Ql
4/i
NO. 17
\im
AMERICAN ,.i SPIRIT FOR6IGN IN UNGUAGC ONLY
SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, JANUARY 25, 1949
LETO LI.-VOL. LI.
VE5TI
IZ SLOVEIUIJE
KMETIJSTVO. — h komunistična "Nove Gordce,” od 24. dec., ki izhaja v Solkanu, posnemamo sledeče vesti :
Na četrtem zasedanju Okrajne skupščine v Solkanu je tajnik okrajnega komunističnega komiteja povedal, da je “oblast nudila premalo podpore malemu In srednjemu kmetu na vasi ter v dostih primerih ni šla tisto revolucionarno pot, ki jo začrtuje Komunistična partija.’”
Število poverjeništev pri Okrajnem odboru so dvignili od 9 na 13. Postavili so namreč novo poverjeništvo za gradnje, za lokalni promet in za zdravstvo, ki so ga Iočililoid socialnega skrbstva. Okrajni aparat bo štel okrog 230 nameščencev. Ustanovili bodo enotedenske tečaje za predsednike in važnejše referente krajevnih ljudskih odborov. Plan investicij za kapitalno izgradnjo in razne nabave je znašal za minulo leto 13,105,000 dinarjev, vrednost izvršenih del pa znaša po investicijskem planu 13,513,000 din. Med ta dela spada tudi zgraditev tovarne eteričnega olja v Trnovem. Za gradnjo cest je bilo na razpolago 4,600,000 dinarjev, izvršena dela pa dosežejo vrednost 7,-468,000 dinarjev V Lokavcih so. ’’ "kapi' ’
.....J din. Ža obnovitev pbru-
šenih šol so potrosili 1,676,000 din. Investicije republike, to je države Slovenije, znašajo v go-
krajšo dobo. Sedaj se je izselil nekam iz Maribora, samo da bi imel mir. Menda je odšel nekam na deželo. Dr. Kac 3tarejši je umrl kmalu po odhodu Nemcev, Dr. Kac mlajši pa je napravil sa-moumor pri partizanih Notar Dr. Janko Šorli se je iz Maribora odselil k hčerkam nekam na Hrvaško.
Naš urednik je bil imenovan od župana v
vazno
V dnevih od 31. marca do 2. aprila bo v Clevelandu zborovala Znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov. Prišlo bo nad 3,000 delegatov, ki bodo zastopali skoro vsako fazo ameriškega življenja. To konferenco sklicuje narodna komisija Zed. držav, ki je posvetovalni odbor ameriškega državnega oddelka, ki zasleduje program za dosego miru in varnost človeštva potom mednarodnega sporazuma.
Pričakovati je, da bodo po3la-•le takrat v Cleveland svoje zastopnike vzgojne, kulturne, znanstvene, trgovske, obrtniške, cerkvene, poljedelske, delavske, civične, ženske in mladinske organizacije iz vse
Vsakega napadalca bomo zgrabili s strahovito nadmofjo
Nadaljevanje Trumanove poslanice Ameriki in svetu - Vsem svobodoljubnim narodom mo-ramo pomagati — Gospodarski napredek zaostalih dežel moramo dvigati v našo lastno korist - Imperijalizem nam je tuj r Tudi sedanje nasprotnike bomo prepričal^ s svojim delom in zgledom.
Naši bodoči načrti mo in znamo olajšati trpljenje V bodočih letih bomo delali za teh ljudi. Združene Države so mir in svobodo posebno v nasled- daleč najodličnejše med narodi njih smereh.	jv industrijskem razvoju inv
Naprej bomo vztrajno podpi- znanstveni tehniki. Sredstva, s rali Združene Nurode in vse so-j katerimi lahko pomagamo dru-rodne ustanove in iskali bomo gim narodom so s|cer omejena sredstva in pota, da bi krepili. toda naši viri tehničnega znanja njihovo oblast in posvečali nji- stalno rastejo in s4 neusahljivi, hovo učinkovitost. Verujemo, da Mislim, da moramo dati bodo Združeni Narodi dobili: no- razpolago vsem miroliubnim
bodo Združeni Narodi dobili novih moči s pristopom novih narodov, ki se oblikujejo v deželah, ki sedaj napredujejo k samoupravi po demokratičnih načelih.
Kot drugo bomo nadaljevali naše delo za gospodarsko obnovo sveta.
To pomeni, da moramo vso našo pomoč dati evropskemu obnovitvenemu programu. Mi zaupamo, da bo to največje podjetje za obnovo uspelo. Mi verujemo, da bodo naši družabniki v tem podjetju dosegli položaj in stanje narodov, ki se bodo zopet enkrat mogli sami vzdrževati.
razpolago vsem miroljubnim narodom vse zaklade:naših tehni čnih znanosti, da bjxlo razumeli in občutili koristi stremljenj po boljšem življenju, jjn v sodelovanju z vsemi prizadetimi narodi naj bi mi pospeševali investicije naših kapitalov' v področjih, ki potrebujejo napredka in razvoja.
Naš namen mora' biti, da pomagamo svobodnim narodom na svetu, da bodo s svojimi lastnimi močmi proizvajali vpč hrane, več obleke, več materijala, več mehanične moči, ki bo lajšala njihova bremena in težko dela. Svetovni napor za dosego miru, obilja i
Chiang Kai-Shek odstopil
Podpredsednik Kitajske prevzel oblast in zaprosil za mir - Pripravljen je izpolniti pogoje komunistov - Dean Aeheson zaprisegel in prevzel posle državnega tajnika za zunanje zadeve USA -s Na zapadu je nevarnost da pogine milijon ovac in stotisoče goved v snegu - Češki komunisti zaprli 16 generalov, 3 katoliške redovnice in predstojnika frančiškanov kot vohune za USA.
NANKING, KITAJSKA. — Predsednik republike Chiang Kaishek je naenkrat zapustil prestolico Kitajske in šel proti jugu. Pri odhodu je kratko izjavil, da odhaja zato, da bi odprl možnosti za pogajanja o miru. Ni izjavil, da je odstopil, vendar njegov odhod ne pomeni nič manj kot to. Podpredsednik Li Tsungjen je prevzel predsedstvo republike in predsednik vlade Sun Fo mu je takoj podal odstavko celega kabineta. Podpredsednik je goreč zagovornik pomirjenja s komunisti in je takoj imenoval štiri zastopnike vlade, ki naj se razgovarjajo s komunističnim vodstvom o ustavitvah civilne vojske. Komunisti so po radiu izjavili, da bojevanja ne bodo ustavili.
Chian Kaishek odhaja v svoje rojstno mesto Fenghua v provinci Chekiang v južni Kitajski. Verjetno pa bo še nadaljeval pot na Formoso.
Odstopil je tudi T. V. Soong, governer province Kvantung, ki je svak Chiang Kaishekov.
j-
vodi'zg vzgojo in izobrazbo. Na programu je več točk za' pospešitev svetovnega miru, za vzgojno rekonstrukcijo v deželah, ki
------------■■	~ no reKuiisirimciju v uezeian, ki
riškem okraju 46,938,000 din, ao j,j]e prizadete v vojni, ter ob-in sicer za nova stanovanja v jak knjižnic in muzejev po
Clevelandu. Zadnji dan konference bo posvečen javni razpravi glede Izjave Združenih narodov za človečanske pravice, ki jo je sprejelo zborovanje zastopnikov Združenih narodov 10. dec. 1948 v Parizu in ki jo je smatrati za prvi ter glavni pogoj do svobode.
župan Thomas A. Burke je izbral v Clevelandu 100 oseb, ki bodo tvorile sprejemni odbor delegatov in gostov. Med temi je bil imenovan tudi naš urednik James Debevec kot zastopnik Slovencev.
Slovenci v Angliji
Gotovo še nikdar kar svet stoji ni nobenega slovenskega lista toliko prihajalo na britanske otoke kot prihaja sedaj Ameriške Domovine. Pa bi je še več, če ne bi bilo toliko težave s plačevanjem naročnine. Tako si ne moremo drugače pomagati kot da jo naroči več fantov skupno. Kadar pride, se tepemo kdo jo bo prvi bral. Vselej smo veseli, ko je preberemo. Naši fantje tu izdajajo za našo domačo uporabo kar dober, čeprav preprosto, na razmnoževalni stroj naprav
in sicer za nova stanovanja v Novi Gorici, za večje komunalne naprave in popravilo upravnih poslopij. Investicije za obnovo podeželja v znesku 44,271,-000 din bodo do konca leta vse izčrpane.
PRIPOVEDUJE, — človek, ki jebi v zadnjem času še v Sloveniji, pripoveduje tele reči, ki jih je videl in zvedel: Starejši ljudje, ki so bili nekdaj delovni v so-cijalnem ali« kulturnem ali tudi političnem življenju v Sloveniji, so sedaj samo doma in v svojih delavnicah. Ne upajo se niti govoriti. Ne zahajajo v nikake družbe. Bivši mariborski župani n. pr. Dr. Alojzij Juvan, Dr. Josip Leskovar in Dr. Fran Lipoid so zaposleni v nekih malih pisarnicah, prva dva pri matičnem uradu v Mariboru kot podrejeni mali pisarčiči. Fran Hrastelj, bivši ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru, ki je bil med okupacijo v Dachau, je bil pod komunisti dvakrat zaprt za
Tri im dan
v demokratsko stranko. Upamo, da je bila “razporoka” za vselej.
* * •
Da je postal Tito na vso moč prijazen Italiji dokazuje tudi to, da jugoslovanske oblasti več ne pobirajo italijanskih ribiških čolnov na Jadranu. Slišimo tudi, da je Tito celo potipal, če bi ga sprejel papež v avdijenci. Hm!
• »
Ruski sovjeti so ukazali komunistični češki vladi, da ustavi pošiljanje orožja Judom v Palestino. S tem hoče Moskva dokazati Arabcem, da lahko kaj do-
zmanjšajo ovire za svetovno trgovino, ki naj raste po razsežnosti in po obsegu.
Severno atlantski pakt
Krepili bomo svobodoljubne narode proti nevarnosti napada. Sedaj izdelujemo skupno s ce!o skupino drugih narodov sporazum, ki naj okrepi severno-at-lantsko področje. Ta sporazum bo vseboval skupno obrambo vseh pogodbenih strank, narodov in dežel v okviru pogojev Združenih narodov.
Mi smo že napravili podoben obrambni dogovor za zapadno hemisfero v pogodbi, ki smo jo podpisali v Rio de Janeiro.
