1 Leto XIV. [ Štev. 97 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-CT UPRAVE: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 2SC POSTNI ČEKOVNI PACUN 11.409 Maribor, ponedeljek 29. aprila 1940 NAHOCNINA NA MESEC Prejeman v upfavi ali po pošti 14 dinf dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena 1 din 1.— j Deveta seja zavezniškega sveta V soboto je bila v Londonu deveta sefa zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, na kateri so bili sprejeti sklepi glede operacij na Norveškem in zavarovanja položaja na Sredozemlju LONDON, 29. aprila. Havas. V soboto je bila tu deveta seja vrhovnega zavezniškega vojnega sveta. Francijo so zastopali na tej seji Reynaud, Daladier, Campinchi, Laurent-Eynac, general Gamelin, admiral Darlan, general Vuillemin in general Corvin, Anglijo pa Chamberlain, Ha]]fax, Churchill, Stanley, sir Hoare, sir Alexander Cadogan, sir Cyril Newall in sir Edmund Ironside. Na seji so bili tudi še zastopniki poljske in norveške vlade. V bistvu je bila ta seja nadaljevanje osme, ki je bila nedavno v Parizu. Člani vrhovnega zavezniškega vojnega sveta so se zbrali k seji v soboto ob 14.30 v Downing Streetu 10. Seja je bila kratka. Vrhovni svet je sprejel soglasno razne sklepe, ki se nanašajo na sedanji položaj vojnih operacija Razpravljal je tudi o raznih možnostih, ki bi utegnile nastati v najbližnji bodočnosti in o ukrepih,ki bi bili v tem primeru potrebni. ■ PARIZ, 29. aprila. Havas. Dejstvo, dal deveta seja zavezniškega vrhovnega voj-ie bila v tako kratkem presledku po osmi nega sveta, se tolmači v poučenih kro-seji v soboto sklicana v vsej tajnosti že | gih, kakor tudi v tisku, tako, da terja razvoj dogodkov nagle ukrepe, ki naj se izvrše v popolni soglasnosti vseh zaveznikov. O razpravah in sklepih seje ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar se zagotavlja, da je bilo na njej največ govora o položaju na Norveškem in korakih, ki so s strani zaveznikov potrebni za nadaljnje uspešne operacije proti nemški akciji. Gotovo je, da bodo zavezniki sedaj pospešili svoje bojne operacije na omenjeni fronti. Prav tako so pa na seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta razpravljali tudi o položaju na Sredozemlju, s posebnim ozirom na zadržanje Nadaljevanje lokalnih spopadov na Norveškem Niti Nemci niti zavezniki ne poročajo o večjih bojnih operacijah — Sedanji položaj pomeni šele priprave za večje spopade NEMŠKO POROČILO BERLIN, 29. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Nemške čete na Norveškem se bojujejo dalje z uspehom. Povsod, kjer s« nam je sovražnik postavil v bran, smo ga strli.-Naš pohod se naglo nadaljuje. Pri vseh operacijah so-podipirale naše čete letalske formacije. Posebno so obstreljevale; sovražno zaledje in prometne naprave. Dne 27. aprila smo zajeli več ujetnikov Angležev, med njimi tudi nekega polkovnika, poveljnika Leicestercev. Delo za pomiritev Norveške se povsod nadaljuje. JPo našem zavzetju Bosa so sovražniki pometali od st*»e orožje in pobegnili v gore. Na področju Stavangerja *mo ujeli 241 častnikov in 2921 mož, med njimi več angleških letalcev. Tam smo zaplenili tudi 22 topov in 267 strojnic. Mimo tega smo zasedli sovražnikove obrežne baterije. Angleži so nadaljevali obstreljevanje Narvika. Letala so ovirala izkrcavanje Angležev pri Harstadu in. Andalsnesu kljub ostremu streljanju protiletalskih to- pov. Pred Narvikom je neko nemško letalo vrglo težko bombo na neko angleško križarko. Pri Andalsnesu je bila dalje večkrat zadeta neka druga angleška križarka. V Moldskem fjordu smo potopili tfi angleške transportne ladje s skupno tonažo 12.000 ton. Dalje smo poškodovali še štiri druge transportne ladje s Sikupno tonažo 23.000 ton. Nad Severnim morjem smo zbili neko angleško letalo, dve smo pa uničili na kopnem. Eno naše letalo se ni več vrnilo. Na zahodu nobenih posebnih dogodkov. NEMŠKI DEMANTI BERLIN, 29. apr. DNB. Z odločujočega mesta zanikajo vesti angleške agencije Reuter, da so nemški bombniki napadli prebivalstvo nezaščistenega no^vešk. mesta Alesunda. Letalci napadajo mesta in vasi šele tedaj, Če se v njih ugnezdijo sovražne čete. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 29. -apr. Reuter. Po poročilih iz Norveške so norveške in angleške čete zadržale sovražnika v gorah južno od Trondhjema. Glavni boji se bijejo še vedno pri kraju Quam v dolini Gudbrands-dal, kjer drže zavezniške čete trdno v rokah svoje postojanke. Tu so bili odbiti vsi nemški poizkusi, da bi si izbojevali, dohod do važnega križišča Dombasa. Medtem so pa Nemci poslali dve četi, ki naj bi napadli naše postojanke iz doline Šestev v smeri vzhoda s planinskih poli. ki vodijo k železniški progi severno od Dombasa. Nemški namen je odrezati zavezniške čete pri Quamu od čet, ki stoje na ozemlju južno od Trondhjema. Močne angleške čete so zasedle področje Jerki-na na železniški progi Dombas—Steren, ob kateri napredujejo norveške edinicfe. Kakor se je izvedelo, se Nemci na vzhodu utrjujejo, kakor tudi na področju R5rosa ter južnovzhodno od Trondhjema- s ciljem,'da urede stabilna oporišča za svoje operacije v osrednji> Norveški. Nemške čete v dolini..Ester se razporejajo. Nadaljnje prodiranje Nemcev na sever je presekano. Italije. Tudi v tem oziru je bilo sklenjeno, da morajo biti zavezniki sttflno pripravljeni na vse primere. Kakor se dalje izve, je bilo na tej seji znova potrjeno, da bodo zavezniki takoj prihiteli na pomoč vsaki državi na Sredozemlju ali na evropskem jugovzhodu, ki bi bila od katerekoli strani napadena in bi se napadalcu postavila v bran, in to ne oziraje se na to, ali so ji bile že prej dane formalne garancije ali ne. Noben napad na tem področju zato ne bi mogel ostati niti za trenutek lokalizirati, O tem si morajo biti vsi na jasnem- ZAVAROVANJE NARVIKA LONDON, 29. apr. Havas, Vojni dopisnik »Press Association« piše, da je polaganje min pred vhodom v fjord Narvika in ob Lofotskih otokih v sveži s tem, da se dokončno prepreči dohod nemškim voj nim kakor trgovinskim parnikom v to važ no luko norveškega severa. Nemci v Nar. viku so tako obkoljeni s kopna kakor morja. Napad iz zraka bi imel le malo uspeha. GLAS »TIMESOV« LONDON, 29. apr. Reuter. (Avala)., Vo-jaški strokovnjak »Timesov« piše k položaju na Norveškem, da je treba priznati, da je trenutek neposrednega osvajanja Trondhjema za enkrat odložen. Boji se pa bodo ogorčeno nadaljevali. Boj Nemčije, ki se je začela kot prava avantura z vsemi prilastki izdajstva med narodom v notranjosti Norveške same, je stal Nemce zelo drage žrtve že samo v .etn, Če ocenimo njih izgube v ladjah in števila voj&štva, ki leži na dnu Skageraka in Kattegata. Brez ozira na kakršnokoli prodiranje Nemcev na južnem Norveškem, se bo obkoljevanje njihovih postojank nadaljevalo, dokler ne bodo odrezani od- domovine drago plačah svoj davek. Energična deklaracija norveške vlade .NEKJE NA NORVEŠKEM, 29. apr. Reuter, (Avala). Norveška vlada je iz svojega neznanega sedeža objavila deklaracijo, v kateri pravi med drugim: “Borili se bomo tako dolgo, dokler ne bodo napadalci pregnani' iz naše države, Vlada je ponovno dolžna izraziti veliko hvaležnost Angliji In Franciji ter Poljski poslano pomoč. Norveški narod- ne bo nikoli dovolil, da h' »a kdo feroriziral J*? svoje in bombardiral nedolžno prebivalstvo. Zna ceniti svobodo in bo iz mednarodnega prava in posedali deželo, ki ni napravila najmanjšega akta razloga za takšno nasilno dejanje. Nemci so pustošili vasi in mesta, v katerih sploh ni bilo ne vojaštva ne vojnih objektov. Delali so to samo zato, ker so jim smatrali za cilj svojih operacij. Nemška vlada pravi, da je izdala nalog svojim četam, Spoštovati civilno prebivalstvo. Medtem je norveška vlada sama na sebi izkusila, koliko so se Nemci tega držali. Norveški narod razume to in se bo znal boriti za Za popoln sporazum južnih Slovanov SOFIJA, 29. aprila. »Dnes« piše med drugim, da »vlada tako v Beogradu kot v Sofiji prepričanje, da se je v zadnjih petih letih ozračje med obema prestolnicama zelo razvedrilo. Tako v Beogradu kakor v Sofiji vedo, da je duh Srbov in Bolgarov herojski in da bo kršitev njih nevtralnosti brez dvoma naletela na mo-! čan odpor. Vsi pa še ne razumejo, kolik- i ' šnega pomena bi bilo za Balkan, če bij j Šibi in Bolgari poravnali med seboj še | vsa nesoglasja in izravnali svoje skupne poglede na južnovzhodno Evropo. Realizem balkanske politike bi mnogo pridobil, če bi se Beograd in Sofija naslonila rame k ramenu. Predstavniki bolgarskega in jugoslovanskega javnega mnenja so dolžni, pomagati k resničnemu sporazumu med Beogradom in Sofijo. Sporazum, proti kateremu ne bo moglo biti ugovorov ne v Rimu, Parizu; Londonu ali Moskvi.