S., 0«5 7«, 3. in 9. uri popoldne.
Cene prostora:	1 Vsak četrtek In soboto Od 3. dO G.urc pred- I SIike » dobivajo samo iz prve svet. pariSke tvor. Pathe Frfcres
" "	="	—' "	..... =	Ravnateljstvo kinemaSogralca Mt.
2613 26
vojaki do narednika 20 v.
| stave po znižani ceni. 1. prostor 20 v., II. 10 v.
Dež. lekarna pri »Mariji pomagaj
mi
Ljubljana, KeoSjeva c. B zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu j
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje HEvSEl
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano I
|Taono = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpa-1 danje las. — Cena steklenici z rabilnlm na-j vodom I K.	2700 j
I Slovita Melnsine nstoa in zobna
VftHn deluje izborno proti zobobolu In gnjl-T UUu i0bi Zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih iti cenikih. Med. Corjnacja, Hialaga, ruma itd. razpošilja po po&ti vsak dlan livukrat.
Mirano posesl
ob štajersko-kranjski meji, obstoječe iz približno 50 oralov travnikov in njiv ter iz 50 oralov mešanega zaraščenega gozda, se proda oziroma zamenja s posestvom na Kranjskem v vrednosti približno 40.000 K. Doplačilo se cvcntuclno vknjiži. Na tem posestvu se redi lahko do 35 glav živine. Poizvedbe v pisarili Peter Mateliča, Miklošičeva cesta št. 10,
_ Ljubljana. . ~
1424 3-1
VsStke zeallogn rasnih 2267
fcns&il?
ceniki od gramofonov In ploif na razpolago.
Fr. P, Zajec
urar in optikar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 2B.
3 4 ure od Maribora,
v obsegu nad 20 in pol oralov, 1473 gorica z amerikanskira aasadom, 6-1 hosta, nekaj njiv in travnikov, ter lep sadonosnik, hiša z vsem potrebnim in živina. - Proda se tudi kos v obsegu 19 ali 10 oralov.
Ponudbe na tkmi odvetnika v
Edini ugoden nakup
40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
U. J. JftrollieR n firatr
v Podčbradih, Češko.
Naročit« takoj ' — Prlporofllot Vclcc. gospod V. J. I lavliCek a bratr, Podčbrady. Zadnjo pošitjatev sem sprejel z vefeliem in se ml jc zelo dopadla Prosim, pošljite ml Se tO metrov ostankov a ...
£	SpoStovnniem
V. V. Neustyo, Uhry, 1(5, II.
'<2lrd\
DwRtajsEc» cesta 17, ILjeab!!jaet».
iS33 62-1
iz prvih tovarn Avstrije:
Burkopp, Styi»ia (Pucb), Waff«sat>ad. , v
iSJ^fai
r
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1667. Vedenj® poučujemo brezplačno.
erjevl i
rsi strojin
Ceniki zastonj in franko.
Na najvišje povelje Njegov. ^^^ c. in kr. Kpost. Veličanstva.
:: XXXIX. c. kr. državna loterija. ::
-Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice. -
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dopuščena vsebuje 18.399 dobitkov -v gotovini v skupnem znesku 513.600 kron. -
Glavni dobitek znaša
e
kron.
Srečkanje nepreklicno 17. junija 1909. Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v lotr. kolek-turah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto
F 1166 (10-1)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
(Oddelek za državne loterije).
NOVO! 90°|o manj prostora potrebujejo patentovane
:: „KOLUMBUSu ::
m sm in
^ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov ::
Termalno in močvirno Ropallsfe
Termalni vrelci 53" C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenj« s svitlobia.
Sobe od K l'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1
O X C
Ki
4=
c
>
C o
4->
a
c
<v o
C
rt >
o
u
M D
C
w
rt-
O <
p
2.
o rD 3 TC
N
P
w
rt-
O 2. 5"
5» 3 ?T O
Irg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv-=
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za štndl|e, akvarelne trda la tekočo, tompera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alomintnm v listih. Štamplll|8ko barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno la papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
Najnovejši
slikarski vzoroi ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne snhe, kemične, == prstone in rudninske barve. =
:: Priznano najboljše in najlzdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohlitene mizarja _	ln hišne posestnike Itd.	-
::	priporoča	::
Hdolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev. lakov ln steklarskega klefa. = Prodaja najboljšega mizarskega .
lima
----po aajnlšl oeni, ==
karbolineja
= samo boljše vrste, .
= gipsa =
alabaatra In stukatornega za podo-2961	barje ln zidarje.	1
: Ustanovljeno 1832. = Zahtevajte cenike! " ::
Absolutno ognlevnrne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
Dunaj, XVIII/1. mnger Gfirtel itev. 7.
Telefon 21486. 3157 26-9 Ceniki zastonj.
Dobavitelj domačih hranilnic.
Analiza dvornega svetnika prof. dr. l.udvrig v letu
sflivi
1004:
.«8" Celzija vroč vrcicc, žvcplcno močvirje neprekosTjivega nčinka pri revrai mišic in v členkih, bolečine v členku, vnetlci in /lomljenju kosti, protinu, nevtralgiji kakor Ischias itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kroničnem obolenju ledvic, katarih v mehurju, čkrofulozi, rahitis, zastrupljenju s svincem in zastrupljenju z živini srebrom itd, Zdravljenje s nitjem: pri bolezolh grla. prs, jetr, želodca, čreves. Iietuorhidij itd. Elcktrlcftcta, masaže. Zdravilišče z vsemi komforti. Popolnoma dodelan zdrav hotel s krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prvovrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., solnčnc kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo, s pršim kopcljo po Kncippu. Krasen velik park, stalna vojaška zdraviliška godba. Posebni vozovi pri naprej naročilu pri kopališkem nskrbništvu, pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnik dr. J. Matkovič.
Odlikovana z veliko zlato kolajno in Častnim znakom na mednarodni zdravniški razstavi,
Dunaj 1903 in MileniSki razstavi, Budimpešta 1900 itd. itd. 1506 5-1
Železniška postaja Zagorske železnice!
Staroznane žveplene toplice na Hrvaškem.	Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
rrosjjckte razpošilja zastonj in poštnine prosto
oskrbništvo kopališča.
Prva domača slovenska pivoma
T«le<oa t«. 210.
»V
Priporoča Biavnemu občinstvu in {spoštovanim gostilničarjem svoj© šzltc^no
m, CJalfosis ulice M12,