PoStnioa plačana x gotovini. Leto XII., žtev. 119 Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 ® 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon šL 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. Ljubljana, sreda 20. maja I93I Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva oiaca 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Kriza avstrijske vlade Velenemci so odbili predloge finančnega ministra - Dr. Schober se vrne iz Ženeve z letalom Dunaj, 19. maja. M. V času, ko se mudi poclkancelar in zunanji minister dr. Scho* ner v Ženevi, kjer razpravljajo e važnih evropskih problemih, preživlja avstrijska vlada težke čase. Notranjepolitični polo* žaj je postal zadnje dni tako zamotan, da pričakujejo vsak hip izbruh vladne krize. Jedro problema je v težavnem položaju avstrijskih državnih financ. Finančni mi* nister je sestavil obširen sanacijski načrt, za katerega bi bil potreben pristanek vseh večinskih strank. Včeraj so se ves dan vr* šila pogajanja in konference med voditelji večinskih strank, toda do sporazuma ni pri* šlo. Velenemci vztrajajo pri svojem odpot ru proti nameravanemu znižanju uradniških plač. Končno je zvezni kancelar dr. Ender postavil Velenemcem ultimat z zahtevo, naj mu do drevi sporoče obvezno izjavo o sanacijskih predlogih. Čim bo vlada prejela odgovor Velenemcev, se bo sestala k seji, da ugotovi, ali je za sprejem financ* nega programa, kakor ga je predložil fU nančni minister, zagotovljena dovoljnave* čina v parlamentu. Če bodo Velenemci program finančnega ministra odklonili, bo vlada podala ostavko. Snoči je imela vlada sejo, fci je trajala do nolnoči. Na seji je finančni minister dr. .Tuch obrazložil težaven položaj, v ka* terem se nahajajo avstrijske državne fi* nance. Po gibanju državnih dohodkov in izdatkov v prvih štirih mesecih bo znašal deficit v tekočem finančnem letu nad 150 milijonov šilingov, pri čemer pa niti ni upoštevan deficit avstrijskih železnic. V svrho kritja tega deficita predlaga financ* ni minister znižanje predvidenih proračun* skih izdatkov za najmanj 44 milijonov, preostalih 100 milijonov pa naj bi se krilo s primerno reformo podpor za brezposelne in z znižanjem uradniških plač. Poleg tega bi bili potrebni še radikalni ukrepi za šte* denje v državni upravi. Reducirati bi se moralo tudi okrog 14.000 državnih name* ščencev. Dunaj, 19. maja. d. Zvezni kancelar dr. Ender je naziranja, da se morajo na ju* trišnji seji Narodnega sveta sprejeti ne samo predlogi o reformi zavarovanja proti brezposelnosti, temvefl tudi predlogi o ukrepih za proračunsko ravnotežje. Vlada bi se v najskrajnejšem slučaju zadovolji* la, da bi napovedala predložitev sanacij* skega programa zbornici za pojutrišnjem, v četrtek. Ker je Heimatblok proti vlad* nim predlogom, brez velenemcev ni veči* ne zanje. Položaj je zato skrajno napet Odločitev bo bržkone padla po posveto* vanju vodstva velenemlke stranke nocoj v eni ali drugi smeri. Dunaj, 19- maja. g. Notranjepolitični položaj se je v toliko poostril, ker so Velenemci sporočili vladi, da pod nobenim pogojem ne bodo dopustili znižanja uradniških plač. Predložili so predloge o uvedbi samskega davka, sladkornega monopola in monopola na vžigalice, ki pa jih je vlada odklonila. Kabinet je sklenil brzojavno poklicati dr. Schobra iz Ženeve. Dr. Schober bo najbrž jutri popoldne prispel z letalom na Dunaj, da takoj prične pogajanja. Svečan krst nove nemške križarke Ob prisotnosti Hindenburga in dr.Brumnga so danes spustili v morje novo nemško križarko, ki je dobila ime »Deutschland« Kiel, 19. maja. č. Z veliko svečanostjo je bil popoldne izvršen krst nove nemške križarke. Kumoval j"} državni predsednik Hindenburg, svečanosti pa so prisostvovali skoro vsi člani vlade, vsa admiraliteta in generaliteta ter več tisoč občinstva. Ladje* delnica je bila svečano okrašena. Predsednika Hindenburga, ki s« ie pri* peljal s posebnim vlakom v spremstvu ad* minila Hannsena, so pozdravile v pristani* šču vskirane vojne ladje s častno salvo. Med ovacijami se je Hindenburg podal nato na častno tribuno, kjer ga je pozdra* vil kancelar dr. Briining, ki je naglasa!, da predstavlja nova križarka voljo nem* škega naroda, da uživa ono varnost, ki mu i o dopuščajo mirovne pogodibe, in da za* hteva popolno enakopravnost z drugimi narodi. Zaradi neke pomote so med tem pred* časno odklopili r>arnik, ki je začel drseti po spuščalnici. Zato Hindenburg ni imel več časa za svoj nameravani govor, marveč je z vso naglico izvršil krst z razbitjem sam* rjske steklenice; izlil je vino po parni* z besedami: Krstim te na ime »Deutschland«. Vozi varno v čast in po* nos nemškega naroda. Med viharnimi ovacijami zbrane množi* ce, med topovskimi streli ter ob sviranju državne himne je bila nato križarka spu* ščena v morje. Odslej bo admiralska ladja Strokovnjaki zatrjujejo, da lahko ta kri« žarka, ki je opremljena z najmodernejši« mi tehničnimi pridobitvami, brez pristan* ka izvrši pot okoli sveta. Po končani s ve* čanosti se je vršil za pozvane goste ban« ket. Parlamentarne volitve na Madžarskem Burna debata v parlamentu o vladnih vofifnih metodah — VoBtev novega čuvarja krone sv. Štefana Budimpešta, 19. maja č. Današnja seja parlamenta je bila zelo viharna V razpravi o proračunu ministrskega predsed-ništva je socialno-demokratski poslanec Peyer zelo ostro nastopil pToti vladi in zlasti zahteval, naj se uvede enaka in tajna volilna pravica. S tem, da vlada tako trdovratno vztraja na javnem glasovanju, le dokazuje, da hoče zopet »delati volitve« in da noče dopustiti, da bi prišla do izraza prava volja naroda. Ko ga je predsednik opominjal, naj govori stvarneje, je govornik še ostreje napadel vlado. Zato mu je predsednik končno odvzel besedo, kar je izzvalo pri opoziciji viharne proteste. Peyru je odgovarjal grof Bethlen, ki je pobijal njegove navedbe, ni pa niti z besedico omenil, kdaj se bodo vršile parlamentarne volitve. Socialno-demokratski organ »Nepsavac piše v zvezi s tem, da se je že včeraj vršila v ministrskem predsedništvu konferenca, na kateri so dodelili mandate vladnim poslancem. Volitve se bodo vršile v juliju, vlada pa že v naprej ve, koliko mandatov bo dobila. List zaključuje, da se bodo borili socialni demokrati do zadnje kaplje krvi proti temu sistemu in da bodo obenem opozirili inozemstvo na to, da vladajo na Madžarskem še danes srednjeveške metode. Budimpešta, 19. maja č. Na današnji seji parlamenta je bil prečitan dekret regenta Hortyja, s katerim se za 29. junij sklicujeta obe zbornici k svečani seji v svrho izvolitve novega čuvarja krone sv. Štefana, ker je dosedanji čuvar grof Ka-roly postal zunanji minister. Seja se bo vršila pod predsedstvom regenta Hortyja. Odnošaji med Anglijo in sovjetsko Rusijo NEMČIJA IN AVSTRIJA STA OSTALI IZOLIRANI Carinska unija je bila soglasno odkazana haaškemu razsodišču -Velik vtis govorov dr. Marinkoviča in dr. Beneša - Prvi sklepi o razorozitveni konferenci Parlament je odklonil predlog konservativcev, naj se v protest proti ruski politiki vlade zniža proračun zunanjega ministrstva London, 19. maja. AA. Spodnja zborni* ca ie na snočni seji z 243 glasovi proti 223 odklonila prediog konservativcev, naj se v protest proti vladni ruski politiki zniža proračun znuartjega minsitrstva. Konzerva« rivna resolucija očita vladi, da je dopusti* la. da je sovjetska vlada potom tretje in* ternaciionale kljub svečanim obljubam na* daljevala propagando proti britskemu im» periju. Ministrski predsednik Maodonald je ▼ svojem odgovoru naglasil, da gre v tem primeru za odnošaje med sovjetsko vlado in tretjo internacijonalo. Sovjetska vlada je izjavila, da ni odgovorna za delo tretje internacijonale, dočim je Anglija nasprot* nega mnenja. Nadalje je izjavil, da je nalo* ga vlade, proučiti to zadevo in da ne bo prekinila odnošajev z Rusijo, ker bi to še poslabšalo sedanj? položaj. Vlado vodijo pri tem isti razlogi, ki so vodili zunanje* ga ministra v zadnji konzervativni vladi 1. 1925. Prav tako postopata v tem ozira tudi Francija in Nemčija, ki sta imeli še slabše izkušnje kakor Anglija. Rusija opušča dumping? Washington, 19. maja. AA. Vrhovni uradniki centralne vlade so mnenja, da na« merava Sovjetska Rusija, sodeč po najno* vejših poročilih, prekiniti konkurenčni boj z državami izvoznicami kablov. Sov* jetske oblasti želijo pristopiti k medna« rodnim pogodbam o ureditvi tega tržišča in o izvoznih cenah ter bodo uvedle tudi druge »krepe za zboljšanje položaja ruskih delavcev. \Vashingtonski krogi sodijo, da bo mogoče nasprotja z Rusijo odstraniti s podelitvijo večjih kreditov in s tem, da bo Sovjetska Rusija določila za svoje pro* izvode take cene, ki jih ne bo mogoče sma* trati za dumping. Upor v brazilski kaznilnici New York, 19. maja č »Chicago Tribune« poroča iz Rio de Janeiro, da je v kaznilnici Curtiba izbruhnil upor kaznencev. Kaznilniški pazniki so morali uporabiti orožje in so 10 kaznencev ubili, 15 pa ranili. Desetina jetnikom se je posrečilo pobegniti. Volilna borba v Rumuniji Bukarešta, 19. maja. g. Volilna borba postaja vedno ostrejša. V občani Seculine v okraju Dombrovica je prišlo do težkih spopadov med liberalci in pristaši dr. Lu« pa. Ena oseba je bila ubita, ena hudo, več pa lahko ranjenih. Dr. Lupu je poslal mi* nistrskemu predsedniku Jorgi pismo, v ka* terem ga poziva, naj poda ostavko. Tudi na Sedmograškem je prišlo do spopadov. V Tileapu je prišlo do spopadov med mno» žico m orožništvom, ki je oddalo več salv. V okraju Maramures se je pričela ostra antisemitska agitacija. Vlada izjavlja, da bo energično poskrbela za varnost kandi« da tov in za nemoteni potek volitev. Ameriška vlada proti znižanju plač New York, 19. maja č. Ameriška vlada je proglasila vsako znižanje delavskih plač za nezakonito, ker nasprotuje sploS-ni kolektivni pogodbi, sklenjeni leta 1929., s k*tero so se delodajalci obvezali, da brez prejšnjega sporazuma ne bodo v nobenem primeru znižali delavska mezd, Ženeva. 19. maja č. Svet Društva narodov je končal razpravo o avstrijsko-nem-ški carinski uniji. Debata je bila danes nenavadno živahna. Kot zlavna covornika sta nastopila češkoslovaški zunanji min. dr. Beneš, ki se je odločno izjavil proti av-strijsko-nemški carinski uniji, in jugoslo-venski zunanji minister dr. Marinko*"č. ki je zahteval, naj prouči svet Društva aaro do v potem, ko bo haaško mednarodno razsodišče podalo svoje mnenje o pravni strani avstrijsko-nemške carinske unije. š& politično stran tega problema. Marinxovi-cev govor ie naletel na vsestransko odobravanje v vseh krogih Društva narodov, izvzemši seveda Nemce in Avstrijce. Francoski zunanji minister Briand ie Mar nko-čeva izvajanja še podkreDU. Po končani debati, ki je pokazala, da so velesile v presoji avstrijsko-nemške carinske u»rje popolnoma solidarne, je bil soglasno sprejet predlog angleškega zunaniega ministra Hendersona, da se predloži zadeva avstrijsko-nemške carinske unije haaškemu mednarodnemu razsodišču v skladu z ženevskim protokolom in mirovnimi pogodbami. Mnenje haaškega razsodišča bo predloženo svetu Društva narodov na prihodnjem za-sedanju, ki bo v začetku septembra. Beneš Takoj po otvoritvi današnje plenarne seje je podal predsedujoči dr. Curtius nese do češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Beneš«. Govor dr. Beneša, je bil do svoji obliki zelo miren, stvarno pa zelo oster. Dr. Beneš ie zlasti naglašal, da se pri takem vprašanju ne dajo ločiti politič ni, pravni in gospodarski-problemi. Mnenja je. da carinska unija med dvema država ma. ki sta istega plemena in imata isti Jezik, od katerih pa je ena neprimerno moč nejša od druge, ne pomeni drugega, kakor da šibkejša država izgubi svojo neodvis nost. Odstavek v dunajskem paktu, da bosta obe državi ohranili svojo samostojnost, je samo formalnost, ki ničesar ne- pomeni. Carinska unija med Avstrijo m Nemčijo ustvarja nov gospodarski in politični blok in cepi Evropo na razne gospodarske i« politične skupine. Istočasno oa ta unija tu di podira načdo maksimalnih ogodnostl, kar ho imelo za posledico, da bo nastala v Evropi carinska vojna vseh proti vsem. Za Češkoslovaško Je odločilnega pomena tudi to. da ji grozi politično in gospodarske velika škoda. Velik del češkoslovaškega izvoza v Nemčijo bi avtomatično Dretel na Avstrijo. Izhod Češkoslovaške na morje, te vodi sedaj preko dve h držav, bi prišel r nevarnost če bi vodil samo preko enega carinskega področja, ker ga je lahko one mogočiti že samo z administrativnimi ukrepi. Zato v celoti sprejema Dredlog Hendersona, naj haaško razsodišče orouči. v ko liki meri krši avstrijsko-nemška carinska unija ženevski protokol. Dr. Benešu Je odgovoril dr. Curtius, k« je izvajal, da je tudi on za Hendersonov predlog, ker se bo izkazalo da carinskl pakt med Avstrijo in Nemčijo sploh v ničemer ne krši ženevskega protokola. Avstn-ja je storila samo to. za kar ima pravico. Avstrija in Nemčija sta globoko nrepriča-ni, da služita zgolj interesom Evrooe. in ne uvidita, da bi se s tem ustvarjala kaka nova skupina. Obstoje pa v Evropi nove skupine. ki se baš sedaš ustvarjajo, kakor te n. pr. agrarni blok. ki je naperjen orott industrijskemu bloku, Avstrija in Nemčija sta od vsega početka želeli, da se spravi carinska unija v okvir evropskega sodelovanja. Ob koncu svojega govora ie Curtius ponovno protestiral oroti temu. da se Avstrija in Nemčija tretirata na način, kakor da bi bi bili kršili evropski mir. Marinkovfč V debato je nato posegel jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovie, ki je med drugim poudarjal, da ima vsak član Društva narodov pravico, predložiti svetu Društva narodov vsako vprašanje, o katerem smatra, da lahko ogroža svetovni mir. Svetovno vojno je baš izzvalo dejstvo, da neka država ni hotela predložiti znanega spora haaškemu mednarodnemu razsodišču. Svet Društva narodov ne more postopati na ta način, marveč mora predložiti sporno vprašanje avstrijsko - nemške carinske unije haaškemu mednarodnemu razsodišču, da sliši njegovo pravno mnenje. Ko bomo imeli to mnenje, bo moral svet Društva narodov proučiti še politično stran avstrijsko - nemškega načrta. Brez tega bi bilo postopanje Društva narodov polovičarsko in nepopolno. Politični momenti so v tem problemn usnd-ne važnosti in zato je neobhodno potrebno, da izreče Društvo narodov tudi o tem svojo sodbo. Na Nemce in Avstrijce je napravil govor dr. Marinkoviča zelo mučen vtis, pri vsah ostalih delegatih pa je žel dr. Marinkovič za svoja izvajanja vsestransko priznanje. Tndi dr. Marinkovidu je odgovoril nem-Ski zunanji minister dr. Curtius, ki je v glavnem najjlašal, da je napačno, če se slika Nemčija kot rušiteljica miru, čeprav v prikriti obliki. Nemčija je odkritosrčen pristal evropskega sodelovanja in želi carinsko unijo 7. Avstrijo razširiti na vso Evropo Ne more se strinjati z mnenjem dr. Marinkoviča, da bi Društvo narodov potem, ko bo že haaško razsodišče izreklo svoje mnenje o avstrijsko - nemški carinski uniji, moralo razpravljati o nekaki politični strani te pogodbe. Ko bo haaško razsodišče odobrilo načrt carinske unije med Avstrijo in Ne.nčijo. bo kvečjemu potrebna razprava še e gospodar- ski strani tega problema, ki pa že ne spada več v delokrog Društva narodov. Briand V debato je nato ponovno posegel francoski ziunanji min. Briand, bi je prit dil izvajanjem in predlogu dr. Marinkoviča, na-glašajoč, da je postalo vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije že od vsega početka evropsko vprašanje. Osebno zaupa Avstriji in Nemčiji in veruje, da resno pojmujeta evropsko sodelovanje, *kar sta obe drža/i tudi že pri drugih prilikah naglasili, n^d/omno pa je, da ima avstrijsko -.nemška carinska unija tudi politično ozadje. Društvo narodov bo gotovo podprlo s vsemi svojimi silami vsako stremljenje, ki stremi za tesnejšim gospodarskim in političnim sodelovanjem evropskih držav in se Nemčiji in Avstriji od te strani ni ničesar bati. Zato ne razume, zakaj se dr. Curtius protivi taki razpravi v okviru Društva narodov. 2e dosedanja debata je dovedla do tega, da sporni problem ni več zadeva, ki se tiče samo dveh; vprašanje je bilo dvignjeno na višji nivo. Nacf-jonalno samoljubje se mora povsod zapostaviti. O vseh vprašanjih se mora razpravljati s stališča mednarodnih interesov. V tem ni za noben narod kaj ponižujočega, ako le ima odkrito voljo za sodelovanje in trdo namero, da ne bo storil ničesar, kar bi motilo svetovni mir. Soglasen sklep Dr. Curtius je na izvajanja Brianda odgovoril, da svojim lastnim političnim obrazložitvam nima ničesar dodati, vendar pa odgovarja na kratko še enkrat o historičnih paralelah, ki jih je Briand zopet omenil, da njegove obrazložitve nimajo samo teoretičnega pomena. Po končani debati je bil soglasno sprejet Hendersonov predlog. S tem je bila iavna seja zaključena, nakar je sledila tajna seja Tajna šefa V tajni sedi je bi® razčiščen velik kompleks vprašanj, ki se tičejo t plavnem svetovne razorožitvene konference. Diplomat* Ska pogajanja so se končala s tem, da j« •vet Društva narodov naprosil angleškega zunanjega ministra Hendersona, naj pre. vzame predsedstvo razorožitvene konforen- ce. Henderson je na to pristal, končna odločitev pa je odvisna od angleške vlade. Za sedež zasedanja razorožitvene konference je bila določena ženeva, čeprav so Angleži želeli, naj bi se konferenca vršila * Londonu, predlagana pa sta bila še DuuaJ ln Barcelona. Pritožbe erdeloskih Madžarov so bile o<1-sta/vljene z dnevnega reda, ker se je rumunska vlada obvezala, da bo do prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov je-šila ta spor z direktnimi pogajanji s prito* alkl. , : .,a Odgoditev do Jeseni Berlin, 19. maja. d. Po mmenjra poučenih' krogov bo moglo haaško mednarodno raz-sodišče izreči svoje mnenje o avstrijsko-nemškem carinskem načrtu šele do jeseni, nakar bi padla končna odločitev o njem meseca septembra in oktobra. Pri teui je treba upoštevati tudii dejstvo, da mor* svet Društva narodov proučiti tndi francoski načrt, kar se bo bržkone zgodite na ta način, da bodo predvsem imenovane trf komisije za tri različna vprašanja, ld vsebuje ta načrt, namreč za preference, za kartele in za kredite. Pri vseh teh posveto-vanddh, ki bodo prav tako trajala do jeseni, bo sodelovala tndi Nemčija. ženeva, 19. maja. d. Kakor ss dozoava^ se bo po odločitvi haaškega razsodišča sestal odibor, ki bo proučil vsa vprašanja carinske unije. Ta odibor bo moral predložiti svoje .poročilo do septembra Ženeva, 19. maja. AA. Avstrijski podka**-eelar dr. Schober je izjavil zastopnika š-vi-carsike brzojavne agenture, da bo Avstrija vstrajala sa svodem stališču v vprašan m carinske zveze z Nemčiijo, ker je to edina pot, da rešd svoje gospodarske težkoče. ženeva* 19. maja č. Italijanski zuianfl minister Grandi je imel danes dolgo konferenco s sovjetskim ljudskim komisarjem Litvmovim. V diplomatskih krogih pripisujejo tej konferenci veliko važnost ter domnevajo, da gre za še večjo poglobitev odnošajev med Italijo in Rusijo. Henderson in Litvinov o svetovni fcrizf Nastop angleškega in sovjetskega delegata v evropskem odboru - Henderson proti kopičenju kapitala - Sovjetski recepti ženeva, 19. majja. s. V ervropskem odboru je Henderson popoldne imel velik govor o gospodarski krizi. Nešteti milijoni kapitala, je dejal, leže danes brez koristi v tresorjih bank, dočim nima več sto milijonov ljudi najpotrebnejšega za življenje. K poostritvi krize doprinašajo zlasti oborožitve. Največji del Evrope zahteva danes kredite, toda države, ki imajo danes mnogo kapitala, držijo svoj denar bojazljivo v evojdh tresorih. Henderson je izrazil upanje, da se bo predlagana pomožna akcija poljedelskih kreditov izvedla še pred za-ključltvijo razprav v evropskem odboru. Vsi narodi stremijo Ie za tem, da se za ščitijo proti izvozu tujega blaga Kljub temu zahtevajo glavni upniki, da se jim vrnejo dolgovi, odklanjajo pa sprejem blaga svojih dolžnikov. Preden bo prepozno, mora priti do znižanja carin in do odstranitve trgovskih zaprek. Pri tem se bodo morali ponoviti prejšnji poizkusi, ki so se napravili s splošnimi trgovskimi pogodbami V ta namen Je Henderson predlagal ustanovitev 13-članskega pododbora, ki bo proučil razne predloge ter do pojutrišnjem o tem poročail evropskemu odboru. Ženeva, 19. maja, d. Na včerajšnji raz* pravi evropskega odbora o gospodarski kri* zi je ruski ljudski komisar Litvinov (kakor smo že včeraj kratko poročali) izjavil v svojem govoru, da se Sovjetska unija ude* ležuje razprav tega odbora, čeprav doživ* Ija v sedanjem trenutku nepričakovan raz* voj svojega lastnega gospodarstva. To dej« stvo seveda ne pomenja, da bi Sovjetski uniji ne bilo treba upoštevati obstoječe krize v Evropi in da bi ne bila od nje pri* zadeta. Rusija je zainteresirana na evroip* ski gospodarski krizi predvsem zaradi ko* 'ubanja cen, ki vpliva na Rusijo, kakor tudi zaradi načrtov, ki se pod pretvezo krize v cono na novo pojavljajo proti njej. Po niegovem mnenju bi bila predvsem naloga odbora, pobijati specifične vzroke sedanje krize, ki obstojajo predvsem v zvišan ih davčnih bremenih zaradi nepopustlijivega militarizma, proti kateremu tudi priprav* lialna razorožitvena konferenca ni mogla n'če«ar ukreniti, nadalje zmrači- osnovanja militarističriih skupin, ki dele Evropo v več taborov, v naraščanju protekcijonizma. r reparacijskih plačilih in medzaveznišikih zadolžitvah ter v neenaki razdelitvi zlatih rezerv kot posledice. Vse te okoliščine so ustvarile v Evropi atmosfero politične re* gotovosti, ki vpliva neugodno na kreditno politiko bank in ki se ojačuje z neprestano protisovjetsko kampanjo Sovjetska unija je mnogo pripomogla s svoiimi obsežnimi naročili ori industrij kapitalističnih drž^v za omilienio krire v brezposelnost;. 