Prvi namen teh pogodb je, da se nedvomno dokaže skupen sklep in namen svobodnih držav, da ^e bodo upirale vsakemu oboroženemu napadu, naj pride odkoderkoli. Vsaka država, ki v teh pogodbah sodeluje, mora doprinesti za skupno obrambo vse kar more.
Naj vsakdo vnaprej ve, da bomo vsak napad na našo varnost
re, skušnje in sredstva za to podjetje. Njihove doneske bomo toplo pozdravili. To naj bo zadrugar-sko delo, sodelovanje v okviru Združenih narodov in nihovih ustanov, kjerkoli je to le praktično možno. To mora biti svetovni napor za dosego miru, obilja in svobode.
S sodelovanjem podjetnikov, zasebnega kapitala, poljedelstva in delavstva naše države bi mogel ta program silno povečati industrijsko delavnost med drugimi narodi in bi bistveno dvignil njihovo ravan življenja. ' Tak nov napredek mora imeti namen, da koristi narodom v tistih področjih, kjer je potreba in kjer bi se zgradila nova podjetja.
v naših
zgrabili s velikansko premočjo, pred našimi očmi je program Morda se bo vsak premislil l razvoja, ki 3loni na zasnovah de
WASHINGTON. — Dean Aeheson je zaprisegel in prevzel dolžnosti federalnega tajnika za zunanje zadeve. Povedal je, da smatra za svojo nalogo izvajati Trumanov zunanjepolitični program, to je borbo proti komunizmu in proti revščini trpečih narodov.
• « »
WASHINGTON. — Združene države so vpostavile diplomatske zveze z novo revolucionarno vojaško vlado v Venezueli.
»
, kakih 60 oseb, ki so vse
ralov, tri redovnice in predstojnik frančiškanskega samostana v
Brtaislavi. Večina obtožencev je Slovakov.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Odbor korporacije__
Na sinočni seji, ki je bila v novi hišica 1016 E. 62nd St., je bilo dolbčeno: V hišo naj se takoj postavi pohištvo. Za tem naj se povabi vse, ki bi nameravali kupiti podobno jekleno hišo, da si jo ogledajo. Ako se priglasi dovolj kupcev, bo nova družba, pozidala hiše na vseh parcelah v šestih mesecih. Izvoljen je bil sledeči odbor: Anton Grdina predsednik, Frank Mramor podpredsednik; Frank L. Grdina tajnik; Frank Jakšič blagajnik; v stavbinski odbor: Mr. Jos. Demshar, M. S. Berosh, Louis Majer, Anton Petkovšek in Jos. Modic, Navzoči so bili tudi Mr. Edward Pucel in dva odbornika stavbinske družbe z imenom Smith, ki so vsi povdar-jali da se gradnjo niš sedaj lahko pospeši, če se kupci takoj priglasijo.
Važna seja—
Zastopniki kluba društev Slovenskega doma na Holmes Ave. imajo jutri večer, 26. jan. ob 7:30 zvečer jako važno sejo. Vsi zastopniki, ki 30 bili izvoljeni za leto 1949, naj se gotovo udeleže.
V Florido—
Mr. in Mrs. August Rijavec, sin Gus iz 6836 Bayliss Ave, ter
Miami Beach, Florida za tri tedne' na oddih.
NANKING. — Od3top Chiang Kaishek-a je pospešil njegov komandant severne armijske grupe, ki je na svojo roko enostavno ukazal, da naj se čete nehajo boriti proti komunistom in naj se brezpogojno udajo. Pospešil je spremembo tudi padec Peipinga, prestolice severne Kitajske.
Bivši kitajski ambasador v Moskvi Shao Li Tze je predsednik delegacije, ki prosi komunistično poveljstvo za mir.
Da bi se olajšala pogajanja za mir, da ne bi mogli komunisti ugovarjati, da pravzaprav Chiang Kai Shek ni odstopil in bi zato delali težave, je vlada po razgovoru ž njim, ko je bil že na svojem domu v južni Kitajski, objavila tole uradno besedilo o odstopu: V upanju, da bi mogle prenehati sovražnosti in da bi se olajšalo trpljenje naroda, sem odstopil. Od 21. januarja dalje bo podpredsednik izvrševal oblast predsednika kakor to določa ustava, k' pravi, da prevzame podpredsednik vso predsednikovo oblast, če predsednik iz kakršnegakoli razloga oblasti več izvrševati ne more. * • •
CHICAGO. — Novi snežni viharji povečujejo nevarnosti, da T'	, bodo številne črede goveda in ovac poginile, ker jim ni mogoče
Jamstva, ki bi Jih dobili via- clobaviti nikake hrane že več dni. Nevada je razglasila .stanje sile. gatelji naj bodo enakovredna ^ vs,ed gnega more nara3ti satno pri goveji živini na 6 mili« jamstvom za koristi narodov, ki y dolajrev okoU milijon ovac too poginilo. Enaka nevarnost bodo dali svoje blago in svojo .g v utah jn South Dakota, Avijoni, ki nosijo in mečejo hrano delavsko silo za taka podjetja. mcd ^rede na prostem> morejo samo deloma pomagati.
Stari imoeriiailzem. izkori- -------- ■■■■ -—	, :jj=iss= . ....
Stari imperijailzem, izkori
ščaje za	narode sveta za triumfalne akci- rejo uživati, varnosti v obilju.
predno nas bo napadel.
Upam, da bom lahko kmalu poslal v senat na odobritev po-
Slišali smo (kaj vsega ne slišimo v uredništvu), da bi bila -------------
ongava žosi rada sprejeta nazaj ljen, list Klic Triglava. Na An-
mokratičnega poštenega poslovanja.
Vse države, tudi naša lastna
gleškem nas je sedaj nekaj nad 400. Duhovniško službo med nami opravljata Rev. Alojzij Kuhar in Revi Ignacij Kunstelj. Nekaj nas je tudi takih, ki smo prišli sem v Anglijo samo za prehodno dobo. Imamo v Ameriki 3voje sorodnike in bi radi čim preje prišli k njim. Oblasti nam delajo doslej nepremagljive ovire. Pomagajte nam v Ameriko, če le kaj morete. Tudi deklet slovenskih se je tu naselilo kakih 60. Te so bolj slabo naletele. Upamo, da si bodo mogle kaj pomagati, ko se bodo dobro priučile angleščine. Vse ro-
godbo, ki vsebuje severno-atlant- domovina, bodo imele samo koški varnostni pakt.	1 risti od konstruktivnega progra-
Dodajam, da bomo oskrbeli |ma za boljše izkoriščanje sveto, za vojaške nasvete in vojaško j vn'-h zakladov ljudske moči in opremo vsem svobodnim naro- naravnih bogastev. Izkušnja dom, ki bodo z nami sode'ovali'nam dokazuje, da naša trgovina v vzdrževanju miru in varnosti, j raste in cvete z deželami v korak Za zaostale pokrajine |* "j^ovim napredkom v indu-Mi se bomo lotili novega pro- stnji m gospodarstvu.
be iz Moskve, če bi se nekoliko jake v Ameriki prisrčno po-popudrali z rdečilom.	Jzdravljamo.
grma, da bi dobrote naših znanstvenih dognanj in industrijskega napredka napravili dosegljive za zboljšanje in rast vseh še nerazvitih področij.
Več kot pol judi na svetu živi v razmerah, ki 30 zelo blizu revščine. Njihova hrana je nezadostna. žrtve so raznih bolezni. Njihovo gospodarsko življenje je primitivno in zaostalo. Ta njihova revščina je nadloga ne le zanje, ampak tudi za bolj napredne dežele. Prvič v zgodovini
Večja proizvodnja je ključ k večjemu napredku in miru. Ključ
VCLJCIUU IlC*yiv-uivu »1	*-------
k večji proizvodnji pa je večja svetovno mrežo mednarodne var-
*	1 1 1	««AHnlw> IHA/lnimA________tj i— MAfllAAO/Vn n 0^1*0/11/0
je, ne le proti človeškim zatiralcem, ampak tudi proti starodavnim, vekovnim sovražnikom: lakoti, siromaštvu in obupu.
S sredstvi, ki sem jih očrtal, upamo, da bomo pomagali ustvariti take pogoje življeiija, ki bodo nujno vodili k osebni svobodi in sreči vse človeštvo.
Da bi mogli u3peti s temi našimi načrti, moramo mi sami v naši državi stalno napredovati in moramo ostati močni.
Svetovna mreža mednarodne varnosti
Počasi pa sigurno spletamo
in bolj živa uporaba moderne znanosti in tehničnega znanja.
Samo tako, da pomagamo najmanj srečnim, da si sami opomorejo, more cela človeška družina doseči dostojno in zadovoljujoče življenje, ki je pravica vseh ljudi.
Oživljajoča sila je demokracija
Samo demokracija more dati
človeštva smo zmožni, da more- tisto oživljajočo silo, ki podžiga
nosti in rastočega napredka.
Nam radi pomagajo vsi, ki žele živeti osvobojeni od strahu in ceio taki, ki žive še v strahu pred svojimi lastnimi vladami Nam pomagajo vsi, ki si žele samouprave in ki hočejo, da bf njihov glas odločal v njihovih lastnih zadevah.
Nam pomagajo vsi, ki si žele
gospodarske varnosti, tiste var-------------------
nosti, ki jo svobodni ljudje mo- razumevanje svobode.
Nam pomagajo vsi, ki si žele svobode govora, svobode vere in vesti, da bi mogli živeti svoja lastna življenja za 'koristne namene.
Naši zavezniki so končno milijoni, ki so lačni in žejni pravičnosti.
V gotovem času, ko bo naša u-sitaljenost postala očevidna, ko bo več in več narodov sipaznalo dobrote demokracije in ko jih bo več in več uživalo v rastočem obilju, verujem in pričakujem, da bodo tiste države, ki nam sedaj še oponirajo, opustile svoje zmote, svoja naspratovvn j a svobodnim narodom sveta in se nam bodo pridružile, da skupno, na pravičen način rešimo mednarodne spore.
Nova moč in nova odgovor nost ameriške demokracije Dogodki so privedli našo a-meriško demokracijo k novim odgovornostim in ji dali nove
Zaroka—
Mr. in Mrs. Ebert iz 8306 Bellevue Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Dolores z Mr. Jack Rossman, sinom Mr. in Mrs. Anthony Rossman iz 1568 E. 49. St. Poroka bo enkrat v poletju.
