kOfl PoStnfna plačana ▼ jfofonm. Leto XmM štev. 253 Up>---ivništvo: Lmtinana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Šelenburgova uL 8. — TeL 3492 tn 2492. Poaružmca Maribor: Aleksandrova cesta St. 13. — Telefon ftt. 2455. Poaruznica Celje: Kocenova ulica 8t_ 2. — Teleton St. 190. Računi pri poŠt. čete. ta vodih: LJubljana St. 11.842. Praga člfllo 78.180, Wlen 105 241. .... kr&t* ——■■■ LJubljana, sobota 19. oktobra I93J Cena * Din Naročnina tuun uiucuit um ^__ ca inozemstvo Din 40__s Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon flt. 3122, 3123, 8124, 3125 ln 3126 Maribor, AeRsandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ui s rel St. 1»0. Rokopisi se ne vraeajo. — Oglasi pc tarlfu. Zanimiv incident v francoski zbornici Pričetek zunanjepolitične debate v francoski poslanski zbornici — Herriot v obrambi časti poljskega in rusnunskega naroda . ri.z'_-8- oktobra. Velika zuna- I guje junaštvu svojih sinov. Tudi ne gre, nje-pohticna debata v zbornici, prva da internaHnnnli-zp.m »ali namri^ po več mesecih, se je danes pričela ob precejšnjem zanimanju občinstva z interpelacijami o razoroži veni konferenci. Najprej .ie neodvisni komunist Chassigne izrazil svoje obžalovanje, da francoska vlada in francosko časopisje nista ugodno sprejela razorožitvenega načrta predsednika Hoovra. Chassigne je vprašal ministrskega predsednika in vojnega ministra, ali hoče Francija nadaljevati svojo staro politiko, ki obstoji v tem. da zafiteva zase vsa vojna sredstva, na drugi strani pa zahteva. naj se drugi razorožijo. Varnost Francije z zavezniki, za katere je Francija ietno izdajala milijarde, ne bo zagotovljena. Ko se .ie Chassigne pri tej priliki silno žaljivo izrazil o poljskem in rumun-skem narodu, je izzval ogorčene proteste df-^nice. Ministrski predsednik Herriot se ie takoj oglasil k besedi in med pritrjevanjem cele zbornice s krepkim poudarkom iziavil »Rumuni.ia si je s silnim naporom priborila svojo neodvisnost, ki jo dol- da^ internacionalizem žali narode, kakršen .ie poljski, tip mučeniškega naroda, k a |ti Poljska je bila trikrat žrtev najbrezobzirnejišega imperializma. Francija si šteje v čast. da ie sprejela pofrske sinove pod svojo zaščito. Priporočam vam. da se zgledujete po nekdanjih demokratih, ki so uvedli z občudovanjem herojske poljske obrambe pravcato tradicijo za vse Francoze, zlasti pa za republikance.« Naslednji govornik, vodja socialistov Leon Blum je obrazložil- najprej svojo iz več člankov »Populaira« znano tezo. Izjavil je. da priznava načelno enakopravnost Nemčije, ker ne gre, da bi bila kaka država ali državna skupina za večno prisiljena živeti v podrejenosti. V mirovni pogodbi sami je za to določena meja. nam rtv: obveznost, da se moraio zmagovalci razorožiti. Popolna enakopravnost pa se more izvesti le s splošno razorožitvijo. Izpolnitev v ver s aii leski mirovni pogodbi dane razorožitvene obljube je edino sredstvo, da se reši razorožitveno vprašanje. UREDITEV NAŠIH TRGOVINSKIH ODNOŠAJEV Z ITALIJO Varaa pojasnila o klirinškem sporazumu z Italijo in o njegovih posledican za nas izvoz v Italijo - Bojazen zaradi morebitnega poslabšanja položaja ni utemeljena avisovi uspehi v Sporazum med Anglijo in Zedinjenlmi državami glede razorožitve na morju — Daviš odpotoval v Francijo