« ftinl vojno proti zavojevalcem. Nemčija: svobodo in niti malo ne pomišlja, aa bi ™ 26. aprila izjavila, da je v vojnem sta-1 se priključil zavojevalcu. Vojna napoved jjjjl z nami, kar smo izvedeli šele po ra-1 od strani Nemčije takšnega zadržanja dju* Vlada pa ve, da jo bito to vojno sta- Norvežanov niti malo ne bo izpvcmenila. J1*® zanjo že v noči od & na 9. t, m., ko Vojijft se bo nadaljevala, dokler ne bo 16 rajh napadel nas in vdrl v državo ua i Norveška po zmagi spet izšla svobodna J^nogih krajih po zrelem načrtu. Napa- j in neodvisna v življenje.« lalci so nastopali proti vsem predpisom r, . t...™T' ■ ■ > r Pred spopadom na vseli Mah jLONDotf, 29. aprila. Reuter. (Avala.) Zato toliko lažnega obtoževanja angle-J4Woinafski urednik »Daily Teiegrapha« škega letalstva, češ da bombardirajo ne-Pls^, da je v^dno več dokazov, kako se zaščitene kraje, da bi tako po metodah, ki Pi‘ia počasi približava splošnemu spopa- so jih meli Nemci že na Poljskem, prikrili 'la vseh frontah in ne le na dosedanjih svoje bodoče namene nenadnega vpada v pP-lščih. V poštev bodo prišle meje, ki mirne pokrajine. b ’e do tedaj očuvane pred ognjem to- ___ P°v. / zavezniških krogih trdijo, da so se ®rot osocialistični vedje odločili, riški- Miuii-yi'sku nujv.tvcii. Prevladovalo Jati v. t cja bj se končna od|pčit-v doseg- i> > oblačni) vreme, ponekod bo še de a Se t . konca letošnjega leta. N iipazlji-j ževulo. Včeraj je bila najvišja loplo-pioučavajo možnos:, da bi zdaj Nem-- ta Ki.8. danes na jnižja 10.5. opoldne skušali predreti nekje na drugem kraju. | 11.0. Dežja je padlo 152.7 nun. Nove angleške bolne ladie LONDON, 29. aprila. »Nevvs Ghronicie« poroča, da je v Angliji dograjenih pet novih bojnih ladij z imeni »King George V.«, »Prince of Wales«, »Duke of York«, »Jel-licoe« in »Beatty«. Te vojne ladje so že odplule na svojo prvo poskusno vožnjo. Ladje 50 bile zgrajene v rekordno naglem času, ker bi po prvotnem načrtu morale biti spuščene v morje seje prihodnje leto. Te ladje imajo vsaka po 35.000 ton in so Hooverjeva izdava Hitlerju NF.\V YORi<, 29. apr. Reuter. (Avala.) Na čast generalu Joselu Haleriu, ministru brez portfelja poljske vlade v emigraciji, je bila prirejena svečana večerja, Haler je prepotoval USA in bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover je v pogovoru z njim dejal, da »mir ni mogoč vse dotlej, dokler bo nekdo po svoji volji ugrabljfi! narodom neodvisnost. Veliki duh naroda, ki je zdaj usužnjen tujcu, ne more pro- oborožene razen z manjšimi tudi z 10 velikimi topovi kalibra 32.6 cm. Njihova br-zina dosega 30 vozlov. Tudi so bolje za-vorovane proti podmornicam in napadom iz zraka, kakor n. pr. »Nelson« in »Rod-ney«. Oklepna zaščita znaša 40 odstotkov celokupne tonaže. Razen tega se pa grade, • še 4 bojne ladje tipa' »Lion« s po 40.000 tonaini, dovršene pa ne bodo še letos. j pasti po nacističnih metodah. Veličina ; poljskega naroda bo spet vstala v živ. Ijenje«. Hnler je obrazložil Hooverju vse I probleme poljske vlade v Franciji. jSTEIMfAKT POIlJi: NA DOPUST BLiRLIN. 2!). aprila. DNB. Ameriški ■ poslanik v Moskvi. Ste.inliarl. je odpotoval v l’SA na daljši dopust. Ponije preko Budintpešle v Genovo, kjer j se bo ukreal na ladjo. Fašistični imperij ne more ostati ob strani Grandijev govor ob sklepu zasedanja fašistične korporacijske zbornice — Članek berlinske revije — Film o Hitlerju v Rimu — Počastitev dr. Franka RIM, 29. aprila. Stefani. Ob sklepu -zasedanja fašistične korporacijske zbornice v Rimu je imel govor njen predsednik Grandi, bivši italijanski veleposlanik v Londonu. Grandi je med ostalim dejal: »Fašistična korporacijska zbornica se je sešla v burnem času evropskih dogajanj, v času ,ki lahko temeljito spremeni podobo Evrope in svet. Fašistični imperij zato ne more ostati sam ob strani spričo teh dogodkov. Italijanski narod se zaveda svoje odgovornosti in svojih dolžnosti. To tudi ne bi moglo biti drugače, kadar se odloča usoda sedanjih in bodočih generacij. Sedanji dogodki niso iznena-dili Italije, ker se je v teh 20 letih, odkar jo vodi Mussolini, temeljito pripravila na vse tako v duhovnem kakor v vojaškem oziru. Obrnjen proti Mussoliniju je Grandi dejal: Vi ste vodili italijanski narod v miru in delu, kakor ga vodite tudi v boju. Vi ste mu dali nezlomljivo vero in moč. Vi ste mu ustvaril: imperij. Italijanski narod je z vami in gre za vami pri rr»n Viri fo mnxi ^r/vni* eden jc v notranjem miru, drugi v dobri zunanji politiki, tretji v njeni obrambni sposobnosti. Iz vseli teh virov pljuska življenjska sila državne zajednice, osnovane za veliko nalogo. Harinoniziranje odiiošajev med Hrvati, Srbi in Slovenci je povoljno delovalo na ugled našo države na zunaj ter na okrepitev njene obrambne sile. Čeprav še ni doseženo vse za Hrvate, vendar ti sodelujejo v korist države. Sile, ki jih daje hrvatski narod državi, usluge, ki jih je napravil pri tem dr. Maček so neprecenljive. Knez namestnik Pavle prehaja ne samo v zgodovino Jugoslavije, temveč tudi v zgodovino hrvatskega naroda kot svetel lik, ki zbuja spoštovanje.« RIM, 29. apr. »L’Avenire« se bavi v daljšem članku s prilikami v Jugoslaviji in pravi, da »vlada v tej državi popoln red in mir. V nekaterih dneh je zavladala zaradi raznih razlogov neka psihoza, vlade. Razen tega išče Romunija vedno bolj stikov z Italijo, od katere pričakuje zavarovanje svojega položaja nasproti Sovjetski zvezi. V Bukarešti vendarle mislijo, da ni še nobene neposredne nevarnosti, računajo pa za »bodočnost z vsemi eventualnostmi. donavje, smo Slovaki mnogo prispevali h katolicizmu Madžarov, kakor ti sami-Imeli smo svoja mesta, vasi, jezik in kulturo v lastnem jeziku mnogo prej kakof Madžari. Svetoštefanska ideja je tedaj le zapoznela madžarska veja dela sv. Cirila in Metoda, čemu naj tedaj slovanski narodi Podonavja teže k svetoštefanski kroni, če so imeli že davno prej svojo kulturo kakor Madžari? če pravi madžarski ministrski predsednik: »Ako se vračamo tja, kjer smo živeli pred 900 leti, tedaj bomo imeli možnost, da živimo še nadaljnjih 900 let,« pravimo mi: »Ako se vrnemo tja, kjer smo živeli pred 1200 leti, bomo imeli zagotovilo, da bomo živeli Še najmanj 1200 let v Podonavju.« Karol je podpisal zakon, ki pušča na svobodo vse, ki so bili kaznovani po zakonit o zaščiti države. NEMCI IRONIZIRAJO BERLIN, 29. aprila. DNB. Nemški listi ironizirajo angleške propagandne vesti, kako da so Nemci ogrožali kralja Haako-na, ki da so ga rešili zavezniki z izkrcavanjem svojih čet na Norveškem. PETROLEJSKI VRELCI V TURČIJI LONDON, 29. aprila. Havas. Predsednik turške vlade je odpotoval v južno-vzhodtvo Anatolijo, da si na licu mesta ogleda novo izsledene petrolejske vrelce* Topla hrvatska počastitev kneza namestnika Pavla Visoko madžarsko odlikovanje —- Italijani o politiki naše vlade — Poglobitev stikov z Madžarski zdaj pa ima narod veliko zaupanje v d®* bro politiko svoje vlade. Isto velja tod* za hrvatski narod, ki ve, da Beograd brez znanja in sporazuma z dr. Mačkom nič ne ukrene..« BUDIMPEŠTA, 29. apr. Madžarski h' sti prinašajo toplo pisane članke o odflO' šajiii med Jugoslavijo in Madžarsko. Pravijo, da se bo gospodarski prom0* med obema državama zelo pospešil. * svojem članku, ki ga je dal dr. Andres »Pester Lloydu«, ugotavlja z zadovoljstvom, da se obe državi trudita v iskren* želji, zbližati se na prijateljskih čustvih* »Hrvatski Dnevnik« v komentarju k^te> mu dostavlja, da je ozračje na Madžar*' skem za to zbližanje odlično, ker ho£* tako tudi madžarski narod. Politiki a® morejo preko želja naroda. Regent H®r* thy satn je prvi zagovornik in aktivni čfi* lavec za iskreno sodelovanje Madžarsko z Jugoslavijo.