Pobiranje asesmenta—
Danes je 25. dan v mesecu, ko je treba poravnati društveni asesment, če hočemo ostati dobro stoječi člani naših društev.
■----o------
Komunisti pred Nankingom
Nanking. — Komunisti so že 39 milj severo-vzhodno od Nankinga. Narodna vojska naglo gradi zasilne obrambe, da bi prodiranje še zaustavila. Vsak čas pričakujejo, da bodo komunisti začeli me3to obstreljevati, da bi ga prisilili k brezpogojni predaji.
Ne odlažajte!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete 55.25 t ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ava. Cleveland 3, O.
U. S. A.
Toda jaz zagotavljam že danes vse ljudi: Kar smo dosegli v svobodi, bomo prekosili v večji svobodi,
Trdno zasidram v veri v Vsemogočnega Boga bomo napredovali v novi svet, v katerem bo človekova svoboda popolnoma
varna.
Temu namenu borno posveti-
j. ---------li svoje moči, svoje gospodar-
vplivne moči. Na tem se sedaj1 ake sile in vire. Z božjo pomočjo bo bodočnost človeštva zasi-gurana m imeli bomo svet pravice, sloge in miru.
preizkuša naš pogum, naša posvečenost dolžnostim in naše
eSI AMERIŠKA DOMOVINA

(JAMES DEBEVEC, Editor)	...
nn st Clair Are.	HEnderwn 0628	Cleveland 3, OHIO
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_______
JANUARY » w m
2 3 4 5 <*78
9 10 II 12 1314 *5 16 rj 18 19 20 21 22 35 26273829
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. >
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
ka ker je človek. Ne pusti mu svobode kot človeku, ne da mu miru kot človeku, ne da mu niti oddiha kot človeku. Vse, to bi bilo v nasrotju s samo naravo komunizma. To je nečloveški sistem, ki bi “degeneriral,” če bi se le za hip ustavil v svojem nemiru. Take misli roje po glavah utrujenih pionirjev, taka spoznanja seveda ubijajo upanje tudi pri navdušenih borcih), take perspektive prihajajo tudi pred oči tistih, ki so obljubljali večno zvestobo petletnemu planu in njegovim začetnikom. To postavko je treba resno vzeti v račun ob drugi bilanci titovskega načrtnega gospodarstva v Jugoslaviji.
KSU IZ NttOM
imillllllT-n...................
IZ SPITTALA V CANAD0
Entered as second_class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879,
No. 17
Tues., Jan. 26,1949
Ob zaključku leta “petletnega plana”
(Poroča Slovenka iz Toronto) (Nadaljevanje.)
sko skupnost in priznava družini pravico, da sme vzeti s seboj tudi bolehne starce.” Angleži in Kanadčani namreč sprejemajo samo zdrave in dellazmožne ljudi ; družin z .bolnimi ali ostarelimi člani ne marajo. Ampak Peronov konzul je bolj zvit; on izda vizo celi družini, ker ve, da bo družina skrbela za bolnika ali ostarelega člana, dočim bo Peron (ki nič ne riskira!) tako prav po ceni zaslužil sloves velikega demokrata in človekoljuba ! človek bi se smejal do solz, če bi ne bilo tako prekleto žalostno gledati, kako Peron prednjači tam, kjer bi morala predi njačiti demokratična Amerika.
frvfiu^
Ob 5 uri Izjiutraj naslednjega dne smo se odpeljali proti Brenerju, kjer smo se v dveh urah, ko je vlak stal, spet lahko nagledali Italijanov. Se prav
spod, kakor vsak dan, maševal, me smo pa med sv. mašo pele, in nam še v krasnem poslovilnem govoru -dal nekaj važnih smernic na pot. Po sv. maši pa je vsem prav iz srca privrela lepa Marijina pesem: Marija,
AL PA NE

IVU iltV® *V\*V.**  J---- - -	ATA 0-111 JASIC*	• -----« '
iste sladke — hinavske pojave, g]{0Z> življenje voditi srečno
Ob koncu drugega leta načrtnega gospodarstva v Jugoslaviji se že lahko čisto objektivno reče, da je “petletni gospodarski plan,” ki naj bi preustvaril Jugoslavijo iz gospodarsko zaostale agrarne države v industrijsko, v nevernem zastoju in da je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v hudo krizo, iz katere se bo lahko rešilo le s pomočjo Amerike in Anglije.
S tem seveda še ni ovržena smiselnost načrtnega gospodarstva, pač pa dokazana nerealnost jugoslovanskega ‘petletnega plana,” ki ne odgovarja dejanskim možnostim jugoslovanskega gospodarstva. Izraža le patološke zunanjepolitične, ambicije maršala Tita in njegove klike iz centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije. Ta klika nikdar ni bila z ljudstvom in ne pozna življenja.
S petletnim gospodarskim načrtom hočejo ustvariti temelje težki industriji, ki naj bi dala njihovi visokoleteči zunanji politiki materijelno oporo, zlasti ,orožje njihovi armadi. Čeprav so vse politično, gospodarsko, pa tudi kulturno in duhovno življenje sploh podredili potrebam petletnega načrta, si danes vendar ne morejo več prikrivati njegove nerealnosti, o kateri so bili prepričani pametni ljudje, ki ne zapirajo oči pred resničnostjo, že'od vsega začetka.
Glavni vzrok krize, ki je vanjo zašel “petletni plan” pa je njegova nehumanost. Komunistični tirani, ki so ga zasnovah, se niso ozirali na to, da je dežeja zaradi zadnje vojne WSStfo obubožala, da /e pretrpela velikanske človeške izgube, saj je izgubila več kakor desetino svojega prebivalstva in da je ljudstvo po prestanih vojnih grozotah fizično in živčno izčrpano. Hoteli so brez usmiljenja izsesati iz ljudi še poslednje sile in zgraditi naravnost na razvalinah iz vojne z novimi ljudskimi žrtvami svoj babilonski stolp.
Toda ljudstvu, ki so ga deloma v prvem času omamili z mavričnimi “perspektivami,” ki jih nudi “petletni plan,” vedno bolj manjka sil in vedno bolj raste spoznanje, da ,ob koncu petletnih naporov ne bo prišel mir in blagostanje ampak _ nova petletka in potem tretja in četrta in tako naprej, vse enako krute in izmozgavajoče.
Ljudje, ki so načrtnemu gospodarstvu najbolj naklonjeni, ga dobrohotno presojajo, v&ndar tudi taki sedaj že mislijo enkako takole: Morda res tretja ali četrta generacija dobi kake sadove sedanjih žrtev? Toda ali je pametno in pravično žrtvovati življenje celega rodu za morebitno večje materijalno blagostanje v daljni bodočnosti, kadar bodo vladale razmere, ki jih danes niti slutiti, kaj šele določiti moremo. Morda bi nam kaka bodoča generacija bila res hvaležna, toda morda, morda tudi ne. Toda življenje je tu za srečo vseh ljudi. Napredek naj se dovršuje v vsaj približno zadovoljujočih razmerah sodobnikov. Pri vseh ogromnih, nečloveških naporih, ki jih zahteva petletni plan, ostaja še vedno nejasna in nedoločena postavka ali bo res prinesel kako blagostanj? kedaj. Ali nas ne bodo bodoči rodovi morda preklinjali namesto blagoslavljali? Po komunističnem diktatu, radi dosege “točk” po petletnem planu mora sedanji rod v Jugoslaviji zapravljati duhovno dedščino, ki so jo sprejeli od rodov pred sedanjim v vsej 'zgodovini jugoslovanskih narodov. Tu je zapravljanje in izgubljanje po planu.” Mladi sedanji rod čuje samo o “točkah,” “udarnikih,” “ciljih,” “tekmah” radi petletnega plana in po petletnem planu. Sliši o jeklu in železu, kamenju in lesu. Nič ne ve o naši zgodovini, nič ne tekmuje v naši umetnosti, nič ni nikomur mar dolžnosti, da je treba tudi duhovno rast bogateti, j,o izpopolniti in izročati kar smo sodobniki prejeli od prednikov, tudi našim bodočim rodovom.
Ali nas ne bodo zanamci obsojali, ker smo jim kulturno izročilo po petletnem planu zapravili? Morda nas bodo obsojali, ker smo radi malo večjega materijalnega udobja zapravili cela leta in v življenju enega rodu prodati svobodo duha, da smo pohabili našo kulturno življenje, ga okrnili, in s tem pohabili bodočo rast in napredek naroda. Tako premišljujejo in se boje celo sami komunistični veljaki, množice takih, ki so začetkoma krepko poprijeli za delo po petletnem planu, pa vidijo kam so investirali svoje najboljše moči.
V vsakem človeku se javlja ob koncu drugega leta nečloveških naporov, ki jih zahteva petletni plan, vprašanje ali bo sploh kedaj t;o delo rodilo srečo in blagostanje. Vsakemu je, jasno, da sedanji rod mora le trpeti. Toda ali bo vsaj kak bodoči rod kaj od tega imel? Ali bo komunizem sploh kdaj dosegel tisto stopnjo v svojem razvoju, ko se bo pomiril v svoji večni “borbi,” ko se bo ustalil za trenotek v svojem hlastanju pb vedno novih “zmagah,” ko se bo zadovoljil z doseženim in dovolil nekaj oddiha človeku, ker je človek.
Ob drugem letu petletnega plana je zelo jasno vsem . ljudem v Jugoslaviji, da komunizem ne dela nič radi člove-
kakor db italijanski okupaciji doma, ko so našemu narodu toliko hudega naredili. Okrog 10 ure dopoldne 11. septembra smo se odpeljali preko krasne Tirolske ipiroti Italiji. Vsem so u-gajali tu nizki hribčki, vsi posejani s topoli. Lepa je'bila tudi vožnja mimo krajev, kjer nismo videli drugega, kakor vinsko trto in koruzo. Zaželele smo si grozdja, ki je ravno zorilo na trtah, ki so se khr upogibale pod številnimi in težkimi grozdi, pa se nam želja ni izpolnila’. Mendla prav zato, ker se nam te vroče želje, Okusiti par jagod od te ogromne množine, niso izpolnile, smo se končno že naveličale te enoličnosti. Proti večeru dlslti dan smo se vozili mimo krasnega jezera. Lago di Garda, zvečer je bil pa na mesto Milano krasen pogled. Ne-broj lužic nas je pozdravljalo in 'krasilo že itak res lepo mesto. Ko smo se pripeljali mimo,
znaš ... Božja volja je bila, da smo prav na ta lepi Marijin praznik biile lahko še pri sv., maši, saj potem do naših stalnih mest nismo za to imele več prilike. Ta dan pa, kot za slovo, nam je Marija dala svoj poslednji blagoslov v Evropi.