London, 28. oktobra, r. Razgovori, ki so se zadnje dni vršili v Londonu in Chequer-su med Macdonaldom in ameriškim pooblaščencem na razorožitveni konferenci, Normanom Davisom, so bili snoči zaključeni. Davi je Norman Daviš odpotoval v Pariz kjer bo ime! sestanek s Herriotom. nakar se v me v Ženevo. V londonskh diplomatskih in angie5k'h vladnih krogih pripisujejo tem konferencam največjo važnost Kakor se zatrjuje, je bil glavna predmet razgovorov vprašanie razorožit\e v zvezi z znanim načrtom ameriškega predsednika Hoovra o omejitvi in znižanju oborožitve Prva naloga Normana DaVsa je bila. najti primeren kompromis ker imata ameriška in angleška vlada precej različno naziran.ie glede metod, ki naj bi se uporabile za dosego znižanja pomorske oborožitve. Namen teh razgovorov »e bil. spraviti načelo kvantitativne razorožitve, ki jio ie na glas H Ho- j over v svojem predlogu, v sklad s stališčem angleške vladeki se je izjavila za načelo kvalitativne razorožitve. Pri razgovorih je bilo treba upoštevati tud- londonski sporazum o omejitvi pomorskega oboroževanja, k.i je bil leta 1930 sklenjen med Anglijo. Z edini eni mi državami in Japonsko, in na katerega bi mogl' naknadno pristati tudi Francija in Italija. Cim bi se ta sporazum tako razširil na vse glavne pomorske velesile, bi predstavljal glavno osnovo, na kateri bi bilo mogoče urediiti ne samo razmerje vojnih mornaric petih pomorskih velesil, marveč b' se lahko dosegla tudj splošna pomorska razorožitev. Ker pa v pomorskem vprašanju med Italijo in Francijo dosedai ni bi3o mogoče doseči sporazuma, bo to vprašanje sedaj znova pr šlo na dnevni red. V londonskih krogih računajo, da se bodo pogajanja med Rlnrom in Parizom pričela že v najkrajšem času, in da bo sedaj, ko je podana osnova že v sporazumu med Anglijo in Ameriko, mogoče najti kompromis tudi med Francijo in Italijo. Upanje je tem večje, ker ie italijanska vlada med tem zelo revidirala svoie stališče in opustila svojo zah cij o v po g] V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da 5e dosežen med ameriško in angieško vlado sporazum glede Hoovrovega načrta za znižanje oboroževanja, v kolikor se nanaša na pomorsko razorožitev. Niti London, niti Washin.gt.on pa ne želita postaviti razorožitvene konference pred izvršeno dejstvo, marveč bosta obe vladi delali na to, da se vprašanje znižanja pomorske oborožitve reši sporazumno med vsemi prizadetimi pomorskimi velesilami. O an-erlešSco - ameriškem sporazumu bod-o Francija, ftaHja in Japonska uradno obveščene. Cim bo med vsemi velesilami dosežen sporazum, pa bo sporazum predilo-žen razorožitveni kmoferencL Angleško -amerišfcj sporazum naj bi tvoril nekako izpopolnitev francoskega načrta o razorožitvi na kopnem. Norman Daviš je pristal tudi na sodelovanje Amerike na konferenci velesili, ki p-.i bi se vršila meseca novembra. Kraj konference še ni doliočen. Daviš bo podprl tudi Macdonaklovo prizadevanje. da se Nemčija zopet pritegne k aktivnemu sodelovanju na razorožitvam konferenci. V diplomatskih krogih so oostali spričo takega razvoja diplomatskih pogajanj zelo optimistični in sodijo, da je vsaj delno za-siguran usneh razorožitvene konference. Odhod Davisa v Pariz London, 28. oktobra. AA. Norman Daviš je davi ob 11. odipotoval iz Londona. Pred odhodom je dal