50 do 75 odst. izvoza strmine industrije v Nemčiii. Avstriji in Angliii je i»merjenesa v Rusijo, razen tega pa na prim.-r tudi 23 odst. nemškega izvoza kme* tijisikih strojev. Kar se tiče ruskega iervoza, je napačno, če se označuje z dtimspingom. Sovjetska unija smatra za potrebne v sv-e« tovni trgovini ne visoke, temveč nizke ce* ne, ker obstoja edino sredstvo za omiljenje krize v ukrepih za povzdigo kupne moči širokih slojev. Francoski predlofl; imajo za to povsem nasproten ciljj, Tazšrriti 6istem mednarodnih organizacij za zagotovitev previsokih monopoliziranih dobičkov na nova področja Potreben bi bil mednaroden dogovor, p« katerem bi bile države dolžne, da bi svo« jih proizvodov ne prodajale na domačem trgu za višje cene kakor na svetovnem. Litvinov je nadalje kritiziral preferenont sistem, čigar pravi pomen more obstojafri le v diskriminaciji gotovih držav, m je predlagal, naj bi 6e vse države obvezale, da bi v medsebojnih gospodarskih odno« ftajih postopale enakomerno. S tem pa naj bi se ne omejevala suverena pravica zgodo* vinsko in gospodarsko Skupaj spadajočih držav do sklepanja kakšnih unij. Na koncu je označil dogovor o odpoved? diskriminaciji v mednarodnem trgovinskem prometu, kakor ga je predlagal, kot neka* ko vrsto gospodarske pogodbe o nenapa« danju. Izrazil je upanje, da bo njegov pred* log ustvaril vsaj mnenje, da ne goji Sovjet* ska unija nikomur sovražnih namenov. Sklicanje evropske gospodarske konference Pariz, 19. maja AA. Po francoskih poročilih iz ženeve nameravajo sklicati proti koncu poletja veliko evropsko gospodarsko konferenco. Tako so sklenili v načelu na snočnji seji zunanjih ministrov. Nadalje poročajo, da bodo predložili posebnemu pododboru razne gospodarske načrte za omiljenje gospodarske krize, ki bo moral proučiti vsak načrt posebej ter izdelati na osnovi teh načrtov nov skupni osnutek, ki bo služil za temelj razprav na poletni gospodarski konferenci. Pogreb Viktorja Dyka Praga, 19. maja h. Truplo Viktorja Dv* ka so položili danes v Pantheon narodne« ga muzeja. Jugoslovenski poslanik dr. Kra« mer je položil na krsto krasen velik venec s trakovi v jugoslovenskih državnih bar* vah in z napisom »Velikemu prijatelju Ju« goslavije! — Jugosiovensko poslaništvo ▼ Pragi.« Praga, 19. maja č. Na mesto umrlega senatorja Dyka pride v češkoslovaški senat dr. Ivan Kapras, profesor češkega prava na pravni fakulteti Karlove univerze, če bi odklonil mandat, pride na njegovo mesto ga. Zabrocka, žena uradnika iz Prage, ali pa sodni svetnik HartL, predsednik Zveze češkoslovaških sodnikov, Rezultati v ženevi Ljubljana, 19. maja. Na današnji seji sveta Društva narodov je bil soglasno sprejet predlog angleškega zunanjega ministra Henderso-na, da se zadeva nemško-avstrijskega carinskega pakta izroči razsodišču v Haagu. S tem je formalna odločitev o vprašanju; ali je ta pakt v skladu z .mednarodnimi obveznostmi, ki jih ima zlasti Avstrija iz ženevskega protokola, odgodena do jeseni. Dejanska odločitev o vprašanju, ali je nemško-av-strijski pakt v soglasju z interesi miru in prijateljskega sožitja med evropskimi narodi, pa je v Ženevi že padla. Današnji dan je izpopolnil sliko, ki se je od vsega početka ženevskega zborovanja v glavnih obrisih pokazala. Vsi evropski narodi so strnjeni proti berlinsko-dunajskemu projektu ter instinktivno čutijo, da pomeni ta projekt, ako bi se uresničil, pričetek novih nedoglednih perturbacij na našem kontinentu. Nemčija in Avstrija sta ostala izolirani in vse njune nade na nesoglasja med za-padnimi velesilami so se izjalovile. Kako neumna je bila deloma nemško-av-strijska taktika v 2enevi, je razvidno iz malenkostnega, toda karakterističnega dejstva, da se je g. Schober v svojih govorih dosledno posluževal angleškega jezika, misleč, da bo s tem dosegel posebno dopadenje g. Hendersona. Berlin in Dunaj se sedaj o tem ne varata več, da bi bila realizacija carinskega pakta mogoča le proti odporu in v borbi s celo Evropo. Današnji dan je v Ženevi prinesel višek debate in to predvsem po zaslugi obeh zastopnikov Male antante, zunanjih ministrov dr. Marinkoviča in dr. Beneša, ki sta v svojih velikopoteznih govorih analizirala gospodarski in politični značaj nemško - avstrijskega aranžmana. Razgalila sta politični ka-Takter problema, proti čemer so se bili Avstrijci in Nemci baš do zadnjega tako uporno borili. Dr. Curtius je še včeraj kar najostrejše odklonil zahteve, da bi se tretirala tudi politična stran nemško-avstrijskega projekta. Dr. Marinkovič ima še posebno zaslugo, da je jasno pokazal predsedništvu Društva narodov, do kakih posledic lahko vodijo metode, ki sta jih izbrala Berlin in Dunaj. Njegov govor je danes tvoril senzacijo v Ženevi in izzval ostro repliko dr. Curtiusa, toda Briand je tudi s svoje strani ob pritrjevanju ogromne večine potrdil točnost Marinkovičevih izvajanj. Vendar so dosedanji ženevski rezul tati zadovoljivi le z negativnega stali šča. Niso pa prinesli tega, kar današnia gospodarska kriza Evrope zahteva in kar mora biti najučinkovitejša obramba proti nemško-avstrijski unija; niso pokazali Evropi gospodarskega načrta in pozitivnega sredstva za rešitev sološ-ne krize. Evropa pa se samo z nekaterimi negativnima rezultati ne more trai-no zadovoljiti. Ako se dajo formalne odločitve v nemško-avstrijskem paktu od-goditi do jeseni, pa se odločitve v svrho izboljšanja gospodarskega stania, zlasti vzhodnih agrarnih držav ne daio odgoditi do jeseni. Poglavje za sebe je vloga, ki jo je Avstrija zopet to pot igrala v Ženevi. Zelo poučna je za vso evropsko javnost. Avstrija je namreč zopet odnesla dobiček, saj je dobila dovoljenje za posojilo 150 milijonov šilingov, da sanira Kreditanstalt in pokrije svoje proračunske deficite. V Ženevi so države pokazale napram Avstriji veliko blogohot-nost kljub teniu, da se sedaj splošno vidi, da Avstrija živi, se ponaša in trosi tako, kakor da bi bila država z najmanj 50 milijoni prebivalcev. Propaganda Avstrije, da sosedje nočejo prispevati za življenje Avstrije in da nočejo kupovati njenih produktov, v Ženevi tudi ni imela uspeha. Že minister Demetrovič je svoj čas v odgovoru dr. Schobru navedel celo vrsto dejstev, ki dokazujejo, kako malo razumevanja ima baš Avstrija za svojo lastno gospodarstvo in za gospodarski položaj v Evropi. Z današnjim dnem v Ženevi moremo biti zadovoljni. Pokazala se je zopet popolna solidarnost Male antante in s krepkim optimizmom smemo pričakovati, da bodo kmalu sledili tudi pozitivni rezultati. Volitve v Egiptu Volitve v Egiptu so prinesle z:nago vla« di. Drugače seveda ni bilo pričakovati, saj se doslej absolutno gospodujoča r.acijomal« na stranka vafdovcev sploh ni udeležila •voiitev in prav tako tudi ne Iiberali, druga pomembnejša stranka. V takih pogojih se tedaij volilni rezuitat sploh ne more pre« cenjevatj po tem, kdo je dobil večino od« danih glasov, marveč povsem drugače. Vafd, to je nacijonalna stranka, ki pred« «tavlja politično dedšeino po pokojnem vo« ditelju Zaglul»pašj in živi prav od te tra« dieije, je prišla za režima svojega sedanjega voditelja Nahas paše iz razlogov, o katerih • smo svojčas že pisali, v konflikt s kraljem, kar je imelo hude posledice. Kralj Fuad in novi ministrski predsednik Sidki paša sta razpustila parlament in spremenila ne» katere določbe ustave, med tem tudi vo« lilni red. Na tej osnovi je mogel Sidki paša ta7ipisati in izvesti volitve v novo zbornico. Vafdovci in z njimi vred liberalci niso hoteli priznati novega 6tanja. niti volitev, ki so jih sklenili bojkotirati. Svoj sklep so izvedli do kraja; obe stranki sta proglsili abstinenco za svoje pristaše. S tega vidika moramo preojatj volitve in njihove rezultate. V logiki opozicijonalnes ga stališča bi bilo že to, da bi opozicija 6 silo presrečila izvedbo vladnih ukrepov, temelječih na popravljeni ustavi. In res so mnogi pričakovali, da izbruhne v Egintu upor, ki pripomore opziciji do vlade. Nič takega 6e ni zgodilo, prišlo je samo do več« jih ali manjših nemirov v nekaterh večjih krajih, ki pa jih je mogla vlada brez poseb« nih težav zatreti. Pokazalo se je jasno, da nezadovoljneži ne razpolagajo z nikakim orožjem niti z drugimi potrebnimi pripra« vami: brez tega pa se ne delajo revolucije. Drugo, legalno in mirovno sredstvo v bo« ju zoper vlado je imela opozicija v volil« nem bojkotu 6amem. Uspeh bi se moral pokazati na ta način, da bi se 6amo ne« znatna manjšina volilcev udeležila volitev, s čimer bi se vladi izpodnesla moralna ba« za in bi morala priznati, da se je večina volilcev molče izrekla zoper njen režim. Kakor pa zatrjujejo poročila, se tudi ta re« zultat ni pokazal, marveč je prišla večina volilnih .upravičencev vendarle k volitvam, kjer seveda ni glasovala za opozicijo. S tem bi imeia vlada Sidki paše zado* ▼oljujoč uspeh. Spremenjeni volilni red je poskrbel za poglavitno, za ostalo je pripo« mogel vladni aparat. Seveda se ne sme končno prezreti, da v Egiptu še nimamo opravka s politično prosvetljenimi množi« cami. 6aj pripada tu nepismenim še nad 90 odst. prebivalstva. V takih pogojih je vafdovska stranka zbrala na svojo stran široke množice največ z negativnimi ar« gumenti; taka stranka na se da težko dr« žati v trdni in enotni fronti, ako leže nad vodstvo in ves itak skromni organizacijski anarat krepka pest režimskega pritiska. Zato so poznavalci razmer že pred vo« lit vami napovedovali, da bo opoziciia tež« ko prestala preizkušnjo, m smatrali, da proglasitev volinega boj'Wa ni bila naj« srečnejša taktika Novice Iz Moskve Moskva, 19. maja. AA. Izvršilni odbor Sovjetske Rusije bo podelil Ljeninov red in rdečo delavsko zastavo onim tvornicam v Ljeningradu in v Moskvi, ki so v dveh in pol leta dokončale svoj« prvotno za pet let predvideno delo. Z istim redom bodo odlikovani nadalje inženjerji in delavci, ki so se odlikovali s posebno vnemo. Moskva, 19. maja. AA. 15. junija bo otvorjeno izredno zasedanje znanstvene akademije. Prve seje bodo v Ljeningradu, zasedanje pa bo zaključeno v Moskvi. Akademiki bodo oredavali tudi v ljudskih kulturnih domovih. Moskva, 19. maja. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo prispel v Ljeningrad pred poletom na severni tečaj, najbrž konec julija. Preosnova belgijske vlade Bruselj, 19. ma.ij. AA. Danes je prišlo nenadoma do že dolgo pričakovanih izpre« memb v belgijskem kabinetu. Ministrski predsednik Jaspar je odložil ministrstvo za kolonije in prevzel notranje ministrstvo. Notranji minister je pa prevzel ministr« stvo za kmetijstvo. Za kolonialnega mi« nistra je bil' imenovan dosedanji generalni tajnik ministrstva za kolonije. Prosvetni minister Vautier je odstopil in je bil za» menjan z liberalnim poslancem Petit« jeanom. Tcscanini in fašisti Milan, 19. maja. AA. V gledališču Scala je priredilo občinstvo Toscanisiju burne ovacije. Prisotni fašisti so proti temu sil« no protestirali, nakar je nastala v gleda« lišču splošna zmešnjava. Morala je inter« ✓enirati policija, ki je vzpostavila mir in aretirala 20 dijakov. Velike stavke na Poljskem Varšava, 19. maja, AA. V premogovnem ozemlju Dombrova je zapustilo delo 40.000 rudarjev, ker so jim hoteli znižati plače. V borislavskem okraju so delavci v tovar* nah olja proglasili za četrtek splošno stav« ko. V vsej Poljski so šoferji avtomobilov proglasili splošno stavko v protest proti novim taksam na avtomobile. Tudi občin« ski in državni nastavljenci so imeli več shodov, na katerih so protestirali proti znižanju plač za 15 odst. Raznesla se je vest. da bo vlada glede na sedanji položaj sklicala še ta mesec parlament. Stavke v Belgiji in Franciji Bruselj, 19. maja. AA. Stavka tipogra-fov v Bruslju se nadaljuje. Listi izhajajo skoro v nezmanjšani velikosti. Bruselj, 19. maja. AA. Tekstilno delavstvo v severni Franciji je sklenilo stopiti v stavko. Stavkajočih delavcev bo 125 tisoč. Pariz, 19. maja. AA. Velika parobrodar-ska družba »Peninsular and oriental« naznanja da bo znižala svojim nameščencem plače. Ta ukrep utemeljuje z depresijo trgovine in pomorskega prometa. Tudi druge družbe nameravajo slediti tem sklepu. Darežljivost Londončanov London, 19. maja. AA. Leta 1930. so zbrali po londonskih ulicah v razne dobrodelne namene 264.631 funtov steriingov (nad 70 milijonov dinarjev). Zaroka bolgarskega princa Cirila Berlin, 19. maja č. Brat bolgarskega kralja knez Ciril se je zaročil z nadvoj-vodinjo Kylo, hčerko velikega kneza Cirila, pretendenta na ruski prestol. Reforma angleškega zavarovanja proti brezposelnosti London, 19. maja. Komisija za reformo brezposelnega zavarovanja je predložila zbornici poročilo, v katerem priporoča znižanje brezposelne podpore in povišanje zavarovalnih prispevkov, ker je po mnenju komisije samo na ta način mogoče sanirati to zavarovanje, ki ie visoko pasivno i-n zahteva od države ogromne žrtve. Državni proračun je že tako obremenjen, da ne prenese teh izdatkov brez povišanja davkov, kar pa je v sedanji gospodarska krizi neizogibno Snowden ozdravel London, 19. maja AA. Zakladni minister Snowden je v razgovoru z dopisnikom »Daily Heralda« odločno zanikal vesti o svojem bližnjem odstopu. Dejal je, da se še nikoli ni počutil tako dobro kakor sedaj in da se bo udeležil jutrišnje seje ministrskega sveta. Končno je dejal, da še vedno proučuje državni proračun in da želi. da bi bil proračun sprejet kakor običajno. Priprave za pogreb ministra Drinkovica Beograd, 19. maja. AA. Krsto s truplom pokojnega ministra dr. Mateja Drinkovica odpelje vlak z Dunaja danes ob 21.15 ter prispe v Zagreb jutri, v sredo ob 7. zju» traj. Krsto s pokojnikom bodo izpostavili v umetniškem paviljonu. Fogreb bo v če» trtek. Ob 8.30 bodo prenesli krsto s trup« lom pred paviljon, kjer bo govoril pred« stavnik vlade. Od paviljona pojde pogreb' ni sprevod na Mirogoj, kjer bodo govo« rili po en predstavnik vseh ministrstev, v katerih je bil pokojni dr. Mate Drinkovič resorni minister. Za mesto Zagreb bo go« voril župan dr. Stjepan Srkulj, razen njega pa še drugi govorniki. Pogreb se bo vršil na državne stroške Mestna občina zagreb> ška je določila za posmrtno bivališče po» ko.jnega dr. Mateja Drinkovica častno grobnico. Zagreb, 19. maja. n. Obitelj dr. Drin* koviceva je sprejela mnogobrojne sožalne izjave, v prvi vrsti od Nj. Vel. kralja, predsednika ministrskega sveta, bana sav« ske banovine, ministra dvora, ministra dr. Švrliuge in gospe, ministra Uzunoviča. nadškofa dr. Bauerja, bana primorske ba* novine ter od zastopništev mnogih dalma« tinskih mest. Velik letalski miting v Zagrebu Zagreb, 19. maja. n. Za letalski mi« ting. ki se bo vršil v zvezi z razstavo za» grebškega Aerokluba, je najavljen tudi pri« hod avstrijskih, češkoslovaških, francoskih angleških in remških letalcev, dalje s po« sebnim avijonom prihod župana mesta Plzua. Poveljnik zagrebške zrakoplovne bri* de je bil danes v družbi nredsednika Aero«kIuba pri nadškofu dr. Bauerju. k' ie bil naorošen. da osebno izvrši slovesen krst avijona zagrebškega Aero«kluba. Le» talo bo krščeno v nedeljo ob 12. Angleški poslanik na lovu v Kamniških planinah Ljubljana, 19. maja AA. Angleški po« slanik na našem dvcru g. Henderson je bil te dni v spremstvu direktorja šumske uprave v Ljubljani g. inž. Božiča in rav* natelja dvorskih lovišč inž. Dimnika na lo\ u v Kamniških nlaninah. Poslaniku Hendersonu je bila lovska sreča mila, kai« ti ustrelil je izredno lepega ruševca. S snočnjim brzovUkom se je poslanik Hen« derson vrnil v Beograd. Upokojitev državnih svetnikov Beograd, 19. maja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog predsednika ministrskega sveta upokojena državna svetnika Ilija Gjukanovič in Milisav Rajčevič; obenem sta bila-odlikovana prvi z redom sv. Save I. stopnje, drugi pa z redom sv. Save II. stopnje. Jugoslovenska vojaška delegacija pri rumunskem kralju Bukarešta, 19. maja g. Kralj Karol je danes sprejel jugoslttvensko vojaško delegacijo pod vodstvom majorja Blaža Vrbi-ce, ki mu je izročila insignije 54. pešadij-skega polka, za čigar imejitelja je bil imenovan. Glavna skupščina zagrebške borze Zagreb, 19. maja n. V četrtek 28. t. m. se bo vršila ob 18. v borzni dvorani 12. redna glavna skupščina zagrebške borze. V tiskanem poročilu, ki ie izšlo te dni, javljajo, da je imela borza 15. aprila t. 1. 608 članov. Samomor dijaka Beograd, 19. maja p. Davi so našli ob železniški progi 7 km od čukarice popolnoma razmesarjeno človeško truplo. Uvedena preiskava je ugotovila da gre za nekega Milana Nikoliča, dijaka srednje tehnične šole v Beogradu. Iz pisma, ki so ga našli na njegovem stanovanju, izhaja, da je šel dijak prostovoljno v smrt. Zasliševanje prič v zagrebškem procesu Zaslišane priče zelo obremenjujejo glavne obtožence, ki pa trdovratno oporekajo vsa prejšnja priznanja Zagreb, 19. ma\ia n. V procesu proti Hra-niloviču in tovarišem se ie danes nadaljevalo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan železniški uradnik Makso Slejko. ki ie kot strokovnjak pregledal železniško prosro v Veliki Gorici kjer je bil izvršen atentat na železnico pri malem mostu. Priča ie izia-vil. da je bilo škode vsega skupaj 500 Din n to zato. ker je razstrelivo razgnalo samo neko pločevinasto ploščo. Predsednik: Kaj mislite, ali je bilo razstrelivo postavljeno na orimernem mestu, ako se je hotel razrušiti železniški most Priča: Ni bilo na dobrem mestu, ker le bilo nastavljeno, poldrugi meter od mosto-vega nosilca. Predsednik: Ali bi se mogel vlak iztiriti zaradi tega atentata. Priča: Mogel bi se zlasti simplonski eks. pres. toda bila je sreča, da sta prepeljala pred njim dva tovorna vlaka, ki sta odrinila ploščo s tračnic na znotraj in io je Dotem simplonski ekspres vrgel s cKoge. Priča Mato Jurman, ki stanuje v bližini atentata, je pripovedoval, da je slišal oko-ii 2. ponoči eksplozijo. Ko je šel \z hiše do gledat, kaj se je pripetilo, je opazil železniški most zavit v dim. Ko je šel črni vlak jreko mostu, je priča slišal, kako je lokomotiva s svojimi kolesi lomila nekakšno železje. Šel je bližje pogledat ter ie našel raztrgano ploščo jn železniški prag. Nemudoma je to javil na kolodvoru v Velik: Gorici. Za nj"m sta bila zaslišana dva že'eznl-čarja ki sta šla prva pogledat na kraj atentata. Pripovedujeta, da sta našla pod mostom vžigalno vrvico in ogorele vžigalice, z mosta pa je vodila človeška s'.ed na polje. Predsednik: V kakšno smer je Šla ta sled? Priča: Proti Odri. Kakor znano, trdi obtožba, da je atentator do dejanju pobegnil k Pospišilu. ki se je nahajal v Odn pri svojti materi Sledilo je zasliševanje Driče Marije Po-spišilove. matere pobeglega Zvonimirj3 Pospišila. Predsednik: Ničesar vas ne bom vprašal. kar se tiče vašega sina. ker ste se po-služili ugodnosti zakona in nočete pričati, vendar pa mi povejte, če ie kdo prihajal k vašemu sinu v Odro? Pospišilova: Prihajal je neki mladenič, ki ga je moj sin klical za Joža. Pomagal mu je pri urejevanju avtobusa. Nisem vi- dela. da bi bil ta mladenič kdaj kaj prinesel. Predsednik je soočil go. Pospišilovo s Križnjakom. Priča ie izjavila, da je bil »ni mladenič podoben Križnjaku. da pa ie bil bolj črn. Sličen mu je do glasu, zdel na se j; je nekoliko manjši, kakor ie Križ-njak Predsednik: Križnjak ali so vas klicali Joža? Križnjak: Pospišil m: ie dejal, dokler sem bil še učenec »črni loža« Nato sta bila zaslišana policijska agenta Mirko Markovič in Jerko Anzulovič. Pono či 30. oktobra, ko sta pred tovarno Sie mens ubila Babič in Pospišil detektiva Koča in ranila drugega detektiva sta šla priči v zasedo v stanovanje Pospišilovo v Laško ulico 65. Detektiva pravita, da sta tam čakala okoli dve uri do pol 10. zvečer. Misleč, da prihaja Pospišil, sta nato na vratih aretirala obtoženega Križnjaka ter mu vzela revolver, ki ga je imel za pasom. V njegovi listnici sta našla dve razglednici naslovljeni na Babiča in sta zbog tega mislila, da imata pred seboj Babiča Na vprašanje, kdo je, je aretLranec odgovoril: »Jaz nisem Babič, jaz sem Križnjak. Ti karti eem hotel poslati Eabiou z Dunaja, ko sem bil tam, pa sem jih prinesel seboj v Zagreb.