Katja Krajnc, Marjetka Štampek, Simona Zupan Šmigič ME RAZUMEŠ 5 PRIROČNIK ZA UČITELJE za komunikacijo v slovenskem in slovenskem znakovnem jeziku za prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom v drugem razredu 1 Katja Krajnc, Marjetka Štampek in Simona Zupan Šmigič ME RAZUMEŠ 5 Priročnik za učitelje za komunikacijo v slovenskem in slovenskem znakovnem jeziku za prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom v drugem razredu ME RAZUMEŠ 5 Priročnik za učitelje za komunikacijo v slovenskem in slovenskem znakovnem jeziku za prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom v drugem razredu Avtorice: Katja Krajnc, Marjetka Štampek in Simona Zupan Šmigič Strokovni pregled: dr. Marjetka Kulovec, dr. Matic Pavlič, Tjaša Burja, Mateja Frangež in Živana Rusić Jezikovni pregled: Andraž Polončič Ruparčič Oblikovanje: Davor Grgičević Grafična priprava: Imprimo, d. o. o. Videoprodukcija: Bojan Mord, Hiša SZJ Tolmači za znakovni jezik: Maruša Dolanc in Samo Dolanc Govorca za slovenski jezik: Natalija Bukovec in Tilen Artač Fotografija na str. 8: Bojan Mord Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednica založbe: Andreja Nagode Spletna izdaja Ljubljana, 2024 Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/pdf/Me_razumes_5_prirocnik.pdf. Priročnik je izdan s finančno podporo Ministrstva RS za vzgojo in izobraževanje. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 201168899 ISBN 978-961-03-0855-3 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav KAZALO Uvod ................................................................................................................................................. 5 Recenzija ......................................................................................................................................... 6 Metodična in didaktična priporočila za uporabo delovnega učbenika ....................................... 8 Vreme Besedišče in slovnični vzorci slovenskega jezika .................................................................... 10 Besedišče in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ............................................... 11 Dejavnosti .................................................................................................................................. 12 Oblačila, obutev, deli oblačil Besedišče in slovnični vzorci slovenskega jezika .................................................................... 14 Besedišče in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ............................................... 15 Dejavnosti .................................................................................................................................. 18 Besedila Besedišče in slovnični vzorci slovenskega jezika .................................................................... 20 Besedišče in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ............................................... 21 Dejavnosti .................................................................................................................................. 24 Na travniku Besedišče in slovnični vzorci slovenskega jezika .................................................................... 30 Besedišče in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ............................................... 31 Dejavnosti .................................................................................................................................. 35 Na morju Besedišče in slovnični vzorci slovenskega jezika .................................................................... 38 Besedišče in slovnični vzorci slovenskega znakovnega jezika ............................................... 39 Dejavnosti .................................................................................................................................. 42 Seznam videoposnetkov .............................................................................................................. 46 Seznam prilog ............................................................................................................................... 48 Viri .................................................................................................................................................. 48 LEGENDA POGLEJ VIDEOPOSNETEK V KRETNJAH POGLEJ VIDEOPOSNETEK GOVORA STRAN V DELOVNEM UČBENIKU – 16 17 4 UVOD Me razumeš 5 je gradivo za drugi razred osnovne šole. Tokrat so vsebine povezane z naravo, opazujemo vreme, pogovarjamo se, kako se vremenu primerno oblečemo in obujemo. Podrobno raziskujemo travnik, rastline in male živali na njem ter kaj ljudje tam počnemo. V zadnjem delu se odpravimo na morje, pogledamo pod vodo in spoznamo, kaj živi in raste v morju. Z otroki se igramo na obali. V pričujočem delovnem učbeniku je več zgodbic, s pomočjo katerih spoznavamo različne slovnične vzorce. Za znakovni jezik je zato več gradiva v videoposnetkih in manj narisanih kretenj. V slovenskem jeziku in slovenskem znakovnem jeziku utrjujemo in širimo besedišče ter slovnične vzorce. Priročnik za učitelje prinaša didaktične in metodološke postopke, ki pomagajo učitelju pri predstavitvi in utrjevanju vsebin. Učence ozaveščamo o razlikah med zapisano slovenščino in slovenskim znakovnim jezikom. Tudi v tem delu so poleg videoposnetkov v znakovnem jeziku ob slovenskem besedilu posneti tudi zvočni posnetki, kjer lahko učenci poslušajo govor in vadijo odgledovanje. To je zelo pomembno za naglušne otroke in otroke s polževim vsadkom. Pa ne le zanje, v veliko veselje je tudi otrokom, ki imajo bralne težave ali prihajajo z drugih jezikovnih področij, saj lahko poslušajo pravilno izgovarjavo, kolikokrat želijo. Odzivi na prejšnje štiri dele Me razumeš so izjemni, deli so prepoznani kot edinstveno gradivo tudi v tujini. V Latviji so že prevedli in prilagodili prve tri dele, zanimajo se tudi za naslednje. Učenci in učitelji, ki gradivo uporabljajo, so nad njim navdušeni in komaj čakajo nadaljevanja. Vsem želimo veliko veselja pri uporabi gradiva! Avtorice 5 RECENZIJA Delovni učbenik in priročnik Me razumeš 5 je peto delo iz serije z enakim, uveljavljenim in prepoznavnim konceptom, kar je pomembno tako za učitelje kot učence – ki novo snov na ta način lažje in učinkoviteje usvajajo. Delovni učbenik je zato pomemben prispevek na področju poučevanja slovenščine in slovenskega znakovnega jezika (SZJ) za gluhe uporabnike SZJ. Pomembno je, da gre za izvirno delo, pri katerem ni bilo treba sprejemati kompromisov, ampak je zastavljeno tako, da je najprimernejše za poučevanje omenjene ciljne skupine. Upošteva ključne značilnosti populacije (npr. poudarek na vidnem zaznavanju informacij) in jih izkoristi (npr. z jasnimi simboli, ki učencu sporočajo, kaj je njegova naloga pri posamični vaji). SZJ uporablja kretalno-vizualni prenosnik, zato je samoumevno, da zgolj natisnjeno gradivo ne bi bilo dovolj za poučevanje. Tega se zavedajo tudi avtorice, ki skrbno pripravijo videoposnetke s kretanjem v SZJ. Tako učenec kot učitelj imata