novinarjem naslednjo iz-•avo: Zelo sem zadovoljen z napredkom, ki se je pokazal v teku razgovorov o anglo-amerišk h pomorskih vprašanjih in o snloš-nem problemu razorožitve Razgovori, ki sem j,;h imel z Maodonakiom i.n člani britanske vlade, so me zadovoljili in sem mnenja, da se ie dosegel realen napredek. Seveda m ne smemo biti spričo sedanjih vel k:> težav preveč optimisti. Glede na giasove dia pride do sestanka petih pomorskih velesil, je Norman Daviš 'iziavil: Taka konferenca ni nemogoča. toda v sedamem trenutlku ne morem drugega reči. kakor da sem z londonskimi razgovori 73 dr>vol i en London. 28. okt. AA Norman Davis bo Beograd, 28. oktobra. M. Klirinški sporazum z Italijo, ki je bil sklenjen v Rimu 22. t. m., je izzval v vrstah naših trgovcev nekako skrb in boiazen, da bo zaradi tega naš izvoz v Italijo znatno oškodovan. Ta strah je povzročilo čisto teoretično razmotiranje. da ima ki i rin g v vsakem primeru za posledico uravnoteženje trgovinske bilance med obema pogodbenima državama. Prva država, ki je uvedla klirinški promet ii ga izgradila do narvečiih podrobnosti, je bila Avstrija. Baš mi pa imamo v klirinškem prometu z Avstrijo izkušnjo, da ni neobhodna posledica kliringa uravnoteženje trgovinske bilance. Naša trgovina z Avstrijo, ki je bila pred sklenitvijo klHnga več ali manj vedno v ravnotežju, je dala po sklenitvi klirinškega sporazuma precei aktivni saldo v našo korist. Praksa v klirinškem prometu torej ne potrjuje uvodoma omenjenih teoretičnih razmotrivanj. Trgovinski promet se kljub kliringu m drugim pro hib it i v-nim ukrepom ravna po gospodarski strukturi posameznih zainteresiranih držav. Naša trgovinska bilanca z IiaIi;o je bila stalno visoko aktivna. V zadnjem času Je kljub vsem carinskim fn administrativnim :ikrem>m italijanske vlade relacija med načini izvozom v Italijo in uvozom Iz I'a!?.ie še vedno v razmerju 2:1 v našo korist. Nazadovanje našega izvoza v TraMjo pa ni nikaka izjema. Jugoslavija je v glavnem izvoznik agrarnih proizvodov Zaradi poli- tičnih prilik v srednji in deloma tudi zapadni Evropi je vp-lp' agrarnih interesentov v zadnjem času zelo močan in so te države z raznimi ukrepi stremele za tem. da dvignejo svoje lastno kmetijstvo, da bi na ta način zmanjšale uvoz. Italija je s svojimi novimi carinami, ki so stopile v veljavo septembra letošnjega leta, znatno otež-kočila uvoz agrarnih proizvodov, zlasti živine. Te uvozne carine so tako visoke, da je vprašanje, -.li se bodo v lastnem interesu Italije sploh lahko obdržale. Imeti pa je treba v vidu, da je trgovina elastična in da se lažje prilagodi višjim carinam nego pa administrativnim šikanam. Istočasno z uvedbo visokih carin je ukinila Italija kon-tingentiranje uvoza živine. V prvi dobi je vsekakor računati s tem, da bo naš izvoz nekolika nazadoval, to pa le tako dolgo, dokler se trgovina ne prilagodi novim carinam ali pa carine potrebam italijanskih konzumentov. Ker pa Italiji vse do danes ni us Ni na to milna Papen proti Prusiji Nemška državna vlada namerava nekatera pruska ministrstva združiti z državnimi in imenovati dva ministra brez listnice Berlin. 