« Obe priči pravita, da je povedal Križnjak na vprašanje, kje je Babič Ln Po spišil, da sta odšla h Horvateku v Petrovo ulico, kjer ju bo Horvatek skril v svojem stanovanju. Tako je policija spoh dozmala, za vso stvar baš preko Križnjaka Zato so šli drugi detektiva v Petrovo ulico v zasedo, kjer je nastalo drugo streljanje, ko je bil ubit detektiv Trenski in ranjen stražnik Blagovič. Soočen s pričama je dejal Križnjak, da ni res, kar govorita. Res pa je, da sita mu grozila in pričela njemu pod noge streljati ln je zato pripovedoval izmišljene stvari. Priče namreč izpovedujejo, da je Križnjak takrat rekel, da obstoja organizacija, ki ima nalogo pobiti predstavnike oblasti. Predsednik: Joli res, da je kdo streljal, ko ste aretirali Križnjaka? Priča Anzurovič: Nehote sem Lzpalii en strel takrat, ko smo zvezali Križnjaka Ko sem mislil, da ne bom potreboval več revolverja, sem ga vtikal v žeip in se mi je pri tem sprožil. Če-prav so se branilci protiviM žanri-Gegi prič, je sodišče zapriseglo vse priče. Jutri se bo nadaljevalo zasliševanje prič. Za kmetijski napredek v gornjegra jskem srezu Gornji Grad, 17. maja. V prostorih posojilnice v Gornjem gradu se je vršila seja sreskega kmetijskega odbora pod predsedstvom načelnika župana g. Martina Steblovnika. Seje so se udeležili tudi gg. sreski načelnik Matko Kandrič, sreski vet. ref. F. Samec, sreski podšumar A. Majcenovič, poročevalec sreski kmetijski referent Novak, 8 odbornikov in 2 delegata. Načelnik Steblovnik je po pozdravu razložil važne naloge, ki jih bo v bodoče imel odbor na polju pospeševanja kmetijstva. Treba bo posvetiti veliko pažnjo poleg gozdarstva tudi živinoreji in sadjarstvu kot najvažnejšim virom dohodkov tukajšnjega kmetovalca. Glavni namen seje je bilo sklapanje o sestavi proračuna iz lanskih in letošnjih občinskih kmetijskih skladov. Poleg upravnih stroškov, ki so predvideni v višini 5000 Din, se je določilo za pospeševanje poljedelstva in travništva 15.000, za živinorejo 30.000, za sadjarstvo in vinarstvo 10.000, za gozdarstvo 5000, za kmetijsko izobrazbo in zadružništvo 6000, nepredvideno 3000 Din. Celotni proračun za poslovno leto 1931 iznaša okroglo 74.000 Din. Neizčrpane postavke ostanejo za prihodnje leto, ker bo proračun za 1932 znatno manjši. V proračunu predvidene podpore k nabavi umetnih gnojil, semen, k ureditvi gnojišč, vzdrževanju bikov plemenjakov itd. se bodo nakazovale na podlagi predloženih prošenj po odobritvi sreskega kmetijskega odbora. Prispevki za prigon bikov na letošnje licencovanje se bodo izplačali v najkrajšem času. Soglasno se je sklenilo, da se že letos v primernem kraju sreza ustanovi sreska drevesnica, kjer se bo vzgajal prepotreben sadni naraščai. Isto tako se bo izvedlo v čim večjem ob-sesru cepljenje svinj, za kar se je določil potrebni znesek. Razpravljalo se je nadalje o razstavi živine, ki naj bi se priredila s pomočjo podpore kr banske uorave sreskega kmetijskega odbora in drugih lokalnih faktorjev letošnjo jesen za ves srez na najbolj ustrezaiočem mestu. Nazadnje se je soglasno sklenila resolucija, da se zajec označi kot- škodljivec in da se po zgledu sreza Maribor levi breg odpošlje zadevna prošnja ministrstvu poljedelstva Mednarodni kongres odvetnikov Bruselj, 19. maja. AA Tretji kongres mednarodne advokatske zveze je končal svoje delo v Louxembourgu, Izmed 14 držav, ki so članice zveze, so prisostvovali kongresu zastopniki 11 držav. V toku zasedanja kongresa so skleipali o 10 važnih vprašanjih, ki bo bila na dnevnem redu. Med njimi je bilo vprašanje pravnih ukrepov proti agresivni vojni, predlog o ustanovitvi mešanega mednarodnega sodišča, ustanovitev posebnih razsodišč za izgon tujcev, razširitev advokatskih pravic pri vseh sodiščih itd. Našo državo so zastopali na tem kongresu gg.: dr. Ivo Politeo iz Zagreba, dr. štefanovič iz Beograda Ln dr. Po-pov i č iz Beograda Poročilo francoskega odivetnika Saran-da, ki je vsebovalo predlog o mednarodnem sodišču, je sprejel kongres s posebnim zadovoljstvom. Sprejel je tudi predlog jugo-slovenskega delegata dr. Štefanovima o preprečitvi agresivne vojne. Jugoslovenski advokat dr. Politeo je bil izvoljen v eno posebnih komisij. Delegate je sprejela v posebni avdijenci vojvod in j a v svojem dvorcu. Prihodnji Kongres bo v Haagu. Neuspeh splitskega gledališča v Mostarju Mostar, 19, maja. V soboto bi se imela vršiti prva predstava splitskega gledališča v Mostarju. K predstavi je do-šlo samo 50 ljudi, zaradi česar so jo odpovedali. Ker tudi za nedeljsko in včerajšnjo predstavo niso prodali skoro nobenih vstopnic, so člani splitskega gledališča odpotovali iz Mostarja. Podaljšanje kartefa tvomic žarnic Berlin, 19. maja AA. Tvornice žarnic Osram, Philipps in General Electric so se sporazumele, da podaljšajo dosedanji kar-tel za proizvajanje žarnic za 20 let. Prvotna pogodba je bila sklenjena 1. februarja 1925 pod okriljem ženevske tvrdke Phoebus za 10 let. Kartelna pogodba bo trajala do konca 1. 1954. Karambol dveh letal London, 19. maja AA. V zalivu Moray-firthu sta trčili skupaj dve letali. Pri tem sta se ubila dva pomorska častnika Ženski rekord v skakanju s padalom Leipzig, 19. maja AA. Znana pilotka Lola Schroder-Woreschou je skočila v višini 4400 m iz letala in srečno pristala. S tem skokom je dosegla pogumna letalka nov svetovni rekord. Padala je 20 minut. To je bil njen 119 skok iz letala Justifikacija v Nišu Niš, 19. maja. p. Davi ob 5.30 je bil n« dvorišču tukajšnjega sodišča justificiran čevljarski pomočnik Bogomir Nikolič, ki je bil zaradi roparskega umora, izvršenega nad trgovcem Dušanom Manojlovičem, ob« sojen na smrt. Justifikacijo je izvršil krv» nik Hart. Bila je to v Nišu prva justifika* cija z obešenjem. Aretirana tatinska tolpa v Beogradu Beograd, 19. maja. p. Po dolgem priza« devanju je beograjska policija končno pri* šla na sled dobro organizirani lopovski tol» pi, ki je že delj časa kradla po Beogradu. Vrednost ukradenih predmetov cenijo na nad 1 milijon dinarjev. Policija je areti« rala 40 članov te tolpe, med njimi tudi one. ki so ukradeno blago skrivali in pro« dajali. Ločene zbornice in naši obrtniki K polemiki o tej stvari smo prejeli od uglednega ljubljanskega obrtnika še naslednje vrstice: sPod gornjim naslovom je priobčilo ?Ju-tro« v št. 113. poročilo o anketi, ki se je vršila dne 14. t. m. v Ljubljani in ki jo je sklical, kakor se iz poročila razvidi, neki pripravljalni odbor za ločene zbornice. V tem pripravljalnem odboru se nahaja gospod, ki mu je poslovna doba kot načelniku zadruge že potekla. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da ta gospod najprej skliče zadružni zbor, ki mu bo morda šele dal legitimacijo, da v imenu svoje zadruge zastopa tezo skupnih ali ločenih zbornic, ker je le zadružni zbor kompeten-ten, da sklepa o taki važni zadevi, nikakor pa ne načelnik, odnosno načelstvo samo. — član dotične zadruge.« Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Po krajši vedrini se bo vreme zopet poslabšalo. Visoki pritisk, ki je še samo delno prekrival vzhodni kontinent, se je pomaknil proti vzhodu ter ie stopila na njegovo mesto barometerska depresija, ki povzroča na svoji prednji strani že toplo deževje. Tempera-lure so visoke, zlasti na jugu in zapadu. Ba-rometerski pritisk je v splošnem padel za 1 do 5.5 mm, največ v Primorju in najmanj v centralnih krajih. Temperature so padle od do 4 stopinje največ na vzhodu in sredini Dalmacije. Dunajska vremenska napoved ta gredo: Deloma oblačno in deževno, temperatura bo padla. žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 19. maja so bili izžrebani naslednji dobitki: 2.000 Din srečke štev.: 1.219, 12.799, 29.521, 32.557, 58.884, 58.958. 60.522 60.710, 65.200, 67.249, 71.551, 82.196, 83.912, 35.271, 46.672, 52.824 62 207 72.550, 72.730, 79.264. ' ' DOBITKE ZAČNEMO IZPLAČEVATI 4. JUNIJA T. L. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane Srečke za novo kolo bodo prlSle v promet 21. t. m. in bomo vse Interesente pravočasno obvestili. Srečke se bodo" dobivale v vseh podružnicah vJntnc ter v Ljubljani v obeh oglasnih oddelkih »Jutra«. Za zunanje naročnike srečk bomo priložili naročilnice in priporočamo, da se pri naročanja srečk poslažtte našega domačega »voda, ki Vam bo v vsakem ozira solidno postregel. Prvo žrebanje novega kola se bo vršilo dne 20. junija. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 I\Taši kraji in ljudje Članom Ferijalnega saveza in njih staršem Ljubljana, 19. maja Tudi letos otvori Ferijalni savez letova-lišča na morju, posvečena oddihu, okrepitvi zdravja in medsebojnemu spoznavanju jugoslovenske mladina iz vseh krajev države. Letovališča FS so izvrstno urejena; naša mladina bo našla v njih vso srečo in popoln odmor, ki je vezan s primerno disciplino. Uprava in nadziranje v vseh letovali-iščih sta poverjena profesorjem in profesoricam, katerim starši s polnim zaupanjem izroče svoje najdražje, deco. Vsako leto-vališče bo imelo lastnega zdravnika. Hrana bo dobra in obilna. Vse zaposleno osob-je bo pod stalnim zdravnikovim nadzorstvom. Letovanje v kolonijah FS, ki se prične v začetku julija in traja 4 tedne, stane za člane samo 800 Din. Na zahtevo članov se letovanje v posameznih kolonijah lahko tudi podaljša. Pravico do letovanja v kolonijah FS imajo samo člani FS, ki so izpolnili vse obveznosti napram organizaciji, njih sorodniki in spremljevalci pa le po odobrenju Centrale FS. Za slednje znaša pristojbina 900 Din. Profesorji in profesorice imajo pravico do letovanja pod istimi pogoji kakor dijaki-člani FS. Letovališča FS se delijo v srednješolska tn visokošolska. Abiturijenti se lahko prijavijo za prvo ali za drugo, visokošolci pa gmejo letovati v srednješolskih le tedaj, ako imajo tam mlajšega brata ali sestro, katerim je potrebno njih nadziranje. V vsakem posameznem primeru odloča Centrala FS v Beogradu. Kdor se hoče udeležiti letovanja, mora izpolniti prijavnico in plačati 50 Din vpisnine. Pristojbina za letovanje se lahko plača takoj a'i pa v obrokih, a tri dni pred odhodom v kolonijo mora biti vse plačano. Prijavnice in položnice kakor tudi potrebna pojasnila se lahko dobijo pri komisarju" Dravske oblasti FS prof. Radu Pavlicu. Ljubljana, Poljanski nasip 14. Potovanje v kolonije se bo izvršilo pod vodstvom profesorjev. Potni stroški so če-trtinska karta od Ljubljane do kolonije in nazaj (na železnici in ladjah). Dravska oblast FS. Dvoboj Spielmann - Pire zopet remis Rogaška Slatina, 19. maja Dajses se je v Rogaški Slatini nadaljeval šahovski dvoboj med Spielmannom in F:rcem. Igrala sta četrto partijo. Turnir se je pričel ob 9. zjutraj v dvorani Zdraviliškega doma. Pire je otvoril kot beli, igral je damski gambit in si izbral vari-jarrto Manhattan, s kamero je prišel v prednost, ki sa je v končnici še stopnjevala. Spielmann v časovni stiski ni našel močne poteze in je ponovno trikrat potegnil isto potezo. Zato je bila partija proglašena za remis. Partijo je vodil polkovnik Ko-b:lanski iz Maribora. Partija je trajala 4 ure, vsega skupaj je bilo potegnjenih 28 potez. Stanje točk je sedaj 2 in pol proti 1 in pol za Pirca. Jutri bosta odigrala mojstra peto partijo. lajšali sin Fric, ki gospodari na domačem veleposestvu, snaha in vnukinja. V najlepše počaščenje pokojnice je bilo v prid revežem darovanih 1000 Din. Ohranili bomo rajno babico v najlepšem spominu. Ob grobu najstarejše faranke št. Janž na Dr. p., 19. maja V nedeljo smo ob krasnem vremenu spremili k večnemu počitku najstarejšo faran-ko šentjanške župnije na Dravskem polju, 90-letno gospo Ano L e š n i k o v o. Položena je bila v grob. v katerem že 39 let počiva njen mož Franc. Na mrtvaškem odru je pokojnica ležala v domači hiši med samim zelenjem, cvetjem in venci. Spoštovalci pokojnice, ki je bila velika dobrotnica revežev, pa so poskrbeli, da je bil tudi sveže izkopani grob do tal ovenčan s samim cvetjem. Ko je prišel čas slovesa, je domači pevski zbor zapel pred hišo žalosti večno lepo »Vi-gred'<. Na zadnji poti so pokojnico spremili vsi še živeči sinovi s svojimi ženami, hčeri, vnuki in pravnuki ter nad polovico šentjanške fare. Ob krsti so korakali člani gasilskega društva, ki ga je mož pokojnice ustanovil že leta 1887. Ob grobu je pevski zbor zapel »Slovo«. Šentjanž menda še ni videl tako lepega pogreba kakor ga je imela vsesplošno spoštovana, dobrotljiva »babica«. Na bolniški postelji je bila od začetka aprila. Težko bolezen je voljno prenašala, pred smrtjo pa. je še s popolno zavestjo in skrbnostjo naročila, kako naj opravijo za njen pogreb. Trpljenje so ji z vzorno skrbnostjo Smrt žrtve ježiškega napada Ljubljana, 19. maja. Poročali smo v oonedeljskem »Jutru«, ka« ko sta v nedeljo popoldne na cesti proti Gameljnam napadla okrog 17. dva vinjena delavca iz Bosne 27sletnega ključavničarja Alfonza Kralja iz Ljubljane. Napadenec, ki je vozil na kolesu s seboj tudi svojo za« ročenko. je kričal na pomoč, nakar je pri' hitel 25«Ietni krojaški pomočnik Ivan Ja» kob. Bosanca sta Kralja obdelala z nožem Jakob pa je med pretepom padel in ga je tisti hip sunil prvi Bosanec z nožem v hr» bet. Oba poškodovanca so odpeljali pozne-je v splošno bolnico in se je tam izkazalo da ima Kralj samo lažje poškodbe, dočim je imel Jakob ranjena pljuča. Zdravniki v bolnici so se zelo zavzeli za Jakoba, vendar njihov trud ni izdal, ker so nastopile komplikacije. Nesrečni fant je po« škodbam podlegel. Ivan Jakob je doma iz Savelj in je edini sin roditeljev, zaradi če« sar vzbuja njegova žalostna usoda še več« je sočutje z roditelji. Napadalca, ki sta bila aretirana, sta Dragutin Huljak in To« mo Štabek. Oba sta bila že v ponedeljek iz« rocena v zapore ljubljanskega sodišča. Strahovito prizadeta družina Zaradi odpove skali v rokah. Takoj je vedel, da ima prei seboj hajduki Babejiča. Ko je previdno napravil še par korakov, je opazil ob pečin; še drugega ob« oroženega moža. To je bil gotovo hajduk Draža Kaplar v svoji vnemi ni mogel po« čakati, da bi prišli za njim drugi orožn;ki, naperil je puško in zaklical: »Predajta se!« Hajduka sta se zdrznila ter pripravila svoje orožje. Orožn;k je pomeril v Babeji« ča. a mu je puška odrekla. Med tem, ko je repetiral, sta hajduka začela hkrati strelja« ti in orožnik se je zgrudil na tla smrtno zadet. Po prvih strelih so pritekli orožniki ;n začelo se je močno streljanje, med ka« terim sta se hajduka previdno umikala na« zaj v temni gozd. Pogodila sta še dva orož« nika, drugi pa so nadaljevali z zasledova« njem ter se šele vrnili, ko so videli, da n:» česar ne opravijo v noči. Na bojišče se je danes podala 6odnijska komisija, ki pa n; našla drugega kakor okr« vavljeno hajduško torbo, po kateri sklepa« jo, da je bil tudi eden od hajdukov zadet. KULTURNI PREGLED Premiera v ljubljanski drami Schnftzlerjeva groteska »Zeleni kakadujc je zajeta iz dni francoske revolucije. Godi se v Parizu, na dan, ko je padla Bastija in Je ljudstvo slavilo prvo zmago revolucije. Mrzla zona je pričela oblivati ancien reg!-me; buržuazija v narodni skupščini se Je zsanila- — Groteska je vsebinsko boli plitko. toda odrsko efektno delo. Gibanje dveh družabnih plasti je vzporedno. Zunaj na cesti se zbiraio neštete trume ljudstva, ki je navalilo iz vseh pariških predmestij na Bastiljo, simbol starega režima. Ob tem vulkanu stoji in se zabava še vedno po svoje družba plemičev. ki zelo malo ve, kako ji gori pod nošami. Pisatelj je poskušal ka-rakterizirati čas in tudi usodni 14. julij, da bi tem lažje in čim bolj efektno osvetlil grotesko v Prospereovi krčmi. Stari Prospere, bivši gledališki ravnatelj, uprizarja v svoji krčmi zanimive predstave za plemiče, ki so željni delikatnih užitkov. Morilci, zvodniki, tatovi, prekucuhi nastopajo vsak večer in dražijo s svojo igro živce degeneriranih gostov. Prospere je revolucijonarec ter pozdravlja goste z >dober dan. svinje!«, kar je tem rafiniran domislek, krčmarju pa živa resnica. Najboljši igralec Henri je že znan po Parizu. Ta večer izve Prospere ne-1'ubo novico od Henria. da se je oženil z igralko Leocadijo. Henri nastopi poslednjič, potem se namerava preseliti z ženo na de- želo. Ko je družba zbrana, se pojavi Henri in igra pretresljivo avtobiografično sceno, da je pravkar zalotil novo poročeno ženo z vojvodo Cadignanom in jo zabodel. Njegova igra je tako realistična, da niti krčmar, stari premetenec ne dvomi, <ža resničnosti izpovedi. Znano nam je namreč, je Leocadiju še tisti dan po poroki spremljal vojvoda Cadignan. Iz strahu prigovarja Henriu, da bi zbežaL Igralec izve šele sedaj od krčmarja, da je bila Leoca-dija zares Cadignanova ljubica. Navzoči spoznajo, da je umor le igral. Med tem je zunaj padla Bastilja, Henri je svoboden, ker ga zaradi umora ne bo preganjala oblast, ki se je je ljudstvo polastilo. Ta hip pa se pojavi Cadignan, Henri realizira prejšnjo igro. Zabode vojvodo. Groteskni privid fantazije se je izpremenil v resničnost Skonstruirano igra raste v efekten konec. Vse vloge so le okolja za glavno, Hen-rijevo vlogo. Posamezniki niso važni, odločilna sta scenerija in okolje, posebno pa groteskno življenje v krčmi. Henria je Igral jen, pa ni dražil živcev. Cesarjev Prospere Železnik, kateremu so se podredili ostali igralci. Železnikov Henri je bil pač ponazor-je bil bolj medel in konvencionalen. Druga komedija >On je vsega kriv«, ki jo je napisal Lev Tolstoj na stara leta, je literarno vsekakor boljše delo. Realistični značaji so risani še vedno z živimi barvami, kakor jih je znal Tolstoj. Dejanje se zapleta lahkotno in vedro, situacije so prežete z vsebinsko komiko in zdravim humorjem. Popotnik je odlično izklesana življenjska podoba. Vkljub stoičnemu opodabljanju življenja. ne more komedija zatajiti svarilne avtorjeve moralistike. Danešev popotnik je bil simpatična in menda najboljša kreacija tega večera. Bil je resno premišljen in večkrat zelo dober. Ostale vloge so manj vidne, zahtevajo pa vendarle iznajdljivosti v karakte-rizaciji, do katere vodi pot natančnega opazovanja in študija ljudskih tipov. J. K . Napredek revije »2ivot i Rad«. Beograjska socialno-kniiževna revija >Život i Rad< je doslej izhajala kot mesečnik. Pravkar pa je objavila, da bo poslej izhajala v dosedanjem obsegu po pet tiskovnih pol dvakrat na mesec in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu. Sestavil se ie redakcijski odbor, ki je povabil k sodelovanju najuglednejše lepo-slovce, publiciste in kritike iz vseh delov Jugoslavije. Vzlic temu razširjenju obsega se je letnik podražil samo za 60 Din. 42. številka, ki je pravkar izšla, že no3i obeležje te izpremembe. Prevladujejo publicistični članki; med njimi je omeniti razpravo Pavla čubroviča »Prosveta u službi jugoslovenske države«, dria. Maleša >Rasne odlike Jugoslovena«, T. Radivojeviča »Popisi sta-novništva kod nas« i. dr. Rubrika »Pregled« je prav obilna. Videti je, da se bo revija Se bolj kot doslej bavila z aktualnimi vprašanji javnega značaja. Danes premiera ob 7« in 9. najnežnejša, najmlajša Ufina filmska zvezda v prekrasnem govorečem filmu Lien Deyers LJUBEZEN PREKO GROBA Ljubezen in čast sta močnejša od življenja! Kot dopolnilo čarobna kolorton revija »V plesnem ritmu« ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Ob zaključku tečaja za damsko friziranje ki ga je v Ljubljani priredil Zavod za po« speševanje obrti od 15. februarja do 15. maja pod vodstvom g. Vilija Franchettija ob udeležbi 32 mojstrov in pomočnikov, se je v ponedeljek zvečer vršila v salonu re* stavracije pri »Levu« velezanimiva tekma tečajnikov. Kakor kaže slika, je bila ude« ležba odlična. Prvo mesto so strokovnjaki prisodili Leopoldu Vidergarju, drugo Toni Kamenariču, tretje Josipu Klopca ver ju, četrto Milanu Fugini (vsi iz Ljubljane), peto Rudolfu Krivcu iz Škofje Loke, šesto Dra» gu Vebru iz Ljubljane. Izven konkurence je bil posebej pohvaljen Drago Ilovar. Podrobnejše poročilo o tej zanimivi tekmi je priobčil včerajšnji »»Slovenski Narod«. Vlomilska družba mlečnozobnikov Mlade srake so zadnji čas pridno kradle in povzročale preglavice Ljubljana, 19. maja. V Ljubljani je bilo zadnji čas izvršenih več izredno drznih vlomov v razne urade, trgovine, stanovanja in podstrešja. Tatiči so nastopali skrajno rafinirano in so dajali policiji sproti obilo posla. Na lov in zašle« dovanje je bilo poslanih več kriminalnih organov, ki so vlomilce izvohali šele po trudnem delu. Prvotno so iskaK vlomilce med starimi kanoni, a se je kmalu pokazalo, da so bili na napačnem sledu. Slednjič jim je uspelo in razkrinkali kot vlomilce družbo mladih dečkov, izmed katerih je eden celo dijak. Ko so jih izsledili, so še par dni opazovali njih početje, potem pa so se zglasili na njihovih domovih, kjer so našli skrito sko« ro vse blago, izvirajoče iz vlomov. V zadnjem času so fantiči vlomili s po* narejenim ključem v blagovni oddelek ban* ke Peham & Co. v DaLamtinovi ulici, od koder so odnesli razne ure. cigaretne doze, ure budilke, ter več druge zlatnine in sre» brnine. Dalje so vdrli v godbeno sobo So« kola na Taboru in ukradli več in strumen« tov in note. Obiskali so tudi poslopje neka meščanske šole in ukradli več dežnikov. Pred dnevi so se splazili v neki urad, ter odnesli precej papirja, aparat za vezani« aktov, nekaj štampiljk in razne druge pred« mete. Prav tako so te dni vdrli v podstrešje neke hiše v Dalmatinovi ulici, kjer so vse prebrskali in odnesli najrazličnejše pred^ mete. Ker so vsi aretiranci nedoletni. za enkrat še ne bodo kaznovani pri rednem sodišču in jim je prihranjena drugačna ka« zen. Vsekakor pa kaže ta primer, da je tre« ba staršem vse bolj paziti na mladino. Lažni narednik, ki je živel na obroke Izdajal se je za orožniškega narednika in kupoval različno robo Ljubljana, 19. maja. V trgovino Feliksa Urbanca na vogalu Miklošičeve in Šentpeterske ceste je prišel okrog 11. dopoldne mlajši moški in se pred« stavil za žandarmerijskega narednika Ivana Vindiša. Bil je sicer v civilu, a se je opra« vičil, da odhaja po gotovih opravkih raje v civilni obleki kakor v uniformi. Izrazil je željo, da bi nabavil v trgovini na obroke okrog 20 metrov manufakturnega blaga za obleko sebi in tovarišem. Ko so ga vprašali, če ima kako legitimaci« jo. je res privlekel n? dan neke papirje. Videvši, da prodajalci nekam nezaupno ma« jejo v glavami, je brž zopet segel po papir« ju in dejal: »Pardon zmotil sem se...