Iz tega taborišča smo odšli popoldne. Pridni fantje — Slovenci — so nas spremili prav na postajo, da so nam pomagali prelagati prtljago. Na postaji so nam vsem odhajajočim dali še mrzlo hrano — že pripravljene zavoje na vsakih pet po
Kolikor mi je znano, je doslej Kanada sprejela okrog tisoč naših beguncev, Argentina pet tisoč, nekaj sto pa je raztresenih po Afriki in Angliji in drugod. Združene države pa so doslej sprejele vsega skupaj dva tisoč in pet sto beguncev vseh narodnosti, med katerimi je le nekaj tucatov naših ljudi! Kriv je begunski priseljeniški zakon, ki ga je zmašil skupaj republikanski 80. kongres in ki zasluži, da se ga imenuje zakon proti priseljevanju beguncev. Po tem zakonu ni beguncu skoraj nič lažje priti v Ameriko kakor slonu skozi šivankino uho. — Predsednik Truman ga je podpisal pod protestom, ker je vedel, da ne more pričakovati od sovražne republikanske večine .• kongresu nič boljšega. To-
da volitve so to spremenile in
lJCllt:	/-CAVVrjV- u« XOMUA.1A	A- ----- ,
eden. Seveda so bile cigarete novi kongres, v katerem imajo
«	•	■ • 1 V — nn * '. _	jAMAnlfiinti	V\/> ITaLaVA
vestno poibrane iz njih, ker so najbrž delilci vedeli, da Slovenke po večini ne kade. Tiste pa, ki so se tekom časa le navadile kaditi prijetno dišče amerikan-ske cigarete, so bile ipa seveda zaradi tega zelo prizadete. — Spet smo se natovorili v tovorne vagone, si pripravile ležišča in ko je zvečer vlak odpeljal,
večino demokrati, bo gotovo sprejel nekaj bolj poštenega in človečanskega kot je sedanji zakon. Senator -J. Howard McGrath in Matthew M. Neely sta že predložila zakonski osnutek, ki bi omogočil priselitve 400 tisoč beguncev v štirih letih (sedanji zakon določa 205 tisoč) in obenem, določa odpravo tak-
W .*	• ...1	•!___Irn
V....V o*	----'	' lil IVO JC AVOVtl VAWAV	in UUCliCin UWUVO VAVAJJAl*TV ----
smo se spet ^pravile k počitku, smo po opravljani skupni mo- £njh nesmiselnih., omejitev ka-le da smo ^ veiteRauMt* m»'° liitvi sv. rožnega venca in ve- j(0r zahteva,' da mora biti 30 od-
zamenjale. Na polici za prtlja- £erni molitvi spet zaspale v na- ■ .i — —u----------------------	—
ki vsako opoldne tako lepo skrbi za naš telesni blagor, sva i-mela ono opoldne hudo debato.
“Kaj vdši polhi,” me je sprejel, ko sva z Micko lačna priro-potala na kosilo, “ti bi moral videti naše. Saj mi ne boš verjel, če ti povem, da bi s štirimi lahko oral.”
“In kdo bi držal za pljučna kolca?” mu odjezljam nazaj, ki še nisem nikoli slišal, da bi zalezli naši polhi “cvo” tje na Goranjšče. “Od kdaj ste pa i-meli ipolhe na Gorenjskem?”, sem hotel priti stvari do dna.
“To se pravi,” je nekoliko popravljal Martin, “tam nad Trzinom v tistih hribih jih je bi-, lo, da zares nisem imel kam pljunit.”
Dekleta, ki nam strežejo, so videla, da je huda debata, pa sta kar dve prileteli k moji mizi. Dolika nama je hitro prinesla kave, Zofka pa žuipce. Računali sta, če bom kaj gorkega videl v ustih, bom bolj mehak pri razpravi, .in da me bi omagal.
Martin ni odnehal, pustil je svoje važno mesto pri blagajni, in prišel za menoj; “Kar je res, je pa res, tam okrog Kamnika in po ostali Gorenjski jih menda res ni Ampak, ko sem bil pri sorodnikih somovih tam nad
go si je pa prostor obdržala ista. Tako smo bile vse utrujene, da nobelna od nas to noč ni čutila, če so stenice kaj trenirale po naši koži. Bržkone so pa to noč morale tudi one počivati, ker so imele prejšnjo noč preveč opravka z nami.
V nedeljo 12. sept. smo se v deževnem jutru ustavili v Torinu. Dobro se je začelo daniti, ko so nas s tovornimi avtomobili odpeljali v zbirno taborišče kake pol ure od ipostaje. Ko smo se tu razlagali, so nas na naše veliko veselje prvi pozdravili Slovenci, ki so tu že dalj časa čakali na njihov transport za Argentino. Povedali1 so nam, da bo v taborišču sv. maša. Tega smo se vse zelo razveselile; saj smo se že naprej bale, če bomo morale biti to nedeljo brez sv. maše. Pa je Boig v svoji dobroti poslal ravno Slovenca, izredno požrtvovalnega salezijanca, dobrega gospoda Do-brška Ivana, da skrbi za to taborišče. Razvrstili so nas po sobah v zidanih zgradbah, kjer je vsaka po dolgem času spet dobila svojo posteljo. Tu smo počivali tri dni Zelo se nam je prileglo po tolikem času vožnje spet malo oddiha. Kar malo smo pozabile, oziroma bolje, z našo slovensko pesmijo, ki nas je vso pot spremljala — tudi v Torinu smo večkrat zapele — smo hotele prekričati čustva žalosti zaradi ločitve od naših dragih v taborišču in pa strah pred tujino. Tu smo čas izrabile za počitek, prepevanje in pisanje. Prodajale smo kupcem, ki so čez dan hodili po sobah kupovat, cigarete in konzerve, da smo za ta denar lahko kupile predvsem znamke, mnoge so si pa privoščile tudi kak grozd, katerega smo sahned potjo tako želele. Kar nismo se mogle dovolj načuditi, kaka draginja je, saj smo morale za vsako malenkost odšteti kar stotake.
Zadnji dan, predno smo se poslovile od Torina, t. j. 15. sept. na krasen praznik Marije sedem žalosti, je naš dobri go-
ših ljubih ropotajočih škatlji-cah. S par dekleti smo imele smolo in smo si lžišča naredile ravno nkd kolesi vlaka, ker drugje pač ni bilo prostora. S tako velikansko brzimo je šel vlak, da je bilo, kot takrat, če se še kdo spomni, ko se je sv. Elija v nebesa peljal, naše glave so pa odskakovale Ina vlaku kakor žoge.
V četrtek 16. septembra zjutraj okrog 6 ure smo se kljub sltralhu, 35 bo vlak zaradi velike brzine iztiril, srečno pa vendar z močno prešklanimi možgani ustavili v Genovi Ob pristanišču. Ob sončnem vzhodu smo lahko videli vso lepoto tega pristaniškega mesta. Dobro, da je večji del mesta na hribu, da smo ga tako lahko tudi čez vagone gledali, ker nas niso pustili izi perotoa. So se menda bali, da bi katera ne iušla. Skozi mrežo ob morju smo si že tudi prej ogledali našo ladjo. Kar potrti smo bili, ko smo zvedeli, da je predelana vojaška ladja, ker je večina upala, da bomo potovali s kako. luksuzno ladjo. Tako je. Kdor visoko leti, nizko pade. Ta pregovor je zlasti za nas prav pošteno držal. Kaj ne, moje sotrpinke? — V času, ko smo čakali na vkrcanje, smo dale spet malo priliki4bogim Italijančkom, da so nas malo “okrog prinesli,” ko smo kupovale od njih skozi mržo razglednice, znamke in sadje.
(Dalje prihodnjič.;
stotkov priseljencev poljedelcev po poklicu, da mora imeti vsak priseljenec pokrovitelja (sponsor) v Združ. državah, ki mu jamči delo in streho itd. Iz-gledi, da bo McGrathova predloga sprejeta so dobri.
IIUdlUHU OVAAl JAAA	--
til kot hrušek. Kakšnih 55 let bo od tega.”
“Da ste jih Zares?” sem naglo vtaknil vmes in hitro zajemal. Tako sem lahko poslušal, Martin je pa govoril.
“Sadja smo imeli, da so se veje lomile. In jeeemi »o prišli v vas pdlhi. Nastavil sem jim pasti na hruško in se vlegel pod njo. P« nisem ležal dolgo, k» so začele govoriti pasti dm-ga za drugo: plink, plink, plink. Tako hitro so se prožile in vselej je bil en polh v pasti. Komaj, da sem jih sprati pšbiral iz pasti.”
' Ker sem videl, da je bil Mr. Šom razvnet in bi se lahko primerilo, da bi začel pripovedovati, da je tako natančno videl gor v hruškah, kako so se polhi tepli in mrcvarili med seboj, kateri bo prej vtaknil glavo v past, sem naglo vtaknil v usta par žlic, to 'se pravi par založa-jev in dail Martinu novo misel za besedo.
“Kako pa, ali so vaši poihi tudi tako radi vgrizli v prst, kot meniševski?”
“Ha, ha; če so popadli!” se je zasmejal Martin in vtaknil novo cigareto v cigaršpic. ‘ So, so, ampak jaz sem j ih znal !P\a-nati.”