28 oktobra, r- Včeraj popoldne se je vršila pod vodstvom državnega kancelar-ia Papena, ki je obenem državni komisar pruske dežele, konferenca, ki so se je udeležili zastopniki pruskih ministrstev. Na se- stanku so razpravljali o ureditvi odnošajev med državo in Prusiio v okviru posledic, ki jih je izzvala razsodba državnega sodišča v . . . - 1 Lipskem. Podrobnosti o sklepih še niso zna- no obiskih in posvetih na kontinentu po ne. širijo pa se glasovi. da bodo tri pruska vsej priliki ponovno obiskal London in tu | ministrstva ukinjena vodstvo ostalih pa iz- nadaljeva! podajanja z angleško vlado Ameriškemu delegatu gre zdaj za to da vidi. kakšno je stališče kontinentalnih dr žav. zlasti Franciie in Italije glede pomor s' e razorožitve. Kakor je znano sta se t; dve državi na londonsiki konferenci o po morski razorožitvi leta 19.10 ločili v bistvenih vprašan iih. tako da je bila konferenca zaključena brez pristanka teh dveh držav Seja vrhovnega brambnega sveta Parii, 28. oktobra. AA Vrhovni svet za narodno obrambo se ie s^cfnl davi ob 9.40 pod predsedništvom nred<=pdnika republike Lebruna in je proučeval francoski načrt o varnosti in razorožitvi. Posvetovanja so tra-iala do 13.30 Pariz. 28. okt. g. Vrhovni srvet za narodno obrambo je oglasno sprejel francoski konstruktivni razorožitveni načrt. Fašistične iubilejne proslave Rim, 28. okt. AA. Danes so po vsej Tta-tevo po absolutni pariteti s Fran- Hji slovesno proslavili desetletnico fašizma gledoi pomorske oborožitve. Listi s° izšli v povečanih izdan j.ih z dolgi- I m 1 ol/1,«lr? t 1 • • • « mi članki in poročali o dosedanjem delu fašizma. Zlasti podrobno opisujejo javne grad nje in naglašajo, da je italijanski narod ob začetku druge desetletnice fašizma ves ob strani Mussolinija, ki mu bo stavil na razpolago vse svoje sile za dosego sreče in napredka, miru, pravice in civilizacije vsega sveta. Dan« so 00 vseh občinah prečitafi poslanico Mussoliinijevo črnim srajcam. Opoldne so z vseh civilnih zvonikov zvonili pol ure v proslavo desete fašistične obletnice. Guverner Rima je izdal na prebivalstvo proglas, ki se v njem spominja zgodovinskega pohoda fašistov v italijansko prestolnico. Mussolini je izdal dekret, s katerim odpušča vse disciplinske prekršitve državnih upravnih uslužbencev v zadnjih petih letih. Prometno ministrstvo pa je izdalo za današnji dan spominske znamke s prizori o glavnih gradnjah in delih fašizma v minulih desetih letih. Rumunski proračun Bukarešta, 28. oktobra s. Rumunsko finančno ministrstvo je pričelo s sestavo državnega proračuna za leto 1933. Govori se, da proračun ne bo znašal več ko 17 milijard lejev. Ni pa izključeno, da se bo ta vsota znižala na 15 milijard, ako se bodo z redukcijo uradniStva dosegli zadostni prihranki. ročeno pooblaščenim uradnikom državne vlade. Berlin. 28 oktobra. AA. Eden izmed prvih ukrepov, ki jih namerava nemška državna vlada izvesti proti pruski vladi, bo najbrž imenovanje dveb ministrov brez listnice Imenovanje bi izvršil predsednik republike Bracht ki je zdaj namestnik državnega komisarja za Prusiio. bi vodil prusko finančno ministrstvo, kot drugi minister pa bi orišel v poštev bivši državni tajnik v finančnem ministrstvu Popotz. Dalje namerava vlada^ združiti nekatera pruska ministrstva z državnimi Do tega bo tudi prej ali slej prišlo. Tako vsaj sodijo v nekaterih nemških političnih kroga bi Hinden-burg m«ni kffcor prej kril dejanja pred- I>osledica. Spora/um ie sklenjen za dobo