torej na enem mestu zbrano gradivo za učenje/poučevanje obeh jezikov, kar ni priročno le glede logistike in ekonomičnosti, ampak je posebej dragoceno predvsem z didaktičnega vidika (dvojezično poučevanje in razvijanje metajezikovnih spretnosti). Učitelji pa bodo, kot vedno doslej, pozdravili tudi izčrpno dodatno razlago in usmeritve v priročniku, kjer si bodo lahko osvežili ali razjasnili jeziko(slo)vne pojme, tudi če nimajo obsežnega predznanja s področja jezikoslovja znakovnih jezikov. Peti del gradiva Me razumeš prinaša tri nova poglavja (Vreme, Na travniku in Na morju) s pripadajočim besediščem. Tako so v petih delovnih učbenikih zaobjeta in celostno predstavljena glavna tematska polja osnovnega besedišča. Besedišče je predstavljeno v slovenščini in SZJ ter opremljeno z zdaj že tradicionalnimi namensko ustvarjenimi ilustracijami. Za besedišče v SZJ je tokrat značilna še posebej poudarjena ikoničnost (tj. posnemovalnost): večina kretenj, ki se nanašajo na vremenske pojave, s pomočjo gibanja te pojave posnema; večina kretenj, ki se nanašajo na oblačila, posnema obliko teh oblačil in/ali načine, kako se jih oblači. Takšno posnemanje je posebej dobrodošlo kot mnemotehnično sredstvo za pomnjenje besedišča v SZJ – zato bodo učenci ta del zlahka usvojili in mogoče več učenja vložili v usvajanje besedišča v slovenščini. Posebej pomemben je tudi del besedišča, ki se nanaša na travniške živali in rastline, saj za marsikatero od njih (ustaljena) kretnje v SZJ sploh še ni bilo. Avtorice v sodelovanju z maternimi kretalci torej kompetentno in nevsiljivo prevzemajo tudi pomembno nalogo širjenja besedišča v SZJ na splošno. 6 Iz besedišča so sestavljeni enostavni, a v vsakdanjem življenju uporabni stavki, ki služijo kot model v obeh jezikih. Ker so stavčne strukture v primerjavi s prejšnjimi deli zapletenejše, je bilo nemogoče vse predstaviti s pomočjo shem kretenj – vendar zaradi kakovostnih in dostopnih posnetkov to ni ovira pri poučevanju. Ključno je, da so vsi primeri skrbno pripravljeni in res predstavljajo naravne jezikovne izraze, kot jih uporabljajo govorci oziroma kretalci. Zastopane stavčne strukture so bile v celoti predstavljene že v predhodnih delih in njihova ponovna obravnava v petem delu služi kot dobrodošlo ponavljanje z namenom utrjevanja. Točk, v katerih se jezika razlikujeta, je v tem delu več, kar je pričakovano in smiselno, saj se vsebine poglabljajo – hkrati pa so zaradi že znanega formata predstavitve in metode poučevanja učenci pripravljeni sprejeti in razumeti razlike med jezikoma. Izpostavljeno je na primer stopnjevanje pridevnika, ki se v slovenščini morfološko izraža v treh stopnjah, v SZJ pa s pomočjo povečanja intenzivnosti in izvedbe osnovne kretnje ali/in z dodajanjem kretnje BOLJ, pri kateri spet lahko povečamo intenzivnost in izvedbo ter s tem dobimo kontinuum od osnovne oblike do presežnika. Pomembna razlika je tudi na področju izražanja časa dogodka, ki se v slovenščini izrazi na glagolu (slovnični čas), v SZJ pa s časovnim prislovom. Delovni učbenik je posebej aktualen zaradi svoje vsebine in koncepta. Na vsebinski ravni prinaša ikonično besedišče v SZJ, besedišče tega jezika v določenih vidikih razvija in obenem jasno izraža razlike med jezikoma, ki se utrjujejo z vajami. V predhodnih delih smo bili priča široki uporabnosti metodološkega pedagoškega koncepta ter opazovali veliko sprejetost gradiva med učenci in njegovo priljubljenost med učitelji. Zato ni dvoma, da bo tudi peti del enako aktualen in toplo sprejet. Dr. Matic Pavlič, doktor splošnega jezikoslovja, ki se intenzivno posveča znakovnemu jeziku; Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta 7 METODIČNA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA UPORABO DELOVNEGA UČBENIKA Učitelj se pri načrtovanju pouka vedno vpraša o svojih ciljih. Pri učencih s težko ali popolno izgubo sluha in pri tistih, ki jim zaradi drugih motenj ob vstopu v šolo še ni uspelo usvojiti nobenega jezika, je naš cilj, da usvojijo jezik ter vzpostavijo učinkovito komunikacijo. Šele ko otrok dojame povezavo pojmov z besedo ali kretnjo, ko mu ponudimo orodje za izražanje, se lahko začne usvajanje jezika. Šele tedaj bo otrok zmogel uporabljati govor ali kretnjo z razumevanjem. Tako postane njegova komunikacija z okoljem uspešna in lahko se začneta branje in pisanje, ki ju bo otrok razumel. Eno najpomembnejših surdopedagoških metodičnih učnih načel je učenje po sistemu lijaka, učence vodimo od znanega k neznanemu, od lažjega k težjemu, od bližnjega k daljnemu, od preprostega k zapletenemu, kar omogoča izbira vsebin v delovnem učbeniku. Pazimo na to, da otroka vodimo od uspeha k uspehu. Pouk v razredu običajno izvajamo skupinsko, vendar moramo upoštevati načelo individualizacije, kar pomeni, da moramo dobro poznati otroka in njegove posebnosti, njegovo psihosocialno zrelost ter njegove intelektualne sposobnosti. Med obravnavo snovi morajo biti učenci miselno in telesno dejavni, zato jim vsebine predstavimo igraje, na njim zanimiv in zabaven način. Učitelji moramo biti ves čas pozorni na učenčevo razumevanje vsebine. Obravnavano vsebino zato utrjujemo velikokrat in na različne načine, v priročniku so našteti le nekateri. Sistematično pridobljene pojme in slovnične vzorce moramo prenesti v vse otrokove življenjske situacije. Avtorice z učenci (Foto: Bojan Mord) 8 POJASNILO V priročniku se boste srečali z zapisi znakovnega jezika, ki so opisani v spodnji tabeli. Primer zapisa Opis kretnje ŠOLA Besede, napisane z velikimi črkami pomenijo eno kretnjo. Dve besedi, napisani z velikimi črkami in povezani z znakom plus (+), UČITI + ŽENSKA pomenita, da s kombinacijo obeh kretenj dobimo nov pomen, ki je (UČITELJICA) zapisan v oklepaju. Obe kretnji izvajamo eno za drugo, povezano. Če je med besedama, napisanima z velikimi črkami, podčrtaj, to POLŽEV_VSADEK pomeni, da je kretnja samo ena, v slovenskem jeziku pa sta besedi dve. Kadar je za kretnjo v oklepaju opisana izvedba kretnje z malimi IMETI (vprašalna črkami, to pomeni, da gre za pomemben sestavni del kretnje, s mimika, dvig obrvi) katerim kretnjo poudarimo ali ji celo spremenimo pomen. STEKLO + OBLIKA: Kadar je zapisano npr. OBLIKA: KVADRAT, to pomeni, da v zrak s prsti KVADRAT (OKNO) narišemo omenjeno obliko. Velike tiskane črke, povezane z vezajem, pomenijo črkovanje, izvajanje E-V-A enoročne prstne abecede. SLJ je kratica za besedilo v slovenskem jeziku SZJ je kratica za besedilo v slovenskem znakovnem jeziku Vsi videoposnetki, ki prikazujejo slovenski govor in slovenski znakovni jezik, so na spletni povezavi: https://www.youtube.com/@MeRazumes5 9 VREME –47 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI BESEDIŠČE (govorjenje, branje, pisanje, SLOVNIČNI VZORCI sporazumevalni vzorci) VREME Ob pomoči učitelja povedo, kaj Raba imenovalnika. oblačno vidijo na sliki. Raba tožilnika. vetrovno sončno Učenci spoznajo nove pojme Glagoli v 3. osebi deževno – vremenske pojave ob pomoči ednine. nevihta slik, videoposnetkov in sneži narisanih kretenj. Pravilno poimenujejo oz. megleno odkretajo vremenske pojave na delno oblačno slikah. veter