“Ali ste jim dali kaj pod nos, da so zaspali?” se tedaj oglasi naša Micka, ki je verno pbslu-šala. “Kakšni pa so .polhi, ki zadnje čase toliko o njih sli-
la rie leži na au-
Med tem pa čaka odrešenja v Avstriji še kakih pet tisoč naših ljudi. Koliko jih je še v Italiji in drugod ne vem, rribrda vsega skupaj tisoč ali dva. Recimo, da je vseh skupaj sedem tisoč. To ni mnogo, komaj kaplja v morju človeštva. In vendar bi že tolikšna kaplja sveže Slovenske krvi podaljšala življenje a-meriške Slovenije za nekaj desetletij! Slovenske organizacije, ustanove in časopisi, ki se zavedajo svoje narodne in moralne dolžnosti, bodo pritisnile na kongres, da čimprej odpre vrata Amerike vsem poštenim begun cem pred komunističnim terorjem. Pa tudi posamezni rojaki se lahko s pismom ali dopis nico obrnejo na svoje senatorje z željo, da podpirajo in volijo za McGrathovo predlogo. (Ena vrstica ali dve zadostujeta. Na primer: “I respectfully urge you to give your wholehearted support to the McGrath-Neely Displaced Persons Bill and help it see through.)
ministraciji, temveč je kriv. pomanjkljiv zakon za kontrolo o-pojnih pijač. Da so bili ti ljudje v pravem, najbolj dokazuje smrad, ki je udaril iž državnega departmenta za opojne pijače zadnje tedne Herbertove vlade. Hitro se je republikancem povrnilo blatenja Lauscheta in Lokarja! Kakor pravi stari pregovor: Kdor se zadnji smeje, se smeje najbolje.
naprtili odgovornost Lauschetu (in obenem s prstom kazali na
njegovega tajnika Johna Lokar-	rada vede-
ja). Poučeni ljudje so tedaj, .
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — Po begunskem pismu iz Koroške v A. D. dne 13. jan. posnemam, da je argentinski Peron prevejan človek. Njegov konzul v Avstriji je namreč (pripoveduje dopisnik) v dveh dneh v novembru izdal vize 789 slovenskim beguncem in obljubil, da jih bo dal še več. Obenem je napravil na begunce vtis “finega gospoda^ ki ne vidi v'beguncu zgolj delovno moč kakor Angleži in Kanadčani, ampak predvsem člove-
Lauschetov zakonodajni program, ki ga je predložil državni' postavodaji minuli teden dokazuje, da je naš novi governer napreden in socialno orientiran državnik. Ako se demokratska večina v obeh zbornicah zaveda svoje dolžnosti in odgovornosti tako dobro kot on, tedaj smemo pričakovati prihodnji dve leti progresivno, socialno usmerjeno zakonodajo in državno upra vo. Gov. Lausche je pokazal pravo pot.
Jaz se prav nič ne čudim, da so nekateri uslužbenci v državnih prodajalnah in skladiščih opojnih pijač podvrženi tisti slabosti, ki ji Turki pravijo bakšiš, čemur se čudim je to, da se sploh najde med njimi živa duša, ki ne zahteva takšne napitnine, kakršni pravi zakon podkupovanje; in pa da vsi skupaj naravnost ne kradejo! Njihove plače so namreč tako sramotno nizke — pod sto in petdeset dolarjev na mesec — da bi moral biti človek svetnik, pa bi ga še skušnjava premagala! In država dela sto in štirideset milijonov prometa na leto z opojno pijačo! če kakšna stvar v. Ohiju potrebuje korenite revizije, je to zakon za kontrolo o-pojnih pijač, vključivši plačilno lestvico uslužbencev.
Ko je Lausche odslužil svoj prvi termin pred dvemi leti, so republikanci dvignili mnogo prahu zaradi nerednosti pri izdajanju dovoljenj za točenje o-
ka” in ki obenem “ceni družin- -pojnih pijač, za kar so seveda
Titu mora iti res strašno slabo, da kliče na pomoč Lojzeta Adamiča! Meni se namreč močno dozdeva, da je namen Adamičevega obiska v starem kraju, da s pohvalnim opisovanjem Titovega “raja” dvigne moralo med ameriškimi titovci. “Pa močno injekcijo jim bo moral vbrizgniti,” meni sosed Miha, “kajti re^elPšo scagani da le kaj! Ongav Joža na primer, ki je še pred kratkim prisegal na Tituša in vsakemu skočil v lase, kdor se ni z njim strinjal, zdaj hodi okrog kot polito kuže in o Titu niti slišati noče več. Celo Wallacevo ime ne vpliva več nanj. Kako že pravijo tej boleznf-— moralni maček? Saj, maček pa takšen!”
Peter Kopriva.
“To so majhne podgane; ki
imajo namesto repka nekako o-melce,” ji pojasnim jaz.
“Uh,” je zajavkala Micka in vrgla vilice po miži. Pozabil sem, da se o podganah ne sme govoriti pri jedi. Dobro, da je bila že izgotovila.
Tedaj je .Mr. Sorto naglo poprijel, da bi vrgel pogovor o bolj čedni stvari. “Znali sem se jih varovati. Kadar sem odprl past in sem opazil, da kateri'ne misli napraviti še testamenta, sem ga nekoliko tesneje poprijel za grlo in stisnil. Včasih sem stopil do kakšne votle češnje ih močno dihnil v odprtino. Kat bi mignil, je firbec 'prignal polha k odprtini. Tedaj sem ga s palčko pritisnil ob deblo, snel kučmo z glave in ž njo prijel polha, da mi ne bi mogel do živega. “Jej, kakšna rihta so bili pollhi na žgancih!” se je pohvalil Mr. Sorto in odšel na svoje mesto k registru. •
“Joh, podgane ste lovili,” mi očita Micka in se na vso moč grdo drži. “Pa ravno pri jedi mi moraš to pripovedavati, grdoba!”
“Zakaj me pa ravno pri jedi vprašuješ, kakšni so,” ji očitam. “Ce bi ti pa na vprašanje ne odgovoril, bi pa spet ne bilo prav. Ne, saj niso bili taki kot podgane, bili so. . . ” “Šerap o tem, da bora nesla vsaj južino domov,” ukaže Micka in zleti kar pred menoj nazaj na ofic.
“Kako, da te ni počakala?” je radovedno vprašal Mr. Sorn.
“Polhe je šla lovit,” se zasmejem, ko sem poravnali račun.
“Ja, če ne bi tvoje kolone bral o polhih, pa bi čisto pozabil nanje,” je rekel Mr. Sorto.
“Zdaj bom prav nalašč še kaj pisal o njih, da se bo naša Micka navadila nanje. Skoda, da ji ne morem pokazati, kako luštna živalic a je polh. V foglovi bi ga zaipria kat kanarčka.” “Le še kaj napiši o polhih,” je vpi] za menoj Martin.
Vidite, saj res ne gre drugače, da bom. Za vse tiste, ki kdaj lovili polhe.

	
VrTT?;V#
DOMO’
ftlNŽ, JANUARY as; IMS
ft
K JlN ADSKA
Ameriška Domovina
; jnnHEBDHDD
if ttit'i n
NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov je:
MISS ANICA DOLENC . Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada
tm»iiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiwiininimmm;iiiim»iiHiiwiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii»»»i»
Pisrtio kanadski vladi glede novih slovenskih priseljencev
Prošli teden ste na tem mestu čitali v slovenščino prestavljeno pismo, ki ga je naslovil kanadski pomožni minister dela novim naseljencem, ki so dospeli iz begunskih taborišč.
Naše uredništvo je to priliko izrabilo ter pisalo g. ministru pismo, ki ga v slovenščino prestavljenega priobčujemo tukaj:
Hon..A. McNamara
Deputy Minister of Labor of Canada
Ottawa, Ontario, Canada
Vaše blagorodje:
Pisali ste iskreno osebno pismo delavcem iz begunskih taborišč. Pismo je bilo doposlano nam od naših slovenskih prijateljev v Kanadi s prošnjo, da ga prevedemo in ponatisnemo v našem časopisu tako, da bo vsak razumel, kaj ste mu hoteli povedati v pismu.
Pismo smo priobčili danes, 18. januarja v našem slovenskem dnevniku, Ameriški Domovini, ki izhaja v Clevelandu zadnjih 50 let. Nam se je zdelo Vaše pismo tako važno, pisano s takim gorkim čuvstvom do vaših novih naseljencev, da smo skušali položiti v prestavo isto iskrenost, kot ste jo izražali Vi napran) njim tako odprto.
morate", da so vsi slovenski begunci, ki ste
VSEM SLOVENSKIM EMIGRANTOM V KANADI
sporočamo, da je koledarje “Svobodne Slovenije,” katere so izdali slovenski emigranti v Argentini, še mogoče naročiti do 31. januarja t. 1. Ker je koledar zgodovinskega pomena za vse slovenske emigrante, naj ne bo nikogar, da bi ostal brez njega. Ob njem boste v besedi in številnih slikah obujali spomine na lepo domačo zemljo in nje mučence. Cena koledarja je s poštnino vred $2.50. Naročite ga še danes pri zastopstvu "Svobodne Slovenije,” 113 Nassau St., Toronto, Ontario.
nikamor ne pridete. Pa ki ste rekli, da ste na zares vlaku.
2.	Koliko časa bosta s bratom Janezkom še lovila prame?
Zdaj jih že pet did. Čudno, da nista lačna. Ne praima, vidva!
Prama se paseta in bosta še par dni lahko vzdržala. Za vaju se bojim. No, mogoče vama jlih bodo pomagali ujeti huzar-
ii.
3.	Rad bi zvedel, kako se napravi tisti zos po Mickinem receptu. Naša mama se je zelo potrudila, |pa ki je dobra kuharica, ga ni znala spackati. Tri rake ohladit, krožnike , sem ga pobasal, pa še nisem vriskal. Po Mickinem pa. že po treh žlicah.
4.	Ali bi hoteli naročiti Micki, da naj drugič, kadar bo zopet pekla ipurmana, ne vrže proč. Naj ga raje zapoka in poljše n!eni, da ga bom obral.
Pa če je še tako suh in betežen.
Mi bo zelo prav prišel, odkar nimam malce. Sicer pa: č e verjamete al’ pa ne.
5.	Ali mi boste hoteli pred-
li
taborišč zelo dobri katoličani in izraziti proti-komumsti. Naš časopis, Ameriška Domovina, je eden redkih slovenskih časopisov v Zed. državah, ki je vseskozi anti-komuni-stičen To je vzrok, da slovenski begunci stavijo toliko zaupanja v naš časopis, ki jim je poznan še izza časa njih bivanja v begunskih taboriščih, kamor so ga preje-
mahKer naši slovenski begunci ne razumejo (večina njih) drugega jezika kot slovenščino, je naravno, da si naročajo naš časopis, kakor hitro dospejo v Kanado. Tako imajo vsaj nekaj čtiva, ki ga razumejo, da jih vedri ob večerih in ob nedeljah. Da jim damo poguma v tuji deželi, smo jim dali na razpolago prostor v našem listu, kamor’ pišejo o svojem novem življenju v novi domovini.