treh mesecev. Verjetno je, da bo v tem roku velik del italijanskih terjatev v Jugoslaviji likvidiran, tako da bo po tem roku dana možnost, da se kliring popolnoma ukine aii pa primerno iz-premeni na našo korist. Italija ie uvedla kliring samo z Jugoslavijo in Nemčijo. to pa zaradi tega. ker je imela v teh državah velike terjatve in ker je niena trgovinska bilanca z Jugoslavijo in Nemčijo zelo pasivna. Kliring z Jugoslavijo pa ima lahko za posledico tudi povečanje itallian-skega izvoza v Jugoslavijo. Upoštevati je treba, da razne druge države delajo našemu izvozu še veliko večje ovire kakor pa Italija. Uvozne carine na agrarne proizvode so v Avstriji >n Češkoslovaški relativno večie nego v Italiji. Naravno je, da bo Jugoslavija na vsak način uvažala iz onih držav, ki tudi našemu izvozu ne delajo tolikih težkoč. Naposled pa je lahko za Jugoslaviio vseeno, iz katere države uvaža, če odgovarjajo pogoji našim interesom ;n potrebam. Ne samo klirinški sporazum z Italiio. nego splošni položaj naših trgovinskih odnoša.iev z inozemstvom nas navaja k temu. da na eni strani razvijamo našo treovino z onimi državami. ki nam nudijo največ možnosti za naš izvoz, a to so v prvi vrsti države ob Sredozemskem modu in na Bližnjem vzhodu, na drugi strani pa, da se intenzivnejše posvetimo organizaciji naše trgovine ter da dignemo kvaliteto našesra izvoznega blaga. Malypetr vrnil mandat Praga, 28. okt. AA. Predsednik parlamenta Malypetr je vrnil predsedniku republike Masaryku mandat za sestavo nove vlade. Program Herriotovega obiska v Španiji Madrid, 28. okt. n. Na seji ministrskega sveta so razpravljali o bližnjem posetu francoskega ministrskega predsednika Her-r-~ta. Bil je določen program obiska. Takoj po prihodu bo Herriota sprejel predsednik republike Alcala Zamora. ki bo francoskemu državniku na čast priredil tudi svečan dine. Udeležili se ga bodo vsi člani vlade ter ugledni španski politiki. Zvečer bo priredil Herriot v francoskem poslaništvu večerjo na čast španskim prijateljem. Med tem bo poset i 1 Toledo ter se posvetoval s spnskimi ministri o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Grandi o fašistični zunanji politiki Rim, 28. oktobra, n. Italijanski poslanik v Londonu in bivši italijanski zunanji minister Dino Grandi! je v milanskem fašističnem glasilu »11 Popolo d' Italia« objavil zanimiv članek o fašistični zunanji politiki v prvem desetletju fašističnega režima. Grandi se je v tem članku dotaknil treh glavnih smernic fašistične zunanje politike, ki so: prizadevanje za postopno revizijo mirov-niih^ pogodb, znižanje oborožitve in prav č-nejša razdelitev kolonijalnih mandatov. Iskreno sodelovanje med narodi m mir na svetu, nagaša Grandi, zavisi ta le od re* šitve teh treh problemov. Vsaik narod ima pravico svobodnega razvoja m pravni od-ciošaji med državami se morajo urediti1 edinole v tem smislu. Vsako politično -n vojaško premoč je treba odstraniti. DoM s fašistično vlado!