piha sonce sije Prepoznajo razlike na štirih Neosebne glagolske nebo slikah in jih ubesedijo ob oblike. oblaki pomoči učitelja in zapisih besed. dolina megla Opišejo, kakšno je vreme, grmeti v preprostih povedih. bliskati se Na sliki je cvetoče drevo. Deklica teče za zmajem. Raba odločevalnih Vremenska karta Je oblačno in vetrovno. vprašanj. Novo mesto Veter je dvignil zmaja visoko Maribor v zrak. Nova Gorica Ljubljana Utrjujejo eno izmed oblik Kranj odločevalnih vprašanj Koper A je to …? in odgovora Celje Ja, je. / Ne, ni. 10 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI VREME Spoznajo nove pojme o Raba dopolnjevalnih OBLAK/OBLAČNO vremenu ob pomoči vprašanj (spuščene VETER videoposnetkov in narisanih obrvi) – tu je mogočih PIHA kretenj. več odgovorov. SONCE/SONČNO ZUNAJ VREME KAJ JASNO V znakovnem jeziku opišejo, (spuščene obrvi) DEŽ/DEŽUJE kaj opazijo na slikah. VETER_PIHA NEVIHTA SONCE SIJE SNEŽI Prepoznajo vremenske razlike na štirih slikah. MEGLA/MEGLENO Raba odločevalnih OBLAČNO DELNO Spoznajo nove pojme o vprašanj (dvignjene VETROVNO vremenu ob pomoči učitelja in obrvi) – tu SONCE SIJE narisanih kretenj. pričakujemo NEBO odgovor JA ali NE. DOLINA Opišejo, kakšno je vreme, v TO ZIMA GROM/GRMI kratkih povedih (odgovarjajo (dvignjene obrvi) BLISK/BLISKATI SE na dopolnjevalna vprašanja). JA/NE (kimanje pri pritrdilnih odgovorih VREME KARTA Utrjujejo eno izmed oblik in odkimavanje pri NOVO MESTO odločevalnih vprašanj. nikalnih odgovorih) MARIBOR NOVA GORICA Znajti se na zemljevidu LJUBLJANA Slovenije, najti večja mesta, KRANJ spoznati kretnje zanje. KOPER CELJE 11 DEJAVNOSTI 1. Vreme – 4 5 Cilj: Učenci ob slikah prepoznajo različne vremenske pojave in jih poimenujejo. Slovenski jezik: Ogledajo si slike na straneh 4 in 5 in individualno ali v parih opisujejo, kaj vidijo. Učitelj spodbuja učence, da pripovedujejo, kaj vidijo na sliki. Prepoznavajo razlike na slikah in se pogovarjajo o letnih časih. Slovenski znakovni jezik: Učenci opazujejo ilustracije. Opišejo, kakšno je vreme, v kratkih povedih. Na koncu stavka prikimajo (trdilni stavek). TAM OBLAČNO VETER_PIHA SONCE SIJE OBLAK MALO TU DEŽ STRELA SNEG VELIKO 2. Kakšno je vreme? – 6 7 Video govor 1 Video kretnja 1 Cilj: Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Spoznajo nove pojme na temo VREME. Slovenski jezik: Ogledajo si risbe, napise ter kretnje in videoposnetek. Na sliki VREME na straneh 4–5 poiščejo nove pojme ter jih poimenujejo. Znajo opisati vreme v povedih ob pomoči slike. Slovenski znakovni jezik: Učence sprašujemo ob slikah: TU DEŽ (dvignjene obrvi), mogoča odgovora: JA (prikimamo) ali NE (odkimamo). Učenci naredijo vremenske simbole, vsak dan spremljajo vreme zunaj in vremenske simbole vidno postavijo na dogovorjeno mesto. Hkrati govorno ali v kretnji opišejo vreme. 12 Delovni list 1 Vreme Rešitev delovnega lista 1 Iz pomešanih črk sestavi besedo. Poveži pojme. ONČSON SONČNO ČONLABO OBLAČNO NOVEŽDE DEŽEVNO OMLEGNE MEGLENO LEDNO BOLAČNO DELNO OBLAČNO REVET HIPA VETER PIHA ISŽEN SNEŽI HIVENAT NEVIHTA 13 20 1 OBLAČILA, OBUTEV, DELI OBLAČIL 8–15 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, pisanje, BESEDIŠČE SLOVNIČNI VZORCI sporazumevalni vzorci) OBLAČILA Učenci poznajo nove pojme – Raba imenovalnika. bluza oblačila, obutev, dele oblačil – Raba tožilnika. jopica ob pomoči slik, videoposnetkov hlače in narisanih kretenj. Raba dopolnjevalnih pulover Pravilno poimenujejo oz. vprašanj. puli odkretajo predmete na slikah. obleka Raba nasprotij. smučarske hlače Znajo povedati, kaj nosijo sami Stopnjevanje dežni plašč in kaj nosijo drugi. pridevnika. trenirka Utrjujejo sporazumevalne vzorce: Ujemanje nogavice Kaj je to? Bluza. To je bluza. samostalnika in rokavice Kaj oblečem/slečem? Bluzo. pridevnika. kapa Oblečem bluzo. šal Kaj je to? Nogavice. Raba glagolov imeti majica To so nogavice. in ne imeti, obuti – sezuti, obleči – sleči, imeti – ne imeti Imam hlače. Nimam krila. odpeti – zapeti v 1. obuti – sezuti, Marko ima hlače. Marko nima in 3. osebi ednine. obleči – sleči, krila. odpeti – zapeti ... Zanikanje glagola imeti. OBUTEV Obujem čevlje. Sezujem čevlje. natikači Marko obuje čevlje. Marko Izražanje nasprotja. sandali sezuje čevlje. škornji ... Ustrezna raba športni copati Oblečem bundo. Slečem bundo. nasprotnega pomena čevlji Nina obleče bundo. Nina sleče glagolov. zimski čevlji bundo. ... 14 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI OBLAČILA Spoznajo nove pojme Raba glagolov IMETI_JA in BLUZA ob pomoči IMETI_NE, OBUTI – SEZUTI, JOPICA videoposnetkov OBLEČI – SLEČI v 1. in 3. HLAČE in narisanih kretenj. osebi ednine. PULOVER PULI Uporaba različne kretnje OBLEKA Utrjujejo za OBLEČI in SLEČI glede HLAČE SMUČATI sporazumevalne na to, kaj oblačimo ali PLAŠČ DEŽ vzorce, pozorni so na slačimo (bundo ali ŠPORT+OBLEKA različno kretnjo glede smučarske hlače). NOGAVICE na oblačilo. TI OBLEČI KAJ ROKAVICE (vprašalna mimika) KAPA JAZ OBLEČI BUNDA ŠAL (prikimamo) TI OBLEČI KAJ OBUTEV (vprašalna mimika) NATIKAČI JAZ OBLEČI HLAČE SANDALI SMUČATI (prikimamo) ŠKORNJI ŠPORT_COPATI TI SLEČI KAJ ČEVLJI (vprašalna mimika) ČEVLJI ZIMA JAZ BUNDA SLEČI (prikimamo) TI SLEČI KAJ (vprašalna mimika) JAZ HLAČE SMUČATI SLEČI (prikimamo) 15 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, SLOVNIČNI BESEDIŠČE pisanje, sporazumevalni vzorci) VZORCI DELI OBLAČIL Zaprem zadrgo. žep Odprem zadrgo. gumb Nina zapre zadrgo. rokav Nina odpre zadrgo. zadrga hlačnica kapuca NASPROTJA Ob slikah prepoznavajo in Temeljni dolgo – kratko ugotavljajo nasprotja. jezikoslovni temno – svetlo pojmi – odprto – zaprto Danim besedam in besednim protipomenke. mokro – suho zvezam pripisujejo ozko – široko protipomenke. visoko – nizko Izražanje veselo – žalostno Spoznavajo družljivost besed po nasprotij. veliko – majhno spolu in utrjujejo nasprotja: mnogo – malo mokra bluza – suha bluza Ujemanje čisto – umazano moker dežnik – suh dežnik samostalnika in prižgano – ugasnjeno pridevnika v spodaj – zgoraj Nadgradijo v povedih: spolu, številu in mrzlo – vroče Deklica ima mokro bluzo. sklonu. sladko – grenko Deček ima moker dežnik tanko – debelo odprto – zaprto mehko – trdo lahko – težko hitro – počasno novo – staro 16 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI OBLEKA DEL ŽEP GUMB ROKAV ZADRGA HLAČNICA KAPUCA NASPROTJE Spoznajo nove Nasprotja se izražajo s DOLGO – KRATKO pare besed klasifi katorji in se spreminjajo TEMNO – SVETLO z nasprotnim glede na to, na kar se nanašajo. ODPRTO – ZAPRTO pomenom. MOKRO – SUHO OZKO – ŠIROKO Spoznajo Primeri: VISOKO – NIZKO različno izvajanje LASJE_DOLGO VESELO – ŽALOSTNO kretenj glede (pokažemo lase od zgoraj VELIKO – MAJHNO na vsebino. navzdol, kolikor dolge želimo) MNOGO – MALO ROKAV_DOLGO ČISTO – UMAZANO (rokav kretamo od ramena PRIŽGANO – UGASNJENO do zapestja, kjer z dlanjo SPODAJ – ZGORAJ nakažemo konec rokava) MRZLO – VROČE HLAČE DOLGO SLADKO – GRENKO (nakažemo dolžino hlač TANKO – DEBELO ob stegnu dol) ODPRTO – ZAPRTO ČAS_DOLGO MEHKO – TRDO (uporabimo kretnjo za časovno LAHKO – TEŽKO dolžino: s kazalcem gremo od HITRO – POČASNO konca drugega kazalca do rame) NOVO – STARO ŠAL_DOLGO 17 3. Oblačila – 8 9 Video govor 2 Video kretnja 2 Cilj: Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Spoznajo nove pojme na temo OBLAČILA. 