« Poiščimo in dvignimo slovenske talente Vsem so znane razne študijske podpore oblasti odn. raznih ustanov za srednješolce in akademike. Kdor je hotel dobiti takšno študijsko podporo, se je moral že nahajati na srednji šoli odn. univerzi. Poleg odličnih učnih sposobnosti je moral tak prosilec imeti še razne druge pogoje. Teni štipendijam se moramo zahvaliti za marsikaterega slovenskega znanstvenika in umetnika, ki bi sicer šel nerazvit in nerazgledan pot običajnega povprečneža, Žal dosedanji sistem študijskih štipendij ni bil popoln in zadovoljiv. Na podeželskih šolah v gospodarsko in kulturno zaostalih predelih naše domovine so pogosto dovrševali obvezno ljudskošolsko dolžnost odlični učenci, ki so bili že kot otroci izredni in pozornost vzbujajoči talenti v tej ali oni panogi znanosti, umetnosti, gospodarstva itd. Žal ni bilo finančnih sredstev za nadaljni študij teh učencev. Tako so nam n. pr. umirali mnogi talenti ob neprikladnem delu, skriti po neštetih grabah haloških vini-čarij. O tem bi nam lahko ljudskošolskis učitelji mnogo poročali. Temu zlu je odpomogla kr. banska uprava s tem, da bo v bodoče -postavljala vsako leto posebno vsoto v banovinski proračun ter s pravilnikom o podeljevanju podpor izredno talentiranim ljud-skošolskim učencem, ki bi se sicer rad? pomanjkanja denarnih sredstev ne mogli šolati, omogočila nadaljni študij na srednjih, strokovnih ali visokih šolah. Na šolskih upraviteljstvih posameznih ljudskih šol širom slovenske domovine je, da v 4. odn. 5. oddelku svoje šole poiščejo res izredno nadarjene in pridne učence odn. učenke, ki bi se želeli s študijem spopolnjevati, a so prerevni. Potrebne podatke takšnih učencev dostavijo preko okrajnega šolskega nadzornika kr. banski upravi. Prosvetni oddelek na banski upravi izbere nato izmed predlaganih tretjino ter jih pokliče v Ljubljano na posebno psihotehnično preizkušnjo na banovinski poklicni "posvetovalnici. Po dobljenih znanstvenih izsledkih sprejme na predlog prosvetnega oddelka ban določeno število učencev med banovinske študijske podpirance ter odredi vsakemu višino mesečne podpore v sledečem šolskem letu. Če kaže kdo izredno sposobnost in talent za določeno kulturno, znanstveno, umetniško ali gospodarsko panogo se mu lahko določijo tudi vrste šole. Poleg ljudskošolskih učencev se lahko sprejmejo med banovinske študijske podpirance tudi dijaki srednjih in njim sličnih šol kot tudi visokošolci, ki so prerevni ter bi sami ne mogli dovršiti svojih študij. Vsekakor je ta novost znanstvenega preizkuševanja resničnih sposobnosti in nagnjenj za znanstveno odn. umetniško-kvalitetno udejstvovanje bodočih banovinskih podpirancev zelo sodobna ter se bo najbrže, vsaj kot kažejo nešteti ameriški, nemški in francoski preizkusi, tudi zelo posrečila. Na ta način se bo smotre-no omogočilo dovršiti strokovne, srednje in visokošolske študije resničnim izrednim talentom, ki bodo lahko razvili svoje izredne sposobnosti ob najvišjih virih ter ob najširši razgledanosti in poglobljenosti v svojo specialno področje in nato svoje siie z vso koristjo posvetili slovenskemu narodu in naši državi. Do sedaj smo mnogo in upravičeno tožil o zgubljenih talentih, ki se nišo mogli razviti, uveljaviti in koristiti naši kulturni skupnosti. Z novim postopkom pa je dana možnost, da vsaj gotovi del teh talentov razvijemo in dvignemo. Treba jih je le odkriti, storiti potrebne korake ‘ter jim omogočiti preizkušnjo. To pa je zadeva naših vaških poklicnih prosvetnih delavcev in referentov. Podeželskemu učiteljstvu je sedaj omogočeno s smotrnim predlaganjem revnih nadarjencev sodelovanje pri dvigu kadra slovenskih znanstvenikov in umetnikov. Po poteku 2 do 3 desetletij pa bomo lahko ugotavljali že prve rezultate tega novega poizkusa podeljevanja študijskih podpor. Naša trgovinska mornarica Letos 1. januarja je štela naša trgovinska mornarica 185 parnikov, od katerih je bilo 79 parnikov za dolge plovbe, 14 za velike obrežne plovbe, 92 pa za male obrežne plovbe. Skupna tonaža teh parnikov je znašala 596.655 ton. Zadnje čase se je število trgovskih parnikov zmanj- šalo. Trgovinska mornarica je zgubila štiri parnike: »Avala« je nasedel v Južni Afriki, »Carica Milica« in »Slava« sta zadeli na mino, »Vidov dan« pa se je ponesrečil pri Singapuru. Prodali pa smo v tujino tri parnike. Celje Tudi Celje je treba očistiti Kakor v drugih mestih Slovenije, imamo tudi v Celju in celjskem okolišu poleg domačih tujerodnih elementov tudi mnogo tujerodnih inozemcev. Velika večina teh ljudi je zaposlenih po industrijskih podjetij, ki so skoraj vsa v tujih r-okali. Po teh podjetjih ti ljudje zavzemajo privilegirane položaje kot strokovnjaki, kakršnih »baje« naša zemlja ne premore. So nastavljeni kot inženirji,, ravnatelji, pisarniški višji uradniki, mojstri itd. Naši ljudje pa po takih podjetjih zavzemajo po veliki večini samo podrejena mesta in morajo tem tujcem izkazovati vso pokorščino in pred njimi klečeplaziti. da si ohranijo svoja mesta. Ce ,se takemu mogotcu zameriš, se gotovo znajdeš na oesti. Revizija o potrebi zaposlitve teh ljudi pa ni nujna samo v celjskih industrijskih podjetjih. Skrajni čas bi že bil, da bi malo posvetili v kraje, kakor so Hrastnik, Št. Pavel pri Preboldu, Rogatec, Rimske Toplice, Konjice, Liboje, Šoštanj in še tako po vrsti naprej. V teh krajih-je močno razvita industrija. ki na vodilnih mestih zaposluje po Večini samo tuje ljudi. V Celju imamo v nekem velikem podjetju zaposlenega pod pretvezo, da zastopa tuj kapital, ravna-telja-kemika iz tuje države. Ta ravnatelj je bajno plačan, govori se o preko 30.000 din mesečno! V podjetju, v kolikor ga je tam videti, pa se obnaša prav oblastno, po gotovih njegovih metodah pa je dobro poznan tudi po mestu. Zdaj še nekaj o turistih, ki prihajajo k nam ter jih je posebno poslednje dni po naših krajih mnogo opaziti. Po ulici srečavaš tuje obraze, ki jih preje nisi bil vajen. Oblasti so jim pričele posvečati pažnjo in se bodo strogo izvajale nove odredbe glede tujskega prometa in glede bivanja inozemcev. Pri policiji* je že uveden poseben oddelek za prijavo inozemcev. Oblast pa naj ukrene tudi vse potrebno, da bodo iz industrijskih podjetij odpuščeni vsi tujerodni inozemci, ki na lahek način jedo naš kruh ter ga odjedajo domačinom. Ni kak e potrebe ni več, da zaposlujejo podjetja te ljudi kot nenadomestljive. Dovolj imamo domačih izvež-banih moči za vse stroke. (Svetini slu dve . cerkvi, velika Marijina in mala Križeva. Strela je udarila najprvo v zvonik velike cerkve, strelovod pa je strelo odpeljat brez škode v zemljo, poleni je udarila strela še v zvonik male cerkve, ki nima strelovoda. K sreči strela ni vžgala, pokvarila je samo vetrnice v zvonikovill linali. Nato pa je strela vžgala gospodarsko poslopje posestnika Godca na ,Mrzli Pianini. Poslopje je s celini invontarjeiiu popolnoma zgorelo. Žrtev ognja je poslalo tudi več sodov pijače. Skoda je velika. c Zgorel« je v Stranicah pri Frankolovem gospodarsko poslopje pos. Šmida. Sko-da je precejšnja, kako je ogenj nastal, ni znano. c Novi grobovi. Na Hribu sv. Jožefa 10 je umrla 67 letna zasebnica Neža Sponi. — V bolnišnici sla umrla 64 letni dninar brez stalnega bivališča Mihael Hafner in hčerka posestnikovega sina Kuder Marija iz Levca pri Celju. c Z bodalom je zabodel v Irebuli v neki pisarni v Velenju neki moški 39 letnega Otvoritev Celjskega kulturnega tedna I Včeraj ob 11. jc .v mali dvorani Celjskega doma otvoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Šijanec Celjski kulturni teden. V okviru Celjskega kulturnega tedna jc v mali dvorani Celjskega 'doma nameščena razstava Jakopičevih celjskih slik in Bernekerjevih kipov. V svojem govoru je g. prof. orisal mojstra Jakopiča, ki se radi bolezni ni mogel osebno udeležiti otvoritve, spomnil pa se je tudi pok. kiparja Bernekerja, ter obrazložil pomen prireditve CKT. Zahvalil se je vsem onim Celjanom, ki so dali na razpolago Jakopičeve slike, da je bila omogočena razstava ter pri otvoritvi navzočemu številnemu občinstvu, nakar je proglasil OKT za otvorjen. — Drevi ob 20. bo v isti dvorani Jakopičev večer. Predaval bo s pomočjo skioptičnih slik univ. prof. dr. Fran Mesesnel. VPRAŠANJI: GLAZIJE Mestna občina celjska je sprejela odlok 'finančnega ministra, ki je v sporazumu notranjim ministrom odklonilo sklep Prejšnjega mestnega sveta celjskega iz 'cta 1935, da podaljša mestna občina zakupno pogodbo za tilazijo s Sokolom in SK Celjem za 25 let. mezdno gibanje mizarskih pomočnikov Kolektivna pogodba med mizarskimi Mojstri in pomočniki v Celju je potekla. Pomočniki so predlagali Združenju mizarskih mojstrov, da se kolektivna po-^odba podaljša za eno leto, doda pa se še nekaj predlogov. Zahtevajo tudi 20% zvišanje mezd. Ker so nekateri mojstri že zvišali plačo -za 10%, zahtevajo pomočniki še 10% zvišanje. c Mesini svet celjski je v lajni seji sklenil, da bo mestna občina s 1. julijem zavarovala vse svoje pogodbene in pragmatične, nameščence pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu. — Pri mestni elektrarni sta bila sprejeta v služboelekro-tchnik Franc Žagar in uradnik Edvard Rupnik . c Za tainika .II5Z je v Celju nastavljen k Miloš Carl' iz Galicije POŠTNE POLOŽNICE SO DANES LISTU PRILOŽENE. CENJ. NAROČNIKE PROSIMO, NAJ ČIMPREJ NAKAŽEJO NAROČNINO, DA JIM NE UGAS-NE PRAVICA ZA ZAVAROVALNINO NA 10.000 DIN. delavca Franca Rožiča iz Lipja v St. Janžu pri Velenju. Rožiča so ležko poškodovanega oddali v celjsko bolnišnico. c Dve nesreči. 