Brati bi morali, g. minister, ta pisma! V njih pripovedujejo, kako toplo jih je sprejela vaša vlada, kako skrbite zanje, da so zadovoljni z zaposlitvijo, kolikor je mogoče v danih slučajih ,s hrano in z vsem in kako da so hvaležni kanadski vladi za vse, kar je storila zanje.
Enkrat na teden tiskamo v našem časopisu tudi eno ali dve strani v angleščini, da imajo tako priliko učiti se angleščine. Poslali smo jim berila in besednjake, katere so si zaželeli, ker se hočejo čim firej naučiti jeziika njih nove
domovine.	.»	,	.	, ....
Mi smo prepričani, Vaše blagorodjema ste dobili s
temi slovenskimi priseljenci ene najboljših, če ne najboljših ljudi, ki bodo dobri državljani Vaše dobre dežele. Vaši vladi ne bo nikoli žal, kar je storila zanje, da je dala beguncem priliko do novega življenja in svobode. Ker so novi v Vaši deželi in ker smo mi tako blizu njih, smo pripravljeni pomagati, kolikor je v naših močeh, da se ne bodo počutili osamljeni in dav bodo laži® Pozabili 11 a pre". stano trpljenje in — rojstne kraje. Mi jih poznamo, mi vemo, kaj so in kakšni so in kaj vse so morali prestati in tudi vemo, da so cvet slovenskega naroda.
Vaše blagorodje! Dovolite nam, da se ob tej priliki zahvalimo v imenu slovenskih beguncev, ki ste jim dovolili naselitev v Kanadi, za vse, kar ste storili zanje in kar boste še storili zanje. Bodite zagotovljeni, da vam bodo hvaležni.
Dovolite nam, Vaše blagorodje, da Vam nudimo naš časopis kot posredovalca, potom katerega lahko dosežete skoro vse naše naseljence v Kanadi. Radi bomo priobčili vse, kar nam boste poslali.
V posebnem zavitku Vamam pošiljamo tudi Ameriško Domovino od 18. januarja, v kateri je tiskano v prevodu Vaše pismo.
Sprejmite naše vdanostne pozdrave s spoštovanjem
/	JAMES DEBEVEC, urednik, ,1. r.
-O
MMkkO’^darbomprm1 znal, kaikšna da je/Ne vem, a
vem, a
mi kar zdi1, da. nosi hlače. Take Micke v hlačah so navadno tako klepetave. Robidov-čeva Mica bi rekla: O, to je ena fefla. Seveda, jaz pa ne mislim tako. Meni je zelo všeč. Vsaj na »liki je zelo lustkana in jo zelo lajkam. Pa ni treba naši mami tega zblebetati, saj vesite, kako je.
Sicer naj pa le še kaj pove in Vi še dolgo (potujte, saj je tako prijetno to brati in vsak večer se pošteno nasmejemo.
Malvern, Ont. — Oprostite, Ini? Zgleda, da ste prestopili bom stavil najprej nekaj sve- na vlak, ki pelje nazaj na Me-tovno važnih vprašanj, na ka- nišijo. če ste pa še na pravi tera pa ne zahtevam nobenega'poti, nam pa povejte, ali je bil odgovora-od našega urednika, pri tistem vlaku spredaj pripet
« Ali	__Diwvi’Jnftlo ali Sin Va Vf>H VOtzMl
l.^AlLseže’vozite p"roti Regi-'polž, ali so ga vedi vozili, ker kmalu tu. za eno spttalisko pro-
cesijo. Tam smo s« zelo ra«U udeleževali takih in enakih verskih pri redd i te v. Pa jih tu ne smemo pozabiti. 0, le uživajmo te božje darove, ki nam jih Kanada v obilni meri ponuja. A prevelč materialisti ne smemo postati. Vedn/o bodimo hvaležni Njemu, ki je glavni naš Dobavitelj!
Tu me je spomin potegnil nazaj na prvi begunski božič v Pegeru. Ravno na sveti večer seta prejel preko Rima nekaj denarja, ki mi ga je poslal brat in prvo ipdsainje od njega po vojski. Zelo smo bili veseli. A žal, denar je bil v nemških markah. Madke so pa ravno prejšnji teden (zamenjali v šilinge. Pa amo bili spet — na dilci. Nikjer jih nisem mogel oddati. Kako radi bi si za praznike 'privoščili kaj, zraven trate ruške župe, katero smo dobivali v kuhinji, pa za marke nisem mogel nič kupiti. Pozneje sem jih oddal nekemu Hrvatu po 40-100 vrednosti. To ipot sem tudi kupil ravno od tistega Hrvata 2 kg. (okrog 4 funte) moke, za katero sem plačal 70 šilingov. Takrat je bil 'uradni tečaj 8 šilingov za en dolar. Torej sem plačal za funt moke približno 2 dolarja 20 centov. Ker je bilo to ravno pred sv. Tremi Kralji, je mama spekla iz te moke porptnik. V kuhinjo ga je dala speč. Ko je bil pečen, ga je prinesla domov, zavila v cunjo, ter ga.djala na okno ba-Cez par minut ga ni bilo več. Ukradel ga je tisti Rus iz 12 barake, katerega je žena dvakrat na dan načefedra-la. O, kako žalovanje je bilo takrat v družini. Ako bi takrat vedela za našo nesrečo Hajdinja-kova gospa iz Toronta, pa bi nam gotovo poslala par štruc kanadskega kruha.
Zemlja je prilično rodovitda, le. pomaranč in limon ne dobil tam, čeprav jo znajo Ribničani obdelavati kot malo kje drugje. Toda vse to še ne zadostuje. Prebivalstvo v dolini stalno narašča. (Nekateri hudomušni jeziki trdijo, da je vseh Ribničanov nič manj in nič več kot sedem milijonov, kar pa najbrž ne bo držalo.) Središče dežele je trg Ribnica, okoli katere so raztresene po dolini vasi kot so na “lončarski” strani: Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavi -ce, Lipovec, Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica in Blate; na gornji “rešetarski” strani pa najdemo vasi: Gorenja vas, Breg, Dolenje laze, Žlebič, Slatnik, Sušje, Jurjeviča, Kot, Dane, Sajevec in Zadolje.
Ribničanje se ponašajo tudi s svojimi številnimi cerkvicami (12 po številu), ki so podružnice dekanijske cerkve sv. Štefana
Ribnici. Med njimi je tudi znana Marijina cerkev pri Novi Štifti, kamor prihajajo vsako leto pobožni romarji od blizu in daleč.
Dolina je zvezana z zunanjim svetom po lokalni železnici Ljub-Ijana-Rrbnica-Kočevje. V starih časih te še ni bilo, zato pa so naši predniki vozili Ie3, živino in razne poljske pridelke prav v Trst db morja. Zadnje čase teh težav ni. železnica je tako rekoč doma, po kateri pošiljajo Ribni-
čanje tes .in. njegove izdelke v grntS^lSlaT zun£ije!
rhjši: mama dobrotnica, ter njeni družini se na tem mestu prav toplo zahvalim v imenu vseh Slo-
živi, mama dobrotnica in On naj Vam bo obilen plačnik.
Ne smem pa pozabiti tudi nje-hčerke Regine ozir družine iz Pikeringa, ki tako lepo skrbi za naš dušni blagor. Kako, vam bom pa kdaj drugič povedal. Hvala Vam! Pozdravljeni!
Lojze.
♦ ♦ ♦
Schuth, Ont. — Oprostite, da spet nadlegujem! Tokrat
vas
Prazniki! Prav lleipo smo jih preživeli. Ravno za praznike smo dobili slovenskega duhov-ika, g. dir. Kolariča. Prav prijetno »mo se na sv. večer zabavali v njegovi družbi v Torontu. Ob enajstih nas je peljal v cerkev, kjer smo opravili spoved. Med mašo smo slišali tudi njegovo lepo pridigo.
O veri, upanju ki ljubezni nam je govoril. “Ljubezen pa je največja”. Zapomnimo si to. Vse pozabimo in ljubimo. Vsem, vse odpustimo, ipa skupaj dr žimo, da bomo kaj pomenili v svetu. Majhni smo. če bomo pa znali ljubiti se in skupaj držati, bomo veliki postali.
Pa tole bi' rad' vsem Slovencem položil na sree. Gospod Kolarič je radi nas tukaj. Na nas je, ali ostane ali ne. Naša dolžnošt je, da ga vzdržimo.
Mnlogo bo moral potovati. Saj smo raztreseni po vsej Kanadi.
In nekaj časa bo še tako. Ako ne bo imel sredstev, ne bo zmogel. Tu ni stari kraj. Tukaj mora ljudstvo samo vzdrževati svojega duhovnika. To ni žko. Le dobre volje je treba, pa gre. 'Saj nas je že kar prš-	.
cej tukaj in vsak malo, pa bo pn šlo.
Če bi radi vedeli, koliko nas je, naj povem, da je do- 25. dec. bilo iz Avstrije in Nemčije 655 ljudi. Pa še od drugod: nekaj j; Pa prejšnji, stari. Pa nekaj jih je na poti. Pa v Spital-lu jih spet nabirajo. O, nas bo
sem se namenil napisati nekaj veselih in žalostnih spominov naših Ribničanov, katerih ime pride tudi nemalokrat tudi v “cajtenge.” Ker naš je precejšen del tudi tukaj v Kanadi in Ameriki na splošno, ne bo napačno, če Ribničane in njih deželo malo pobližje spoznamo.
Mislim, dragi bralec, da si že
prav gotovo karkoli slišal o Rib- dolžni, tudi oni so znali temu
svet! Le lončarji'niso mogli dobro izkoristiti te “železne kače,” zato — najbrže še danes — vozijo svoje lončene izdelke na trg s konjsko vprego.
življenje Ribničanov ni bilo prav lahko, že od mladih nog so učili stari mladino privajatj k delu v izdelovanju lesenih in lončenih izdelkov. To so največ
Gospej Hajdinjakov!, režimo izdelovali v zimskem času, ko zu-
naj ni bik) nobenega dela na kmetijah. Nato pa so hodili okrog po svetu in ponujali svojo
ar na* ie bilo deležnih robo: nekateri z vozovi, večino-gostoljubja Bog Vas ma Pa 3 kN*«jamf tik rami. Ur-f,
V Libijski puščavi
ROMAN
Belmont je udobno in košato biti, gospod Stephens, da nare-
sedel na drobnem 'belem oslu in mahal s klobukom svoji ženi, ki je stala ob pregraji “Kleopatre”. Cochrane je sedel ravno kakor h kolu privezan, roko je držal nizko, glavo po koncu, pete navzdol — prav po vojaško. Za njim je prihajal malomarni diplomat, prežimo in s povešenimi očmi, kot bi puščava ne bila vredna, da jo pogleda.