4. Obutev in deli oblačil 10–11 Video govor 3 Video kretnja 3 Cilj: Učenci spoznajo nove pojme na temo OBUTEV IN DELI OBLAČIL. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Slovenski jezik: Iz priloge B na straneh 59 in 61 učenci izrežejo fantka, punčko, oblačila in obutev ter ju oblačijo primerno za različne situacije. Pri tem utrjujejo rabo glagolov OBUTI – SEZUTI, OBLEČI – SLEČI, ODPETI – ZAPETI in prepoznavajo njihov nasprotni pomen. Slovenski znakovni jezik: Učenci vadijo primere, kjer morajo uporabiti različno kretnjo za npr. OBLEČI in SLEČI glede na to, kaj oblačimo ali slačimo (hlače ali jopico). KAJ TO (vprašalna mimika) TO JOPICA (prikimamo) TO HLAČE (prikimamo) TI OBLEČI KAJ (vprašalna mimika) – tukaj vprašamo na dva načina, prvič pokretamo OBLEČI, kot da oblačimo jopico, drugič pa uporabimo kretnjo za OBLEČI, kot da oblačimo hlače JAZ OBLEČI JOPICA (prikimamo) JAZ OBLEČI HLAČE (prikimamo) TI SLEČI KAJ (vprašalna mimika) – tukaj vprašamo na dva načina, prvič pokretamo SLEČI, kot da slačimo jopico, drugič pa uporabimo kretnjo za SLEČI, kot da slačimo hlače JAZ JOPICA SLEČI (prikimamo) JAZ HLAČE SLEČI (prikimamo) 18 5. Nasprotja 1 in 2 – 14 15 Video govor 4 Video kretnja 4 Video govor 5 Video kretnja 5 Cilj: Učenci spoznavajo besede z nasprotnim pomenom. Ogledajo si videe besedila v govoru in kretnji. Primere iščemo v učilnici in v garderobi. Slovenski jezik: Opazujejo slike in ugotavljajo razlike, poimenujejo pojme in povezujejo besede s slikami. Spol pridevnika prilagodijo spolu samostalnika: Luč je prižgana. Prižgana luč je spodaj. Luč je ugasnjena. Ugasnjena luč je zgoraj. ali Mrzel sladoled. Sladoled je mrzel. Vroča kava. Kava je vroča. Sladoled je mrzel, ni vroč. Kava je vroča, ni mrzla. Slovenski znakovni jezik: Učenci ob primerih vadijo opisovanje slik. Mesto izvajanja celotne povedi je pri prvi sliki pred telesom, pri drugi sliki pa nad glavo: LUČ_PRIŽGATI DOL LUČ_UGASNITI GOR Poudarek na mimiki: SLADOLED MRZLO SLADKO (mimika ugodja) KAVA VROČE GRENKO (se spačimo) 19 BESEDILA 16–19 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI BESEDIŠČE (govorjenje, branje, pisanje, SLOVNIČNI VZORCI sporazumevalni vzorci) VESEL SNEŽENI MOŽ Učenci poznajo nove pojme Ujemanje zimski dan – na temo zima – ob samostalnika in igrati se pomoči slik, samostalniške zveze. začeti videoposnetkov in oditi domov narisanih kretenj. sleči mokra bunda Učenci berejo Stopnjevanje sezuti neumetnostno besedilo pridevnika. škornji – opis dogodka; razumejo sezuti se prebrano besedilo. zebsti Krepko tiskanim besedam noga poiščejo protipomenke. topli copati kuhati Spoznajo stopnjevanje vroči čaj pridevnika. Ujemanje med Poznajo pomenske razlike samostalnika in limona med tremi stopnjami pridevnika. hitro pridevnika. ogreti se Utrjujejo rabo opisnega skozi stopnjevanja pridevnikov: opazovati vesel snežak mrzel dan Stopnjevanje strgan dežnik bolj mrzel dan pridevnika. dolg šal najbolj mrzel dan Raba opisnega NEVIHTA stopnjevanja bližati se Učenci berejo pridevnika. strašna nevihta neumetnostno besedilo; vračati se razumejo prebrano nenadoma besedilo. pihati Krepko tiskanim besedam nebo poiščejo protipomenke. temni oblaki glasno Utrjujejo rabo stopnjevanja zagrmeti pridevnika zabliskati se z obrazili: padati temen oblak debele kaplje (kaplja) temnejši oblak steči najtemnejši oblak 20 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, pisanje, SLOVNIČNI BESEDIŠČE sporazumevalni VZORCI vzorci) SNEŽENI_MOŽ VESELJE Učenci si ogledajo Ujemanje samostalnika in MRZLO video zgodbice; samostalniške zveze. ZUNAJ razumejo videno. Pridevnik, ki dopolnjuje IGRATI_SE Ob slikah utrjujejo samostalnik, spada v ZAČETI SNEŽI nove pojme, samostalniško zvezo: ODITI_DOMOV iščejo sopomenke – odkretamo ga na istem mestu, BUNDA MOKRO SLEČI (MRZLO – VROČE). – odkretamo ga za ŠKORNJI SEZUTI samostalnikom, NOGE ZEBSTI – označen je z isto mimiko kot ZATO Spoznajo samostalnik. COPATI OBUTI stopnjevanje TOPLO pridevnika v Samostalnik lahko stopnjujemo z TELO znakovnem jeziku, intenziteto kretnje in mimike in ni OKNO VEN GLEDATI pozorni so na treba dodati pojmov, kot sta BOLJ DEŽNIK RAZTRGANO mimiko in izvajanje in NAJBOLJ, zato je v znakovnem ŠAL DOLGO (klasifi kator) kretenj. jeziku lahko več stopenj, ne le tri. Primer (vroč čaj – bolj vroč čaj NEVIHTA – najbolj vroč čaj): NEVIHTA GROZNO Spoznajo pravilo ČAJ VROČE: ČAJ (namrščena BLIŽATI_SE znakovnega jezika, mimika, kot da bi nas malo peklo) VRNITI_SE da najprej VROČE (kretnja za vroče s POJAVITI_SE pokretajo predmet, sredincem od ust, mimika še VETER_PIHATI_MOČNO nato pridevnik. vedno enaka) NEBO GOR OBLAK TEMNO Pridevnik stopnjujemo GRMETI_GLASNO Učenci vadijo s pomočjo intenzitete izvajanja BLISKATI_SE stopnjevanje s kretnje in KAPLJA poudarjanjem z izrazito mimiko. HITRO TEČI DOMOV mimike in ČAJ BOLJ_VROČE: ČAJ intenziteto (namrščena mimika, kot da bi izvajanja kretnje. nas malo bolj peklo) BOLJ_VROČE (pokretamo malo sunkoviteje, obrazna mimika je še vedno enaka) ČAJ NAJBOLJ_VROČE: ČAJ (namrščena mimika, kot da bi nas zelo peklo) NAJBOLJ_VROČE (pokretamo zelo sunkovito, obrazna mimika je še vedno enaka) 21 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI SLOVNIČNI BESEDIŠČE (govorjenje, branje, pisanje, VZORCI sporazumevalni vzorci) MALA MORSKA ZVEZDA Učenci berejo neumetnostno Ujemanje poletne počitnice besedilo; razumejo prebrano samostalnika starši besedilo. in pridevnika. morje Prepoznajo temo besedila. potapljati se Stopnjevanje plitva voda Urijo opisno stopnjevanje pridevnika. najti pridevnika. mala morska zvezda obala narediti grad iz peska toda naslednje jutro izginiti odnesti ostati mokra tla vrniti se globoko morje DIVJA SVINJA Učenci berejo neumetnostno jeseni besedilo; razumejo prebrano odpeljati besedilo. mladič Prepoznajo temo besedila. temen gozd iskati Urijo stopnjevanje pridevnika hrana z obrazili. droben žir debel kostanj želod visoki hrast užitne gobe (goba) nizko grmovje sladke korenine (korenina) pot okopati se umazana mlaka mali pujski (pujsek) biti sit zaspati gozdna jasa 22 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, SLOVNIČNI BESEDIŠČE branje, pisanje, VZORCI sporazumevalni vzorci) ZVEZDA MORJE MAJHNO Učenci ozaveščajo S poudarjenim POČITNICE ZAČETI razlike med izvajanjem kretnje lahko STARŠI SKUPAJ MORJE PRITI slovenskim dobimo stopnjevanje MORJE PLITVO zapisanim jezikom (debele dežne kaplje): POTAPLJATI_SE in znakovnim vsako kretnjo za kapljo NAJTI jezikom. pokažemo poudarjeno, ZVEZDA LEPO MAJHNO težko, zraven RDEČA SVETLO napihnemo lica in OBALA izpihnemo malo zraka GRAD PESEK »p – p – p«. NAREDITI NOTRI PUSTITI V znakovnem jeziku je IZGINITI pri trdilnih in nikalnih VAL_ODNESTI stavkih pomembno RAVNO MOKRO uporabiti mimiko. VRNITI_SE_DOMOV Nekateri pogosti glagoli GLOBOKO se z nikalnico združijo v eno besedo ali kretnjo DIVJA_SVINJA (izrazi »nimam«, MLAD MAJHEN »nočem« in »nisem«). Pri GOZD TEMNO teh izrazih je nikalnica ODPELJATI že del glagola, zato je ISKATI HRANA ne uporabimo še enkrat. NAŠLI Imam škornje. Ž-I-R DROBNO ŠKORNJI JA (v smislu KOSTANJ DEBELO IMETI_JA) (prikimamo) ŽELOD GOBA VŠEČ Nimam škornjev. GRMOVJE ŠKORNJI NI/NE (v KORENINE SLADKO smislu IMETI_NE / BLATO UMAZANO KOPATI_SE IMETI_NI) (odkimamo) JA (v smislu IMETI_JA) NE/NI (v smislu IMETI_NE / IMETI_NI) 23 6. Zgodba Vesel sneženi mož 16 Video govor 6 Video kretnja 6 Cilj: Učenci samostojno preberejo besedilo in ga razumejo; iščejo besede z nasprotnim pomenom. Stopnjujejo pridevnike. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Dejavnosti Pred branjem: Učitelj pomaga razložiti nove besede. Pomaga si s kretnjami, slikami, predmeti v razredu ... Branje: Učenci samostojno berejo besedilo. Po branju: Učitelj ob vprašanjih preverja razumevanje. Učenci odgovorijo na vprašanja (učitelj jih nadgradi glede na njihove individualne sporazumevalne zmožnosti): Slovenski znakovni jezik – povsod Slovenski jezik uporabimo vprašalno mimiko, namrščeno Kdo nastopa v zgodbi? ZGODBA NOTRI KDO (spuščene obrvi) Kakšno vreme je bilo? VREME KAKŠNO (spuščene obrvi) Zakaj sta Lea in Nika odšli domov? DEKLETI ONIDVE DOMOV ZAKAJ Kaj je naredila mama? (spuščene obrvi) Kaj sta Lea in Nika opazovali MAMA NAREDITI DOMA KAJ (spuščene obrvi) skozi okno? SESTRI OPAZOVATI OKNO VEN KAJ (spuščene obrvi) Slovenski jezik: Ob tabeli učenci usvojijo opisno stopnjevanje pridevnikov (s prislovom): mrzel dan – bolj mrzel dan – najbolj mrzel dan Za vajo učitelj pripravi pridevnike, ki se stopnjujejo: a) opisno: rdeč (barve se vedno stopnjujejo opisno), moker … b) z obrazilom: majhen, pameten ... Vaja nasprotja: Učenci krepko zapisanim besedam v besedilu iščejo besede z nasprotnim pomenom. Besede zapišejo v zvezek in tvorijo svoje povedi: mrzel zimski dan – topel poletni dan Danes je mrzel zimski dan. Rada imam topel poletni dan. 24 Slovenski znakovni jezik: Učenci vadijo stopnjevanje s pomočjo stopnjevanja mimike in intenzitete kretnje. DAN MRZLO: DAN (pokretamo nevtralno) MRZLO (pokretamo nevtralno) DAN BOLJ_MRZLO: DAN (obrazna mimika je bolj napeta) BOLJ_MRZLO (pokretamo tako, da se bolj stresemo, obrazna mimika je še vedno bolj napeta) DAN NAJBOLJ_MRZLO: DAN (obrazna mimika je zelo napeta) NAJBOLJ_MRZLO (pokretamo tako, da se še bolj stresemo, obrazna mimika je še vedno zelo napeta) Vaja nasprotja v znakovnem jeziku: Učenci iščejo besede z nasprotnim pomenom. DAN ZIMA MRZLO – NOČ POLETJE TOPLO DANES DAN MRZLO ZIMA JAZ RAD NOČ TOPLO POLETJE 7. Zgodba Nevihta 17 Video govor 7 Video kretnja 7 Cilj: Učenci berejo besedilo, ga razumejo in smiselno obnovijo ob slikah. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Dejavnosti: Pred branjem: Učitelj ob slikah predstavi zgodbo (govorno in ob kretnjah). Razloži nove besede. Pomaga si s kretnjami, slikami, predmeti v razredu ... Branje: Učenci samostojno berejo besedilo. Med branjem podčrtajo besede, ki jih ne razumejo. Po branju: Učitelj preveri, katerih besed učenci niso razumeli. Skupaj jih razložijo. Ob štirih slikah iz delovnega učbenika, ki so povečane na tabli, skupaj obnovijo zgodbo tako, da najprej razvrstijo slike po pravilnem vrstnem redu, potem pa prosto obnovijo prebrano zgodbo. Ogledajo si videa besedila Mala morska zvezda v govoru in kretnji. Video govor 8 Video kretnja 8 Ogledajo si videa besedila Divja svinja v govoru in kretnji. Video govor 9 Video kretnja 9 25 8. Vreme 20 Delovni list 1 Cilj: Učenci utrjujejo pojme o vremenu. Učenci iz premetanke sestavijo pravilno besedo, jo zapišejo in povežejo s piktogramom ter kretnjo. Rešitev delovnega lista 1 je na str. 13. 9. Vremenska karta 21 Delovni list 2 • Priloga A Video govor 10 Video kretnja 10 Cilj: Učenci se orientirajo na zemljevidu in sledijo navodilom. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Učitelj učencem predstavi lego krajev v Sloveniji. Pogledajo video govor 10 in video kretnjo 10. Iz priloge A na strani 59 izrežejo vremenske sličice in imena krajev, v delovnem učbeniku na strani 21 samostojno preberejo navodila in sličice ustrezno prilepijo na vremensko karto. Rešitev delovnega lista 2 je na str. 27. 10. IMAM – NIMAM 22 Delovni list 3 Video govor 11 Video kretnja 11 Cilj: Učenci samostojno tvorijo povedi z uporabo pravilnih sklonov. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Slovenski jezik: Ob slikah ali predmetih učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja KAJ JE TO?, KAJ IMAŠ? in ČESA NIMAŠ? Pogledajo video govor 11 in video kretnjo 11. Z učiteljevo pomočjo izpolnijo tabelo v delovnem učbeniku na strani 22. V zvezek pišejo povedi, razširjene s pridevniki. Slovenski znakovni jezik: Ob slikah ali predmetih učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja TI OBLEKA JA (dvignjene obrvi) ali TI OBLEKA NE (dvignjene obrvi). Pogledajo video kretnjo 11. Skupaj se pogovarjajo še o drugih oblačilih in obutvi s pomočjo vprašanj: TO KAJ (namrščena mimika), TI IMETI KAJ (namrščena mimika), TI NI+IMETI KAJ (namrščena mimika). Cilj: Učenci so pozorni na mimiko kimanja in odkimavanja. TI MAJICA JA (dvignjene obrvi) MAJICA JA (prikimamo) MAJICA NI (odkimamo) ali MAJICA NE (odkimamo) Z učenci utrjujemo vsebine s pomočjo njihovih oblačil in obutve. 26 Delovni list 2 Vremenska karta Rešitev delovnega lista 2 27 11. Različni načini kretanja ....... 23 Delovni list 4 Video govor 12 Video kretnja 12 Cilj: Učenci so pozorni na vsebino, mimiko in način kretanja. Slovenski znakovni jezik: Ob danih primerih učenci spoznajo, da se kretnja spremeni glede na vsebino, saj posnema dejansko stanje (kratki lasje ali kratek rokav, zapreti vrata ali okno, majhna riba ali majhna buča). Z učenci skupaj iščemo podobne primere (odpreti pokrov škatlice ali odpreti konzervo, oprati roke ali oprati lase ...). Prav tako so prikazani primeri stopnjevanja v znakovnem jeziku, kjer ne uporabimo izrazov, kot so bolj, več, najbolj, najmanj ipd., temveč z intenziteto gibanja določene kretnje razložimo vsebino. Narisana sta dva primera za stopnjevanje (dež in knjiga), na videoposnetkih pa je teh primerov še več. Učenci se morajo sprostiti pri mimiki, za igro lahko pri tem pretiravajo in se zabavajo (posnemanje različnih obraznih izrazov). Učencem damo še nove primere in jih spodbujamo, da sami poiščejo primere, kjer lahko v znakovnem jeziku tako stopnjujemo (umazano, jeza, guganje, nevarno, lakota ...). 12. Kako si oblečen? ....... 24 Delovni list 5 Video govor 13 Video kretnja 13 Cilj: Učenci samostojno zapišejo povedi z uporabo pravilne osebe in sklona samostalnika. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Učenci se opazujejo in govorno ali v SZJ opisujejo svoja oblačila. Pogledajo video govor 13 in video kretnjo 13. Odgovore zapišejo v delovnem učbeniku na strani 24. 13. Prepoznaj kretnje ....... 25 Delovni list 6 Cilj: Učenci prepoznajo kretnjo in utrjujejo zapis. Slovenski znakovni jezik: Učenci v parih utrjujejo kretnje oblačil in obutve. Besede zapišejo v delovnem učbeniku na strani 25. 28 14. Nasprotni pomen ....... 