< V dvorani in na galerijah je nastala veloka razburjenost. Kralj je prekinil č Ran jo pTe-stolnega govora ter mirno opazoval dogodke v dvorani. Ostali poslancj so se dvig-niiHi s sedežev 'ter pričeli meta/t/i na komuniste razne predmete. Končno so bili komunist} potisneeni iz dvorane ter je biil vzpostavljen red. Kraltj je oaito nadaljeval Oltande prestolnega govora. Ve Mik del prestolnega govora se bavij z gospodarskimi vprašanji Kralj na javlja 15 novih zakonskih načrtov, med njimi zakonski načrt o poenostavitvi državne uprave, o znižanju obrestne mere za kmečke dolgove, zakonskii načrt o borzah itd. Pre-stolni giovor opozarja na gospodarske težkoče iin poudarja, da je Bolgarija pripravljena sodelovati s sosednimi dTžaivami, da se omili] sedanja kriza. Končno poudarja presitoIni govor, da BoLganiiia ne more v •polnem obsegu amortizrrartij svojih vojnih dolgov, je pa trdmo odločena izpolniti vse svoje obveznosti, ko se bo položaj tzbolj-šal. PrestoLni govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Poslanci bo priredili kralju živahne ovacčije. Anglija in valovanje funta London, 28. okt. A A. Gospodarski referent »Timesa« piše. da si Angleži zaradi represtanega padanja funta ne bodo delali skrbi Anglija spada navzlic temu med tiste redke države z zlato valuto, ki vztrajajo na popolnoma prosti devizni in valutni izmenjavi. Vrednost funta se zatorej ravna le po ponudbi in povpraševanju in se bistveno razlikuje od valut z umetno dvignjeno vrednostjo. Ker funt nima zlate podlage, zato tudi sedanje njegovo valovanje nima več tistega pomena, kakor nekoč, in ne more bistveno vplivati na denarstvo in na investicijsko tržišče. V zadnjih 12 mesecih je funt padel za 30 odst. Dolgoročni papirji pa so istočasno poskočili za 50 odstotkov in cene življenjskim potrebščinam so nizke. To potrjuie. da padec funta nima realnih posledic. V resnici pomembno dejstvo je le to. da so stare naloge zlata ki so nekoč oživljale mednarodno fi-naico in trgovino, izginile in da je *ri četrtine vsega zlata na »vetu v zakladnicah dveh. treh držav. Nemška ravnopravnost ¥ pravi luč! Po zmagi, ki si jo je Nemčija na račun francoske popustljivosti izvojevala v reparacijskem vprašanju, je najjačje sronanjepolitično geslo Papenovega režima in vsega nemškega nacionalizma zahteva po svobodi neomejenega oboroževanja, ali kakor Nemci sami pravijo., po enakopravnosti. Ta parola igre. veliko vlogo tudi v sedanji volili borbi, vendar pa bi se motil, kd^r bi videl v njej le taktično sredstvo za dosego notranjepolitičnih uspehov. V frazo o nemški ravnopravnosti v oboroževanju slepo verujejo najširši sloji nemškega naroda, pri voditelji in politični inteligenci pa predstavlja novo etapo v izvajanju Imperialistične politike, ki se ji Nemci riso nikdar odrekli, pa naj so na zunaj nastopali še tako miroljubno in lojalno. Ako imamo pred očmi imperialistično vzgojo živečih nemških generacij, se ne moremo čuditi takim pojavom in taki politiki. Čudno in nerazumljivo pa je, da n nepoznavanja resničnega položaja ali pa iz nekake politične sentimentalnosti nasedajo nemški propagandi tudi številni pripadniki drugih narodov. Posebno med Slovenci se ne bi smelo zgoditi, da r.a primer list, namenjen v prvi vrsti kmečkemu prebivalstvu, poroča o nemških zahtevah, pa na koncu pravi^ da so zahteve sicer velike, da pa »nemški narod ne more biti trajno zapostavljan«. Taka miselnost zlasti v zapadnem delu Jugoslavije, ki je najbolj izpostavljen nemškemu vplivu, ni osamljena. Je pa ne samo zmotna, marveč naravnost krivična in tudi nevarna. Nemška zahteva po neomejenem oboroževanju spada v isto kategorijo kakor