In za temi “izšolanimi” jezdeci se je poganjal trop začetnikov preko obrežnih skal in gramoza, v najrazličnejših oblikah strahu in groze in obupa. In zg vsakim jezdecem je tekal zagorel, bosopet pobalin-gonjač in vpil na vse pretege in tolkel ubogo žival po hrbtu, po nogah, kamor je priletelo, in jo priganjal k še hitrejši naglici.
Spodaj ob bregu pa je ležala Kleopatra” v svežem jutranjem blesku in beli žepni robec gospe Belmontove je mahal zadnje pozdrave izletnikom, izginjajočim za valovitimi peščenimi griči libijske puščave, in široki Nil je tiho in sanjavo valil svoje rjave valova in dolgih vijugah po dolini navzdol, — tja kjer so se v megleni dalja-
skrajne utrdbe Wadi Ilalfe, angleške obmejne postojanke —.
“Ah, — kako krasno!” je vzklikala živahna Sadie ko je njen osliček ubral nekoliko mirnejše korake. “Povejte, ali ni to prelepo —? Moj 'osliček drobi tako srčkano svoje korake, da je prav zares užitek, sedeti na njem! In moje sedlo je imenitno 1 — ali ste že videli ke-daj tako lepe naveske in okraske, kakor jih ima moj osliček krog vratu —? Ne smete poza-
dite izvleček VZ oslička! — Ali ni to pravilna uradna angleščina—?”
Stephens je pogledal v mladostno mični živahni obraz, ki je tako šegavo in poredno zrl vanj izpod drobnega koketnega slamnika, in želel.si je, da bi jej mogel odgovoriti in jej povedati z njenimi lastnimi živahnimi besedami, kako lepa je in dražestna. Pa plah človek je bil in bal »e je bolj ko vsega drugega na svetu, da bi se osmešil pred njo ali pa jo razžalil in s tem uničil prijateljstvo, ki ju je vezalo.
Le skromen smehljaj je izražal njegova čuvstva.
“Zdi se, da ste, zelo srečni!” je dejal.
(Dalja prihodnjič)
DELO DOBIJO
Prodajalka se sprejme
Sprejme seizvežbana prodajalka, ki bi stopila v stik s slovenskimi gospodinjami direktno ali potom organizacij. Es-tabliran izdelovalec v Clevelandu od 1922. Polna zaloga, se naglo prodaja, hišne potrebščine. Stalna (zaposlitev. Visoka provizija in bonus. — D’Marian Co., 5511 Euclid Ave.
(17)
MALI OGLASI
Lep prilika
V Collinwoodu je naprodaj grocerija in mesnica, dobro situirana v dobrem okolišu. Zelo lepa oprema in velika zaloga. Dela, izvrsten prpmet. Zadej je stanovanje 4 sob, garaža, in skladišče. Najemnina je nizka. Zelo lepa prilika za pravega človeka.
Leta 1942 »o pesta« LaM tmb So »fr
ban pravi v svoji pesmi: “Potem smo šli po svajt — pozimi in polajt, pa ne samu možje, kar lajze inu gre!”
Največ so hodili po raznih krajih Jugoslavije, v Avstrijo in deloma tudi v Italijo. Mnogi so odšli za vedno in si v raznih deželah sveta ustanovili svoj novi dom; saj za vse itak ni bilo prostora doma! Lepe denarce so s tem zdomanjem zaslužili. Seveda pa tudi marsikaj veselega in tudi žalostnega doživeli. In ni čudno, če znajo in vedo marsikaj povedati o svojih doživljajih, da pozabiš še usta zapreti.
Bili so Ribničanje pridni in pošteni ljudje da malo takih, toda kljub temu so se našli ljudje, ki so si na račun Ribničanov marsikakšno privoščili! Jasno, da jim Ribničanje niso ostali
bolj kruti, za vsak korak je bilo
treba dovoljenja brez katerega kmetje niti na svoje polje niso smeli ali mogli. Nobena prošnja ni nič pomagala, vse zaman. Pa tudi še vse to jim ni bilo zadosti. V vročih julijskih dneh, ko so gorele va3i po dolini, so med črnim dimom in besnim streljanjem lovili marljive Ribničane po vaseh in jih gonili pod močno stražo v zapore kot nekakšne vojne ujetnike in talce ... Od tu pa se je njihova pot nadaljevala dalje v internacijo: Rab, otok Jadranskem morju, kjer so morali preživljati strašne dneve za bodečo žico v senci mitraljezov med življenjem in smrtjo... Tudi po drugih taboriščih Itali-
Za zabavo!
Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. naznanja, da bo imelo pri-je< (Padova, Gonars, Renicci) ni reditev v sredo zvečer 26. janu-
bilo boljše; to so mučilnice, ki bi arja ob 8:30 v dvorani pod cer-
ničanih in njihovem življenju v starem kraju.
“Sem Rib’ncan Urban, po cajlm svajt znan ; prav bistre sm glavje in žlice imam novje .
Tako nekako bi pričel z odgovorom Urban, če bi ga vprašali, odkod je doma. če se peljeva z lončarskim vozom — recimo iz Ljubljane — bi prišla v približno osmih urah v središče “sve-
,primerno odgovoriti in marsikateri “viemohar” nepoboljšljivec je moral oditi s precejšnjo množino krvi v prvem nadstropju. O, Ribničanje znajo in vedo prav dobro še danes, kako se požene kri v glavo tistim nepobojlšljiv-cem, ki si privoščijo take 'neče: dne zabave.
Da, tako je šlo življenje Ribničanov naprej. Prišli pa so tu di časi, v katerih so premišljali
svojo žalostno usodo! — Komaj napadu je bila poškodovana tudi
No, pa tako velika ta republika pa tudi ni, kot bi si kdo mislil; komaj kakšnih 15 km, če bi jo zmerili po dolžini. Dolini obdajata s severovzhoda Mala (900 m) in z jugovzhoda Velika gora (1,200 m). Na severozahodni strani zapirajo dolino Slemena, na jugovzhodni pa že kočevski'
Po dolini' tečeta reki Bistrica, .ki' izvira pod Senčarjem v So-draški kotlini in Ribnica, ki iz-
vira podi Veli, goro. Obe kmalu mak) zaprta. Rešetarji so ostali
ponikneta in izgineta pod zem
malo zacelile rane, katere
tovnoznane Ribniške republike”! je zapustila prva svetovna voj
na (1914-18), se je s hitrimi koraki približevala druga in mnogo hujša. Čez mejo iz Italije so se vsipali v deželo oddelki italijanske fašistične vojske Notranjski, Dolenjski (Suhikra-i jini) in zasedli v kratkem času
Ribniška dolinale bila polna fašističnih krvosesov, že takoj prvo leto so pričeli gospodariti kot bi bilo vse njihovo. Pot Ribničanov v svet, je bila s tem kratko-
Idoma in niso imeli pravega za-
marljivi Ribničani postavili ob njih dokaj mlinov in žag.
Ijo. Kljub, temu, da reki nista Sshižka. Les je sicer še odhajal, bogati na množini vode, so siftode. pozneje pa je bila vsa lesna
ta 21
in 4 sobe, vse jako čisto, 3 garaže, lep lot, zgorej donaša $60 mesečno, spodaj ni omejena najemnina. Za hitro prodajo je cena znižana na $11,500.
John Knific
820 E. 185. St.
IV 7540 ali KE 0288
(Jan. 25, 26, 28)
Hiša naprodaj
Na 741 E. 70. St. zadnja hiša proti jezeru, je naprodaj. Kupec si jo lahko ogleda; cena je primerna. Za informacije pokličite EX 5189.	(18)
znale povedati marsikaj — kako ;e umiral slovenski narod pod fašizmom!
Domovi so se praznili. Družine so bile razbite; dair na dan so ognjeni zublji uničevali premoženje Ribničanov in njih prijazne hišice so dobile žalostno lice. Bombardiranih je bilo več vasi. Lefa 1943 so zamenjali Lahe po njihovi kapitulaciji Nemci. Tudi sedaj ni bilo boljše. Ribnica sama je bila kar petkrat bombardirana. V zadnjem
kvijo sv. Vida. Zabava bo s pokrivanjem številk, članstvo in drugo občinstvo je vljudno vabljeno, da poseti to prireditev.
(18)
(48 m visoka) dvostolpna cerkev in je deloma tudi pogorela.
Ob koncu vojne 30 se znašli Ribničani tako rekoč v pepelu in razvalinah. Požgane so bile šole, grad, tovarna opeke, vojaške kasarne, kolodvor in nič koliko hiš in drugih gospodarskih poslopij. Prav tako sta bili uniče-
Ne zamudite!
Na naši razprodaji dobite te skrajno nizke cene:
Obleke po $1 Bluze po $1 Suknje po $9.95 Moške nogavice 12c
Vse znižano za najmanj 16% pa do 80%.
Eagle znamke dajemo in zamenjamo. Razprodaja bo do sobote 29. jan.
Anzlovar’s Dept. Store
6214 St. Clair Ave.
EN 8042.
precejšen del slovenske zemlje, ni postaji Lipovec in Žlebič;
industrija
ivojne.
zastoju do
mostove je doletela ista usoda. Škoda, ki je povzročena v zadnji vojni v Ribniški dolini se skoro popisati ne da!
Ljudstvo joka. za svojimi dragimi, ki so morali umreti i}«ma in v tujini. Čas pa teče, da zaceli boleče rane Ribničanov po prestanih grozotah — že drugič konca|v 20. stoletju.
Ivan Cvar.
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj poaebnega proti revmatizma. Vprašajte nas.
Mandel Drug 16708 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Znamke!
Jugoslovanske znamke
prodaja	j
August Kollander	!
6419 St Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x£
	

iPPP"1"1' -


§-; •
AUBRISKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1949

Kmalu se je odpravil na velesejem. Kar ostrmel je ob pogledu na obsežno sejmišče. Glu-sil ga je trušč, vpitje, od povsod so se razlegala godala in piskala, mimo vsega pa ta neizmerna množica ljudstva. Da, zdaj verjame, kar je bral v časopisnih oznanilih. Ej, če bi bil Jer-nač tu, no, ta bi gledal!