25 letni žagar Franc Selič iz Vrbja pri Žalcu je padel in si pri padcu zlomil levo roko. — 72 letni pos. Vinko Šuster iz Vitanja je v graščini v Vilrinju padel 1 metre globoko in si zlo- mil levo nogo. — Oba sc zdravita v celjski bolnišnici. c Tlakovali bodo pričeli v najkrajšem času Mariborsko cesto v odseku med Prečno ulico v Gaberju in Ccslo na pokopališče na Sp. Hudinji. Stroške bo krila tvrdka Weslen. Obenem bo začela mestna občina tlakovati hodnik za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice. Ljubljana a Kraljev spomenik bo lorej le postavljen v Zvezdi, tako se je po dolgem oklevanju zdaj končno odločil spomeniški odbor. In tako bo mestna občina zdaj lahko vzela v roko preureditev zvezde in Kongresnega trga po že zdavnaj pripravljenih načrtih. a Podražitev kruha. Torej so ljubljanski peki le dosegli ,da smejo spet podražiti kruli. Povprečno za :i0 par, sc pravi, za toliko bodo zdaj pekli manjše hlebčke in štručke. Toda cena moke se v zadnjem času spel niža, potemtakem bi sc moral ludi kruh spet poceniti ,oziroma je odpadel vsak vzrok za podražitev. Saj je pri žemljah še zmeraj več kot dovolj dobička! a Ljubljana dobiva goste. V teh časih, ko je tujski promet padel na ničlo, se pa očividno prav živahno razvija domači turizem. Zlasti zdaj v sezoni šolskih izletov ima Ljubljana polno obiska. Vsak dan srečavamo na ulicah skupine vesele mladeži iz vseh krajev naše domačije, bližnjih in daljnih. Tako so si prišli te dni ogledat belo Ljubljano in ludi Bled in Roliinj sedmošolci gimnazije Novi Sad, včeraj dalmatinski ' dijaki in dijakinje s šibeniške realne gimnazije, iz Beograda pa so bili v soboto tu gojenci višje hotelske šole, Ki so na Vodnikov spomenik položili lovorjev venec z jugoslovanskimi trakovi. Prihodnji teden pa napravi izlet v Slovenijo čez sto hrvalskih dečkov iz dečjega vzgajališča Amruševo, ki bodo v Ljubljani v Unionu priredili 5. maja dva koncerta, popoldne, za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle, a Dovolj dežja je padlo v zadnjih dveh dneh, krepko je namočilo zemljo in čudovito je vse ozelenelo. Ta blagodejni učinek dežja sc je pokazal tudi na sobotnem Irgu, če že manj v cenah, pa bolj v množinah sočivja, solate, berivke, špinače in druge mlade zelenjave. Cvetjatje-seveda tudi polno, že šmarnice so tu. Zaradi suše je v Ljubljani začelo primanjkovati celo mleka in mlečnih izdelkov ,kar se le redkokdaj dogaja. Zdaj bo menda že spel bolje, ko bo več paše in krme. Zanimivo in značilno je v teh časih vsekakor to, da se zmeraij najde kak vzrok za podražitev, a Bog varuj, da bi sc kaj pocenilo! Zalo pa imamo akcijo za pobijanje draginje ... Lep ..Slovanski večer" v Ptuju upokojeni pri Celju župnik e Ob priliki zadnje nevihte je v Svetini ad Celjem hudo gospodarila strela. Na Naraščajski odsek Sokolskega društva v Ptuju je priredil 2(5. aprila v Mestnem gledališču uspeli slovanski večer. Dijak Ivnnšek Fran je že z uvodno jedrnato besedo navdušil občinstvo. Dejal je med drugim: ,,V času, ko so se mrtvaške sence prikradle na sonce in sc ves svcL potaplja v blaznosti dvajsetega slolelja, stopamo danes pred vas s svojim „Slovanskim večerom". Radi bi vam v nekoliko'bežnih obrisih in minutah prikazali vsaj del one slovanske ustvarjalne moči, ki se preliva iz najgloblje poezije v melodično glasbo, iz glasbe v naroden ples, in skupaj Lvori zdravo, nepokvarjeno slovansko dušo, ki je tolikim ljudem in narodom trn v peli. A duh je večen, ne bo ga mogla streli ne najpopolnejša moderna tehnika, ne težka, kruta past. Dvignil se bo vedno močnejši in poživljen.“ Sledile so telovadne, glasbene in recitacijske točke. Tzmed telovadnih ločk, ki so žele sicer vse priznanje kot so polkini plesi, češka beseda, ki bi ji trebalo več živahnosti in sproščenosti, da bi zrcalila lamošnje narodne plese, dalje srbska kola, predelana po telovadnih pravilih, je bila najboljša točka Volja in hrepenenje", ki jo je izvajal moški naraščaj pod vodstvom dijaka Rakuša. Zanimiva je bila po svojih gibih, ki niso bili prav nič sistematični, vsak telovadec je izvajal svoje gibe, medlem Pa so gibi vseh poudarjali zao- kroženo celoto. Glasbene ločke so pokazale, da sc ludi Ptuj sme ponašati z dobrim naraščajem. Dijakinja Sonja Hvala je recitirala Puškinov „Crni šal". Dijak Vošnjak Dimitrij se v odlomku iz ,,Krsla pri Savici" ni mogel prav vživeti. \’išek večera pa je bil \Vierzynski: .,Yia Appia“ in ^Zemlja", ki jih je recitiral zbor pod vodstvom Vošnjaka Dimitrija. Po udarnem rcciliranju. spremljanju varšavi-anko in istočasnem prikazovanju dejanja z diapozitivom, sla obe pesmi odjeknili globoko. Pesmi prikazujeta neizmerno trpljenje poljskega vojaka, ki zaman upa na obljubljeno pomoč in lepoto poljske zemlje. Doživeto in zvočno je recitiral dijak fiokl Dušan Beznica: „Kdo na moje misto" in ..Markiz Gero". Večer se jc končal s „Hej Slovani". p Strelska družina prične s streljanjem 5. maja. p „0 narodni vzgoji" predava jutri v ,,Mladiki" ob 20. uri dr. Anton Trstenjak iz Maribora. Predavanje priredi »Ljudska univerza". p Smrtna žrtev debla. Valen ko Martin iz Zagojičev pri Sv. Marjeti je podiral v gozdu. Pri lem ga je ujelo padajoče drevo in zmečkalo. Med prevozom v ptujsko bolnišnico je izdihnil. p Ponarejeni pelslotaki. Na ptujski pošli so dobili 1 ponarejene petstotake in enega v neki trgovini. Ker so slabo ponarejeni, jih je lahko ugoloviti. Pazite na pelslotake. Marmor Absolventi trgovske akademije za nameščence V sredo je bil v restravraciji Povodnik občni zbor Kiuba absolventov trgovske akademije v Mariboru. Predsednik Pre-atoni Angelo je v svojih izvajanjih nazorno prikazal prizadevanja kluba v minulem poslovnem letu, ki so rodila zadovoljive uspehe. Občni zbor je ugotovil, da se radi nastale vojne čutijo čedalje bolj vse zle posledice tudi pri absolventih trgovske akademije, ki predstavljajo iz leta v leto močnejši kader privatnega nameščenstva. Uverjeni, da je odvisno ekonomsko izboljšanje njihovega položaja le od enotnega nastopa vseh absolventov in privatnih nameščencev, so sprejeli za prihodnje poslov, leto daleko-sežne smernice. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Murko Albert, je razvidno živahno delovanje društvene administracije. Na sestankih je obravnaval klub najrazličnejša gospodarska in socialna vprašanja. Klub je skrbel tudi za družabnost med svojimi člani. V ta namen je priredil več izletov in družabnih večerov. Poročilo socialno zaščitnega odseka, ki ga je podal g. Lorger Mirko, dokazuje obsežnost nalog, ki jih je prevzel ta odsek. Ugotavlja, da se položaj absolventov v pogledu izboljšanja ekonomskih in socialnih pravic tudi v tem letu ni bistveno izpremenil. V zvezi z nastalim mednarodnim položajem ' se je položaj absolventov trg. akademij celo poslabšal, čedalje bolj čuti privatni nameščenec radi povišanja cen življen-skim potrebščinam, kako pada realna vrednost njegove plače. Načelne smernice, ki si jih je s tem poročilom osvojilo navzoče članstvo bi bile: 1. zahteva po priznanju draginjskih dokiad, 2. zahteva, da se podvzame takoj najstrožje mere proti onim inozemskim pisarniško - komercialnim uradnikom, ki so zaposleni v naših trgovinah in industrijah kot nenadomestljive moči. Prouči se naj preko oblasti najvesfneje njih nenadomestljivost, ki se naj ob dokazani nadomestlji-ljivosti njih mesta izpolnijo z našimi nameščenci. 