znani nemški imperialistični »šla-gerji« Drang nach Osten, Berlin—Bagdad, most do Adrije. Vedno gre tendenca Nemcev proti drugim narodom in pri tem jim niti ne pride na misel, da bi ti morda le neradi služili za mostne opore, za železniške pragove njihovim visoko letečim načrtom in za gnoj, ki naj pognoji nemško njivo. Nemcem popolnoma manjka najprimitivnejši pravni čut, ko svoje politične zamisli redno izvajajo na račun sosedov. Zlasti s Slovani računajo kot s predmetom večne remške eksploatacije. Bili so časi, ko je nemško-slovanska meja bila točka najmanjšega odpora in Nemci so z ognjem, mečem in križem trebili slovanski živelj, da so napravili prostor za sebe. Prilike pa so se sedaj temeljito izpremenile. Prejšnja manjšina Evrope je postala relativna večina in ves razvoj gre za tem. da Slovani zavzamejo tudi mesto absolutne večine na evropski celini. Nemci so slepi za ta dejstva; toliko so se vživeli v vlogo tlačiteljev, da kriče po ravnopravnosti in jadikujejo^ o zatiran jut bržko nimajo več tako širokega POija, da bi gazili po drugih kakor nekdaj. Zaslepljena vera Nemcev, da so izvoljen narod in da se jim morajo vsi drugi narodi umakniti in ukloniti, je dobila s strahovitim porazom v svetovni vojni hud udarec. Mnogi optimisti so upali, da je z nemško vojsko poražen tudi nemški imperializem in da bo svet odslej varen pred njim. Na žalost se je kmalu pokazalo, da ni tako. Opasna megalo-manija nemške politične miselnosti se je pod udarcem samo potuhnila. Pod Ra-thenauom, Stresemannom in deloma že pod Briraingom se je odevala v ovčjo obleko in se predstavljala Evropi, kakor da nikomur nič noče, marveč želi živeti z vsemi v miru in prijateljstvu. Le hitlerjevstvo in nekateri drugi sorodni mu pokreti so že ves čas odkrito Pogreb vseuč. profesorja dn Karla Hinterlechner ja Ljubljena. 28. oktobra. Pokojni učenjak univ. prof. dr. Karel Hinterlechner je ležal na mrtvaškem odru v stanovanju na Aleksandrovi cesti 11. Ze ob odprti krsti so se poslovili od njega številni bivši učenci, ožji znanci in prijatelji, danes ga je spremilo na njegovi zadnji poti poleg predstavnikov univerze, javnosti in visakošolcev častno število občinstva. Po blagoslovitvi krste, ki jo je opravil g. frančiškanski župnik pater Rant, je zaoel pokojmiku v slovo Akademski pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. M^roJ-ta v srce segajočo žalostinko: »Človek glej..Nato so prenesli krsto v voz in se je razvrstil po Aleksandrovi cesti dolg žalni sprevod. Za križem in črnim praporom so korakali akademiki, ki so nesli vence, montanisti, deloma tudi v krojih. Krasni so bili venci rektorata univerze kralja Aleksandra, profesorskega zbora, montam-stov in gradbenikov. Nosilcem vencev so sledile dolge vrste akademikov vseh fakultet. Ob mrtvaškem vozu so korakali ob vsaki strani po trije m on ta n isti v krojih. Globoko užaloščeni rodbini so sledili: rektor dr. Matija Slavič z dekanom tehniške fakultete prof. dr. Kralom in prorektorjem dr. Šerkom, škof dr. Gregorij Rozman s podbanom dr. Pirkmajerj-em, dekani vseh fakultet, profesorski zbor univerze, župan dr. Dinko Puc in podžupan prof. Jarc z ne ------ ---- A ^ . 