Vida je zaneslo najprej tja, kjer je bilo najmanj zijal, a največ prostora: k razstavi poljedelskih strojev. Tu si je temeljito ogledal mlatilnice, kosilnice, jeklene pluge, okopalne pluge in drugo poljedelsko orodje, kakršnega niti poznal ni. Posvetoval se je s strokovnjaki, z zastopniki se pogajal za ceno. Vzel si preglednice, cenike in naslove, o vsem nadaljnjem pa bodo sklepali doma na Kresinju.
Nato si je ogledal plemensko živino: žrebce, kobile, bike, vole, krave. Same lepe živali; Vid se kar ne more ločiti od tu. Zopet se spomni Jernača. Kaj bi dal, da bi se znašel tu in videl vse to na lastne oči.
(Ob zulnanjjih paviljonih je srečal Vid znan obraz. Dvakrat, trikrat sta se spogledala, preden sta se nasmehnila. Da, prava sta, prava: Julka in Vid. Z glasnim vzklikam si stisneta roko, tako da Julkin mož zraven kar ostrmi. Joj, toliko let se nista videla Julka in Vid; naj mož le malo potrpi! Sicer pa mu Julka brž predstavi Poljančevega Vida s Kresinja. Moža to ime in ta oseba kaj malo zanima, zato ai u» Pa gospa Julka s tem večjo vnemo ogleduje. Kako mu gre? — Nu, prav dobro, po sejmih hodi, kakor vidi. A kako gre njej ? — No, ne more se pritoževati. Z možem živita v tistem in tistem trgu na deželi, vendar se še zmeraj rada spominja Kresinja. Je še vedno živahna, a se ji le pozna, da je omožena in da je precej let poteklo, odkar je ni videl. Julka bi tako rada še kaj govorila, a mož jo priganja naprej ; semenj je velik, do večera si vsega niti ogledala ne bosta. Torej žbogom, morda
še kaj srečamo.
Vid se zagleda v nek majhen paviljon; gleda napis in prodajalca ter vpraša slednjič, po čem je pasta za čevljfe. Prodajalec mu kratko odvrne:
“Na drobno ne prodajamo, samo na debelo. Ste trgovec, gospod?’’
Vid ga gleda: “No, mar se nič več ne poznava?’’
Prodajalec malomarno: “Hm, od kod neki?”	•
“Iz šole, ne?”
“Da, da, glej ga no! Kako se že pišeš?”
“Poljanec.”
“Da, da, Poljanec. Se morda zanimaš za pasto? Si trgovec? Vid, prijateljsko se lahko zaneseš, da je prvovrstno blago in najcenejše. Kje imaš trgovino?”
“Kako, ali nisi naprej študiral?”
“Ne bodi no siten. -Saj šola nič ne nese, veš, prijatelj, pasta nese, pasta. Koliko zabojev je izvoliš?1 Je brez konkurence, veš.”
“Kaj mi bo to, saj nisem trgovec.”
“Nisi? Veš, prijatelj, čas je zlato, a jaz ne utegnem obujati starih spominov na šolo in na tiste plesnive profesorje. Pridi drugič.” (Nato se obrne proč ter kliče mimo idočim: “Izvolite, gospoda, pasta brez konkurence.’’
Vid se ustavi pri naslednjem paviljonu, kjer prodajajo likerje in žganje na debelo. Prodajalec mu natoči Šilce likerja, rekoč: “Izvolite, gospod, je pristno, domače. Ne stane nič, sama pokusite, da se prepričate o pristnosti mojega blaga.” (Vid pije.) “Čakajte, še slivovko pokusite, nebeška pijača, vam rečem, vse grehe vam posmodi, hehehe. Kar izpijte, nič ne sta-Ako ste trgovec, si morate
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika
15800 Waterloo Rd_IV 3200
JOHN ZUIICH
INSURANCE AGENCY
FRANCIS ZUUCH, »gent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18116 NEFP ROAD
MTVOU KT snouoh
Vitamins?
»•■rt M trni leek year bM ps da I pa M la « M* yw la mšb *• |M«a>rtL
na vsak način nabaviti moje znamke; dobavljam seveda tudi hotelirjem, krčmarjem in vsem tistim, ki prodajajo to izvrstno zdravilo proti malim grdhkom, hehehe.”
“Že prav, a midva se vendar še poznava, ne?”
Prodajalec ga natančneje pogleda: “Glej ga hudiča! Poljanec! Oprosti, prijatelj, popolnoma sem te že zgrešil. Ha, kje so časi! Na, ga 'boš še eno merico? Če si interesent, napraviva kupčijo. Imam lasten izdelek, več, konkuriram, da 'je kaj. Samo izvoli, prijatelj.” “Kako pa, da si se lotil tega?”
“Prav preprosto: ker nabolj nse. PrijaJtelj, zapomni si: žganje je zlato, šola pa zguba. Čim dlje študiraš, tem manj kredita imaš. Daj, napraviva kupčijo!”
“Kaj čem? Nisem trgovec ne gostilničar.”
“Nec? Potem le izpij, prija-1 telj, se še drugič kaj pogovoriva. Oprosti, sem zelo zapo-l slen.” Brž ga odslovi.	1
Vid je šel svojo pot. Kakor val ga je zanesla množica v notranje paviljone. Tu se je .začela prava gneča, tako da se je Vid le polagoma gnetel skozi in si mogel le bežno ogledati razstavljeno blago, ki se mu je zdelo zelo pestro in zanimivo. Pogled mu je obvisel na napi-
su: “čelustra, družba za izvoz' lesa, živine in poljskih pridelkov.” Vzbudilo mu je neke spomine, fato se je ustavil, j Sredi paviljjono je sedel lepo rejen in gladko'brit gospod in je nekaj pisal na beležnici. V j kotu je sedela pri majhni mizici lepa, vitka dama in brala neko knjigo. Bred njo na mizi- j ci je stala vaza s cvetjem. Vid gleda, gleda, dokler se oni ne ozre in ne vpraša: “Želite, gospod ?’’
Vid vpraša bolj tiho: “Niste vi gospod ČeluStra?”
"Da, tako je,” reče oni, vstane in se približa. “Izvolite, gospod? Imate živino, les? Tu sklepamo kupčije samo na debelo.”
Vid se zasmeje: “Glej ga, glej, klemana Čelustra! Saj sem slišal, da si postal velika živina.”
“Kako? Glej hudirja, saj te niti pozna! nisem! Čaikaj, kdo si že? Poljanec, da, Poljanec! V šoli sva oba hkrati cepnila, še dobro vem.” (Dama v kotu odloži knjigo in pozorno ogleduje Vida.) “Glej, Milena, tu je prišel nekdo, ki se še iiz šolskih let poznamo.” (Milena pristopi, Čelustra ju predstavi:) “Glej, tu gospod Poljanec, tu pa moja žena.”
Vid se zdrzne: “Klanjam se, gospa!’’
Milena mu ponudi roko, nekoliko je razburjena: “Me veseli.”
“Kje pa živiš,/ Poljanec, da te nikoli ne vidimo?” vpraša Čelustra.
“Doma, na Kresinju.”
“A, na gruntu,” pripomni Čelustra. “Prav imaš. Če imaš kaj lesa ali živine, napravimo lahko sijajno kupčijo. Kako pa kaj letina kaže. Ako kaj prida pridelaš, jaz ti odkupim vse. Saj veš, dobrega prijatelja ne bom opeharil. Sicer mi tudi treba ni, moja tvrdka je danes na trdnem, z lahkoto prenese tudi sedem suhih let, hehehe. No, le oglasi se Še kaj, ali pa se drevi dobimo na veseličnem.” Nato se obrne k strankam, ki čakajo ob paviljonu.
Vid vpraša Mileno bolj tiho: “No, gospa Milena, se še kaj. poznava?”
“Da, še se spominjam, kako ste prihajali k mojemu bratu.” “In Čelustra je tudi prihajal, ne?”
“Ah!” vzdihne ona in se za trenutek zamisli. Potem vpraša: “Ostanete dalje časa tu, gospod Poljanec?”
“Dan, dva, kakor bo pač naneslo.” Ne more se več premagovati, kakor brez uma ji šepne: “Ah, Milena, davna moja simpatija, v kako lepoto ste se razvili!
WM. J. KENNICK—INCOME TAX
6219 GLASS AVE., ZADAJ
Uradne ure: Od 3 popoldne do 9 zvečer Ako želite priti ob kakšni drugi uri, pokličite telefo-nično EN 6499.
Urad bo odprt samo ta teden, oziroma od 24. januarja do 31. januarja.
Urad se odpre zopet 10. marca 1949.
-AND IBS WORST E YETTO COM —io najhajše ide pride
Ustanovljena 30. maja
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
1938
Clevelandu,
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN. 1 Casini duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 6019 Glass Ave.
Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. «2 St.
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21481 Naumann Ave.
I.	podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tainik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, «727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St.
II.	nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave.
III.	nadzornik: MICHAEL ANZLIN, 712 E. 156 St.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.	,	/
i{
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNI- ,* KA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora vi tem slučaju sem plačati stroške prevoza^od Reke do svojega bivališča.
2)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00
V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količinb proteina, najmanj 1
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard iketov, vprašajte za cenik in naro&lne liste (Order Forms).
m\mm*'
Triletni Jan Oneta iz Nags Head, N. C., se zanima za vse igrače, ki so za takega “velikega" moža, ampak, Icadur pa greda domači ribarit, tedaj ga pa nihče ne udrži doma. Na sliki ga vidimo, ko si pripravja vado za svoj trnek.
Povodne smučarke. — Povodno smučanje je jako popularen spori med dijaki in dijakinjami Florida Southern kolegija v Lakeland. V šestih mesecih treninge postanejo dekleta skoro profesionalne povodne smučarke. Gornja slikdnam kaže skupino deklet, ki se odlikujejo v tem športu na omenjenem kolegiju.
T,G. whiskers
UTiaui ofSUiiS
PO OBEH CENAH POŠLJEMO TSTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.”
URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt.
D0BR0V0UNI ODBOR
245 West 18th Street # New York 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4—9016
Lrm/mjirLrLrLrirL rm_rijTrmjTn JTimrurnjin
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR tem KSKJ po 4% obresli nečlanom po 5% obresli na zemljica in posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pilite na:
GLAVNI URAD K. J. K. JIDNOTt
361-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS uuuu uxrmnjTJTJTjxonjijmnjTjmriJTjvjTi Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina"
I