26–27 Delovni list 7 in delovni list 8 Cilj: Učenci povežejo besede in kretnje z nasprotnim pomenom. Slovenski znakovni jezik: Učenci na delovnem listu poiščejo in povežejo besede ali kretnje, ki imajo nasproten pomen. 15. Primernik in presežnik ....... 28 Delovni list 9 Cilj: Učenci uporabljajo primernik in presežnik. Slovenski jezik: Učenci rešijo delovni list 9, preberejo besede in dodajo primernik ter presežnik. Učitelj je pozoren, da se pridevnik ujema s samostalnikom. Slovenski znakovni jezik: Učenci pokretajo najprej samostalnik, nato s stopnjevanjem izvajanja kretnje in mimike stopnjujejo pridevnik. Pozorni so na mimiko, ki je pri samostalniku in pridevniku enako izrazita. Primer »mrzel sneg«: SNEG MRZLO: SNEG (namrščena mimika, kot da bi nas malo zeblo) MRZLO (malo se stresemo z rameni, mimika še vedno enaka) 16. Kretanje in zapis stavkov ....... 29 Delovni list 10 Video govor 14 Video kretnja 14 Cilj: Učenci spoznajo pojme obuti – sezuti, obleči – sleči v slovenskem znakovnem jeziku (SZJ), ozaveščajo razlike med SZJ in zapisano slovenščino. Slovenski znakovni jezik: Učenci si ogledajo videoposnetke ter pogledajo kretnje v delovnem učbeniku. Nove pojme utrjujejo tako, da se igrajo oblačenje in slačenje (lahko tudi igračke punčke ali s pomočjo priloge B), dajejo drug drugemu navodila. Pozorni so na to, da se kretnja za obleči hlače razlikuje od kretnje za obleči jopico. V drugem delu delovnega lista učenci pokretajo stavke (si ogledajo videoposnetek), nato jih zapišejo v slovenskem jeziku. Pogovarjamo se z njimi o razliki zapisa v slovenščini, poudarimo, da je vrstni red besed drugačen v obeh jezikih, končnice se spremenijo, poleg tega pa je v slovenskem jeziku oseba skrita v glagolu. Zapis povedi: Obuj črne nogavice. Sezuj mokre škornje. Obleci kratko krilo. Sleci ozke hlače. Sleci topel pulover. 29 NA TRAVNIKU –3045 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, BESEDIŠČE branje, pisanje, SLOVNIČNI VZORCI sporazumevalni vzorci) TRAVNIK Učenci poznajo TRAVNIŠKE RASTLINE nove pojme – na trava temo travniških marjetica rastlin in živali – ob spominčica pomoči slik, mak videoposnetkov in detelja narisanih kretenj. ripeča zlatica regrat regratova lučka kosilnica čebelnjak gugalnica košara grm TRAVNIŠKE ŽIVALI Učenci utrjujejo miš rabo preprostih iskati povedi (osebek hrana – povedek – krt predmet / gledati prislovno določilo) krtina Miš išče hrano. čebela Krt gleda iz krtine. nabirati ... cvetni prah kobilica skakati Besedišče naj travnik bo vezano na metulj travniške rastline sedeti in živali. pikapolonica imeti sedem pik (pika) deževnik rahljati zemlja 30 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI TRAVNIK TAM Spoznajo nove RASTLINA TRAVNIK pojme ob TRAVA pomoči MARJETICA videoposnetkov SPOMINČICA in narisanih MAK kretenj. DETELJA RIPEČA ZLATICA REGRAT REGRAT PIHATI KOSILNICA ČEBELA+HIŠA GUGALNICA KOŠARA ŽIVAL TRAVNIK Ob ogledu Klasifi kator je oblika roke, ki posnema MIŠ videoposnetkov vizualno podobo predmeta. KRT učenci Klasifi katorji so posebnost znakovnega ČEBELA spoznavajo jezika. KOBILICA uporabo METULJ klasifi katorjev. KOBILICA TRAVA SKAKATI (tukaj skakanje PIKAPOLONICA kobilice ponazorimo tako, da z obliko roke za DEŽ+ČRV kobilico (–K–) skačemo sem in tja, kot da bi POLŽ kobilica skakala po travi) OSA MUREN ŽABA SEDETI (z obliko roke, s katero smo MRAVLJA pokazali kretnjo za žabo, »sedemo« na drugo GOSENICA dlan, ki tedaj predstavlja na primer kamen) HROŠČ PAJEK GRM ČAS Za sedanjost ni treba posebej poudarjati ČEBELA+HIŠA Učenci ob trenutka, ki se dogaja. PREJ videoposnetkih Sedanjost razberemo tudi s pomočjo SEDAJ in opazovanju časovnih prislovov DANES, SEDAJ ali POTEM slik vadijo rabo NAJPREJ. ČEBELA+OSEBA časovnih Preteklost označimo tako, da dodamo ZAŠČITA prislovov. časovni prislov za preteklost: VČERAJ, PREJ/ OPAZOVATI PRETEKLOST, ŽE. CVETNI PRAH Prihodnost označimo tako, da dodamo NOSITI časovni prislov za prihodnost JUTRI, NATOČITI PRIHODNOST/BO, KASNEJE. 31 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, BESEDIŠČE SLOVNIČNI VZORCI pisanje, sporazumevalni vzorci) polž Preberejo preprosto besedilo lesti – opis postopka. Razumejo osa pomen. brenčati muren Učenci spoznavajo glagole v priti luknjica pretekliku, sedanjiku in mravlja prihodnjiku. nositi slamica Razumejo pomen časovnih gosenica prislovov prej/sedaj/potem in biti jih uporabijo kot podporo pri list pretvorbi glagolskih časov. hrošč prej: je oblekel plezati sedaj: oblači drevo pajek potem: bo oblekel plesti mreža Berejo opis dogodka ali opazujejo slike in vadijo rabo Raba sedanjika, preteklika, Čebelnjak časovnih prislovov včeraj, danes prihodnjika. čebelar in jutri. obleči Raba glagola biti v čebelarska obleka opazovati Utrjujejo pisanje malih pisanih pretekliku in prihodnjiku. čebela črk. Raba polnopomenskih čebelnjak glagolov v pretekliku in nositi prihodnjiku. cvetni prah med Raba časovnih prislovov natočiti sedaj/prej/potem in kozarec glagolskih časovnih oblik. pospraviti polica prej Besedni red pri sedaj enostavčnih povedih v potem pretekliku in prihodnjiku. Kosa kmet nabrusiti kosa kositi visoka trava pokošen travnik kuriti ogenj 32 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI KOSA Poleg tega imamo v znakovnem jeziku KMET določen časovni prostor: sedanjost NABRUSITI kretamo pred sabo, preteklost z TRAVA zamahom ob glavi nazaj, prihodnost pa KOSITI z zamahom ob glavi naprej. KURITI OGENJ GUGALNICA VEJA_GOR_OBESITI GUGATI_SE_ VISOKO PETI NABIRATI_ROŽE ŠOPEK PIKNIK PRIPRAVITI KOŠARA_POSTAVITI KAKŠEN Učenci uporabijo ČIGAV pravilno vprašalnico ŽIVAL DELATI KAJ glede na lastnost predmeta ali VPRAŠALNICE svojino. Vprašalnico, ki se nanaša na kvaliteto, SKRBETI KDO vrsto ali svojino, postavimo za DELATI KAJ Učenci vadijo samostalnik, s tem pozornost najprej KAJ stavke s obrnemo na vsebino, nato vprašamo METULJ KJE pomočjo kakšen, kateri ali čigav je ta predmet. NABRATI KAKŠEN klasifi katorjev. KNJIGA KAKŠEN (spuščene obrvi) KURITI KDAJ DEŽNIK ČIGAV (spuščene obrvi) KOLIKO Utrjujejo rabo NOSITI KAM vprašalnic. KOSITI ZAKAJ ALI 33 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, BESEDIŠČE pisanje, sporazumevalni SLOVNIČNI VZORCI vzorci) Gugalnica včeraj očka delati gugalnica na drevesu biti vesel gugati se prepevati nabrati travnik šopek rož Piknik soseda Jožica pripraviti košara za piknik stati drevo jesti malica VPRAŠALNICE Samostalnikom vseh treh Raba dopolnjevalnih vprašanj spolov iščejo pridevnike z vprašalnicama Kakšen/-na/- Kakšen/-na/-no? ob pomoči vprašalnic no? in Čigav/-a/-o? Čigav/-a/-o? Kakšen/-na/-no? in Raba dopolnjevalnih Kdo? Čigav/-a/-o? vprašanj z vprašalnicami: Kaj dela? Učenci okoli narisane Kaj ima? Kdo? Kateri? knjige, kolesa in dežnika Kaj dela? Kje? prepoznavajo besede in Kaj ima? Kakšen? odgovarjajo na vprašanja Kateri? S kom? Kakšen/-na/-no? in Kje? S čim? Čigav/-a/-o? Kakšen? Kdaj? S kom? Kam? Učenci odgovorijo na S čim? Zakaj? vprašanja o tem, kar Kdaj? Koliko? vidijo na sliki. Kam? Ali? Zakaj? Čigav? Poznajo vprašalnice. Koliko? Komu? Utrjujejo rabo vprašalnic. Ali? Kaj? Znajo oblikovati Čigav? Kako? vsebinsko smiselne Komu? Kdaj? odgovore na zastavljena Kaj? vprašanja v celih Kako? povedih. Kdaj? 34 1. Travniške rastline .. ... – 32 33 Video govor 15 Video kretnja 15 Cilj: Učenci spoznavajo nove pojme. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Učitelj ob delovnem učbeniku ob slikah učence seznani z novimi pojmi – z napisi in v kretnjah. 2. Travniške živali .. ... – 34 35 Video govor 16 Video kretnja 16 Cilj: Učenci spoznavajo nove pojme in berejo povedi. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Slovenski jezik: Učenci samostojno berejo povedi in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja Kdo? in Kaj dela? Učitelj je pozoren na spol samostalnika in glagolsko osebo. Slovenski znakovni jezik: Ob ogledu videoposnetkov v kretnji učenci spoznavajo uporabo klasifi katorjev. REGRAT+LIST POLŽ_LESTI (kretnji za regrat dodamo regratov list, nato z obliko roke za polža lezemo po prej narisanem listu, ki ga sedaj ponazarja leva roka, navzgor) 3. Čebelnjak .. ... 36 Video govor 17 Video kretnja 17 Cilj: Učenci spoznavajo glagole v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku. 35 4. Kosa 37 Video govor 18 Video govor 19 Video govor 20 Video kretnja 18 Video kretnja 19 Video kretnja 20 Cilj: Učenci opazujejo zgodbe v slikah in berejo povedi. Seznanijo se z obliko glagolov v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku. Ob vsaki povedi odgovorijo na vprašanje o osebi, ki opravlja delo. Slovenski jezik: Kdo je nabrusil koso? Slovenski znakovni jezik: KOSA BRUSITI KDO (spuščene obrvi) Glede na odgovor (on/ona) izberejo model, po katerem tvorijo nove glagole. 5. VPRAŠALNICI KAKŠEN?, ČIGAV? .. ... 40 Video govor 21 Video kretnja 21 Cilj: Učenci spoznajo ujemanje samostalnika s pridevnikom. Spoznajo vprašalnici ČIGAV? in KAKŠEN? Učenci naštevajo samostalnike v ženskem, moškem in srednjem spolu. Pogledajo si video govor 21 in video kretnjo 21. Preberejo primere na strani 40. Ob učiteljevi spodbudi samostalnikom dodajajo pridevnike in samostojno tvorijo povedi. Učitelj je pozoren na ujemanje pridevnika s samostalnikom. Povedi s pisanimi črkami napišejo v zvezke. 6. KAJ DELAJO ŽIVALI? .. ... 41 Video govor 22 Video kretnja 22 Cilj: Učenci spoznajo nove glagole premikanja. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Slovenski jezik: Učenci si ogledajo sliko in jo opišejo. Preberejo povedi in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja Kaj? in Kaj dela? Slovenski znakovni jezik: Učenci si ogledajo sliko, skupaj z učiteljem si postavljajo vprašanja: TO (pokažemo na sliko) KAJ (spuščene obrvi) TO DELATI KAJ (spuščene obrvi) LESTI KDO, SKAKATI KDO, LETETI KDO, PLEZATI KDO ... 36 7. TRAVNIŠKE RASTLINE IN ŽIVALI .. ... 42 Delovni list 11 Cilj: Učenci utrdijo zapis novih besed. Učitelj učence spodbuja k odgovorom, katere travniške rastline in živali poznajo. Učenci vadijo samostojen zapis besed na strani 42. 8. PREJ, POTEM .. ... 43 Delovni list 12 Cilj: Učenci utrjujejo preteklik in prihodnjik. Ob primeru učenci samostojno nadaljujejo s pisanjem povedi v pretekliku in prihodnjiku. 9. POLETNI DAN .. ... 44 Delovni list 13 Cilj: Učenci sestavijo zgodbo. Učenci izrežejo slike iz priloge C na strani 63. Izberejo zaporedje slik in opišejo dogajanje. Prilepijo jih na delovni list številka 13. Zgodbo s pisanimi črkami zapišejo v zvezek. 10. ODGOVORI NA VPRAŠANJA .. ... 45 Delovni list 14 Video govor 23 Video kretnja 23 Cilj: Učenci znajo odgovoriti na vprašanja v smiselnih povedih. Ogledajo si videa besedila v govoru in kretnji. Učenci si pogledajo sliko, video govor 23 in video kretnjo 23. Preberejo vprašanja in nanje odgovarjajo v celih povedih. Odgovore s pisanimi črkami zapišejo v zvezke. 37 NA MORJU –4658 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, BESEDIŠČE pisanje, sporazumevalni SLOVNIČNI VZORCI vzorci) NA MORJU Učenci poznajo nove morske alge pojme – morske rastline morska trava in živali – ob pomoči slik, rak videoposnetkov in morski konjiček narisanih kretenj. morski ježek hobotnica Učenci odgovarjajo na Raba dopolnjevalnih vprašanj morska želva vprašalnico Koliko? z vprašalnico Koliko? morska zvezda Prepoznavajo spol in školjka Ujemanje pridevnika s število samostalnika. morski polž samostalnikom. meduza V pomensko in oblikovno morska kumara pravilnih povedih izrazijo Spreganje glagola biti in delfi n količino bitij/predmetov v polnopomenskih glagolov v morski pes svoji okolici ali na sliki. ednini, dvojini in množini. riba Tvorijo povedi v ednini, Raba osebnih zaimkov v vedro dvojini in množini za imenovalniku ednine, dvojine palma samostalnike ženskega, in množine. galeb moškega in srednjega spola. Spreganje glagola v imenovalniku v ednini, dvojini Prepoznajo dogajanje: in množini. Kaj kdo dela?/ Kaj se dogaja? – za vsa tri števila: Miha dela peščeni grad. Miha in Katja delata peščeni grad. Miha, Katja in Simona delajo peščeni grad. Jaz plavam. Ti plavaš. On plava_. Midva plavava ... 38 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI MORJE GREMO Spoznajo nove RASTLINE ŽIVALI pojme ob pomoči NOTRI MORJE videoposnetkov in TRAVA MORJE narisanih kretenj. ALGE MORJE RAK KONJIČEK MORJE JEŽEK MORJE HOBOTNICA ZVEZDA MORJE ŠKOLJKA POLŽ MORJE MEDUZA KUMARA MORJE DELFIN MORSKI_PES PLAVATI SKOČITI_NOTRI 39 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA JEZIKA CILJI (govorjenje, branje, BESEDIŠČE pisanje, sporazumevalni SLOVNIČNI VZORCI vzorci) POGOVARJAMO SE Učenci ob sliki Raba dopolnjevalnih vprašanj obala odgovarjajo na z vprašalnicami: peščeni grad vprašalnice v povedih. Katere? mreža Kaj? ujeti Znajo oblikovati odgovore Kje? valovi na zastavljena vprašanja Kakšno? butati v povedih. Kdaj? skala Koliko? razburkano morje Odgovore poiščejo v Kam? lovke besedilu ali na sliki. Ali? dno S čim? skriti se Zakaj? sončni zahod bodice otok svetilnik Katere? Kaj? Kje? Kakšno? Kdaj? Koliko? Kam? Ali? S čim? Zakaj? 40 BESEDIŠČE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA BESEDIŠČE CILJI SLOVNIČNI VZORCI POGOVARJATI_SE Učenci razlikujejo V znakovnem jeziku se samostalniki in GRAD PESEK kretnje za plavati glagoli ne spreminjajo glede na število MREŽA UJETI glede na to, kdo – torej nimajo posebnih oblik za ednino, VALOVI BUTATI plava (oseba, morski dvojino. Število udeležencev v dogodku SKALA konjiček ali riba). ali število predmetov in oseb na splošno SKRIVATI_SE pa vseeno lahko označimo npr. s MORJE DNO Ob primerjavah števnikom pred samostalnikom ali z HOBOTNICA LOVKA učenci ozaveščajo osebnim zaimkom: ON, ONADVA, ONI. RIBA PISANO razlike med OTOK znakovnim jezikom M-I-H-A ON GRAD PESEK DELATI SVETILNIK in zapisano (prikimamo) PALMA slovenščino. M-I-H-A K-A-T-J-A ONADVA GRAD PESEK DELATI (prikimamo) M-I-H-A (pokažemo na palec leve roke) K-A-T-J-A (pokažemo na kazalec leve roke) IN S-I-M-O-N-A (pokažemo na sredinec leve roke) ONI (pokažemo na vse tri prste) GRAD PESEK DELATI Tukaj sta ribi. TU RIBA DVE (prikimamo) 41 1. Na morju ........ – 46 47 Cilj: Ogledajo si sliko in jo opišejo. Učenci ob sliki naštevajo rastline in živali, ki jih prepoznajo. Tvorijo povedi z glagoli gibanja. Opisujejo svoje izkušnje z morja. 2. Morske rastline in živali ........ – 48 49 Video govor 24 Video kretnja 24 Cilj: Ob videu in sliki se naučijo novih besed in kretenj. Učenci si ogledajo videa in se naučijo novih besed. Te živali in rastline poiščejo na sliki na straneh 46 in 47. 3. Koliko jih je? ........ 50 Video govor 25 Video kretnja 25 Cilj: Spoznajo, da se pridevnik ujema s samostalnikom v spolu in številu. Učenci ob videu spoznavajo slovnične zakonitosti slovenskega jezika (ujemanje pridevnika s samostalnikom v spolu in številu). Berejo in tvorijo nove povedi. 42 4. Kaj se dogaja? ........51 Video govor 26 Video kretnja 26 Cilj: Spoznajo glagole v ednini, dvojini in množini v sedanjiku. Slovenski jezik: Učenci si ogledajo video in slike ter preberejo povedi. Na osnovi primera tvorijo nove povedi in jih zapišejo v zvezke. Slovenski znakovni jezik: Učenci ozaveščajo razlike med znakovnim jezikom in zapisano slovenščino. Tukaj je riba. TU RIBA (prikimamo) Tukaj sta ribi. TU RIBA DVE (prikimamo) Tukaj so ribe. TU RIBA MNOGO (prikimamo) 5. En, dva, tri, plavamo že vsi! ........ 52 Video govor 27 Video kretnja 27 Cilj: Spoznajo tvorbo glagolov v ednini, dvojini in množini ter osebne zaimke. Spregajo glagole v sedanjiku v vseh treh osebah in številih. Slovenski jezik: Učenci si ogledajo sliko in jo opišejo. Preberejo povedi in njihov pomen poiščejo na sliki. Učitelj razloži tabelo, tvorbo glagolov v ednini, dvojini in množini v povezavi z osebnimi zaimki. Slovenski znakovni jezik: Učenci razlikujejo kretnje za plavati glede na to, kdo plava (oseba, morski konjiček ali riba). S pomočjo klasifi katorjev posnemamo plavanje osebe ali živali. Ob primerjavah učenci ozaveščajo razlike med znakovnim jezikom in zapisano slovenščino, saj se v znakovnem jeziku glagol ne spremeni glede na osebo. Jaz plavam. JAZ PLAVATI Ti plavaš. TI PLAVATI On/ona plava. ON/ONA PLAVATI 43 6. Pogovarjamo se ........ 53 Video govor 28 Video govor 29 Video kretnja 28 Video kretnja 29 Cilj: Na vprašalnice znajo odgovarjati v povedih. Slovenski jezik: Učenci si ogledajo videa in sliki ter preberejo povedi. Odgovarjajo na vprašanja (Kdo?, Kaj?, Kam?, Kakšen?, Koliko?, Kateri?, Kje?). Nekatere odgovore lahko poiščejo v besedilu, na nekatera vprašanja pa odgovorijo glede na svoje izkušnje. Slovenski znakovni jezik: Učenci so pozorni na uporabo klasifi katorjev. Valovi butajo ob skale. SKALA VAL_BUTATI (napihnjena lica, leva roka nakazuje skalo, z desno roko se vanjo zaletavamo, kot se valovi zaletavajo v skalo) 7. Morje in morske živali ........ 54 Delovni list 15 Cilj: Utrdijo obravnavano snov. Učenci ustno, v kretnjah in pisno utrjujejo obravnavano snov o morju. 8. Na morju ........55 Delovni list 16 Video govor 30 Video kretnja 30 Cilj: Razumejo pomen vprašalnic in samostojno odgovarjajo nanje. Slovenski jezik: Učenci si ogledajo sliko, pogledajo in poslušajo video. Ob sliki samostojno preberejo vprašanja in odgovarjajo nanje. Pišejo v zvezek s pisanimi črkami. Slovenski znakovni jezik: Učenci so pozorni na oblikovanje vprašalnic: PALMA KJE (obrvi spuščene). 44 9. Prej, potem ........ 56 Delovni list 17 Cilj: Uporabljajo sedanjik, preteklik in prihodnjik. S pomočjo učitelja ob primeru tvorijo povedi v pretekliku in prihodnjiku. Pomagajo si z besedami sedaj, prej, potem. 10. Kdaj? ........ 57 Delovni list 18 Video govor 31 Video kretnja 31 Cilj: Utrjevanje časovnih izrazov, prevajanje iz zapisanega slovenskega jezika v kretnjo. Slovenski znakovni jezik: Učenci si ogledajo ilustracije kretenj za časovne izraze in videoposnetek. Narisane imajo štiri povedi v znakovnem jeziku, ki jih pokretajo. Podobno prekretajo v znakovni jezik vse stavke na delovnem listu 17. 11. Morske zgodbe ........ 58 Delovni list 19 Video govor 32 Video kretnja 32 Cilj: Samostojno zapišejo opis slike. Slovenski jezik: Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah na morju. Samostojno tvorijo bogate povedi in jih zapišejo v zvezke s pisanimi črkami. Svoje zapise predstavijo sošolcem. Slovenski znakovni jezik: Učenci pripravijo govorni nastop, kjer pripovedujejo morske zgodbe v znakovnem jeziku po slovničnih pravilih za znakovni jezik. 45 SEZNAM VIDEOPOSNETKOV Stran v delovnem Vsebina učbeniku Video govor 1 Kakšno je vreme? 6 Video govor 2 Oblačila 8 Video govor 3 Obutev in deli oblačil 10 Video govor 4 Nasprotja 1 12 Video govor 5 Nasprotja 2 14 Video govor 6 Vesel sneženi mož 16 Video govor 7 Nevihta 17 Video govor 8 Mala morska zvezda 18 Video govor 9 Divja svinja 19 Video govor 10 Vremenska karta 21 Video govor 11 Imam – nimam 22 Video govor 12 Različni načini kretanja 23 Video govor 13 Kako si oblečen? 24 Video govor 14 Kretnje in zapis stavkov 29 Video govor 15 Travniške rastline 32 Video govor 16 Travniške živali 34 Video govor 17 Čebelnjak 36 Video govor 18 Kosa 37 Video govor 19 Gugalnica 38 Video govor 20 Piknik 39 Video govor 21 Kakšen? Čigav? 40 Video govor 22 Kaj delajo živali? 41 Video govor 23 Odgovori na vprašanja 45 Video govor 24 Morske rastline in živali 48 Video govor 25 Koliko jih je? 50 Video govor 26 Kaj se dogaja? 51 Video govor 27 En, dva, tri, plavamo že vsi! 52 Video govor 28 Pogovarjamo se 1 53 Video govor 29 Pogovarjamo se 2 53 Video govor 30 Na morju 55 Video govor 31 Kdaj? 57 Video govor 32 Morske zgodbe 58 46 Stran v delovnem Vsebina učbeniku Video kretnja 1 Kakšno je vreme? 7 Video kretnja 2 Oblačila 9 Video kretnja 3 Obutev in deli oblačil 11 Video kretnja 4 Nasprotja 1 13 Video kretnja 5 Nasprotja 2 15 Video kretnja 6 Vesel sneženi mož 16 Video kretnja 7 Nevihta 17 Video kretnja 8 Mala morska zvezda 18 Video kretnja 9 Divja svinja 19 Video kretnja 10 Vremenska karta 21 Video kretnja 11 Imam – nimam 22 Video kretnja 12 Različni načini kretanja 23 Video kretnja 13 Kako si oblečen? 24 Video kretnja 14 Kretnje in zapis stavkov 29 Video kretnja 15 Travniške rastline 33 Video kretnja 16 Travniške živali 35 Video kretnja 17 Čebelnjak 36 Video kretnja 18 Kosa 37 Video kretnja 19 Gugalnica 38 Video kretnja 20 Piknik 39 Video kretnja 21 Kakšen? Čigav? 40 Video kretnja 22 Kaj delajo živali? 41 Video kretnja 23 Odgovori na vprašanja 45 Video kretnja 24 Morske rastline in živali 49 Video kretnja 25 Koliko jih je? 50 Video kretnja 26 Kaj se dogaja? 51 Video kretnja 27 En, dva, tri, plavamo že vsi! 52 Video kretnja 28 Pogovarjamo se 1 53 Video kretnja 29 Pogovarjamo se 2 53 Video kretnja 30 Na morju 55 Video kretnja 31 Kdaj? 57 Video kretnja 32 Morske zgodbe 58 47 SEZNAM PRILOG V DELOVNEM UČBENIKU Priloga A (vremenske slike); Vreme (stran 21, delovni list št. 2) Priloga B (modela, oblačila in obutev); Oblačila (strani 10–11 in 29, delovni list št. 10) Priloga C (zgodba v slikah); Na travniku (stran 44, delovni list št. 13) VIRI • Kulovec, Marjetka. (2018). Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje. [Doktorska disertacija]. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. • Pavlič, Matic. (2016). Kako otrok z okvaro sluha usvoji jezik? Priročnik za starše in strokovne delavce. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. • Pavlič, Matic. (2019). Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Založba ZRC. 48 49