« Takoj nato je pričel iskati po žepih druge legitimacije, a jih ni našel. Med tem pa je že neki uslužbenec telefoniral žandarmerij« ski komandi, če poznajo kakega orožnika z gornjim imenom. In so dejali da ne. »Na« rednik« pa je vseeno vztrajal in še enkrat zahteval 20 metrov blaga na obroke. Ko mu le niso ustregli, je slednjič odšel na ulico in stopil proti Prešernovi ulici. Čim se je nekoliko oddaljil, je odhitel za njim neki uslužbenec, ki je obvestil o zadevi stražni« ka in mu povedal, da gre najbrž za p reve« janega sleparja. Stražnik se je takoj podal za sumljiveem in ga dohitel. Neznanec pa se je iztrgal ter zbežal proti Tivoliju. Za begunom je odhitelo še nekoliko dnigih stražnikov in par pasantov ter so ga preganjalci naposled ujeli visoko v Tivoliju, nakar so ga odved« li na policijo. Tam so našli pri telesni pre« iskavi precej denarja in 7 zastavnih Hst* kov, iz katerih je razvidno, da je mož zasta« vil dva gramofona in več kosov blaga po 3 metre. Na policiji je pozneje priznal, da se je preživljal samo na ta način, da se je izdajal za žandarmerijskega narednika m jemal pri raznih trgovcih blago na obroke, ki jih pa seveda ni plačal. Star je 27 let m se res piše Ivan Vindiš, doma pa je od Sv. Andraža v Halozah. Zdaj bo konec nje« govega življenja na obroke. Izročen je so« dišču. Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Jose-fove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefovac grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Grdo oškodovanje železničarja Novo mesto, 19. maja. Železničar Alojzij" Šetina je kupil od tr« govca Turka stavbišče ob Trd;novi cesti, kjer je pričel graditi lastni dom. Naročil je bil" pri opekarni v Križevcih 5 vagonov opeke, skupno 17.000 komadov. Prva dva vagona sta dospela na kandijsko postajo 11. t. m., ostali trije so sledili naslednje dni. Za prevoz opeke od postaje do stav« bišča se je g. Šetina pogodil z voznikom Turkom Ivanom m Udetom Francetom iz Šmihela ter jima plačal za dovoz izjemoma po 165 Din dnevno, ker je pač 6odiI, da bosta nalogo :zvršila pošteno. Toda naročilo sta vozn&a izvršik le de« loma. G. Šetina, ki je preko dneva izvrševal prenaporno svojo službo, je zvečer od do« mačih doznal, da z njegovo opeko ni vse v redu. Lastnik in orožniki 60 dognal-", da se je opeka vozila kar v velikem obsegu na gotova mesta v Šmiheta. Našli so jo nagromadeno pr5 Gasilskem domu v Šmiheta ta pri dveh posestatih, od kate« rih jo je eden že uporabil pri popravita svojega štedilnika ta drugod. V zamreeoo, neprijetno zadevo je vpletenih večje števi. lo oseb ;z Šmihela. Orožništvo vodi inten« živino preiskavo, da dožene glavne krivce te grde poneverbe na račun pridnega želez« ničarja, ki je s trudom zbiral denarčiče, da bi sebi ta družini ustvari laatno og« njišče. Pri današnji preiskavi so tudi že dognaK, da sta imela voznika svoje odjemalce tudi v vasi Brod. Ko so kupci ukradene opeke izvedeli, da se vrši nagla vsestranska pre« iskava, so se zbali posledic ter opeko zme* tali v Krko. Zbor sevniskih obrtnikov Sevnica ob Savi, 19. maja. V nedeljo se je vršil v dvorani hotela »Triglava« redni letni občni zbor Kolektiv« ne o©rtne zadruge v Sevnici. Zbora se je udeležilo čez 50 članov. Otvoril je zbor na« čelnik g. Nikokj Pustinek, nakar je ta j« nik g. Arnšek prečital zapisnik zadnjega zbora. Za tem so podali izčrpna poročila vsi funkcionarji. Po blagajnikovem poroči« lu znaša premoženje zadruge 11345 Din. Pri volitvah sta bik zopet izvoljena za načelnika g. Pustinek, za podnačetaika pa g. Agrež iz Rajhenburga. Tudi estali od« borniki so skoro isti kakor prejšnje leto. Za oprostilnega komisarja je bil izvoljen g. Flek, za namestnika gg. Kozinc in Vršaj. Zborovanja se je udeležil tudi član Zbor« niče za TOI iz Ljubljane g. Lazar, ki je priporočal članom složno delo v skupni zbornici, torej proti ločenim zbornicam, ki jih propagira list »Zanatlija«. Obenem j« orisal koristno delo skupne zbornice, ki de« luje že 80 let. Isto je priporočal tudi g. Kralj iz Brežic. G. Agrež je ocrtal krizo čevljarske obrti zaradi uvažanja tujih pro« duktov v našo državo. Načelnik je predlagal nato skupoo resolucijo glede Bat'«. (DeltšeS teden pri tvrdki FR. LUKIČ Stritarjeva ulica Tj Krasne moderne obleke že od Din 150.— naprej, dalje obleke in kom-pleji, plašči in žoržet plašči v izbranih vzorcih, ves teden po znižanih cenah. dmnsGih oblete Domače vesti Tudi služabnik božji Iz Sevnice nam pišejo: Pretekli teden se je vršil v Boštanju ob Savi misijon. Neki misijonar je menda še vedno pod vplivom starih strankarskih senc. Napadal je namreč s prižnice uiiteljstvo in šolo, češ, da je današnja šola premalo katoliška. Dokazoval je, da je bila šoia v srednjem veku boljša, ker je vzgajala, današnja šola pa ne vzgaja. Torej živel rakov napredek nazaj v srednji vek! Misijonar je dalje pozival ljudi, naj ne pustijo svojih otrok v brezverska društva in agitiral proti slabim časopisom. V spo-vednicah se je seveda vršila velika »reklama« za »Jutro« in »Domovino«. Ker je Kristus učil le ljubezen do bližnjega, se po njegovem nauku lepo zahvaljujemo za take misijonarje, ki samo huj-skajo ljudi in delajo razdor. Ne potrebujemo tendencioznih pridig s politično primesjo. Kar se pa »Jutra« in »Domovine« tiče, bi mož zaslužil nagrado. Naj le pride pogledat, kako se zdaj čitata ta dva lista! * Iz vojaške službe. V generalni štab poveljstva III. armijske oblasti ie odrejen topniški polkovnik za generalstabne posle Fran Tomše, za poveljnika 22. pešpolka je imenovan polkovnik Josip Horvat, za poveljnika 48. pp. polkovnik Karol Dolenc, za pomočnika poveljnika 37. pp. polkovnik Metod Rakuša, za pomočnika poveljnika 52. pp. polko-vnik Karol Potočnik, za pomočnika poveljnika 54. pp. polkovnik Kre-šimir Košak, za pomočnika poveljnika polka Boke Kotorske podpolkovnik Alfred Ši-mek. za vršilca dolžnosti poveljnika top-ničarskega polka II. armijske oblasti podpolkovnik Bogumil Armič. za šefa splošnega odseka topniške inšpekcije polkovnik Ferdinand Janež, za poveljnika III. konjeniškega polka kraljice Marije Rumunske polkovnik Relja Brabek, za vršilca dolžnosti poveljnika divizajona 7 to>r>. polka kape-tan I. ki. Milan Vlah, za vršilca dolžnosti poveljnika divizijona 11. top. polka kape-tan I. ki. Franjo Krener, za vršilca dolžnosti poveljnika bataljona I. polka trdnjav-skega topništva major Stanko Babic, za načelnika štaba poveljstva kosovske divi-zijske oblasti podpolkovnik za generalštab. posle Vladimir Vauhnik, za poveljnika pod-odseka obmejnih četttnajor LuKa Demšar, za poveljnika tuzlanskega vojnega okrožja polkovnik Rudolf Sobota, za poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnik Anton Petrinčič, za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja pa polkovnik Jovan Iskric. Upokojeni so med drugimi geodetski polkovnik Slavomir Vrhunc. sanitetni podpolkovnik Dragutin Prohaska, višji volni uradnik ekonomske stroke III. razreda Josip Vervega, topniški poročnik Drago Normali, orožniški polkovnik Jakob Saga-din, kapetan I. ki. Martin Maj. strojni ka-petan I. ki. Avgust Smerdu in višji vojaški uradnik ekonomske stroke IV. razr. Anton Jezernik. * Priprave za odkritje spometika Juriju Fleišmanu. Beričevo. prijazna vas blizu Dola pri Ljubljani, se vestno pripravlja na domač praznik, na odkritje spomenika prvemu slovenskemu skladatelju Juriju FLeiš-rnanu, ki se bo vršilo 7. junija popoldne, Pripravljalni odbor in Hubadova župa JPS želita, da na slavnost prispe čim več pevskih zborov, ki bi samostojno nastopali na koncertu po odkritju. Po železnici polovična vožnja za vse udeležence. Končni postaji Laze. oz,iroma D. M. v Polju. * Učiteljstvo kranjskega okraja je zborovalo v ponedeljek v Šfcofii Loki. Predsednik Lapajne je obeleževal novi uradniški zakon, vprašanje prejemkov, težavni položaj upraviteljev, zadevo izplačevanja stanarin, gradnje stanovanj in dobave kuriva. Dobršen del dopoldneva so zavzela zanimiva izvajanja prof. Mežana iz Maribora, ki je predaval o domači umetnosti. Naše kmetsko ljudstvo hrani še dokaj za> puščin dedov, pradedov. ki so v volji samoniklega podajanja ustvarili zanamcem narodni zaklad nepopisne vrednote. 2af smo Slovenci preveč podcenjevali te zao-staline. ki so vprav zaradi teza prešle prav mnogo v last tujcev. Vsi najrazličnejši izdelki in pojavi ne smejo izginiti po-zabljenju. Po šolah naj se snujejo lokalni muzeji z zbiranjem starin, v mladini naj se vzbudi spoštovanje in zanimanje za tc zapuščine. Vzgledujno se pri drugih narodih. Dolgotrajna razprava o narodnih umetninah ie pokazala, da ie v sedanji dobi si- cer mogoče zbirati narodno blago vseh 'kvalitet, časov in dob; težje pa bi bilo zavirati dostop moderni navlaki v izginjaju-čo kmečko idilo. Potek pedagoškega tečaja v Ljubljani je obrazložil e. Debevc Boris iz Smlednika. Delovna šoia stopa sigurno in zmagovito pot v naše učilnice. O. predavatelj je snov zares temeljito, vsestransko in preudarno proučil. Prihodnjega zborovanja v Cerkljah pri Kranju dne .25. juniia se udeleže zaradi velikih domačih slovesnosti društva Krani. Kamnik ln Ljubljanska okolica. * Novi grobovi. V Brežicah je po daljšem bolehanju umrla gdč. Josipina Rada-n o v i če v a. bivša zasebna uradnica. Pogreb se bo vršil jutri ob 17. iz hiše žalost; na mestno pokopališče. — V Mariboru so umrli: v bolnici 74 letna vdova po krojaškem mojstru Marjeta Kežmah in 22 letni bivši železničar Feliks Jukša, na Tržaški cesti pa 70 letni kovaški mojster Jožef Božič. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt četnika Pavloviča. V Kočanu Je umrl 45 letni Jovan Pavlovič, ki se ie hrabro udejstvoval kot četnik še pred balkansko vojno in sicer najprej v četi znanega četniškega vojvode Jovana Babunskega. potem pa s svojo četo. * Pred zgradbo velikega sokolskega sta. diona v Beogradu. Beograjska občinska uprava je razpravljala včeraj na svoji seji o oddaji zemljišča za zgradbo monumen-talneza sokolskega stadiona, ki bo nosil ime Stadion Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Pred začetkom zgradbe bodo proučevaM načrte znamenitih stadionov inozemstva. Predvsem bodo proučeni načrti Dunaia. Prage. Nurnberga. Montevidea in Barcelone. Stadion bo popolnoma gotov do sokolskega zleta 1935. + Triglavski dom na Kredarici bo otvorjen in popolnoma oskrbovan od četrtka 21. t. m. do 1. junija Snežne razmere v Triglavskem pogorju so za smučarje jako ugodne. Pa tudi oni turisti, ki niso smučarji. bodo lahko uživali na Kredarica krasoto zimske narave v topli pomladi. ker je pot do doma izzažena. Nailažii dostop je Iz Mojstrane preko Krme. + Prešernova koča na Stolu bo otvorie-v nedeljo 24. t. m. Oskrbovana bo vse leto. RIMSKE TOPLICE SLOVENIJA odpro za binkošti novosezidano odprto TERMALNO KOPALIŠČE V pred- in poseziji 20dnevno bivanje v zdravilišču (soba, prehrana, kope-Iji, zdravnik, zdraviliščna taksa) 1200 Din. 692S Danes ob pol treh popoldne AFRIKA GOVORI ob ljudskih cenah v ELITNEM KINU MATICI! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relativno vlago ▼ 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1_10,' 7. vrsta padavin, padavine v mm. 19. maja. Ljubljana 7. 753.4. 15.1. f« SSWl 10 dež. 15.6: Maribor 7. 751.4. 14.2, 90 tiho 8, dež. 0.1; Zagreb 7, 753.1, 14.8, 93. tiho/8. dež, 1.4; Beograd 7, 754.2 17.6. 84, tiho. 10 dež. 12; Sarajevo 7, 756.0, 14.1. 85, tiho.' 10- — —; Skoplje 7. 756.6. 18.0, 80. tiho, 10> — —; Kumbor, ni depeše; Split 7. 755.0 16.2. 88. SE 10, 10. dež. 0.6; Rab 7, 755.2. 14.7. 86. SE 8. 10. de* " Vis 7. 754 S 13.0, 92 SE12. 10, dež, 2.6; Mostar, ni depeše. Najvišja temperatura v Ljubliani — Mariboru 212, Zagrebu 24.1, Beogradu 30 2. Sarajevu 28.8. Skoplju 29.2, Sol-itu 314. Rabu 20.2, Visu 19.9; — najnižja v Ljubljani 12.4. Mariboru 13.2 Zagrebu 14.0. Beogradu 16.9. Sarajevu 12.4. Skoplju 15.3, Splitu 14.7, Rabu 132, Visu 11.6. * Šolska mladina ima za obisk letošnjega XI. ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenko ali učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učitelj-stva. na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska je poljuben. * Za obisk Postojnske Jame na binkoštno nedeljo prodaja vstopnice »Putnik«, Ljubljana Dunajska cesta 1.. in podružnica v hotelu Miklič. Brezplačen italijanski vizum. . * Usmiljenim srcem se odda 18 mesecev star deček za svojega. Otrok je zdrav ;n krepak. Natančnejše informacije daje državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju. * Borba za srečno srečko. V Pančevu so se skozi več let štiri e mlinarski delavci skupno udeleževali vsakega žrebanja državne loterije. Bili ^ dobri prijatelji ter ie bilo najstarejšemu. Jurju Majorju, poverjeno, da je srečke kupoval in shranjeval. Vsak ie dal denar za četrtinko srečke in ko je bilo žrebanje, so se sestajali v neki mali kavarni ter vestno pregledovali novine, če so kaj zadeli. Nekaj' malega so večkrat dobili, upali pa so trdno, da jih čaka še velika sreča. Pri zadnjem žrebanju sta prišla v kavarno samo dva. Majorja pa ni bilo. Tovariša sta precej dol?'© čakala ter se čudila. Končno je Major nrf-šel in dejal, da srečke niima pri sebi. Pogledali so v novine in tam našli svojo srečko št. 77.40*1 označeno z dobitkom 400 tisoč Din. Tedaj ie Major dejal, da je to že zjutraj izvedel in da je denar oo odbitku vseh stroškov že vložil v banko na ime svoje žene. Tovariša sta protestirala., on je zatrjeval, da ima do tega pravico, 'ker ie srečke sam shranjeval in da tovariša dobita od srečke le to. kar sta za njo izdala. Zadeva ie sedaj nred sodiščem, k! bo moralo ugotoviti, ali pripada dobiček onemu, ki ima srečko v žepu, aLi pa onim, ki so jo plačali. Občutek sigurnost! in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPVL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. * Tatovi koles. Iz Kranja nam pišeio: Ni se dolgo, ko je tukajšnje orožništvo odkrilo dobro organizirano družbo tatov koles v Ljubljani, ki je imela podružnico tudi pri nas. Sedaj pa so se prijatelji tega žalostnega športa zopet pojavili. V ponedeljek je bilo izpred trgovine Majnik ukradeno Petru Uraniču novo kolo vredno 2000 dinarjev.. * Zaradi umora žene se zagovarja pred beograjskim sodiščem privatni uradnik Bo-rivoj Bečir-Cirič. ki je v začetku januarja zadavil svojo ženo Radmilo. Razpravi prisostvuje mnogo poslušalcev, ker je obtoženi dobro znan v Beogradu in keT je zlasti tragična smrt Radmdle vzbudila velliko senzacijo. Obtoženec trdi, da je zagrešil svoje dejanje v nekaki zmedenosti in da si je hotel potem vzeti življenje. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah ln plisira tovarna Jas. Reich. Iz Ljubljane n— Seja občinske uprave ljubljanske se ne vrši danes, 20. t. m. kakor je bila sklicana, pač pa jutri 21. t. m. ob 17. v mestm dvorani z istim dnevnim redom. u— Drevi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice delavski prosvetni večei »Zarje« in »Svodobe«. Pestri, velezanimivj spored smo objavil,- včeraj. Po koncertnih točkah bo z. Cvetko Kristan ob skioptičnih slikah predaval o Španiji. Vstop je svoboden. u— Vitezslav Novak, eden najslavnejših čeških skladateljev, praznuje letos 60 letnico rojstva. V proslavo tega dogodka bo v petek 22. t. m. v Filiarmonični dvorani javna produkcija konservatoristov. na kateri se bodo izvajale naslednje Novakove skladbe: Barkarola št. 3. in Serenada št. 4. igra na klavirju Kane Pavla. Iz melanholičnih pesmi o ljubezni št. 1 m Stara rnetu-dija, poie Verbič Milena, pri klavirju prof. Janko Ravnik. Pesem božične noči in Pesem karnevalske 'loči igra. na klaviriu Li-povšek Marjan. Štiri ciganske nesmi poje Jug Milan, na klavirju Lipovšek *" : m. Klavirski trio: igrajo lipovšek Marjan. Pfeifer Leon in Bajde Oion. 5 samospevov poje ga. Bernot-Golob Franja, na klavirju prof. Janko Ravnik. Morje iz cikla »Pan« igra na klavirju Šivic Pavel. Gojenci so iz šole Antona in Janka Ravnika (klavir). Jana Šlaisa (komorna zlasba) in ravnatelja Hubada. Jeanette Foedranspergove in Van-de Wisfinghausnove (solopetje). Predpno-daia vstopnic- v Matični knjigarni. Sedežj od 12 Din navzdol. u— Iz gledališča. Drama ostane tudi danes zaprta, jutri se uprizori Klabundova igra treh »XYZ« za red B. Predzadnja uprizoritev misteriia »Slehernik* v sezoni bo v petek za red E v opernem gledališču. Pravljična predstava za birmance in bir-manke bo v drami na binkoštno nedeljo ob 15. Uprizori se Golieva vesela pra-zljica »Princeska in pastirček«, ki je v sezoni desetkrat napolnila gledališče ter izvrstno zabavala mlado in staro. Za nedeljsko predstavo veljajo znižane cene. — V operi se drevi uprizori za red E domača opereta »Oj, ta prešmentana ljubezen«. Partijo Metke poje gdč. Arkova. Stanka JutriSa. mlada dramatična sopranistka, nastopi jutri v »Večnem mornarju« kot Senta. Pevka. po rodu Hrvatica je učenka tukajšnjega konservatorija. Poleg lene zunanjosti ima izrazit dramski talent ter svež. pro-diren glasovni materija!. Četrtkova uprlzo. ritev bo za red D. u— Danes »Afrika govori« v kinu Matici. Na vsesplošno zahtevo in željo občinstva bo ZKD ponovila veliki zvočni kulturni film »Afrika govori«. Predstave se vrše tudi topot v Elitnem kinu Matici od danes naprej do sobote, dnevno ob pol 15. Cene ljudske od 4 do 10 Din za sedež. Film. o katerem se je že toliko govorilo in pisalo, nai si vsakdo ogleda Šolska vodstva, ki pridejo z dežele v Ljubljano na majniski izlet, naj svoji deci brezpo. gojno pokažejo to lepo in poučno filmsko delo. u— Društvo »Soča« v Ljubljani priredi na binkoštni ponedeljek 25. t. m. v Šiški na '"Vrtu iti v vseh prostorih restavracije Rei-ninghairs (pri Pavletiču, Frankopanska uli-1 £a) .vrtno veselico. Začetek ob 3. popoldne. Vršil se bo domač ples na borjariu, pesku in v salonu, potem bo srečolov in drugo. Točila se bodo domača vina. u— »S sklopnlm čolnom po Jugosloven-skih rekah in jezerih« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga priredi Turistovski klub iS/kala« drevi ob 20 v velik; dvorani »Uniona«. Predavatelj g. WaMer Frentz. predsednik visokošolskih kajak-klubov Nemčije nam bo z lepimi diapozitivi pokazal mikavost tega nam dosedaj še povsem nepoznanega športa. Jugoslovanske reke, ki so pripoznane od tujcev kot najbolj primerne vode za gojitev tega 'e-pega športa, so g. Frentzu nudile s svojimi divjimi soteskami in romantičnimi obrežji mnogo prekrasnih motivov, katere si je predavatelj kot odličen foto-amater prisvojil s svojo foto - kamero. Priporočamo ogled fotografskih slik iz tega predavanja, razstavljenih po izložbah ljubljanskih trgovin. Ker je za predavanje veliko zanimanje, opozarjamo, da si vsakdo oskrbi pravočasno vstopnice v Matični knijigarni. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo zvečer vaja mešanega zbora. Ne zamudite! u— Mestna plinarna priredi drevi ob 30. v šentjakobski šoli (vhod iz Florijanske uKce) predavanje o plinski kuhi, zvezano z brezplačno p*>skušnjo jedil. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se za to zanimajo! u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi lanskega oktobra zastavljenih predmetov: za dragocenosti (zlatnino, srebrni-no itd.) 6. junija in za efekte (perilo, obleko, strone itd.) 12 junija od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. — V soboto 23. t. m. zastavljalnica zaradi čiščenja uradnih prostorov ne bo poslovala. u— Nova cestnoželezniška tarifa in razdelitev proge na delne proge. Sološna ma-loželezniška družba je na seji 4. aprila odobrila novo tarifo in razdelitev proge na delne proge. Dosedanja proga električne cestne železnice je bila dolga 5 km. Po razširjenju cestne železnice v Šiško in na Vič in od Šiške do Št. Vida bo skupna proga dolga 15 km. Glede na dolžino ie uprava vso progo razdelila na 15 delnih prog (pasov), in sicer: ^arnizijska bolnica, cerkev Sv. Petra, cerkev sv. Petra-Mestnr trg. Mestni trg-pošta in kavarna »Evropa«, pošta in kavarna »Evropa«-gSavni kolodvor. Mestni trg-Privoz, Privoz-dolenjski kolodvor, Y«č-»Stan in dom«, »Stan in dom«-Rimska cesta (ogel Gradišča). Rimska cesta- pošta in kavarna »Evropa«, po-šta in kavarna »Evropa«-Frankopanska ut. (Keršič), Frankopanska ulica-mitnica v Šiški, mitnica-nova remiza. nova reiniza-Dravlje. Dravlje-T.rata. Trata-Št. Vid-Vdž-marje. Cena za posamezne delne proge se je določila na 50 par. vendar mora vsak potnik plačati najmanj za dve delni progi (l Din). Po tej tarifi bi plačal potnik, ki se pelje: od Šiške (mitnica) do glavne pošte (2 delni progi) 1. od št. Vida do glavne po. šte (6) 3, od Mestnega trga do glavneza kolodvora (2) 1. od garnizijske bolnice do Mestnega trga (2) 1. od garnizijske bolnice do glavne pošte (3) 1.50. od V5ča do Rimske ceste (2) 1. od Viča do kavarne »Evrope« (3) 1.50, od Mestnega trga do dolenl-skega kolodvora (2) 1 Din. — Otroci do 10 leta plačajo: do 3 delnih prog l Din. do 6 delnih prog 1.50. nad 6 delnih proz 2 Din Za vsak komad prtljage se plača ista cena kakor za odrasle osebe. Z novo tarifo odpade znižana cena za jutranje vozne listke. Dalje odpadejo mesečni in letni vozni listki. Namesto mesečnih voznih listkov se bodo prodajali v predprodaji vozni listki v blokih po 25 komadov z veljavnostjo 2 mesecev z 20 odst. popustom za določeno progo, za nedoločeno progo pa z 10 odst. popustom. Mesečni vozni listki se bodo izdajali samo za dijake, in sicer: do 3 delnih prog za 4 vožnje dnevno 50 Din, za 2 vožnji 30 Din. preko 3 delnih prog za 4 vožnje dnevno 70 Dnn, za 2 vožnji 50 Din, in tedenske delavske karte za 2 vožnil dnevno: do 3 delnih prog po 10 Din. do 6 delnih prog po 12 Din, preko 7 delnih prog 14 Din. Nova tarifa stopi v veljavo z dnem. ko bo otvorjena proza v Šiško (meseca juniia,). Za nočne vožnje se bo dopla-čevaLo na dnevne cene še 1 Din brez ozira na dolžino proge. u— K nesreči v Kamniških planinah. Ponesrečena turistka Marija Pakiževa, prva letošnja žrtev naših planin, se počuti v splošnti bolnici razmeroma po volj no. Iz rontgenskega posnetka je razvidno, da poškodbe niso tako silno hude, kakor se te mislilo prvotno. Pakiževa trpi sicer hude bolečine, vendar upajo zdravniki, da bo ponesrečenka kmal4 - okrevala. — Napro-šeni smo, objaviti, da gdč, Pakiževe zadnje mesece ni bila usiužbena pri g. inž. Pavlinu. u— Zatvorltev poti. Prehod skozi Latter-mannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 25. maja do vključno 13. Junija zaradi prireditve velesejma zaprt, u— V veliko veselje mladine se je v Ljubljani pojavil neki potujoči giumač z velikim medvedom rjavčkom in štirimi opicami. Mladina ima ob njihovih komedijah strašanski špas, ljudje so pa še dokaj radodarni. Taki gostje so pač v Ljubljani že prav redka prikazen. u— Zasačen tihopatec. Stražnik je zvečer zasačil trgovca z galanterijo Zivki Matka, ko je ravno prinesei iz šišenskega gozda ha cesto med hotelom Bellevue in staro cerkvijo tri zavoje galanterijskega blaga, ki ga je hotel vtihotapiti v mesto. Bil je aretiran, blago pa zaplenjeno. Matka so imeli že dalje časa na sumu, da tihotapi v mesto razno blago. Izročili so ga sodišču, dočim je blago spravljeno na mestnem do-hodarstven^m uradu. u— Splašen konl. Včeraj zjutraj se Je splašil hlapcu Janezu Lazarju iz D. M v Polju pred gostilno pri »Sedmici« vprežen konj, ki je zdivjal po Zaloški cesti in dirjal skozi vse mesto do Kongresnega trga, kjer se je šele posrečilo mlinarju Francu Zajcu za ukrotiti. Ker okrog 6. zjutraj na ulicah ni bilo pTometa. se nj k sreči pripetila nobena večja nesrsča. Lahko se je ranila samo služkinja Tončka Plevnikova. ki je še pravočasno odskočila z voza in pt-dla. u— Parkhotel Tivoli, kavarno in restavracijo je prevzel g. Slavko Dolničar. Glej današnji oglas! u— Trainost trajne ondulacije leža v znanju pravilnega navijanja las ter v uporabi pravih in prvovrstnih kemikalij. Za oboje garantira salon Navinšek. Ljubljana. u— Bluze, damsko perilo, torbice, v krasni izbiri pri Šterk' nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Celja ZA BIRMO si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov pri najstarejši tvrdki LUD. ČERNE LJUBLJANA, Wolfova uDca štev. S. 5691 Danes, vsako sredo, soboto, nedeljo ln praznik v hotelu „RellevueM GODBA s vira White-BIue-Jazz. — Cene normalne. Telefonsko št. 28-45 je dobila trgovina c železnino JEKLO. Lfubliana. Stari trg DEKORACIJE IN TAPETE za raz^avne koje na velesejmu oskrbi hitro in ceneno atelje »Irisc, Ljubljana, Gre-gorčičeva 11. 6961 e— Državna krajevna zaščita dece ln mladine bo priredila na soboto 6. juniia cvetlični dan v korist naše uboge mladine. Via društva se naprošajo, da tan ne prirejajo svojih prireditev in naj bo 6. junij posvečen izključno Ie bednim malčkom. e— Mestni kino bo predvajal drevi rb pol 21. poslednjič kolorirani kulturni zvočni film »20.000 milj pod morjem«, ki le prirejen po slovitem romanu Julesa Ver-nea. Predigra dve zvočni enodejanki. e— Z nogo med kolo. Okroe pol ?0. se je pripetila na državni cesti pred Zidan-škovo trgovino v So. Hudinii pri Celju vozniku Antonu Kovaču iz Pečovnika, zaposlenemu pri posestniku Drobežu, težja nesreča. Ko je hotel skočiti ra voz, je zašel z desno nogo med prečke s«rednje?a kolesa, ki mu je zlomilo nožno kost pod kolenom. Reševalni avtomobil ga je prepeljal v bolnico. e— Huda nesreča na cfrkularkl. V ponedeljek opoldne je bil noklican na pomoč Ra mestno pristavo na Sp. Lanovžu reševalni avtomobil, ki je prepelial v bolnico 39 'et-nega delavca mestnega oskrbništvi Juriia Borka iz Zavodne. doma pa iz Nove cerkve. Borko ie bil zaooslen na cirkularki z žaganjem drv. Nenadoma mu je Dri nevarnem delu spodrsnilo in je zadel ob ostrino obratujoče žage. ki mu je prizadela na čelu hudo poškodbo e— Žrtev poklica. V ponedeljek pooo!-dne je peljal no o«sti od Žalca proti Dre-šinji vasi 56 letni delavec Ivan Jager, ki je zaposlen pri posestniku Goršku, p. d Ceču, voz sena iz Petrovč. Pred Zagarje-vo gostilno pa se je voz nenadoma nagnil in zvrnil na Jagra ki je obležal na cesti z notranjimi poškodbami in zlomljeno hrbtenico. Nesrečo je ooazil slučajno m5mo se vozeči z. Franc WBtavskv iz CeHa, k: te nemudoma aviziral orožnike v Žalcu, kakor tudi z. načelnika gasilnega društva Viranta in župana g. Lorberia. ki sta dala tako} na razpolago avtomobil jrasilneea društva, da je prepeHal ponesrečenca v bolnico. Jager bo le težko okreval. e— Sirov nočni napad na starčka. V celiski bolnici je moral poiskati predvčerajšnjim popoldne zdravnico pomoč 74 letni prevžitkar Franc Obreza Iz okolice Sv. Jurija ob južni železnici. V nedeljo zvečer okrog 21. so ga napadli na cesti trije neznanci in ga tako obdelali z noži po glavi in vsem telesu, da je sfarček v krvi obležal. Le s težavo se je pozneje privlekel domov. Napadalce, ki so najbrže mislil' napasti koza druzega in so se v temi zmotili v osebi, zasledujejo orožniki. Iz Maribora a— Prva slovenska starokatoliška služba božja v Mariboru bo darovana na slovesen način na binkoštni ponedeljek. 25. t m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Vsakdo je vabljen in dobro do-šel. a— Zakonsko zvezo so sklenili pretekli teden: Štefan Balažič, krojač in Veronika Muhič, zasebnica; knjigovodja Emerilc Drevenšek in Marija Dajčman: ključavničar Viljem Belec in Julijana Bezjak; hišni posestnik Josip Jezlič in Josipina Maicen; posestnik Avgust Moser in Tereziia Vuk; sodni uradnik Metod Sprger in Ljudmila Mule: delavec Franc Kostanjevec in Mari-riia Spelec; posestnik Anton Krainc in Matilda Skrbinšek; delavec Ivan Hriberšek in Roza Zunko ter Anton Nedelko. posest. s!n in Josipina Heric. a— Prve jagode so se pojavile včeraj na našem trgu. Prodajali so .iih v skromnih šopkih po 1 Din. Upamo, da bo ponudba kmalu večja. a— Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu ori-redi klub »Meja« na binkoštni ponedeljek. Odhod zjutraj z vlakom do Fale. odtam po Sturmovem grabnu v planino. Vsi prijatelji lepe naše meje — pridružite se! a— Kino predstave. Grajski kino: samo še danes Charlie Chaplin v 100 odst zvočnem velefilmu »Velemestne luči«. _ Union kino: od danes dalje 100 odst! govoreči in zvočni velefilm »Velika atrakcija«. — Aipolo kino: soboto, nedeljo in ponedeljek veliki nemi film o junaštvu naše vojske Za čast in domovino. a— Resnica o plazovju v Melju. Te dni so priobčili listi poročila, da je z Merske, ga hriba celo ob suhem vremenu zdrknil čez banovinsko cesto v Dravo velik kom. pleks kamenitega laporja in je ogrožal voz posestnika Beraniča, na katerem je bilo več ljudi. Nekateri listi so prinesli nato poro« čilo, da je plazovje v Melju »potegavščina« in da ob suhem vremenu ni mogoče, da bi se Melje plazilo. Da ne bo res kdo mislil, da je meljski plaz kaka potegavščina ali bajka, poudarjamo, da je zaradi letošnje vlažne zime zrahljan Mlefjeki hrib v zgor« njih plasteh tako, da skoro ne mine dan. da ne bi kak del zrahljanega hriba zdrknil čez cesto v Dravo. Svarilne'table, ki jih je 6voit čas postavil okrajni zastop na vsaki strani hriba, dokazujejo, da plazovje ni nilkaka potegavščina ali bajka. Dokaz je tudi dej* stvo, da je imel mestni avtobus že ope/to* vano smolo, da je moral čakati z voižujo, dokleT niso delavci odstranili skal. ki so se zvalile z hriba na cesto. Stara zahteva ne, da se glede zajezitve Melijskega hriba ndka|j stori, ker se zna sicer zgoditi huda nesreča. Čudimo se, da more kdo tako resno stvar imenovati »potegavščino«! a— Od nezgode do nezgode. V Lebnu na Pohorju si je triletna Starrislava Planinšič. hčerka' posestnika, pri izranju zlomila desno nogo nad kolenom. V Selnici ob Dravi si je delavec Miha Jakob pri sekanju drv . odsekal prst desne roke. Pri Sv. Petru pri Mariboru si ie 12 letni viničarjev sin Štefan Arnuš z iglo poškodoval levo nogo. V Studencih pri Mariboru je 21 letnemu mizarju Štefanu Letonji med montiranjem mi-zarskeza stroja odletel velik železni dro-v desno oko in mu za poškodoval. — Na Kobijevi žagi v Bistrici pri Limbušu si je 25 letni Alojzij Kopajnik iz Laznice med delom občutno poškodoval desno roko. Vse ponesrečence so morali prepeljati v splošno bolnico v Maribor. Iz Kranfa r— Materinska proslava. Nad vse lepo je KJS proslavilo v nedeljo materinski dan s cvetličnim dnevom, ki je dobro uspel. Iz* kupiček je namenjen revnim materam. Podmladkarji deške in dekliške narodne šole pa so v Narodnem domu proslavili materinski dan z lepo uspelo prireditvijo. Na programu so bili govor, deklamacije, petje in igra, zaključek pa je tvorila lepa alegorična slika. r— Občni zbor Kranjske gasilske župe. V nedeljo se je vrši v Narodnem domu občni zbor Kranjske gasilske župe, katere« ga je vodil načelnik Janko Sajevic. Iz po« ročij posnemamo, da šteje župa 26 društev s 851 člani in na razpolago ima 13 motor« nih brizgaln. V jeseni 6e bo vršil v Kranju župni teoret cnf gasilski Neue Freie Presse< poroča, da se bodo nedavno započeta trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo nadaljevala na Dunaju in da bo jugoslovanska delegacija prispela tja zadnje dni maja. Po informacijah tega lista je iz dosedanjih pogajanj sklepati, da na jugoslovenski strani ne obstoja razpoloženje, skleniti z Avstrijo regijonalno pogodbo po vzorcu avstrijsko-madžarske pogodbe, in sicer zaradi tega, ker noče Jugoslavija dati ugodnosti za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov. Vendar obstoji upanje, da bo vendar pred potekom odpovednega roka (30. junija t. 1.) prišlo do nove pogodbe. Avstrija proučuje vprašanje novih agrarnih zaščitnih carin, očividno z namenom, izvajati pritisk na našo državo. Ie carine bi v prvi vrsti prizadele uvoz Iz Jugoslavije. To namero je" avstrijska vlada sporočila jagoslovenski vladi. V poučenih dunajskih krogih se smatra, da bo mogoče preprečiti kak trgovinsko - politični kon-fiikt. • = Izgraditev luškega sistema Sušak, Martinsčica, Bakar. V mesecu juniju bo otvorjena nova 10 km dolsra proga, ki veže postajo Bakar na železniški prosri Zagreb-Soišak z bakarsko luko. ie že izgotovljena in je treba le še dograditi pristaniške tire. Tako bo del prometa, ki gravitira na Sušak, pri prenatrpanostj te luke lahko šel preko bakarske luke. Kakor poročajo iz Beograda, hoče prometno ministrstvo najprej videti, v koliki meri bo otvoritev te proge razbremenila Sušak. Le Sušak nadalje ne bo mogel redno zmagovati prometa, tedai se bo "ričela graditi nova zveza na Martinščico in sicer od "o-staje Sv. Barbara (ki leži na novi progi 2 km pred bakarsko luško postaio) V iu-ki Martinščici hi zeradili tudi potrebne pristaniške objekte. S tem bi ostali dve lu-ki susaskega luškega sistema dobili zvezo z zaledjem, navzlic temu pa ne bi obstojala še nikaka prikladna medsebojna zveza, kajti odcepne postaje zaradi terenskih prilik niso sposobne za razdelilni promet. Zato ie bila odobrena tudi doW propagirana ideja, da se vse tri luke tudi medse-boj zvežejo po najkrajši noti in da tak* dobimo zares strn'ien luški sistem. Ta dru ga zveza z Martinšioo bi se odcepila pred sušaškim tunelom na progi Zagreb-Sušak. Projekti za nove proge so deloma že do-gotovljeni. deloma pa se še proučujejo v oddelku za gradbo železnic on Drometneni ministrstvu. Predvideno je* tudi podaljšanje bakarske železnice do Kraljeviče odn. do tamošnje ladjedelnice. Načrte, za pristaniške zgradbe v Martinščici in Bakru pa izdeluje pomorska direkcija v Splitu. = Seja predsedstva Zveie trgovskih gre-mijev se bo vršila v sredo 20. t. m. ob 10.15 v Trgovskem domu v Ljubljani. Predsed stvo bo na tej seji sklepalo med drugim o določitvi zvezne doklade za 1. 1931. in o dnevnem redu letošnjega občnega zbora. = Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani razstavljeni tudi razni mizarski stroji mnogih večjih znamenitih tovarn. = Posebni tekstilni oddelek bo nameščen na letošnjem XI- ljubljanskem vzorčnem velesejmu v eni novozgrajenih razstavnih stavb, ki stoji ob levi strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu ČSR. Tekstilne razstave se udeleže skoraj vse večje in najuglednejše domače tekstilne tvornice. Rastavljena bo bombažerina. (različno barvano in tiskano bombaževo blago, belo blago, kmečko platno, hlačevina, bombaževe odeie itd., platno, laneno blago, platno za šotore, jadrovina), raznovrstno volneno blago, črtasti in tiskani iameti. pliš. pletenine (puloverji, jopice, damske obleke, kopalne obleke, nogavice, razne rute, šali, kravate itd ), čipke, vezalke, vrvarski izdelki, konjske odeje in perilo. Velesejecr. nudi vsem manufakturistom možnost podrobnega ogleda in primerjave vzorcev, solidno blago in tvorniške cene. — Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 100.000 kg portlandskega cementa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kafcanj sprejema do 29. maja t 1. ponudbe glede dobave 100 m svinčenih cevi, 50 kg špirita, 100 kg solne kisline, 10 kg žveplene kisline, 250 komadov jeklenih lopat, 25 komadov krampov, 150 plošč pločevine ter glede dobave 1 daljnogleda znamke »Zeiss«. — Direkcija držav-nega rudnika Breza sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave 500 kg raznih krp ln 700 kg bombaža za čiščenje strojev, 100 škatelj voščila za parkete, 300 kg kamene soli, vrvice za merjenje, 3500 kg tračnikov in usnjatih jermen. Dne 10. t m se bo vršila pri intendantuni III. pomorske obalske komande v Kumboru (Boka Kotorska) ofertna licitacija glede dobave 5000 kg usnja (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 8. junija se bo vršila pri intemdanturi komande IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 5000 zabojev za dvo-pek. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji in vzorec pa pri omenjeni komandi.) _ Borze 19. maja. Na ljubljanski borzi Je bil danes devizni promet nenavadno velik, zlasti v devizah Newyork in London. Narodna banka, ki je zadnje dni držala devizo Curih na višini 1095, je danes ta tečaj dvignila na 1095.30, kolikor je znašal ob koncu preteklega meseca. (Na podlagi zakona o stabilizaciji dinarja znaša naša pariteta za Curih 1095.55). Tudi deviza London se je za malenkost dvignila, le Dunaj je popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v početku prometa nekoliko okrepila, potem je zopet popustila. Trgovala se je za aranžma po 421.50 — 423.50, za kaso po 422 in za junij po 423. Promet je bil tudi v 8% Blairovem posojilu po 92.125 do 92.25, v 7% po 82.75 — 83 in v 7% Se-ligmanovem posojilu po 84 — 84.25. Na tržišču bančnih vrednot se je Praštediona zopet nekoliko dvignila; trgovala se je po 934 do 940. Zaključki so bili še v Union banki po 170, v Jugobanki po 73-in v Poljodelski po 52. Med industrijskimi delnicami je Trboveljska danes ponovno popustila in je bila zaključena po 274 in 275; promet je bil še v Slaveksu po 25 in v Danici po 75 — 80. Devize. Ljubljana. Amsterd. 22.815, Berlin 13.515 - 13.545 (13.53), Bruselj 7.9059, Budimpešta 99087, Curih "093.6 — 1096.3 (1093.3) Dunaj 796.76 799.76 (798.26), LonJfn 275.96 - 276.76 (276.36). Newyork 56.60 -55.80 (56.70). Pariz 222.30, Praga 167.93 -168.73 (168.33). Trst 297.31 Zagreb- Amsterdam 22.7850—228450, Dr naj 797.76 — 780.076, Berlin 13.515 — 13-545, Bruselj 788.59—79250, Budimpešte 989.37 —992.37, London 275.96—276.76, Milan 296.35-298.35, New York kabel 56.G0-56.80, Pariz 221.30-223.30, Praga 167.930 168.73, Ziirich 1093.50-1097.50. Curih. Zagreb 9.1335, Pariz 20.2960, London 25.23125, Newyork 518.6750, Bruselj 72.1750 Milan 27.1550, Madrid 52.0, Amsterdam 208.35. Berlin 123.5250, Dunaj 72.90. Sofija 3.7-575, Praga 15.3675, Varšava 58.15. Budimpešta 90.4650, Bukarešta 3.0875 Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 83 bi.. Celjska 150 den., Ljubljanska kredit-ua 120 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den., Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 421 — 422, kasa 421.5 — 422, za junij 422 — 423.5, investicijsko 89 bi., 8% Blair 92.125 — 92.25, 7% Blair 82.625 do 82.875, 7% Drž. bepotek, banka 84. — 84.75; bančne vrednote: Praštediona 942.5 — 950, Union 170 — 171, Jugo 73 — 74, Narodna 7750 — 7850; industrijske vrednote: Gut-matin 130 — 132, Slaveks 27 — 30, Sečera-n a 280 — 290. Brod vagon 80 bi., Vevče 120 den., Dubrovačka 340 bL, Trbovlje 274—276 Beograd. Vojna škoda 423—424, za mai 423.50 zaklj., investicijsko 88 — 89, agrarne 51.50-52.25, 7% Blair 82.625 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 84 den., 8% Blair 90—92.25. segluške 66.75 — 67, Narodna 7800 — 7850. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (19. t m.). Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv. SITO + Ljubljanska borza (19. t m ) Tendenca za žito čvrsta.. Zaključena sta bila dva vage-na pšenice. Nudi se (fco. slov. postaja, po mlev-ski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80 kg po 275 — 277.5, srbo-branska. 