3. Zahteva, da se podvzatnejo najenergičnejše mere proti špekulaciji in povišanju cen življenjskim potrebščinam, 4. zahteva po strogem izvajanju nove banske odredbe o mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno pisarniško osobje. Socialno zaščitni odsek je v več primerih posredoval svojim člandm službe. Povpraševanje je bilo skoro izključno po moških močeh, kar se pripisuje iz- redno velikemu številu gojenk raznih enoletnih trgovskih tečajev, ki zapuščajo tukajšnje zavode. Četudi so absolventi trg. akademij že zdavnaj afirmirali svojo strokovno usposobljenost, je povpraševanje po absolventih s strani naše industrije in trgovine še vedno sjlno malo. Za nadzorstvo je poročal g. Šoštarič Ivo. Sledile So volitve, pri katerih je bil za predsednika ponovno izvoljen gosp. P r e a t o n i Angelo, za podpredsednika g. Lorger Mirko, tajnik I. Murko Albert, tajnik II. P e r n i č Vesna, blagajnik Orel Franjo, odborniki: Hiti Marijan, Robnik Ivo, Miheljak Viljem, Lovše Zora, Lutman Stana, L o r-ger Ljubica, v nadzorstvu so: Kralj Dušan, Plečko Ivan, Korošec Ant. H koncu je g. Starešina Gustav dal novih pobud članstvu za čim uspešnejše delo v novem poslovnem letu. Simfonični koncert Glasbene Matice Simfonični koneert,, ki ga pripravlja orkestralni odsek »Glasbene Matice«, pomnožen z vojaškim orkestrom pod vodstvom izkušenega vojaškega kapelnika kapetana Jos. V. J i r a n k a, bo za kulturni Maribor glasben dogodek prvega reda. Saj ima nordijska glasba, ki bo tvorila glavni dve točki koncerta za nas »južnjake« radi svoje pestre barvitosti čisto poseben čar. Že Grieg sam, - ki .je po svojem »Peru Gyntu« znan tudi širšemu občinstvu, bo v interpretaciji pianista dr. Romana Klasinca, ki bo igral solo v klavirskem koncertu v a-molu s spremljavo celokupnega orkestra, pravo glasbeno doživetje. Pa tudi Svend-sen; čigar »Norveško rapsodijo« bomo slišali, bo našel med našo koncertno publiko mnogo prijateljev. O Dvoraku menda ni treba izgubljati besed, saj je dovolj znan in priljubljen. S simfonijo »Iz novega sveta« ga bomo spoznali z doslej še neznane, a prav posebno zanimive strani. Koncert bo 3. maja ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. Pomanjkljivosti studenške tržnice Pred otvoritvijo pove tržnice v Studencih smo že uvideli, da bo zelo koristna in kraju potrebna, tako da gospodinjam ne bo potrebno več Inko daleč nositi zelenjave iz mesta. Priznati moramo občinskim očetom, da so dobro mislili. Higiensko neprimerna je pač tržnica pri glavni cesti, ker bo zelenjava naprašena od cestnega prahu, ki ga dvigajo mimo vozeči avtomobili in drugi yozovi. Treba bo malo bolj škropiti to cesto pred tržnico, kakor do sedaj. Na to opozarjamo zaradi tega, ko smo videli že v tem letu, da se vse premalo škropi, čeprav smo imeli obilo prahu. Škropi se. pri nas samo pred dežjem in če nam bo Bog - poslal dovolj dežja, ne bomo imeli prašnih cest. Torej la nedo-statek se da še odpravili, ne da se pa lako hitro odpravili potreba javnega stranišča pri tržnici, na kar pač občinski očetje do zdaj še niso pomislili, kakor se 'vid!. Radi bi vedeli, kje neki bo prodajalcu mogoče opraviti nujno potrebo, lcer pač noben hišni lastnik lega ne bo dovolil', da bi se njegovo privatno stranišče uporabljalo kot javno. Iz tega sledi, da bo občina primorana misliti tudi na to, ker brez zgoraj navedenega, bo tržnica v resnici še pomanjkljiva. Opazovalec. »Asftoria" ponovno na dražbi Nedavno je bila dražba kavarne »Asto-rie«, ki jo je kot najvišji ponudnik kupil za 2,500.000 din Karl Wesiak, lastnik tvrdke »Weka« vMariboru. Ker prometna komisija kupčije ni odobrila, bo v teku treh mesecev ponovna dražba. JUBILEJ STUDENSKIH SOKOLSKIH DRAMATIKOV V soboto zvečer je bil v studenškem Sokolskem domu pomemben jubilej sokolskih gledaliških igralcev. Tamkajšnji dramalski odsek je 101. nastopil na gledališkem odru s ponovitvijo zabavne Nušideve komedije „UJEŽ“. Občinstvo je nagovoril sokolski starosta g. .lože Vokač, ki se je zahvalil sokolskim diletantom za uspešno 20 letno kidlurno delovanje in studenškemu občinstvu za pozornost in podporo. Studenški Sokol ima vrsto igralcev, ki so daleč nad povprečnostjo diletantizma. CENJ. NAROČNIKE, ki prejemajo »VEČERNIK« v naši upravi, prosimo, da poravnajo naročnino pred 1. majem. Prejeli bodo izkaznico, s katero bodo lahko dnevno prejemali list. UPRAVA. m Mariborski novinarski kini). Drevi olj 18. uri bo v klubski sobi Grajske restavracije (Guštin) klubova seja. Na dnevnem redil so važna sporočila. m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri bo predaval znani pisalelj dr. Slavko Batu-šič, tajnik Narodnega gledališča v Zagrebli, o lemi „Gledališče izraz svoje dobe“, •v Ker 1. in 2. maja „V E C E R N I K" ne bo izšel, naprošamo cenj. inserente da oddajo mj$k& številka $8t6ttuk& do ponedeljka odnosno torka 9. ure dopoldne v Oprvsri^mo ho , VECERNlK" i?šel v povečanem obsegu m nakladi auoi]doi>[s «>[BAi>rusBrod opoq ofuBABpaij slike. m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da v sredo 1. maja ne bo gvežega peciva, ker ta dan pomožno osebje praznuje, prodajalne kruha pa bodo odprte ves dan kakor po navadi. m Nov plašč je nekdo ukradel trgovskemu zastopniku Karlu Ferenčaku, ko je bil v neki kavarni, m. Nočna lekarniška služba od 27. apr. do vključno 3. maja: Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01. ? DATUM . r . DENAR nogavice, perilo, vso poceni pri M, BREČKO, Aleksandrova ccsla 23 eBOBUmm * Ne odlašajte več s prijavo za „Bin-košlne izlele“ z luksuznimi avlokari „Put-nik-a“. Plitvička jezera — Crikveaiica — 4 dni, Trst 2l/2 dni, Logarska dolina — 2 dni. Vse informacije, sporedi in prijav« pri „PUTNIK-u“ Maribor. 1 In 2. majrsika ^Večersiik*1 ne bo izšel 1. maja je praznik graiičnega delavstva, ko počiva v tiskarnah vse delo, 2. maja je pa cerkveni praznik, ko tudi n« delajo tiskarne. Zato bo izšel »Večernik« pred prazniki zadnjič v torek, po praznikih pa prvič v petek. Opozarjamo ceni. naročnike inseratov in malih oglasov, ki bi želeli, da njihova naročila izvršimo, da nam jih pošljejo za 1. majsko številko »Večernika«, ki izide, kakor povedano, že v torek popoldne, najkasneje do torka, 30. t. m., do 9. ure dopoldne. Prvomajska številka »Večernika« bo imela večji obseg in večio naklado. Ker bo tri dni v rokah naročnikov, je oglašanje v njej še prav posebno priporočljivo. »flrao * Grajski kino. Danes „Nezvesli Ijubi-inec“, Hans Moser, Tlieo Lingen, Lucie Englisch. Smeh in zopet smeh. * Espianade kino. Danes zadnjič fraii; coski film „Zenslca kaznibiica“. Torek prvi madžarski film muzikalična opereta „Vilu * Kino Union. Do vključno ponedeljka „Razdor“ prekrasen film realne vsebine in mnogo humorja. V glavni vlogi Jean Gabin in Viviane Romance. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 29. aprila: Zaprlo. Torek, 30. aprila, ob 20.: „1 zdaj a pri Novari“. Premiera. Red C. Premiera „Izdaje pri No vari” pretresljive švicarske drame iz kmetskega življenja, bo v lorek, 30. t. m. To delo je z največjim uspehom obšlo velike odre in je bilo svoj-eas tudi v Mariboru s priznanjem sprejeto. Radio Torek, 30. aprila Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; 11. šolska ura; 12. mandoline in balalajke; 12.30 poročila; 13.02 koncert RO; 14. poročila ;18. slavni slovanski skladatelji; 18.40 vrhunec verskega življenja — ljubezen; 19. poročila; 19.50 gospodarska navodila; 20, akademki pevski kvintet; 20.45 Dvorakovi slovanski plesi; 22. poročila; 22.15 veseli zvoki. — Beograd: 13.10 glasba iz zvočnih filmov, 14. koncert na čelu; 18.20 plošče; 20.10 narodne pesmi; 19.40 tamburašld orkester; 22 .koncert. — Sofija: 16.30 lahka gl.; 18.45 mali orkester; 20. komorna glasba; 21. ruske romance. — Praga: 19.50 glasbeni festival; 21.30 lahka gl.; 22. dela čeških skladateljev. — London: 20.30 lahka gl.; 21.35 koncert orkestra; 23.05 lahka glasba. — Radio-Paris: 19.45 konccrt Alfreda Corlola in Jaquesa Thibauda; 22. popevčice; 22.45 zabavni koncert. — Rim: 17.15 lahka gl.; 20.30 plesna gl.; 21. simf. konccrt (Beethoven), 22.20 lahka gl. — Milano: 20.30 Mozartova opera „čarobna piščal"* — Eirenzc: 19. lahka glasba; 19.30 odlomki iz oper. — Budimpešta: 17.15 salonski orkester, 18.35 ciganska godba; 19.30 Leharjeva opereta „Zemlja smehljaja11; 22.30 plesna gl. — Dunaj: 19.15 koncert del mobiliziranih skladateljev. — Bratislava? 