80 kg po 272.5 — 275, okolica Subotica, 79/80 kg po 270 - 272.5, okolic« Sombor, 79 kg po 260 — 262.5, baraniska. 79 kg po 250 — 252.5; koruza: baška. reSe-tana po 155 — 157.5 (pri navadni voznim po 160 — 162.5); oves: baranjski po 207.5 do 210; moka: banatska >0< po 375 — 380, baška >0< po 360 — 365. Kerosadska Uagevaa borza (19. t m.) Tendenca mirna. Promet: 28 vagonov pšenice, 4 vagone moke, 22 vagonov koruze in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, Begej šlep, 79/80 kg 202.50— 207.50; okolica Novi Sad, 78/80 kg 200-205; okolica Sombor, 79/80 kg 190-195; baška, potiska šlep, 79/80 kg 202JO— 207.50; gornjebaska 205—210; gornjebana-ška 205—207.50; sremska, slavonska, 78 kg 185 — 195 okolica Indjija, 79/80 kg 190 — ]95. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155 Koruza: baška in f»remska 102.5 — 105; ladja Dunav, Sava 107.5 — 110. Moka: baška >0g< in >0gg< 280-300; >2< 260-2/0; >5< 240—250; >6< 225-230; >7< 175-190; >8< 125 do 130- Otrobi: baški, sremski in banatski 120 do 125. + Somborska blagovna bor »a (19. t. m.) Tendenca mirna; promet 225 vagonov. Pšenica: baska, potiska. 80 kg 205—210; okolica Sombor, 78/79 kg 190—195; gornjeba-gka, 79/80 kg 202.50—207.50; sremska, slavonska. 78 kg 185—190. Rž: baška 150— 155. Koruza: 'baška K)2—104: za julij 106 —108; Dunav, šleo 108—110. Moka: baška #0< in >00< 280—300; >2< 255—260; >5< 235—260; »6< 210—230; >7« 175—190; >S< 130-140. + Budimpeštanska terminska borza (19-t. m.). Tendenca nedoločena, promet miren. Pšenica: za maj 15.32—15.33. za junij 15.12 —15.13: ri: za maj 14.50; koruza: za maj 13.92—13-93, za julij 13.98-13.99, za avgust 14.05-14.10. Šport O rezultatih lahkoatletskega mitinga SK IKrije Poročali smo že o rezultatih nedeljskega nacionalnega lahkoatletskega mitinga Ili* rije, na katerem je startalo lepo število atletov 6eniorjev kakor tudi jun'orjev. Na startu 6mo videli zopet po dolgem času atlete iz Maribora. Tudi Zagreb je bil za« stopan po dveh dobrih atletih in 6icer po desetobojniku — jugo6lovenskem prvaku 'n rekorderju Kallayu Levinu m kamniške« mu rojaku Kumru K. Jurija je poslovala počasi. Nekateri sodniki nimajo še raz« bistrenih pojmov o atletskih prestopih, kar je vzrok dolgih debat in zavlačevanja sa* mega tekmovanja Vse to seveda slabo vpliva na gledalce. Razen tega b; morala jurija vedeti, da se disciplina izven konku* renče vrši vselej zadnja, ali pa tako, da druge discipline ne ovira. Publ;ke je bilo razmeroma premalo. Pri teku na 100 m sen. moramo priponi« niti, da je zmagal mladi talentirani junior Primorja Kovač;č, ki je v gladki maniri odpravil seniorja Ilirije Stepišnika. Baje so nekateri imeli vtis, da je Kovačič trenu* tek ušel na 6tartu. Ni nobenega dvoma, da bo nj;hovo prvo ponovno srečanje zelo za* nimivo. Tek 1500 m je sigurno odločil v svojo korist Kumer Karel. Tu moramo pripom« niti, da je zelo ugajal junior Primorja Ogrin, ki je dosegel častno III. mesto pred drugim5 seniorji. Malo več stila in dobrega treninga in razvil se bo v dobrega srednje« progaša. Pri teku juniorji C 100 so si delili vsa tri mesta Primorjani. čas 12.8 prot' vetru je prav dober. V teku juniorji B 100 m je po dveh predtekih zmagal mladi nerutini« rani Kosec, ki ima prirojeno hitrost. Drugo« plasirani Vesenjak (Ilirija) se je pokazal kot tehn;čno najboljši junior. Tek 400 m sta odločila Primorjana Kor* če in Putinja sigurno v svojo korist. Čas, četudi v začetlku sezone, ni ravno najboljši. V teku na 1000 m zmaga Glavnik (Iliri* jal sigurno. Ker n; bilo na startu njegove* ga konkurenta Ogrina (ki je etartal na 1500 m) mu je bila zmaga zasigurana. Prav dobro sta odrezala Herič (Železničar) in Pogačnik (Primorje). Irnenadenje dneva je bil vsekakor tek na 5000 m. Takoj v začetku prevzame Slap« ničar v ostrem tempu vodstvo. Sledijo mu Krevs (Prmorje) in Podpečan (Železničar, Maribor), Sporn Ilirija se drži daleč zadaj. Vidi se, da ima v nogah že tek na 1500 m. Tako pretečejo tri runde m pol, ko Slapni« čar zaradi bolečin v desnem 6tegnu odsto« pi. Na vodstvu je sedaj Podpečan, t;k za njim sledi Krevs. Podpečan potencira tem* po, katerega pa Krevs radi lepšega in dalj* sega koraka lahko zdrži. Pri majhnem na* stopu slabosti Podpečana. 4 runde pred koncem, uide Krev« za 20 m, katero raz* daljo povečuje do konca na 100 m in zma* go v prav dobrem času 17.8.8. To je nij« boljši čas Krevsa, ki se je po lansk; težki bolezni jeseni vidno dobro popravil. Štafeto 4 krat 100 m je odločila Ilirija si* gurno v svojo korist proti juniorjem Pr;* morja, z naskokom 8 do 10 m. Že na prvi progi je pridobil Neli precej proti slabemu Raiču, 16 letni Kosec se je držal prav do* bro, naslednji tekač Primorja Putmja je prevzel v mirnem položaju, čeravno pa je dokaj dobro tekel in pridobil nekaj terena proti Habiču, vendar je ostala razdalja 6ko» raj ista. V zadnji predaji je Kov3čič vidno lov'! Stepišnika, razdalja pa je bila preveli* ka in Primorje se je moralo zadovoljiti z drugim mestom. Pri metih kakor tudi pri 6kcikih smo pri« čakovali do6tj več Il:rija nam je tukaj ostala doka i dolžna. V metu krogle na ža« lo®t nismo oficijelno prišli preko 12 m. Pri Jegliču se vidi, da nuna še potrebne ruti* ne. V d sku je preko pričakovanja zmagal Kali a v g slabim rezultatom 34.16 m. Tudi met kladiva, katera točka 6e je vršila iz* ven konkurence, ni prinesla zaželjenib re* zukatov. Govorilo se je celo o novem rekor« du. Stepišnik je sigurno zmagal nad favori« tom Neli jem v zanj zelo dobrem rezukatu. Najboijš5 rezultat* za slovenske prilike je dosegel Korče (Primorje) v skoku v dalji* no. Dosegel je 6.29, 6.31. 644, 644. Ako upo. števamo, da je\pihal močan protiveter, lah* ko pričakujemo kmalu zboljšanje 6loven* skega rekorda, ki*ga drži sam z 6.46. Ste« pišnik in Outrata st* daleč od svoje nek* danje forme. Zakazali so tukaj tudi Ra:č D. <'n drugi skakači Primorja. Skoflc v višino je sigurno odnesel državni prvak v skoku v višino Kallav. Pričako« vali smo tudi od Nelij-> in Jegliča večjo borbenost 'o bolisi rszultat. • Juniorji so najboljše odrezali pri skoku v višino. Nekateri so pokazali prav dobro tehniko. Najboljši ie bil Tršar, k« je pre* skočil brez treninga 150 c*n kar mu pa za« radi kr:vega tolmačenja nekeea sodnika ni b;lo priznano. Vsekakor je Tršar talent, ki 6e bo ob 6motrenem. pravilnem treningu razvil v odličnega akakača. ci^tcL \ Cifra Velika medklubska etapna dirka Celje, 18. maja. Včeraj je priredil Klub slovenskih kole« sarjev v Celju veliko mcdklubsko etapno dirko na progi .Celje—Rogaška Slatina— Konjice—Celje. Prot' pričakovanju se je k dirki prijavilo mnogo dirkačev iz vse Dravske banovine. V večjem številu so bili zastopani ljubljanski ;n mariborski favo« riti. Dirka je potekla v najlepšem redu, kar dokazuje, da vlada med našimi kole« sarji vzorna disciplina. Potek dirke je po« kazal, da odgovarjajo pri nas uspešnemu razvoju ;n gojitvi koles irskega športa ba* novinske ceste veliko boli. kot pa držav« na, ki je v 6meri Celje—Konjice, zlasti v odseku pred in za Vojnikom v tako sla« bem 6tanju, da resno ograža vsako brzino in tekmovanje. Dirkače je močno oviral tudi oster prot;veter med Rog-iško Slatino in Konjicami. Dirkalo se je v 3 etapah in 60 bili dose« ženi naslednji rezultati: I. etapa: Celje—Rogaška Slatina, km 34, glavna skupina: 1. Rozman Štefan, Perun, Maribor 56 min. 45.24 6ek.; 2. Zanoškar Srečko, Primorje; Ljubljana 56.45.36 ; 3. Zu« panc Albin, Klub slov. kole6., Celje 59:25. Juniorji: 1. Gregorč Ivan, Disk, Domžale, 58:24; 2. Grabeč Ivan, Primorje, 58.34.12; 3. Lah Ivan, Edelweis, Maribor 58.24.24. II. etapa: Rogaška Slatina—Konjice, km 32, glavna skupina: 1. Abulnar Franc, MK Ilirija, Ljubljana, 1.14.44; 2. Rozman Štefan, Perun, 1.14.44.36; 3. Zupane Albin, Klub slov. kol., 1.14.44.48. Juniorji: 1, Gregorč Ivan, Disk, 1.22,46; 2. Lah Ivan, Edelweis, 1.22,46.36; 3. Grabeč Ivan, Primorje, 1.22,47,24. III. etapa: Konjice—Celje, km 25, glav* na skupina: 1. Rozman Štefan, Perun, 55-16; 2. Abulnar Franc, Ilirija, 55.16,24; 3. Za« noškar Srečko, Primorje. 55.20. Juniorji: 1. Gregorič Ivan. D'6k, 57.55; 2. Lah Ivan, Edelwei6, 57.55.12; 3. Grabeč Ivan, Primor« je, 58. Končni rezultati: glavna skupina: 1. Roz« man Štefan, Perun, 3.06.45,36 : 2. Zanoškar Srečko. Primorje, 3.06,50.36 : 3. Zupane Al« bin, Klub slov. koles., Celje. 3.09,30: 4. Žgur Aleksander, Primorje. 3.10.21; 5. Abul« nar Franc, Ilirija, 3.14.41.24; 6. Prodan Ed« vard. Primorje, 3.16.02.36. Jumiorj;: 1. Gre« gorič Ivan. Disk, 3.19.05; 2. Lah Ivan, Edel« weis, 3-19,06,12; 3. Grabeč Ivan, Primorje, 3.19.11,36; 4. Sme Franc. Disk. 3.19.14,46; 5. Dežman Alojz. Primorje, 3.20.00.24 : 6. Faninger Bruno, Poštela, Radvanje 3.27,38.36; 7. Kešič Franc, Primorje. 3.31,14.24; 8. Ru« žič ViFbald, Poštela, Radvanje, 3.34.32.36. Dirke, ki je bila zelo napeta in zanimiva, 6e je udeležilo 24 dirkačev, od katerih jih je 6 že na progi :z raznih vzrokov izstopilo. SK Atletik : SK Hrastnik 4:4 (1:3). Gostovanje L moštva SK Atletik v Hrast« niku je bila tako rekoč senzacija. Zaradi tega je bil tudi obisk s strani občinstva p-jl* noštevilen. Gosti so predvedli res lepo, kombinacijsko igro, ni jim pa bik dana pri« lika, da to tudi izkoristijo, za kar je pred« vsem skrbela obramba domačinov. Doma« čini so igrali vse skozi požrtvovalno. Od vratarja do zadnjega napadalca je v grvem polčasu funkcioniralo vse brezhibno, o č--* mer priča rezultat 3 : 1 za Hrastnik. Gostje so dosegli samo llmetrovko. V drugem pol* času se je slika nekoliko spremenila. Atle* tiki kot star rutiniran klub v lahki premo« či vedno napada, toda brez uspeha. Iz gne* če pred vratom zabije branilec Hrastnik* lastni gol. 3:2 za Hrastnik. Nekoliko p> zneje zapusti vratar Hrastnika »voje me* sto, kar postane usodno. 3:3. Domičini na* padajo in po krasni kombinaciji zv šajc na 3:4. Sledi neizrabljena ll*metrovka proti Atletikom. Končni rezultat in edini lepi gol za Atletike pade na koncu igre. Igra je potekla vse skozi fair. Sodnik dober. — V predtekmi je igrala rez. SK Hrastnika proti SK Retje iz Trbovelj 3:3 (3:1). Za binkoštne praznike igra SK Hrastnik na Je» senicah. Binkoštni nogometni program v Ljub« ljani. Vodstvi ASK Primorja in SK Ilirije sta sporazumno pozvali na dvodnevno go« stovanje SK Slavijo iz Os;jeka. O jakosti in kakovosti tega moštva bomo še poročali. Službeno iz LNP. Danes v sredo, ob 20. (po seji p. o.) seja u. o. v Delavski zbornici. Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekcija). Da* nes obvezen trening za vse nogometaše od 17. dalje na našem igrišču. Ob 20. redni sestanek nogometašev na običajnem mestu. SK Ilirija (nogometna sekcija). Važen sestanek I. moštva bo danes ob 30.30 na vrtu *Pri levu«. Vsi in točno! Na binkošt* no nedeljo igra I. team proti Slaviji iz Osijeka. kombinirana rezerva pa v Tržiču proti SK Tržič. — Seja načelstva plavalne sekcije danes ob 1830 v posebni sobi re« stavracije Emone. ŽSK Hermes. Jutri, 30. L m. ob 20. seja upravnega odbora v posebni sobi gostilne Belič — pri Andreju. Zaradi važnosti ude* ležba vseh odbornikov strogo obvezna. Repertoarji ljubljanska drama Začetek ob 20 Sreda, 20.: Zaprto Četrtek, 21.: X Y Z. b. ljubljanska opeša Začetofe ob 20 Sreda, 20.: OJ ta prešmentana ljubezen. E. mariborsko GLEDAlisče-Začetek ob 20 Sreda, 20.: Zaprto. Iz življenja In sveta Notranjost zemlje Zemeljsko jedro ni žareče In tekoče, ampak trdo — Celine se premikajo Zemlje v njeni najglcblii notarnjosti ne bomo na lastne oči videli bržkone nikoli, saj ne sedajo najgloblji naši rovi niti 3 km globoko. Na obli s premerom 1 m bi to predstavljalo komaj vbodljaj s šivanko če* trt milimetra pod površino in to ni še nič. Vendar smo z vrtanjem rovov spoznali, da toplota proti notranjosti zemlje nara« šča. v globini 1000 m znaša 45 6topinj C, v globini 2200 m preko 80 stopinj. Vroči vrelci, gejziri in lava, ki mer; ob izbruhih povprečno 1000 stopinj C. 60 nadaljnji do« kaz za temperaturne razmere v notranjosti naše premičnice. Toda te temperature ne naraščajo sorazmerno z globino v nedogled, do desettisočev stopinj, kakor so menili še pred nedavnim, temveč po današnjem na* ziranju ne presegajo 3000 do 5000 stopinj. Še danes pa ne vemo natančno, kako je v osrčju zemlje, ali so snovi tam čisto staljene ali ne. Merjenja zemeljske teže izdajajo, da so te snovi težke kovine, pred« vsem železo, to kovmasto jedro pa ne bo v tekočem ali plinastem stanju, ker nara« šča v globino poleg toplote tudi pritisk. Štirje sinovi predsednika Paula Doumerja ki so umrli junaške smrti za svobodo Francije v svetovni vojni (i &Cvl !i\N'r £VNr, i <£\Vi , \hijrs ITiir^ "7žk m l/ŽK m m j v o fti * S s J M £ d 09 O »4 * ■C O Si S o * O S3§\| « O > C <- IPl > « g 2 - ft „ 05 " 4) M ^ s > TJ Is 5 o g o ® <5 s ^ o X? W ^ fl ftO ti ® 8. s ««5 < 3 05 • »s SSa 1-9 O ® »*a < it ?! a «. ©S M50 T. O a . . cS Vi Cu O ft O) 0} O 03 S a> *f-» . (U 4; ^ C G, fc 02 i N © I O g Š-K.5 i u M b-js P S^-s m* s?*-; /j,. Mrzlica v carstvu rastlin Da bolujejo tudi rastline za mrzlico, ni tako novo odkritje, kakor bi se videlo na prvi pogled, ze pred leti so ugotovili, da nastopajo z nekimi boleznimi zvišanja temperature v rastlinskem telesu. Med takšne bolezni spada n. pr. znana koreninska gniloba, ki povzroča, da se temperatura v listih zviša za cele tri stopinje Celzija, kakor so ugotovili z nedavnimi meritvami. Ta bolezen povzroča neka bakterija, ki jo je mogoče pobijati :>a-mo s kislinami. V novejšem času skušajo eato vzrediti žitarice, ki bi bile navajene na določene množine kislinske primesi v tleh in ki bi bile imunizirane zoper mrzlico. Trgovanje z otroki na Kitajskem Na Kitajskem in colo v britski koloniji Hongkong še vedno cvete trgovina z otroki. Kupčijo navadno posreduje agent, ki zasluži pri tem mastne odstotke. Angleška spodnja zbornica je nedavno razpravljala o tej stvari na podlagi neke kupčij-ske pogodbe v Hongkongu. V središču afere je bila devetletna kitajska deklica, ki so jo prodali neki dami za 4000 Din naše veljave. Roditelji, posredovalec in dama so imeli kupčijo že sklenjeno. še več. Pogodba je celo obsegala določbo, da mora v primeru, če bi dekle ušlo, skrbeti posredovalec, da jo privede nazaj k njeni novi lastnici. V imenu vlade je nato sporočil posebni poročevalec zbornici, da je trgovanje z otroki na Kitajskem splošno v navadi. V Hongkongu je to prepovedano, vendar nima Anglija moči, da bi posegala v konkreten primer. Z zadoščenjem pa gleda angleška vlada vsaj na dejstvo, da se je trgovina z otroki v zadnjih osmih letih skrčila za polovico. Zakaj ne zamrznejo vodovja do dna? če ste kdaj pozorno srkali svojo čašo malinovca z ledom s slamico, ste morda že dognali, zakaj vodovja ne primrznejo do dna. Tik pod ledenimi koščki je pijača res zelo mrzla, toda mnogo manj mrzla je, če jo srkate s slamico iz dna čaše. To je v zvezi z zelo zanimivim pojavom v naravi. Mrzla voda je res težja od toplejše in pada zato na dno, če se pa ohladi pod 4 stopinje C, se raztegne, postane spet lažja in se dviga na površino. Tu na površini v vodovjih pozimi zaledeni, dočim ostane na dnu tista voda, ki meri 4 stopinje Celzija. Ta temperatura zadošča za prezimovanje rib in temu pojavu se lahko zahvalijo za možnost svojega obstanka. Smrt s padalom Iz Pariza poročajo: Med neko letalsko produkcijo v Epernayu je hotela izvest; ne« ka 17 letna domačinka, potem ko je odklo« nilo vodstvo prireditve, vsako zadevno od« govornost za morebitne posledice, 6kok s padalom iz višine 200 m. Padalo pa se ni odprlo ;n dekle je tako nesrečno priletelo na tla. da je obležalo mrtvo. Ker ni dobil prostora v zabavišču V nekem nočnem klubu v Washingtonu je ustrelil ekscentrični uživač Robert Shaw-Montgomery nekega policijskega uradnika, lastnika kluba pa je nevarno ranil in slednjič je izvršil samomor pred očmi občinstva. Ko je doznala Montgome-ryejva ljubica za čin svojega ljubčka, mu je sledila prostovoljno v smrt. Morilec, ki je bil sin milijonarja, je bil znan po svoji ekscentričnosti in je izvršil napad na policijskega uradnika, lastnika lokala in sebe samo zaradi tega, ker ni dobil prostora v zabavišču. Briandov naslednik v Ženevi Morda vlada tam pritisk milijonov atmo6« fer. To in pa zadržanje potresnih valov bi govorilo za domnevo, da je zemeljsko jedro skoraj v trdem stanju. Dosti več ne ve« mo, vsekako pa ne drži več stara teorija, da je pod trdo vrhnjo plastjo zemeljske »skorje« vse ena sama žareča, vrela tekoči« na. Tekočinaste žareče mase, ki jih opažu* jemo ob ognjenaških izbruhih, izvirajo sa« mo iz poedinih ognjišč, ki razmeroma niso globoko pod površino. Kako učinkuje pritisk vrhnjih plasti na nižje, nam razlaga znana teorija prof. We« generja, čigar negotova usoda baš ta čas zanima javnost. Prof. Wegener je trdil, da 6o nižje plasti pod vplivom pritiska vrhnjih plasti v plastičnem, poltekočemn stan ju, tako da plavajo celine na mehkejši ma6i. Celine so bili nekoč ena sama celina, po« tem so se odtrgale druga od druge in ro« majo še danes okoli zemeljske oble v za« padno smer. Pri tem 6e posamezne me.d sabo čim dalje bolj oddaljujejo, druga pa medsebojno približujejo. \Vegenerjevo teo« rijo so potrdili že s premnogimi dokazi, Fran^ois Poncet Državni tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo, ki prevzame po Briandovem odhodu varstvo francoske delegacije v ženevi. Lednik se je otajal Toploto in milino letošnjega maja je občutila tudi naselbina Ch-irpier v Francoskih Visokih Alpah. V bližini tega kraja se je močno otajal ondotni lednik, ki je od-cedil, kakor računajo, kakšnih 1000 kubičnih metrov vode. Ko se je lednik tajal, je voda odnesla s seboj osem poslopij, ki so služila vojaškim namenom, štiri druge hiše pa je močno poškodovala. Hotel, ki ga straii policija Hotel Metropole v ženevi, tradicionalni sedež nemške delegacije pri Društvu narodov, v katerem biva to pot tudi sovjetska delegacija. Hotel stražijo noč in dan številni policijski agenti. Levo vodja ruske delegacije Litvinov. Danes pred štirimi leti Četrta obletnica zmagoslavnega Lindberghovega poleta Dsnašnji dan pred štirimi leti je zapi» san kot mejnik v zgodovini modernega le« tal.stva. 20. maia 1927 se je dvignil z ame« rišk:h tal v zračne višave tedaj neznani Charles Lindbergh, da preleti z majhnim letalom »Špirit of St. Louis« Atiantski ocean in pristane v Evropi. Imel je 6rečo. Po 33 in pol ure trajajoči vožnj; je preletel 6000 km in se spusti] na zemljo v Le Bour« getu pri Parizu. Dva tedna pred Lindberghovim poletom sta se v Parizu dvignila nesrečna Nunges« ser in CoI: z »Belo ptico« in odletela proti Ameriki. Njun podvig se je končal s kata« strofo. Izginila sta med poletom in tudi Proticerkveni izgredi na španskem Madridski jezuitski samostan v plamenih. Množica sežiga samostansko pohištvo. Smrtna nesreča zaradi žarometa Pri Hohenkirchenu sta prošle dn; postala žrtev žarometa nekega avtomobila dva mo> nakovska motociklista. Ko sta drdrala z motornimi kolesi po cesti, jima je pri dir« j al naprot' avtomobil. Njegova žarometa 6ta motociklista tako zaslepila, da sta za« vozila v jarek, kjer sta obležala težko ra« njena. Izdihnila sta, preden so ju prepeljali v bolnišnico. Takšna bo nemška oklopna križarka A Grozotna dirka s smrtjo Ključavničarski mojster Wilhelm Rie-gler je prevzel izvršitev razstrelilnih del za neki dovodni rov nove elektrarne v Salzburgu. Izvrtal je na dnu 8 m globokega navpičnega rova sedem lukenj in jih napolnil z razstrelivom. Ko je prižgal vrvico, se je spomnil, da je bil pozabil na varnostne ukrepe in da ga eksplozija lahko vsak čas ubije. Komaj se je tega zavedel, je prvikrat počilo, ostro kamenje je švignilo vanj in ga težko ranilo. Navzlic temu je začel z obupno močjo plezati navzgor. Vrv, s katero bi ga morali dvigniti, so bili potegnili kvišku, moral je tedaj z rokami in nogami premagati ozki rov, da uide smrti. V hipu, ko se je zvrnil pri izhodu ves krvav na tla, je sledila šestkratna eksplozija. Tu so ga našli nezavestnega in ga prepeljali v bolnišnico. Toda blazni beg ga le ni rešil. V bolnišnici so ugotovili, da je revež od prebitega strahu znorel. ™ °b„°avzo^nos« 1državnega predsednika in številnih visokih gostov spustili v morje lO.OOOtonsko križarko, ki vzbuja yehko pozornost v inozemstvu. Podrobnosti v zadnji številki ilustrovane tedenske revije »življenje in svet«, — Slika, ki jo priobču- jomo, je angl eškega izvora. Katera obrt najbolje redi? Značilno za našo dobo je dejstvo, da je pekovska obrt najprivlačnejša od vseh današnjih poklicev. V čevljarski obrti in drugih obrtnih panogah, ki so danes v krizi, splošno primanjkuje učnih moči. V pekovski obrt pa tišče učenci v takšnem obsegu, da niti ne morejo vseh sprejeti. Poleg pekovske obrti je posebno mnogo kandidatov za mesarsko in klobasičarsko obrt ter za. slaščičarstvo. To si razlagajo s tem, da določajo starši dandanes svoje otroke z tisto obrt, kjer so najbolje preskrbljeni. Na Češkem, zlasti v Olomoucu in Brnu, se je n. pr. priglasilo toliko učencev za pekovsko obrt, da so začeli njih tovariši, ki so že uvedeni v delo, protestirati proti velikanskemu navalu. poznejši poizkusi preleta Atlantskega oce« ana iz evropske smer proti Ameriki so do« kazali, da je takšen polet z letalom skoro sigurno zvezan s smrtjo. Doslej se je po« 6rečilo priti iz Evrope v Ameriko le Kohlu, a niti on ni prišel do cija. Letalo »Bremen« je onemoglo obležalo na pragu Amerike in prav malo jc manjkalo, da ni končalo v va« lovih. Čeprav je poet iz Amerike proti Evropi Iažj; kakor v obratni smeri, vendar je bil Lindberghov poskus vratolomno podjetje. Izprva je imel lepo vreme, ki 6C je pozne« je obrnilo na slabše. Ko jc zašel v opasen snežni metež, ga je tolaž;l edinole brezhib« no delujoči motor. 22. proti večeru je an« gleška admiraliteta prejea radiogram, da je Lindbergh pasirai Plvmouth. Uro poz« neje so ga signaliz;rali nad Cherbourgom. Teda.j je bilo vse v Parizu kakor elektrizi« rano. Na letališču Le Bourget se je zbralo kakšnih 150.000 ljudi, čijih oči so bile upr« te kvsku. Ko se je letalo pojavilo na ob« Charles Lindbergh zor ju, se je polastila množica rspoj zmage, Lindbergh je zavil v velikem loku proti le« tališču in pristal gladko, čeprav je spoznaL da ravnajo v Evropi oh takšnih prilikah drugače kakor v Amerki, kjer ugasnejo luči in pojačajo reflektorje. Lindbergha je hotela navdušena množica takoj naložiti na rame. Letalec pa se je spretno umaknil temu počaščenjiu. Ljudje 60 prebili policijski kordon m naložili na ramena letalo ter ga nosili v triumfu. Vsak pa je hotel imeti tudi nekaj za spomin. Za« čeli so trgati krla in rezati les »Špirita of St. Louis«. Slednjič so pritisnili pred hotel, kjer se je Lindbergh nastanil. Klicali so ga ven, in ko se je pojavil na balkonu ter de« jal samo: »Sem v Parizu«, je množica tulila od navdušenja. Po kratkem bivanju v Parizu in po+ern ko je obiska! z letalom še nekatera druga evropska mesta, se je Lindbergh vrnil v domovino kot slaven mož. Amerika ga je spreiela z nepopisnim navdušenjem, mu po« delila čin polkovrrka ter mu poverila važen resort v letalskem ministrstvu. Pozneje se je Lindbergh. ki so ga že v Parizu jeli ob« sipati z ženitveninr ponudbami, oženil z Ano M orrov. hčerjo denarnega mogotca in ameriškega poslanika v Mehiki. S tem či« nom 6e je zaključilo njegovo vratolomno življenje v zraku. Slava ;n naslov pionirja pa mu ostaneta do smrti. Presaditev ovnovih žlez na žensko Na kirurškem oddelku neke večje dunaj« •ške bolnišnice je bila te dni izvršena nena« vadna operacija Neka ženska srednjih let, ki se navzlic ženski vnsnjosti čuti moškega ter ima na podlagi tega dovoljenje nosi/ti moško obleko, se je podvrgla operaciji, pri kateri so ji vcepili ovnove žleze. To opera« ciio ii je bil nasvetovsl še pokojni profesor dr. Kermauner. Ovna za operacijo je dal na razpolago schoribrunnski živalsk' vrt. Presaditev žlez se je izvršila brez opasnosti in skoro brez bolečin. Zdaj čakaio. kakšen učinek bo pokazala operacija čez nekaj mesecev. Vsak dan ena Energični samomorilski kandidat: »če se mi vse izjalovi, mi preostane samo še zakon!« Cette malim oglasom * Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Z a o cfgere** 2 Din 9 stiamCafc •Vasi ove tnalih o glasov dobite takoj po izidu tista o podružnicah m Jutra* 9 •tfarifccrn, 9 C«/;«, 9 ^ooem m««i<«, 9 'Erbovljah in na ^ecenieafi, ki sprejemajo tudi naročita na male oglase in inserate. Šivilje dobij-o stalno delo tudi na dom. Belihar & VelepiČ, Ljubljana VII, Medvedova 38. 19611-1 Knjigovodja bilancist po moSnoerti 8 prakso v električni industrij; se išče Ponudbe x navedbo dosedanje prakse in referenc na oglasni oddelek Jutra pod »Bilancist«. 19554-1 Brivsk. pomočnika mladega, res dobrega delam išče takoj Salon raidasch, Brežice. 19553-1 Trg. sotnidnika starejšega, ta trgovino t meša.nim blagom, to je Tn.anufaktura, specerija, železnica, usnje, drobnarije itd., popolno samostojnega, za Todstvo trgovine spodobnega, sprejmem. Ponudbe pod šifro »165« na ogl. »ddelak »Jutra«. 19551-1 Kuharico Vi mali pension, snažno iti polteno sprejmem za sez<-jo ra Bledu, katera zna dr-bro kuhati ln je dobro v .veni« močnatih jedi. Ponudbe s plačo na naslov: Ptinsio-n Flomelj, Bled, Cerkvena ul. 127. 19190-1 Natakarico — Slovenko mlado, lep«, od 18—28 let Btarc, izurjeno v poslu, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši, 5% in obilna napitnina. Dalje iščem Slovenko I^t"* in sposobno, s—30 let, ki bi ji dal_ v Bajori kavarno in kegljišče « poletnim vrtom in 3 sobami za prenočišče po zp-zmerni ceni, ki bo sigurno zadovoljna z zaslužkom. Ponudbe s sliko na or!. odd. »Jutrac pod šifro atakarica 56«. 19056-1 Modistinja npretna. poltena, pametna dobi stalno mesto. Pismene ponudbe na ogl. _ odd. ».Jutra« pod »Takoj ali pozneje«. 19632-1 Mesar, vajenca I Samostojen risar pridnega in poštenega, ! ia pohištvo, z dolgoletno sprejme Franc Golob — prakso v inozemstvu, ver Ljubljana VII, Jernejeva ziran trdi v prodaji, kal-47. 19044-1 . kulaciji in poslovodstvu. -----j želi menjati službo. Nastop Pekovski pomočnik ki se razume n<*k oliko tndi pri peči, dobi mesto. \a=lov se dobi v osrlas. oddelku »Jutra«. 19006-1 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega za boljša dela sprpjme takoj Ignac Grašič, Sav&ko predmestje. 190S4-1 Tapetniškega oddelek »Jutra«. 19696-2 Krojaški pomočnik z moškim in ženskim pri krojevalnim tečajem, išče stalne službe. Imam svoj šivalni stroj na razpolago Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19711-2 Dekle staro 21 let, išče stalne pomočnika službe pri boljši rodbini, in emeira vajenca sprejme Gre t otrokom in kot po- takoj Karol Sitar, Wolfo va 12. 19683-1 Deklo pridno m pošteno, za vsa-ko delo. išče Ivan S:menc, Lepi pot 24. 191599-1 Blagajničarka z letnimi izpričevali, katera je že bila zaposlena y kavarnah in barih, se takoj sprojme. ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru ped »Blaga ;ničarka«. 19717-J Služkinja pridna, snažna in poStena, vajena vseh gospodinjskih del, dvorna tudi dobre me šia.r. e kuhe, se sprejme >1. VI. 1931 h petčlanski družini. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 197-10-1 moč gospodinji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19674-2 Kuharica ipopolnoma samostojna išče mesta samo v boljši hiši ali k boljšemu gofipodu. Gre tudi za pomočnico kuharici. Naslov; P. Knaf-lič, A rja vas 04, p. Petrov-te. 19669-2 Trgovska učenka z 2-let.no prakso prosi za nadalj-no učno dobo mesta v trgovini na deželo s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19632-2 Kuharico iščem za gostilno. Plača po dogovoru. Izve se v ogl. odd. Jutra. 197C9-1 Prodajalce agente, potnike, prodajalke sprejmem. Vsakodnevni zaslužek 100 Din — Alabastrit, Komen-skega ul. 17. 17554-5 Vajenke pridne in poštene sprejme takoj Ana Zakostelnv, strojno pletenje, Ljubljana, Šmar1ž.nska eesta 8. 19396-1 Tajnika išče strokovno ndruženje nameščencev v Ljubljani. Trošnje je nasloviti na oglasni oddelek Jutra pod »Agila-ost«. 19059-1 Knjigovodjo zmožnega tudi korespondence in občevanja s strankami, išče za t-akoj denarni zavod na deželi. Predrost imajo oni z bančno prakso. Ponudbe s sliko pod značko »Banka« na oglasni oddelek Jutra. 19637-1 Brivsk. pomočnika mlajšo moč, takoj sprejmem. Prago Hovar, Dunajski cesta 82. 19663-1 Služkinjo sa vsa hišna dela, zdravo in pošteno sprejme s 1. junijem učiteljska družina v blifini Ljubljane. Naslov v og!. odd. »Jutra«. 19662-1 Znate računati? A3w> prinesete 2 potnika v 1 mesecu 200 order m Vam odpade Din 60«").— zaslužka. koliko zasluži potem rajonski zastopnik? Pridite se prepričat! Naša otrt prežrjvljca najbolje in je ne-prekosljiva. Dopise pod »Vse na upanje« na oglas, oddelek »Jutra«. 75 para za veliki ka-talog. 19712-5 lif 3000—4000 Din meeeč-no zaslužka se nudi sposobnim, marljivim in zanesljivim zastopnikom za •povečanj« slik. Za vzorce potrebna kavcija Din 50.—. »International«, Zagreb., Savsika 109. 19404-3 3 Go-spa - profesorica angleščine in francoščine vešča tudi nemščine, išče mesto vzgojiteljice čez po čitiHce k otrokom ali gospodičnam. Gre tudi kot družabnaca k starejši dami. Z. Kulakova, Škofja ul. 17, Ljubljana. 19359-4 2—3 prvovrstne šivilje moškega perila za stalno išče I. Kette. Lju-bljana, Aleksandrova cesta 3. 19604-.1 Natakarico p^reimpm v restavracijo. Kavc-.je zmožne imajo prednost. — Restavracija. Rajhenburg. 196.53-1 Blagatničarko pr-rejrnem takoj ali najpozneje 15. junija. Pogoji: f-'aroft nad 2S let, afco-Jutna neoporečnost, samostojna slovenska in nem-fi-s korespondentka. zadostna praksa. Ponudbe a t'>čno navedbo dosedanjih f užb in zahtevo plače na jcrlasni odde->k Jutra pod iDobro mesto«. 19640-1 Brivski pomočnik mlad, želi službe v mestu ali na deželi za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19S45-2 Samostojen vodja prodaje velike industrije, vešč slovenščine, nemščine, italijanščine, francoščine v govora in pisavi, španščine v govoru, želi menjati mesto vsled tehtnih razlogov. Ponudbe pod »Zvest in zmožen« na ogl. oddelek »Jutra«. 39648-2 Služkinja za vra, hišna dela, zmožna tudi kuhe. išče mesto v Ljubljana. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19720-2 Trg. pomočnik vešč špecerije, manufakt., usnja, železn-vne. z najboljšimi referencami išče službe. peedbe pod šifro: e *-ferenoe«. Radio 3-cevni poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19673-9 Radioaparat 4-cevni Radione skoro popolnoma no-v, kompleten z zvočnikoiti prodam radi odpotovanja za polovično ceno. Cenjeme ponudbe pod »Radione« na ogl. oddelek »Jutra«. 19679-9 Avto znamk« »Opel«, Sestcilin-derski, r zelo dobrem »ta nju po zelo nizki ceni prodam takoj. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Opel«. 19167-10 Motocikle rabljen«, zelo dobro ohranjene, samo moderne stroje z električno razsvetljavo, proda zastopstvo Mo-net-Goyon, Zagreb, Mošin-3 kova ulica 2S. Telefon interurb. 6795. Naslov za telegrame: -Reciproeite ■ Zagreb. 19697-10 Oakland limusino zamenjam za karkoli iste vrednosti. Din 30.000.—. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19704-10 Več različnih vozov imam naprodaj; med temi en popolnoma nov roz dlro na vzmetah, pripraven za sodavičarje, špedicijo ali slično, nadalje eno-vprečni voziček na vzme-tib ter en ročni na dveh in eden na štirih kolesih Cene zelo ugodne. Sprej men tudi samostojnega ko-larske-ga mojstra. Anton Petkovšak, Logatec. 19171-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribui n» Glincah, telefon št. 2605 16143-6 Kompletno strojno napravo parne žage s polnojarmenikom, ki še obratuje do konca junija, prodam. Vprašanja na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pilana«. 19527-6 . 2 železni blagajni prodam, poizve se v osi. odd. »Jutra«. 19658-6 Kdor tu ne živi, temu pošljem po pošti ele gantn« rokavice iz su-kan ca 16 Din, ali iz čiste svi 1« 50 Din. Fin« namizne prte 120X140 35 Din, svi-ene kravate 10 Din, dn plsmiica zadostuje, dobava točna. Ilustrirani katalogi franko. Prva razpošiljalni ca Chapira, Ljubljana. 19713 6 Enonadstropno hišo d vod nižinsko, blizu Stadiona poceni prodam. Naslov v oglasnom oddelku »Jutra«. 19585-20 Parcelo najideataejše ležečo, soln- čao, poceni prodam. Mestni del Podrožnika. 1295 m! Informacije: Slaščičarna. Dunajska cesta 7. 19523-20 Lepo parcelo ugodno prodam na Prulah. Solnčna lega. Poizve se pri oglasnem oddelku »Jutra«. 16891-20 Dvonadstropno hišo veliko, v oentrunru Celja. velikim krasnim vrtom in eno vilo z vrtom prodam. Naslov pove Karol Breznik, Celje. 19624-20 Moško kolo vredno 800 Din, prodam. Poizve se » -oglasnem oddelku »Juir»«. 1900741 Damsko kolo prodam. šmartinsCe to ni nesramnost]« Ure za birmo kupit« najbolje pri Mulav-cu, Maribor, Kralja Petra trg. 17907-7 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček«. . 196S9-7 Družabnika ali družabnico sprejmem s 1. junijem za solidno dobro idočo '-rgo-vino z živili v mestu. V tej stroki i z oceni in z vesel j em sodelovanja imajo prednost. Ponudbe z referencami in navedbo sapi-tnla o od »Zagotovljena bodočnost« na podružnico Jutra v Mariboru. 19628-16 Tovarniško poslopje v najboljšem stamju, z velikimi delavnicami, vodovodom in elektriko, v večjem industrijskem mestu Slovenije naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna 100«. 19651-20 Dvodružinsko hišo kupim. Na-ulov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19661-20 Enodružinsko hišo novo zidano, 1008 m! vrta, 10 minut od kolodvora Brežice, prodam za 42.000 Dih. Vprašati: Brezina 74, pri Brežicah. 19695-20 Trgovski lokal na prometni točki v Ljubljani VII na Medvedovi cesti št. 7 in Frankopan-ski ulici oddam. Poizve se Medvedova cesta 7. 19665-19 Malo pisarno f Stanovanje I Sobo oddam takoi. Naslov pove 1 velike sobe, kuiroje m lifčem ▼ bližini k«vame ogl. odd. »Jutra«. 19705-19 | pritiklin oddam avgutta Evropa v pritličju, za ma- Srebrne krone staro zlato In srebro kupuje F 'inerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36, vbod iz Vidov danske ceste, pri gostilni M ožina 70 Prehrana Domačo hrano dobro in okusno, nudim 3 do 4 boljšim osebam v najlepšem centru mesta. Naslov v ogla«, odd. »Jutra« 19561-14 aH prej pri sv. Krištofu sigurnemu plačniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19631-31 Trgovsko hišo oddam v najem v Kamniku s 1. avgustom. Oddajo se eventualno tudi 1-očeao trgovski lokali in 3-sobnu stanovanje. Vprašanja na oclasinl odd. »Jutra« pod šifro »Trgovska hiša«. 19400-1'' Gostilno dobro idočo, iščem v rajem v mestu ali na periferiji Ljubljane. Sem kavcije zmožna, posedujem osebno pravico, oženjema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19357-17 Kovačnico vs«m orodjem oddam t najem. Grem tudi za domačega kovača. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19719-17 PridsM Malinovec fini, pravi, pristna, ugodno dobite pri Lovro Se-benik, kuhanj« sadnih sokov. LiubPana. 19714-33 Stanovanje 2 sob, parketirano, elektrika, angleški klozet, oddam avgusta. — Ponudbe pod »Bleiweisova« na ogl. oddelek »Jutra«. 19641-31 Stanovanje sobe in kuhinje z vežo, dvorišče, zelenjadni vrt, Vi ure od postaj« Domžale oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19649-211 Stanovanje dveh sob z balkonom, predsobo, kopalnico in pritiklinami oddam Z3 avgust. Ponudbe pod »Solnčno stanovanje« na oglas, oddelek »Jutra«. 19670-čl Stanovanje z eno ali dvpma sobama s kuhinjo in drvarnico, na dvorišču, pritlično, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19690-21 Stanovanje obstoječe iz kuhinje in sobe. event. tudi samo sobo, oddam takoj. Naslov pove o?l. odd. Jutra. 197Ti-?1 lo psarno, lahko tudi na dvoriščn, v slučaju tudi sam adaptiram. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19686-23 Opremljeno sobo s sonporabo kuhinje, po možnosti s kopalnico, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr3« pod šifro »Prvi junij«. 19687-23 Opremljeno sobo g posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu. Robbo-va ul. 31, 2-krat zvoniti. 19703-33 Lepo solnčno sobo opremljeno oddam stalnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje št. 16. 19701-23 Jktpiti Gramofonske plošče Homoeord. nove. za S Din dnevno izposojuje: Slager, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Vegova ul. 2 (vhod skozi vežo). 19633-24 wi k X Tnffi Pension Sturm Poljče pri Lescah. Mirno, breiprašno letovišče. Planinski zrak, velik park, zračne, solnčne, pršne in tople kopedjii. Odlično za slabokrvne, nervozne itd Penzija od Din 60.— dalje Zahtevajte prospekte. Na-jotonik Božo Plahuta. 19635-38 Opozorilo Do preklica dovoljena pot, ki pelje čez dvorišče hotela »B « 11 e v u e«, je od do Vj6. ure zjutraj zaprta. Spuščeni so psi čuvaji. P. Sterk. 19057-24 Buifet oddain na morskem kopa 1-išču v najem, pripraven tudi za boljšo natakarico Vpra.šati: Prešernova 34/H Maribor 19718-38 'Jru^rice prvovrstne, nudi v vsaki množini tvornica Srečko Potnik ki drug, Ljubljana Metelkova ul. 13. 19318-34 £es Žage Ponudit« kolobarje smre. kove, suh« ali zvezke meter dolge, na oglasni odd. »Jntra« pod šifro »Akredi-. 19700:14- fUHH>t?an}a Stanovanje S—8 sobe, kuhinjo, shrambo in klet oddam s 1. junijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 19383-31 Stanovanje štirih do petah sod s prit., ena ali dve sobi sposobni za pisarno, iščem ia avgust ali november v bližini justične palače. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Justična pa-tača« 19093-21 Lokal za vinotoč oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19698-19št. 2. . _- Stanovanje soba in pritikline, kom fortrno oddam v cen trum u mesta s 1. avgustom. Po-izrredefii v ogl. odd. Jutra. Ogledati stanovanje od 10. do 12. ure, Beethovnova 15, pritličje, desno. 19594-21 Sostanovalca za 150 din mesečno sprejme hišnica na ■ Starem trgu 19646-23 Sobo t eno ali dvema postelja ma oddam takoj. Gospo wetska 13/1, 100. 19642-23 Opremljeno sobo za 3 osebi z uporabo ku hlaje oddam. Elektrika parket. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 19650-2; pra-zrao ali avebfiraoo, 1e po, veliko, s posebnim vhodom, v sredini mesta išče poročen par brez otrok za takoj ali e jnn-ijem. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Dobra stranka«. 19652-23 Lepo sobo solnčno, v visokem pritlič j-j z razgledom na vrt. blizu cestne železnic« išče starejši gospod pri družini brez otrofc. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod znač ko »Od trgovine« 19650-23 Delavnico z -izložbo in 2 sobi iščem v najem. Ponudbe pod »101. delavnica« na cglas. oddelek »Jutra*. 19081-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov po-ve ogl. odd. »Jutra«. 196&5-23 Sobico posebnim vhodom in elektriko, blizu Tabora oddam za 250 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 196S.-23 Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega dobrega očeta Franceta se iskreno zahvaljuje družina Sattlerjeva. Izložbeno okno in vrata, komplet, prod-im-Slavko Omejec, S t. Vid S7, nad Ljubljano. 19014-27 Pozor razstavljalci vele-sejma! Ograja obstoječa iz 10 železnih stoja.! z verigo vred, posebno priporočljiva za raz-stavljalce velesejma, ker je praktična in v okras koj-i, naprodaj za ceno Din 1200.—, franko Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19564-6 Čebelarji! V lastnem interesu uporabljajte le zajamčeno pristne satnice, katere vam nudi B'agovn! oddelek Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnja-kova ul. št. 4. 194S1-6 Puhasto perje čisto, ču,ha-no, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čnsto. čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 350 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb 6821 Jajca za valitev ! visoko premiranih rdečih. Rhodel&nder — kokoši, naSkoristnejše vrste, nes-oče tudi pozimi, jajce pa 4 Din, prodaja Amalie Lott-apeioh, Rimoke Toplice. 18976-6 Zahvala Vsem, ki so z nami v teh težkih urah sočustvovali ter spremili našega dragega pokojnika franca Kobenterja v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter tako počastili njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Posebno smo dolžni zahvalo njegovim prijateljem in znancem iz Roža ter Gorenjske, ki so prihiteli tako daleč posloviti se od rajnkega, nadalje Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, pevskemu odseku za ginljive ža-lostinke, g. Uršiču za poslovilne besede ob grobu, zastopnikom gasilskega društva iz St Jakoba v Rožu ter zastopnikom Sokola v Radovljici in vsem ostalim, ki so položili prekrasno cvetje na njegovo krsto. Rajnkega priporočamo v blag spomin. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Žalujoči ostali. Mery Oprostit«, nemoguče prije 20 sati, molim odgovor dali konveuira. Hrvat. 19668-24 5 Slovencev želi znanja s sftuiranimi, lastno eksistenco, prednost šivilje, hotelske kuharic« ali fotografis-tinj«. Dopise pod »Resnost- in tajnost t na naslov: Fran^ois Fro-bij-s. Vittelfheim. - Central Dortoir. Haut Rihn. France. 