19.30 koncert Leharjeve gl. Celjski šah. klub — SK »Vidmar" 4:4 Včeraj sta se v »Mariborskem dvoru« srečala v prvi tekmi semifinala Slov. šah. zveze zmagovalca celjske in mariborske skupine Celjski šah. klub inŠajh. klub »Vidmar«. Goste je pozdravil podpredsednik ŠKV g. France G e r ž e 1 j, nakar je za goste spregovoril predsednik CŠK g. Jos. Grašer. Po opravljenih formalnostih je pričela tekma na osmih šahovnicah. Skoraj vse partije so bile otvorjene z d2—d4. V središčni igri je bil malone na vseh šahovnicah ŠKV v veliki prednosti ter je bilo pričakovati visoko zmago »Vidmarja«. Toda šah je muhasta igra. Njegova boginja Caissa se je tokrat grenko poigrala z »Vidmarjem«. Znenada se je zasukala karta in sreča se je s polnim prgiščem nasmejala Celjanom. Tri pričakovane točke so se nenadoma izpremenile »Vidmarju« v tri ničle. In napeta tekma je končala z neodločenim rezultatom 4:4. V rekordno kratkem času je na 8. šahovnici končala partija Č e r t a 1 i č (V)-F a j s (C). Slednji je v francoski obrambi nekoliko nespretno zamašil svojo damo, ki ji je Čertalič odrezal vsak izhod ter s tem odločil partijo. Damin gambit L u k e š B. (V) - Modic (C) na 6. šahovnici je dal pozicijsko igro, ki je po središnici prinesla Lukešu poleg dobre pozicije še materialno prednost, ki je odločila v končnici. Na 7. šahovnici je pod-vzel Grašer (C) proti Pečetu (V) drzen napad na kraljevo krilo, ga razbil in nasprotnika v 29. potezi matiral. Zelo podjetno je zaigral na 4. šahovnici Luke š F. (V) proti inž. Sajovic-u (C) ter v končnici sigurno odločil partijo v svoj prid. Ob stanju 3:1 za »Vidmarja so postali številni kilbici pozorni na 1. ša-hovnico, kjer je G i j a n (C) v damskein gambitu nastavljal v središnici Ger-ž e 1 j u (V) nevarne pasti, ki se jim j? črni z dobro obrambo izognil. Slednjič je Cijan sam padel v past ter brez pomoči izgubil figuro. Gerželjeva zmaga je bila samo še zadeva tehnične eksekucije, toda za čudo veliko, Gerželj je kljub temu še našel možnost, da je izgubil. Podobna usoda je na 5. šahovnici doletela v damskem gambitu D i e h 1 a (C), ki Je iz dobljene pozicije proti K u s t r u (V) skopal samemu sebi grob ter izgubil. Ob stanju 4:2 za »Vidmarja« sta bili v teku še partiji na 2. in 3. šahovnici. MarviH (V) je v holandski obrambi popolnorr# nadigral svojega partnerja Šmigovca (C) ter je bilo pričakovati, da bo igr° brez posebnih težav dobil. Toda z nekai nepremišljenimi potezami je zapravil vse izglede ter izgubil. V tem času je na 2« šahovnici tudi Kukovec (V) pokvaril svojo trdno in izgledno pozicijo protj Poljancu (C). Ob veliki materialu' izgubi, ki jo je utrpel spričo krive kon** binacije, je nujno moral položiti orožje. Prijazni in ljubeznivi celjski šahisti ^ kljub dežju veselega srca in zadovolji11 zapustili Maribor. Tik ob prepadu jih & boginja šaha prepeljala k neodločenem^ rezultatu. Če jim bo prihodnjo nedelji 5. maja, pri revanžni tekmi v Celju & tako naklonjena kajpada »Vidmar« ne & imel lahkega stališča. Zanimivosti Ob stoletnici smrti očeta avstrijskih železnic Ljudje se niso mogli načuditi konjem, ki so vlekli 250 centov tovora po tračnicah Ravnatelj višje matematike Josip pl. G e r s t n e r je dobil z dvornim dekretom 25. novembra 1801 nalog ustanoviti v Pragi tehnični zavod za izobrazbo uradnikov in predstojnikov za poljedelstvo, tovarne in gradbeno stroko. Kot predhodnik tehničnih visokih šol v Avstriji se je otvoril tehnični učni zavod v Pragi 1. 1806. Hidrotehnični družbi je Gerstner dne 31. decembra 1807 poročal, da je nameravani prekop med Vltavo in Donavo po sedanjih načrtih, zaradi previsokih stroškov neizvedljiv, vendar se naj med obema rekama zgradi železnica. Ta predlog je bil v splošnem sprejet, vendar je izvedbo vojna preprečila. Gerstner si je pridobil v zgodovini železnic častno ime, ker je kot prvi na tem polju v posebni brošuri povzdigoval dobrote železnic. Te ideje je izvršil njegov sin Anton pl. Gerstner rojen v Pragi 11. maja 1795. Da bi železniško vprašanje proučeval je Gerstner ml. leta 1821 odpotoval na Angleško. Ko se je vrnil v domovino, je dne 29. decembra 1823 predložil prošnjo za koncesijo železniške zveze med Donavo in Vltavo. Na Dunaju v Praterju je pa napravil kot vzorec 227.5 m dolgo železnico z deloma lesenimi kovanimi in litimi tračnicami. Na tej železnici sta vozila dva vozička z okovanimi kolesi. Cesar Franc I. je s pismom z dne 7. IX. 1. 1824. potrdil Gerstnerju ml. izpeljavo železnice med Donavo in Vltavo. Ker so takrat prevažali sol po slabih cestah iz Gmundena preko Linča na Češko se je najprvo sklenilo zgraditi železnico iz Linča do Čeških Budjevic. Z delom se je pričelo 28. julija 1825. in prvi material je zbudil pri ljudstvu splošno občudovanje, ker si nihče ni mogel predstaviti, da zamoreta vleči dva konja po železnici 250 centov tovora 4 milje daleč. Na stotine radovednega ljudstva se je zbralo ob železniški progi od Zartla do Kolkove, ko se je raznesla novica, da vlečeta dva konja kolono 7 vagonov naloženih s 14.000 kg robe. Zaradi načina gradbe je prišlo med podjetniki in Gerstnerjem do spora. Inženir Schonerer je spoznal nekatere napake na zgradbi in zastopal mnenje, naj se železnica zgradi samo za konjski obrat. Gerstner je bil zopet nasprotnega mnenja namreč za izvedbo parnega obrata. Ker je Gerstner podlegel s svojim načrtom je dal 1. 1828 ostavko, odpotoval na Angleško, potem pa v Rusijo, kjer je zgradil prvo železnico v Rusiji, progo Petrograd - Carskoje Selo. Pozneje je šel v Ameriko, kjer je umrl 12. aprila leta 1840, star komaj 45 let. V dobi ko je Gerstner zasnoval svojo prvo železnico so se tudi Karlovčani začeli zanimati zanjo. Leta 1828 je major Knežič svetoval izpeljavo 10% milj dolge železnice iz Siska čez Turopolje v Karlovac in poudarjal koristi morebitne 1 'A milje dolge stranske proge iz Turo-polja do Savskega mostu pri Zagrebu, ker se s tem odcepom železnici pritegne tudi vse ono blago, ki je namenjeno iz Siska v Zagreb oziroma preko Zagreba na Kranjsko. Vsako leto da gre po Savi iz Siska na Kranjs1'"' ‘'Onnnn vacnnnu ži- ta v teži 400.000 centov iz Ljubljane v Sisak pa 50.000 centov prekomorskega blaga. Najbrž bi stranska proga prevažala povprečno 80.000 centov pšenice, ki jo dobavljajo Zagrebčani v Sisku in 50.000 centov blaga, ki ga sedaj vozijo po cesti iz Zagreba v Karlovac. Želja karlovških krogov se je izpolnila le toliko, da je 1. 1840 neki konzorcij meril progo iz Zagreba u Sisak in Karlovac, ■do kakeen nsnpha na ni rvrišel. Zaupniki Zlate poroke v življenju niso redke. Da pa praznuje človek zlati jubilej s politiko, je pa tudi v angleškem parlamentu, kjer ne manjka osivelih državnikov, redkost. Sloviti minister Gladstone je pripadal celo 61 let lordski zbornici, toda pet desetletij zastopstva istega votivnega okrožja, to je rekord, ki ga je 10. aprila dosegel L!oyd George. 19.000 volivcev mu je izročilo mapo s podpisi. tega konzorcija so 1. 1850 predložili banu Jelačiču spomenico, naj se omenjene proge gradijo kot konjske železnice na državne stroške. Nato sta se izrekli obe progi kot državni železnici in odredilo se je trasiranje železnice iz Zidanega mosta v Sisak in iz Zagreba v Karlovac. »Novice« z dne 27. oktobra 1852 poročajo, da je cesar odobril železnico od Zidanega mosta do hrvaške meje do Dobovi dne 13. oktobra 1852. Leta 1855 je došel carski odlok, da se začne gradbeno delo. Spodnji ustroj za dvotirno tirno progo med Zidanim mostom in Rajhenburgom se je že zgradil in se je za to delo porabilo 2% milijona gld. Potem je delo nekaj let počivalo, ker je državi zmanjkalo drobiža. | Američanka je želela, da jo popelje v Tibet. Mož je okleval, dejal pa, naj poizkusi srečo s severne kitajske strani. Še preden je pa dekle prišlo tja, je prihitel k njej sel Dala j Lame s sporočilom, da ne želi videti »bele čarovnice« v svoji zemlji. Vljudno jo je opozoril, naj se vrne, ker je bolje zanjo, da se nikoli ne sreča z visokim svečenikom... Samostan, ki ie res v službi naroda ie ustanova nedavno umrlega italijan-vkega patra Luigia Orione. V njegov za-'od so prihajali vsi pomoči potrebni, od rladih deklet do. slepih starčkov. Iz na-ranega denarja so kupili 20.000 kms /eta, kjer bodo postavili Orioneju v »omin ogromen zavod za blažitev ljud-:e bede. S 30.000 vrečami so prekrili v Berlinu starem muzeju stoječi pergamonski ol-• s 120 m dolgimi reliefnimi freskami, ko naj bi bil varen pred letalskimi mbami. Za 375 milijonov din knjig izdajo letno Angleži. Tretjina teh gre v tujino. Sezula galoše, alarmirala gasilce V bukareškem gledališču se je primeril dogodek, ki bi lahko postal usoden. Tik pred predstavo je pridrvel gasilni avto, možje so poskakali iz njega in lu-teli s cevmi v vestibul gledališča. Ljudje so prestrašeni bežali s sedežev, misleč da je požar. Na vratih je nastala velika gneča. Le težko je bilo pomiriti paniko. Ugotovili so, da se je neka dama pri sezuvanju galoš nehote naslonila s komolcem na alarmni signal in ga sprožila. Gasilci so bili seveda na vrat na nos tu, čeprav ni bilo ne duha ne sluha po ognju. Ženski daj prav kriva. pa bo videla, da je Američanka, ki je hotela osvojiti Tibet Pred 60 leti je bogato ameriško dekle, ki je mnogo čitalo doma o Tibetu, tej strehi sveta s čudovitim Dalaj Lamo, sklenilo, potovati v deželo mistike. Prišla je do mej Tibeta, toda nikjer ni mogla vanj, ker je bil tedaj še bolj zastra- žen kot