19678-21 Gostilniški automat gramofon, dobro ohranjen, kupim. Tudi s ploščami. Ivan Zlebnik, Domžale. 19600-36 Prosvetna društva pozor! 9 tamburaških in^rumem-tov ugodno naprodaj. — Vpraša se pri SK Bratstvo, Jesenice, CorenjsV^. 19549-J6 Šivttfi Več parov golobov prodam. Slavko Om»;ec, St. Vid nad Ljubljano 87. 19614-37 Ptičarko nemSko, kratkodlake, z rodovnikom, dobro dresi-tano, ln enega mladiča, starega 14 tednov, ugodno upodam. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 19158-27 Radio 2 mladi lisici prodam. Poizve se r trgovini Karlovsia cesta 19. 19373-27 Mladega psa čuvaja volčjaka ali ovčarja ali druge večje za stražo sposobne pasme, kupim. Touudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko vPes čuvaj«. 19671-27 Zlato nalivno pero sem izgubil v rest. »Slot« pri zaključi fcvi frizerskega tečaja. Prosim poštenega najditelja, da ga proti na-eradi vrne v saloH Fra-n-oliertti. iy 703-38 Petr!!! Prejela pismo, prisrčna hvala. Tvoja Petrorka. 19692-24 Dedek Poslano dobila. Zakaj ni niikakega sporočila? Pozdrav. 19631-34 Mariborčanka ki ima v Lj. bratrance, se prosi v Binkoštih za sestanek v Gro-belncm. Sedaj sporoči pod »Kranjc«. 19394-24 Temnolaska! v svetlem plašču, katera je bila namenjena 19. t. m-ob 5 minut pred 3. nro pop. po Prešernovi nI. proti Sv. Petra cesti, isto sem zopet zagledal ob ^4 6. v Šelenburgovi ul. Ako sestanek mogoč, odgovor na orlasni odd. »Jutra« pod »Temnomodra baretka«. 191CT7-24 V podružnici Jutra v Celju dvignite sledeča pisma; Desetletno znanje, Dobra pekarna. Kmalu odpot-u jem. Mladost, Oskrbnica, Pošten in diskreten, Po št-ena ki pridna 15, Pr»o vrstne reference. Srečen zakon. Strojnik. Takoj 57, Trgovina, Valija, Veselo poletje, Vestna in poštena, Vreč* 19715 24 Gospodična 28 let stara, z nekaj premoženja. želi znanja z inteligentnem, dobro situira nim gospodom. Dopise pod Bodočnost« na ogl. odd. »Jutra«. 19708-24 , t z » r# Kovčeg - gramofon s ploščami, dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19544-26 Šivalni stroj Singer, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 19677-29 Najlepše slike kakor tudi vse amatersko delo vam Izvrši pod garancijo ceneno ln najhitreje Foto-atelje Hud-nik, Celovška c. št. 43, Ljubljana 7. 19510-30 Lepo izbiro slamnikov priporoča po solidni oeni in sprejema popravila Stem-berger-Reš, Dunajska e. 9. 19336-30 Sedlarsko in torbarsko delavnico s stroji na električni pogon, dobro vpeljano, prodam. — Resni reflektanti naj as obrnejo na nasl-or: Ivan Kravos, Maribor. 18522-30 Izvleček iz programov Sreda, 20. maja. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert salonskega kvarteta. —■ 19: Literarna ura. — 19.30: Ruščina- — 20: Prenos iz Delavske zbornice. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. _ 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Godba na harmoniko. — 17.30: Konceil lahke glasbe. — 20.30: Ruski večer. — 21.30: Veseloigra. — 22: Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče- — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Koncert godbe na pihala. — 2005: Prenos iz Brna. _ 21.30: Violinski koncert. — BRNO 20.05: Izlet v Jugoslavijo: radio-fonske skladbe D. Chalupa. — 21.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Komorna glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.20: Koncerina akademija. — 19.40: Pevski koncert. — 20.20: Dramski večer. — 22.10: Lahka godba orkestra. _ BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Šlezijski večer (prenos iz Vratislave). — 22.30: Godba ?a ples. — KONIGSBERG I6.I5: Koncert godbe na pihala- — 19.30: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos programa iz Berlina. — 22.30: Plesna godba. - MOHLACKER 16.30t Prenos koncerta iz Frankfurta. — 19.45: Koncert orkestra balalajk. 20.30: Prenos programa iz Berlina. — 22: Mešan glasbeni program. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Plošče. _ 12.05: Koncert orkestra balalajk. — 17-40: Koncert opernega orkestra. — 20.50: Koncert soliatov. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 19.40» Plošče. — 20.50: Puceinijeva opem >Tura»-dotc. Specijelni entel oblek pri Matek & Mik-eS, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 19707-30 Telefon 2059 Premog w\ suha drva 1'ogačnik, Bohoričeva St. 5 Razpisujemo nabavo 12.000 km. krajni-kov. Pogoji in podatki za pogodbo "na dan 2. VI. t. !. se dobijo pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, Griže, pod št. 2195/11. 19676-37 2 spi šivilji samostojni, sprejmemo. Gorup & Co., Miklošičeva c. 16/1. 6966 2000 Din mesečnega pavšala in poleg tega posebno provizijo morete pri nas zaslužiti. Mi vas nastavimo 8 pogodbo za vposlenj« v vašem lastnem bivališču, ako hočete za na-s delati marljivo in pošteno. Gre za brezkonkurenčen, mnogo zahtevan, apecijalen predmet. Sprejemamo dame in gospode in dajemo kolek-cij^ proti varščini 28 Din. Prosimo samo pismene ponudbe s prilogo znamke za odgovor. . »Commercia« trgovačko poduzeče, Osijek. 684-8 Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. ASFALTNA STREŠNA LEPENKA ARESIT strešna lepenka BITUMEN SMOLA LESNI CEMENT KARBOLINEUM dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana 111 Iz službenih objav »Tovarna motvoza in vrvarna d. d.« n« Grosupljem pri Ljubljani bo imela 22. ma. ja ob 12. v posvetovalnici Ljubljanske Kre» ditne banke v Ljubljani redni občni zbor. Obč. zbore bodo imle dalje: Delnifra družba »Triglav«, tovarna hranil v šmarcih, 23. maja ob 10. v hotelu »Unioo« v Celju; Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 18. maja ob 10.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani; Jeklarna Jurija grofa Thurn. skega na Ravnah d. d. 3. junija ob 15.30 v Mariboru v pisarni dT. Le6kovaTja; Zadruž* ne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju 31 maja ob 9. v gornji, dvorani Narodnega doma v Ptuju; Zveza mest kralje« vine Jugoslavije 20. junija ob 9. v dvorani mestne posvetovalnice v Sarajevu. V službenih objavah 10. t. m. je obija-vv Ijen obširen oklic kr. 6udbenega stola v Zau grebu, ki je na predlog odvetnilka dr. Ga. vrančiča kot upravitelja konikurzne mase Jugoslovenske rudarske in industrijske po« družnice v Goluibovcu, dovolil sodno javno dražbo rudnih nepremičnin, vpisanih v rudarski zemljiški knjigi tega sodišča kot rt* darske zemlgišlke knjige v Zagrebu. Vse nepremičnine, oprava, zgradbe, pravice kd. se bodo prodale najboljšemu ponudniku na dražbenem naroku, toda ne i z podcenkve inventarja rudnika, to je zneska 2.275.118.85 dinarjev. Za dražbo je določen en sam na« rok na dan 30. julija ob 10. na licu mesta ▼ pisarni rudnika v Golufoovou. Mlekarska zadruga Sv. gora, — Vidrga razglaša, da likvidira in poziva upnike, da priglase terjatve do 30. t. m. — Okrajno sodišče v Litiji poziva Frančiško Zupan, rojeno Mastnak, čiije bivališče ni znano, da v enem letu zglasi pri sodišču, ker je njena hči Frančiška Zupan, delavka in ko« carica v Moravski gori, umrla 25. febru« ja, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prvo ofertalno licitacijo okoli 3300 plm* mehke« ga tehničnega lesa, okoli 120 plms mehkih in okoli 15.400 plm* trdih drv na panju v dr« žavnih in verskozakladnih gozdih v pod« rac ju šumslke uprave v Bohinjski Bistrici. Dalje razpisuje ista direkcija prvo ofertal« no licitacijo za 669 plm3 v režiji izdelanega hrastovega tehnično porabnega lesa v Ča« kovem pri šuimeki upravi ▼ Kostanjevici. Ponudbe za prvi raapis je vložiti najkas« neje do 27. t. m., za drugi razpis pa do 26. t. m., obakrat do 11. pri direkciji sum t Ljubljani, Bleiweisova c. 1. Dražbe nepremičnin se bodo vrSilo pri naslednjih okrajnih sodiščih: V Višnji gori 22. maja ob 9., vL St 17* m 301. kat obč. Veliki Gaber, hiša. njiva in gozd, v skupni cenilni vrednosti 16-503 I>in, najmanjši ponudek 11.002 Din ter 22. maja ob 10., vlož. št. 254, kat obč. Dedni dol, gozd, cenilna vrednost 800 Din, najmanjši ponudek 533.34 Din. V Novem mestu 1. junija ob 9. zemlj. knj. Golobi njek, vlož. št. 104, cenilna vrednost 3800 Din, najmanjši ponudek 2533.50 Din. — Istotam istega dne ob 9. zemlj., knj. Golobi-njek, Mirna peč vlož. št. 248. 257, eenilna vrednost 34.267 Din, najmanjši ponudek 22.844.70 Din. V Litiji 2. junija ob 10., jsemlj. knj. Vodice, vlož. št. 561, cenilna vrednost 14J282 Dm, najmanjši ponudek 9521.32 Din. V Ljubljani 5. junija ob 10., zemlj. knj. kat- obč. Golo brdo vlož. št. 188, cenilna vrednost 17.244 Din, namanši ponudek 11.500 Din. V Celju 15. junija ob 9.. zemlj. knj. mesto Celje, vlož. št. 527, stavbišče s hišo in drvarnico, cenilna Vrednost 19.325 Din; zemlji&a parcela 368/II., cenilna vrednost 17.000 Dm, skupaj 36.325 Din. Vrednost zavezani stranki lastne polovice 18.162.50 Din, najmanjši ponudek 9081.25 Din. — Dne 26. junija ob 9., zemlj. kni. Brezova, vlož. št 20, hiša in gospodarsko poslopje 15.000 Din, zemljišča 35.068 Din, najmanjši ponudek 34.004 Din. V Ljubljani 16. junija ob 9., zemlj. knj. Zgornja Šiška 667, cenilna vrednost 100.000 Din. najmanjši ponudek 66.668 Din. V Šmarja pri Jelšah 17 .junija ob 9., zemlj. knj. Oetrožno, vlož. št. 50, eenilna vrednost 3129.80 Din, najmanjši ponudek 3330.20 Dm. Boris Rihteršič; Sestra Amalija Kakor bi se bilo takrat nekaj utrgalo v njem — velik naguban zastor, id ga je ločil od življenja. Njegova roka, ki je dotlej mirno ležala na odeji, •se je zganila in zlezla na čelo. Cisto počasi. Potem je malo odprl oči, kakor bi se bal pogledati v svet. In oči so postajale čedalje večje. Nemirno je begal njegov pogled po £<>bi, ki je bila vsa v belini. Beli zido-.i i, beli zastori, belo pohištvo. Krvavo rdeče rože v vazi na mizi so bile edino, kar je kričalo v njej. Slab je bil. To je dobro čutil že pri prvi kretnji. Še misli ni mogel zbrati. Potem se je zasekalo vanj vprašanje: >Kje sem? Kako sem prišel semkaj ?« Kakor ljudje, ki se v temi iščejo, pa se ne morejo najti. Kličejo se in slišijo drug drugega, ko pa gredo tja, odkoder je bil prišel glas, ne najdejo nikogar. Take so bile njegove misli. Krčevito je stisnil veke in šele potem, ko | jih je spet odprl, se je zavedel, kako je bilo. Bilo je ... kdaj? Nenadoma se mu je zazdelo, da je že strašno dolgo, morda mesece, morda leta. Takrat je šel k Miri, da bi jo slikal, sredi ulice je hodil in mislil, kako bo mešal barve, kako bo zastavljal čopič, da bo vse, kakor mora biti. Kako bo naslikal mehko linijo njenega vratu, njeno mirno čelo, in oči, ki se niso prav nič podajale temu čelu. Kolikrat ga je obšla neumna misel, da te oči niso njene, da jih je nmrala nekje zamenjati. Preveč žive so bfle. M Da, k njej je bfl namenjen, po sredi ceste je hodil vase zaverovan in potem je nenadoma začul za seboj glas avtomobilskega trobila. Odskočiti je hotel, toda bilo je že prepozno. Avto ga je zgrabil. Silen udarec ga je treščil ob tla in potem je padel v temo in se šele zdaj zbudil. Kakor vizija so šli mimo njega ti spomini. Plašno se je ozrl okrog sebe. Ali je bil sam? Ne, pri njegovem vzglavju je sedela starejša ženska, redovnica, in pazila na vsak njegov gib. Torej je v bolnišnici in bogve kako dolgo že, in kako dolgo še bo. Tedaj je usmiljenka opazila, da bdi in ga poklicala: >Gospod Logar, ali ste se zbudili.« »Da, zbudil sem se,« je rekel. »Kako dolgo sem že tu?« »Šest dni,« mu je odgovorila. »In ves čas sem ležal v nezavesti?« »Da,« je prikimala. Ko je začul njen glas, se je zdrznil. Prav nič všeč mu ni bil ta glas. Skoraj oduren se mu je zdel. Bolj natančno jo je pogledal. Pod veliko belo oglavnico je videl bled obraz. Tako bled je bil, da je bil prepričan, da mora biti bolna. In mrtve oči je imela. Zdaj so strmele v molit-venik z velikimi črkami in čisto mirne so bile. Kadar se je zganila, je zažven-ketal kovinski molek. In čemeren je bil njen obraz. Nekaj ga je na njem odbijalo. Utrujenost, ki se je razodevala iz vsake črte, mir, ki mu je bil zopern. Nikdar ni mogel redovnic. Počasi so tekle ure in kar neznosno se mu je zdelo. Prav vesel je bil, ko je I opoldne šla. Po kosilu ga je obiskal zdravnik", njegov sošolec. Dolgo se že nista videla, tako da sta že skoraj pozabila drug na drugega. Povedal mu je, v kakšni nevarnosti je bil. Ko ga je avto treščil ob pločnik, mu je rob blatnika raz-mesaril nogo in pretrgal glavno žilo. V poslednjem trenutku so ga prepeljali v bolnico in mu rešili življenje s transfuzijo krvi. Drugače bi bil izkrvavel. Logar ga je začudeno eledal. Ali je to mogoče? Ali je bil res v taki nevarnosti? Zdravnik se mu je nasmehnil. »Ko boš malo boljši, ti razvežem roko. Tam se še prav dobro vidi, kje smo prerezali glavno žilo, da smo vlili vanjo nove krvi.c Logar je molčal. Tako čudno, neverjetno^ se mu je zdelo vse, kar je pravkar čul. Šele čez dolgo je dvignil glavo, ki mu je padla na blazino, in rekel tiho: >In kdo je žrtvoval svojo kri? Povej mi, prosim te.« »Rad bi ti povedal, pa ne smem. Obljubil sem, da tega nihče ne zve. Besedo sem dal.« »Okruten si, doktor,« je rekel užaljeno. »Ne pustiš me, da bi se zahvalil človeku, ki mi je rešil življenje.« »Ne smem,« je ponovil zdravnik. »Vsaj zdaj ne. Morda boš kasneje zvedel.« Ko je Logar videl, da zdravnika ne pregovori, je nehal siliti vanj. Popoldne so ga naložili na nosilnico in ga nesli na vrt. Posadili so ga v senco pod košat kostanj. Topel veter je vel od jusra. Zdelo se mu ie. da mn prinaša novih moči in nekaj kakor veselje mu je leglo na lice. Toda potem je spet prišla stara redovnica. Vse veselje ga je minulo, nenadoma je izginilo, da sam ni vedel kdaj in kam. Skoraj uro je sedela pri njemu in ni rekla niti besedice. Potem je sam prekinil molk. »Sestra Amalija, kdo je ves čas bedel pri meni, ko sem ležal v nezavesti?« jo je vprašal. Da ji je tako ime, mu je povedal zdravnik. »Jaz ne,« je odvrnila. Nekaj kakor nejevolja je bilo na njenem obrazu. Molila je in on jo je zmotil. Toda ni odnehal. »Povejte mi, ali me je kdo obiskal?« Brez besed je prikimala. »Prijatelji?« Skomignila je z ramo. Potem ga je postrani pogledala. »Sestra Amalija, povejte mi, ali je bila med njimi tudi mlada gospodična?« Prikimala je spet. »Ona mi je prinesla rože, ki so v sobi na mizi. Saj je bila ona?« »Ne.« Pokazala je z roko na vrt, kjer so cvetele prav take rože. Kolikor se je trudil, ni mogel spraviti iz nje več besedice. Jezilo ga je in ni je več povpraševal. * Ko se je drugo jutro zbudil, sestre Amalije ni bilo v sobi. Namestu nje je sedela pri njem mlajša usmiljenka. Takoj si je mislil, da še ne more biti dolgo tu, in to mu je tudi potrdila. "Vprašal jo je, kako da ni več sestre A maliio >2e pred nekaj tedni so Jo poklicali v drug samostan. V Francijo je šla. Saj je bila tn samo mimogrede.« Potem je nekaj pomislil. »Mi pa vi povejte, kdo je bedel pri meni, ko sem ležal v nezavesti.« »Jaz sem bila,« je odvrnila. »Vi? In kako, da vas včeraj ni bilo?« »Odpočiti sem se morala. Zato me je nadomestovala sestra Amalija. Sama je tako želela.« »Sama?« se je Logar začudil, toda I svojega začudenja ni pokazal. Zahvalil se je mladi usmiljenkL • Popoldne je spet prišel zdravnik. Ko ga je pregledal, mu je povedal, da bo lahko v nekaj dneh zapustil bolnico. Logar je bil vesel. Zdelo se mu je, kakor bi se mu bil težak kamen odvalil od srca. Čeprav so mu vsi stregli in zanj skrbeli, se je vendar počutil kakor ujetnik v ječi. Nobena vest ga ni mogla tako razveseliti, kakor ta. Potem sta se še pogovarjala o marsičem. Ko je zdravnik že odhajal, se je spomnil Logar sestre Amalije in m« rekel, kako vesel je, da je odšla. Zdravnik se je počasi obrnil k njemu in mu dejal nekam očitaje: »Žal mi je, da si rekel te besede. Morda bo tudi tebi, ko zveš...« »Kaj? se je začudil Logar, ki zdravnikovih besed ni razumel. »Zdaj, ko je ni tu, ti lahko povem. Sestra Amalija je bila tista, ki je da- Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno. p. h. oGčin&ivu sporočam, da *em prer»e/ Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clav&n« je mast U ff katerega bom vodil z največjo vestnostjo. — Skrbel bom za dobro dunajsko kuhinjo in izbrano pristna vina. Posebno pažnjo pa bom posvečal popoldanskim južinara, tako da bodo prišli tudi naši malčki na svoj račun. Ob večerih koncert (reproducirana glasba). 6559 Za obilen obisk se priporoča SLAVKO DOLNIČAR. Dobite r lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvor-niče in glavnega skladišča Čuvajte se ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Amaterska dela 'razvijanje ta kopiranje) tn roto-materijal je najcenejši pri foto Joško Smnc, Wo4-fova 12. podružnica Bled. Rudarskega inženjerja z najmanj 31etno prakso IŠČEMO za rudnik v Srbiji. Ponudbe s točnim opisom prakse in pogojev zaposlenja pod »Br. 430« poslali na Jugosl. Rudolf Mosse a. d. Beograc, pošt. pret 409. 6932 OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po men deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Josipina Radanovič bivša privatna uradnica dne 19. t. m. po dolgi mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob 17. url iz hiše žalosti. Brežice, dne 19. maja 1931. 6954 žalujoči ostali. Jutro vi mali oglasi imajo siguren uspeh: Velik trgovski lokal v večjem mestu Slovenije, s pritiklinami, dvema sobama za stanovanje, z verando, ležeč na glavni cesti, pripraven za pisarno ali slično, dam ugodno v NAJEM. Vprašati pod »Geschaftslokal« pri inseratni agenturi Pichler, Ptuj- 6970 Iztirjen, mlad uradnik trgovsko izobražen, dobro izvežban v zaračunavanju mezd, če možno z znanjem tehnične stroke (navadnih in motornih koles), korespondent za nemščino, slovenščino in srbohrvaščino, dobi takoj MESTO. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in plačilnih pogojev pod »Tiichtig« na oglasni oddelek »Jutra«. 6950 Zahvala gospe Ob prebridki izgubi naše soproge, sestre, svakinje in tete, Završnik Zdenke soproge notarja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način v težkih urah pokazali sočustvovanje z nami preostalimi. Krško, dne 18. maja 1931. 695« ŽALUJOČI OSTALI. OVANREDNA HDLBAl Železna iloiissh patent postelja zložljiva, ■ ta-peciraflom madraeo«, telo praktična ta vsako hiio, hotel«, oo£ae aloi-b« io potujoče * osobe stane samo Dia 3M__. JiazpoSiljam po polise-nom povzetju. Tako ■Z6UD4 SLOŽEN VI 13247/31—1 6963 Laeena paUat pdetelU, zložljiva, e tapeciranim madracom. tele praktična. stan* samo D 339. Leialka ta aaaiaa?« — (Liegestohl) aajnovif« vrsti. stane samo D£a IM. MaJrad poni eni ■ Vol-non stanejo same D 7SI. L. BROZOVIC.^ZAGREB Modroce predelnje in 6 i » 11 Hm o prahu na apecialnem strojn samo Rudolf Sever. Marijin trg it. 2. 129-30 Razpis Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 1 SMETARSKEGA VOZA izdelanega po modelu voza, ki je bil iz-gotovljen na mestni pristavi. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vlagati najkasneje do 29. maja 1931 do 11. ure dopoldne pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra št. 2/H., kjer se omenjenega dne vrši odpiranje ofert. Natančnejše podatke se poizve med uradnimi urami na mestni pristavi, Ko-deljevo 8. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 16. maja 1931. Natečaj 6849 Oddelek nage Zadrege »za domačo obrt« osnavija rajonska zastopstva. Mi iščemo nujno agilne in zanet-jive zastopnike za prodajo naših strojev za pletenje in za podnčevanje v njihovem rokovanju. Prosimo samo pismene ponudbe s priložitvijo na '-me ponudnika glaseče se povratne markirane kuverte. Zadruga jugosl. pletača (odio za kučmi obrt) Osijek. „Kandid" je izšel! Izda »Tiskovna zadruga«. Češke tkanine dobite direktno izČSR franko, izcartnjeno. — Pišite po vzorce (dopisnica Din 1.50) volnenih in dr. tkanin, ki jih dobite franko sa vpogled. So izvrstne kakovosti in po zmernih cenah, — Hočete tudi znati pogoje prodaje na obroke? Tkalnica MASER, Bystr6 nad Metujf, Cechy. 5822 Mizarji! Stavbno okovje, mizarsko orodje in orodje za strojno mizarstvo samo najboljših znamk ter la Remscheidske žage venecijanke tračne, krožne in druge dobite najugodneje pri „JEKLO" TRGOVINA Z ŽELEZNINO LJUBLJANA, Stan trg Telefon Z8-45 6774 Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kamnoseških, parketnih, pečarskihin steklarskih del, dobavo lesenih okenskih rolojev in polaganje finolefa za objekt II. v Gajevi ulici v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobijo pri podpisanem uradu od 21. t. m. dalje med uradnimi urami za 20.— Din. Zapečatene in kolekovane ponudbe s 100 Din je vložiti do 28. t. m. do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, kVsi v Ljubljani.