je dandanes. Najela je celo odpravo mož in tovornih konj ter zaman čakala ugodne prilike. Nekega dne je z ročno* lekarno pomagala ranjenemu Tibetancu, ki ji je za hvaležnost obljubil izpolnili vsako željo. Rešitev nedeljske križanke št. 73. Vodoravno: sova, Egon Taras, ata, Ala, Mura, obed, Aral, Reka, bog, mati Amor, Aden, nada, Rab, mak, Elija, Uran, beta. Navpično: 'salama, marabu, tur, Ada, tara, Tebe, aga, Albin, lan, era, organ, Job, Saba, mama, lek, oda, Nevada, raketa. — Kolikokrat sem tl že rekla, da se ne spodobi vtikati roke v žep! FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN Kazno je bilo vsem, da Glenison ue mara Elize, kar je zbujalo v Filipu silno ogorčenje. Eliza je vendar tako ljubezniva, govori z njo vljudno in naravnost obožuje Filipovega sinčka. A tudi mali Brian je vzljubil Elizo. Otrok, ki se za Anito ni zmenil, je vselej radostno razširil roke, ko je opazil Elizo. Glenisoni seveda to ni bilo po godu, kar je ugotovil tudi Filip. Zavedal pa se je, da bi bilo silno neprijetno, če bi Glen kaj slutila. Toda to je vendar nemogoče, se je tolažil Filip. Zares, saj ni treba, da bi bila ljubosumna na Elizo, ko pa je tako nežna in dobra duša. Preteklosti ni sploh omenjala. In Filip je vendar znal varovati njuno prijateljstvo v mejah dostojnosti. Grdo bi bilo, če bi se je izogibal. Sicer Pa so ljudje v današnji dobi razumnejši 'n širokogrudnejši... Da, Eliza je bila dober in prijeten prijatelj, in ničesar drugega ... ■ Potlej se je Filip nenadoma spomnil, kako so se ji zalesketale v očeh solze, ko je prvič vzela v naročje otroka. Zakaj neki je jokala? Ali se je spominjala Pjune ljubezni? Ali se je ’ spominjala... Ne, Filip je stisnil zobe. Na to pot ne STne zaiti! 59 Toda kot vse prepovedane stvari, tako ga je tudi ta silno mikala. V teh dneh se je, ne da bi se tega zavedal, neprestano sukal okoli Elize, kar ni opazila samo Glen, ampak tudi drugi. Edino Eliza se je obnašala kot da tega ne vidi. Neprestano je zrla vanj s svojimi velikimi. modrimi očmi, vsa radostna in veselo nasmejana. Pajek, ki nedolžno in nevidno prede svoje srebrne niti med rožami ... In Filipa ni bilo težko ujeti vanje ... ni videl nevarnosti. Glenison je polagoma pričela razumevati, zakaj včasih ljudje zagrešijo zločine ... Elizino koketiranje je opazila tudi Anita. »Eliza, ti si nebrzdan otrok. Pusti Filipa!« ji je cesto prigovarjala. »Ta uboga žena nam skoprni od bolesti!« »Zaslužila si .je!« ji je kratko odgovorila Eliza. Anita se je zgrozila »Toda, Eliza, tega vendar ne smeš početi! Ne, kaj takega! Dobra duša je. Obožuje ga! Brez njega bi ne mogla živeti. Gorje, če s tem nadaljuješ. Ona je mirnega značaja, molči. Toda...« Glenison je že sama občutila, da ji po- jenjujejo odporne sile. Vsak dan je skušala neštetokrat mirno in trezno premisliti zadevo. Znova se približati Elizi, pasti pred njo na kolena — ne, to Li bilo brez haska. Nikoli več ni hotela videti ta zmagoslavni smeh v njenih modrih očeh. Eliza je zadnji čas vidno izražala svoje dopadenje nad tem, ker je docela omrežila Filipa. Brez sramu se mu je približevala kar pred vso družbo, glasno in izzivajoče, da bi to opazila tudi Glenison. Včasih je menila Glenison, da bi se o zadevi porazgovorila s Filipom. Da, mogoče — toda kaj naj mu prav za prav reče? Nikoli nista bila sama z Elizo. Vse, kar je bilo med njima, je bilo javno in vsem očito. Prav gotovo da ni bilo ničesar tajnega med njima. Česa ga naj torej obtoži? Kako naj se vendar izrazi? Predstavljala si je že sedaj Filipov srd. Tako sta ji pogum in odločnost čedalje bolj izginjala. Toda vroče je molila, da bi Eliza kmalu odšla od tod ... Anitina svarila je sprejemala Eliza z nasmehom. »Toda to je vendar vse silno nesmiselno, Nita, ničesar slabega ni v mojem razmerju do Filipa! Hočem ga le nekoliko vzdramiti! Odkar je oženjen, je postal skoraj plah in neroden. Toda, kaj se je vendar zgodilo s teboj, draga moja. Nikoli bi si ne mislila, da se boš vprav ti pričela zgražati nad običajnim flirtom v Keniji! Menda nisi še pozabila na svoje flirte? Precej jih je bilo.« »Toda nikoli se nisem spuščala v flirt z možem, ki bi imel tako dobro in vredno ženo!« ji je odgovorila Anita. »Vselej strogo pazim na mejo spodobnosti! Spet te svarim; ta Žena odpira oči!« Eliza se je veselo nasmehnila. »Tudi moja zabava ni nič hudega. Vsi vidite, da je le nedolžna igra. Ah, Anita, ne bodi tako stroga do svoje sestrične, ki je preživela tako težke dni!« Anita je morala popustiti. Zelo rada je imela Elizo, ki je bila sedem let mlajša. Aniti se je zdela kot nedorasel otrok. Pobožala jo je po laseh in rahlo poljubila. »Vem, vem, draga, vse vem!« ji je rekla. »Toda nikar ne ženi stvari do skrajnosti! Rada imam Filipovo ženo, kar si menda opazila Mimo tega pa je tu še nekdo, ki si mu silno všeč. In tudi ta je imeniten človek,..« Eliza se je spet zasmejala. »Toda, Nita, jaz sem mislila, da si si ga izbrala zase!« »Zares, hotela sem. Dolgo sem se trudila!« se je Anita smejala sama sebi. »Zelo zanimiv in privlačen je. V teh mirnih možeh tiči vselej neka tajinstvenost. Toda vsi njegovi pogledi veljajo le Gle-ni, kot veš. Šale pred nedavnim si mu postala tudi ti všeč. Dober in mil je, Liza. Pomisli vendar nekoliko. Svetujem ti, da se pred njim ne ženeš toliko okoli Filipa!« Eliza sc je zares zamislila. (Dahe.) Soort Novi prvaki Slovenije v rokoborbi V društvenem domu SSK Maratona v Rušah je bila včeraj športna prireditev, ki je vzbudila splošno pozornost. Čeprav so nekateri rokoborci, ki bi lahko bili nastopili z lepimi izgledi na končni uspeh, izostali, med drugmi tudi SK Planina in SK Kamnik sploh nista bila zastopana, so vendarle rokoborbe ostale na visokem nivoju ter je prišlo do ostrih borb, ki so v nekaj slučajih končale s presenečenjem. Ker zunanjih zastopnikov ni bito, se je torej prvenstvo razvijalo predvsem v znamenju dvoboja med SSK Maratonom in PSK ter ponovno podčrtalo važno vlogo, ki jo igra mesto Maribor v tem športu. Ako bi hoteli vrednotiti to prvenstvo kot klubski dvoboj med obema lokalnima partnerjema, bi izid pomenil visoko zmago Maratona. Lista slovenskih rokoborskih prvakov 1940 je sledeča: bantam: 1. Maks Dolinšek (M), 2. Seibert (PSK); peresna: 1. Ludvik Dolinšek (M), 2. Le- penik (PSK), 3. Jug (M); lahka: 1. Robič (M), 2. Reznian (PSK), 3. Podgornik (M); welter: 1. Blatnik (M), 2. Verbošt (M); polteika: 1. Sernko (M), 2. Orešnik (M); težka: Pirher (M). Med doseženimi rezultati je največje presenečenje pač v porazu državnega prvaka Ver-bošta proti Blatniku. Borba med njima je bila najdaljša med vsemi, trajala je polnih 20 minut, Blatnik je zmaga! po točkah, z eno samo točko razlike. Organizacija prireditve je bila v rokah sodniškega zbora z inž. Lahom in inž. Maderjem na čelu, borbe je vodil Šapec, ki sta mu kot stranska sodnika pomagala Krušeč in Jazbin-šek. Včerajšnje rokoborbe so pokazale visok razred m «>/\1> cnnrfo Iz! Slovensko nogo Na področju SNZ je včeraj nastopilo 12 prvorazrednih klubov v prvenstvenih tekmah, k pa dosedanjega stanja niso bistveno izpre-menile. Slej ko prej so ostali v vseh treh skupinah isti kandidati za vstop v ligo, odnosne prvenstveni finale. V mariborski skupini se j< po porazu Mure položaj izpremenil le v toliko da sedaj Mura definitivno odpade kot kandi dat za tretje mesto. V poštev prideta le š ISSK Maribor in SK Rapid, od katerih pa im prvi večje izglede. V celjski skupini sta Amater in Olimp delila točki in je ostalo v pri starem. V ljubljanski skupini vodi po zrn gi "Pad Bratstvom Kranj, Bratstvo je padlo tretje mesto, sicer pa so ostali v vodstvu i trije klubi kakor doslej: Kranj, Mars in Br stvo. ŽELEZNIČAR—MURA 5 : 0 (3 : 0) Prvenstvena tekma med Železničarjem Muro je bila za nadaljnji razvoj prvens v MNP precejšnje važnosti ter so jo m borski športniki tudi s precejšnjim zani njem pričakovali, ker bi izid utegnil bistv vplivati na to, kdo bo tretji na tablici. V dar so se gosti iz Murske Sobote izkazali za mnogo prešibke, da bi lahko ogrožali dobro razpoloženo enajstorico Železničarja, ki je zmagala gladko in zasluženo brez posebnega naprezanja. Radi tega je tekma kmalu postala radi svoje monotonosti manj zanimiva, železničarjevo moštvo se je pokazalo v svoji običajni formi. O Muri je treba reči, da je celo v veiiKi premoči, a brez številčnega efekta. Sodil je g. Macoratti. REZULTATI V LJUBLJANSKI SKUPINI: Hermes—Disk I : 0 (1 : 0) Svoboda—Reka 2 : 0 (1 : 0) Mars—Jadran t : 1 (1 : 1) Kranj—Bratstvo 2 : 1 (2 : 1) Dve gostovanji 'Mariborčanov ISSK MARIBOR V CAKOVCU ISSK Maribor je včeraj odigral v Čakovcu prijateljsko nogometno tekmo proti CŠK ter po zanimivi tekmi tesno izgubil z 1 : 0 (1 : 0) Moštvo je nastopilo s 5 juniorji, dočim so čakovčani do odmora igrali s tremi rezervnimi močmi, po odmoru pa kompletni. Po poteku tekme bi se pri več sreče tudi zmaga gostov ne dala osporavati. Sodnik je bil g. Selanac. JUNIORJI SK ŽELEZNIČARJA V GUSTANJU Juniorski team SK železničarja je gostoval v Guštanju proti SK Slovanu ter v prijateljski tekmi zmagal s 5 : 3 (4 : 0). Zanimivi tekmi je prisostvovalo okoli 200 gledalcev. Strelci za goste so bili Kovačič (2), Latič, Stefančič in Lutman, za domačine pa je 2 gola doseglo levo krilo, tretjega pa levi branilec. Sodnik je bil g. Lorber. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA V SLOVENSKO HRVATSKI LIGI Včeraj se je odigralo v slovensko-hrvatski ligi poslednje kolo tekem v prvenstvu 1939-40 Kakor je bilo pričakovati, so ostali na prvih treh mestih Gradjanski, Hašk in Hajduk, ki bodo tekmovali dalje v finalu za državno prvenstvo. Nekatere tekme presenečajo po visokih rezultatih, med prizadetimi klubi je tudi SK Ljubljana, ki se je vrnila iz Osijeka s 7 goli, kar gre predvsem na račun blesure vratarja. Rezultati: Slavija (O)—Ljubljana 7 : 0 (3 : 0) Concordia—Slavija (V) 2 : 6 (2 : 2) Gradjanski—HaSk 9 : 0 (2 : 0) Hajduk—Sašk 8 : Q <2 : 0) Split—Bačka 1 : t (I : 0). Tablica prvenstva v slovensko-hrvatski ligi po zaključenem prvenstvu, odigrati je treba le še zaostalo tekmo Split—Slavija (V) ter 13 minut prekinjene tekme Ljubljana—Slavija (V), je sledeča: Gradjanski Hašk Hajduk Corcordia Sašk Slavija (O) Split Bačka Slavija (V) Ljubljana SRBSKA LIGA Tudi v srbski ligi se je tekmovanje zaključilo. Včerajšnji rezultati ne pomenijo nobenih presenečenj, tudi na tablici ni prišlo do iz-prememb, tako da bodo v finalu tekmovali BSK, Jugoslavija in Slavija (S). Zadnje kolo je prineslo tele rezultate:________• 18 16 1 1 91: 6 33 18 11 2 5 41:37 24 18 10 2 6 57:29 22 18 9 1 8 31:38 19 18 8 2 8 29:40 18 18 5 4 8 31:41 14 16 5 3 8 21:39 13 18 5 2 11 24:48 12 16 5 1 10 24:33 11 17 3 2 12 25:63 8 BSK—Zemun 6 : 0 (3 : 0) Bask—žak 1 : 1 (1 : 0) Slavija (S)—Jugoslavija 1 : 1 Gradjanski (S)—Vojvodina 3 : 0 (1 : 0) Bata—Jedinstvo I : 0 (1 : 0). ATLETSKI MEETING SK PLANINE SK Planina v Ljubljani je priredil prvi letošnji meeting, na katerem je startalo 40 atletov, med njimi tudi Lužnik, član mariborskega Maratona, ki je dosegel nekaj prav lepih rezultatov ter izgleda, da bo igral še pomembno vlogo v deseteroboju, za katerega trenira, ker je jako dober v skokih in metih. Pri skoku v višino je zmagal dr. Časny (Pl.) s 160, Lužnik je tretji z istim rezultatom, v metu kopja za seniorje je Lužnik zasedei s 45.36 drugo mesto za Mauserjem (Pl.) 57.85, v skoku v daljino je zmagal Lužnik s 5.98, v metu krogle je Lužnik drugi z 11.99 za Jegličem (PL), ki je vrgel 12.52. s. V drugorazredni prvenstveni tekmi celjske skupine je SK Laško premagalo SK štore s 4 : 2 (0 : 2), v juniorskem prvenstvu pa je Celje premagalo Jugoslavijo s 3 : 1 (1 :T). s. Slovenska juniorska reprezentanca, sestavljena iz igralcev ljubljanskih klubov, je odigrala v Zagrebu medmestno tekmo; Ljubljančani se spočetka niso znašli, pozneje, zlasti po odmoru, pa so bili boljši nasprotnik na terenu. Izgubiti so častno z 0 : 1. s. Zagrebška Concordia je priredila steeple-chase na 3000 m, med 15 atleti, po večini Zagrebčani, sta bila tudi Primorjaša Bručan in Kien iz Ljubljane. Z naskokom 180 m je zmagal Kotnik (Concordia) v 11:09.8, 2. Bručan (Pr.) 11:28.6, 3. Flass (Hašk) 12:05, 4. Kien (Pr.) 12:12. s. Naš državni teniški prvak Punčec se je vrnil iz Italije ter se mudi v Čakovcu in Varaždinu. Ponovno se mnogo govori o njegovi bližnji poroki z neko Varaždinko. Marlbortke drobne vesti CENE NA MARIBORSKEM SEJMU Na živinskem sejmu so bili; cene naslednjo; poldebeli voli 5—1>‘50 din,_ plemenski voli 5'75—7, biki za klanje 4‘50 do 5‘50, klavne krave (debele) 4'50—6, plemensko krave 4‘25—5'25, krave klobasari-ce 3.10—4, molzne krave 4—6, breje krave 4—5, mlada živina 5—7‘75, teleta 5’50—6'75 din za kg žive teže. Na svinjskem sejmu so bile cene naslednje: 5 do 0 tednov stari prasci 120 do 130 din, 7 do 9 tednov stari po 135 do 140. 3—4 mesece stari 220—270, 5 do 7 mesecev stari 360 do 430, 8 do 10 mesecev stari 480 do 590, t leto stari 820—890 din Svinje so .se prodajale po 7 do (ff din za kg žive teže in po 12 do 15 za kg mrtve leže. SMRTNA ŽRTEV NOŽA V viničariji Janeza Senekoviča v Ruperčah je bil z nožem zaboden v levo stegno viničarjev sin Kari P u h n e r, ki je kmalu izkrvavel. Oroža.m od Sv. Marjete so uvedb preiskavo. Trupo ubitega so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Petru. m Adolf Ililler pred sodniki. Te dni se je zagovarjal pred mariborskim malim kazenskim senatom- 21 letni Adolf Hitler s Kozjaka zaradi goljufije. Prjšel je v kamniško občino in zalileval živinski potni list na tuje ime. Sodniki so ga obsodili na 7 dni pogojnega zapora. * m Zaradi £c.„ ... ssja pri čarla.« so se " neki meljski gostilni stepli šlirja moški. Enemu so odgriznili prst, drugemu s pivskim vrčem ,razbili ustnico, tretjega pa so obdelali s stolom. Med prelepom so razidi tudi dva stola. Red so napravili stražnik:, ki so pretepače odvedli. in Do!'.—’ • •;oveni dež ..smo v sobo!o dobili. Polja ,travniki in vrtovi so bili ž. popolnoma izsušeni in je ta dvodnevna moča zlata vredna. m Hazardno Igraln’?© so odkrili orožniki v nekem slaupvanjn na Pobrežju. Obiskovalci tega .,Motile Carla1' so sami fantalini, ki skušajo na vse načine dobi!: denar za igro in potem skubijo svoje soigrav.ee ter neprevidne žrtve. m V zlato prostost je bilo izpuščenih iz tukajšnje kaznilnice 10 kaznjencev, ki so bili zaradi ubojev obsojeni, na 2 do 10 le ječe. Ker so se lepo obnašali, so bili po gojno izpuščeni. OGLASI : V malih oglasih s»anc vsaka besed* 50 oa* najmanjša urisiojbina ta te orekiicl doolsovanja m ienitovanlskl oglasi din 1.— oo besedi Nalmani*1 ' 10— Debelo tiskane besede se raiunaio dvolno Oelasni davek ??• — .Zoesek za male ozlase tt ofačule tako! nrl naročilu 'izirnma ca * očilom ali oa do ooštnf ooložnid na ‘•ek^vnl -ačur St ll .40« Za ,»’c' ■ osrlascv se mora orilofltl znamka za 2 din OPREMLJENI SOBI hriitn vhodom, eno s oskrbo, iščeta stalno li osebi za 1. junij, na ogl. odd. »V.ečer »Sorodnika«. 2803-7 bo crojs- 0FER.IA ikoj. Fornezi. Ot-vrenc na Poli. 2807-9 HIŠICA Z VRTOM cena 15,000 din. Direktni kup-ci na vprašajo v Mariboru. Stritarjeva ul. 7, Dolajš. 2799-2 Prodam ■ .mmsm Prodam kompletno SPALNICO in drugo pohištvo radi selitve Vprašati Kamniška 10, dnevno od 10. ure naprej. 2805-4 Stanovanje Odda se dvoje lepih. MANJŠIH STANOVANJ v najem. Vprašati Vrtna 8-1. 2665-5 Oddam SOBO IN KUHINJO v pritličju in drug. nadstropju. Smetamova ul. 58. 2801-5 STANOVANJE zaprto, sončno, enosobno in dvosobno takoj oddam. Ma-karjeva 13. Studenci. 2797-5 Sobo ogla SOBO separirano, oddam. Mesečno 80 din. Zg. Radvanie 97. zraven tovarne svile. 2798-7 p GA POMOC-1KA stalno. Dogša, 4. 2806-9 KOLARSKEGA POMOČNIKA NIKA v stalno službo. Vinko Dolinšek, Sv. Lovrenc na Poh. 2796-9 _Ooo|ss mmmmmmmmmsmmem Iščem VDOVO v svrho ženitve, staro od 35 do 40 let. V poštev pridejo le vdove z nekaj dengrja. — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Lep dom«. 2800-12 Pouk NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA, po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh Aleksandrova cesta 14-1., levo; od 1. maja dalje Gregorčičeva 3, pritličje, desno. 2755-13 V najem Velika, prazna SONČNA SOBA blizu parka se takoi odda. — Povprašati Vrazova ulica 2 pritličje, desno, od 10. do 12. in od 4. do 6. ure. 2804-15 Kapital ______________ HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 1918-1 Kam, kje? ZAKAJ PO VINO V ODDALJENI VINOTOČ? V Ulici kneza Koclja 5 dobite po Isti In tudi nižji ceni izborna vina, in to oo izbiri. 2750-17 — MODE UMI VOZIČKI po vseh cenah BOGOMIR DIVJAK Ulica knaza Koclja 4 Čitajte„Večernik c Še dovolj blaga se dobi pri Tr po zelo nizkih cenah. Oglejte si izložbe! tžtiA iuuušuihkiitMi je najprimernejše darilo za odrasle in otroke KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE Maribor, Aleksandrova c. 13, telefon 25-45 Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Kok opisi se ae vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Tclelon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409-