1_/U1,N.U L L«, m ---, pridigali revanzo m zopetno nadvlado katerimi občinskimi svetovalci, uredništvo nemštva. Mnogi so takrat še verjeli za- u,niverze s sekretarjem dr. Šmalcem na če- trjevanjem oficielne nemške politike, da iUi združenje inženjerjev in pa številne vr gre pri tem le za fantazije prenapete- | ste ostalih spcštovalcev pokojnega žev, ki jih ni jemati resno ali celo tragično. Danes pa se lahko reče, da je vsa Nemčija, z majhno izjemo socialistično usmerjenega delavstva, prevzela hitler-jevske, stahlhelmovske in junkerske Sprevod se je pomiikal po Tvrsevi cesti, Dalmatinovi ulici in dalje po Komenskega ulici čez Tabor na šmartinsko cesto do kapelice sv. Križa. Tamkaj so prenesli kreto v kapelico, kjer so bile opravljene molitve m so zapeli akademiki žalostinko: Beati »prenapete fantazije«. Bolj ko kdaj prej mortui.. Zatem pa so prenesli krsto do sve- so danes Nemci prepojeni z idejo, da so več vredni od drugih narodov in da jim je od usode poverjeno posebno poslanstvo. Njihov čudni mesianizem pa ne stremi za ohranitvijo lastnega naroda in ne za svobodo in blagostanjem človeštva, marveč za zasužnjenjem vseh narodov zemeljske krogle, ki so kakorkoli napeti nemštvu. Hitlerjevstvo vse to tudi odkrito priznava, bolj previdno papenovstvo o tem molči, prevzelo pa je vse zahteve, ki izhajajo iz nauka o namišljenem nemškem poslanstvu in ki so samo v njem utemeljene. S tem kažejo današnji politični reprezentanti Nemčije, da so prevzeli tudi cilje imperialističnega nacionalizma in pričajo obenem, da veruje v te cilje ogromna večina nemške javnosti. Taka je perspektiva, s katere moramo presoiati nemško politiko in njene parole. Potem bomo tudi najnovejše nemške zahteve gledali v pravi luči in bomo videli in vedeli, da ne gre Nemcem za ravnopravnost, marveč za za-sužnjenje dmgih, v prvi vrsti slovanskih narodov. že izkopanega groba, kjer so položili dr. Karla Hinterlechinerja k večnemu počitku. Na grob so mu položili prekrasne vence še Jugoslovenski akademiki, Zveza ruskih akademikov in številni njegovi prijatelji. Občinstvo je postalo ob grobu v nemii žalosti in se potem mimo razšlo, da se izpolni pokojnikova želja, ki je pred smrtjo prosd za tih pokop. Izpremembe v rumunski vladi Bukarešta, 25. oktobra. V nekoliko zngonetni-h okoliščinah ie prešla rumunska vlada iz rok Vajde-Voe-voda na drugega prvaka narodno-kmeeke stranke Julija Mama. Londcnski poslanik Titulescu je na popolnoma nediplomatski način onemogočil stališče Vajdi, e tem i-* je dal Reuterju Izjavo o paktu Rum unče s sovjeti v čisto nasprotnem smislu, nego je bilo stal šče njegove vlade v tem vprašaju. Javnost je bila silno iznenadena nad postopanjem Titulesca in časopisje v prv.h dneh ni znalo iztakniti nobenega verjetnega pojasnila. 2e vlada profesorja Jorge bi morala državo izvesti iz gospodarskih težav, o Katerih so tedaj mislili, da so tipično rumun> &ke in da imajo svoj izvor v neurejenosti državne uprave in državnega gospodarstva. Jorga je zato začel z entuzia incm pravo nacionalistično politiko, kar pa seveda m moglo prinesti gospodarske ozdravitve. Kralj je moral poseči zopet po pomoči narodne kmečke (oaranistične) stranf.ee in ie vlado zopet poveri! njenemu vodite, hi Vajdi z izrečn m nalogom, da resi f.nane.io vprašanje. Od Jorgove dedišfvne je moral Vajda prevzeti 8 milijard tejev primanjkljaja; znižanje državnega proračuna za 1. 1932 od 35 na 25 milijard ni imelo nikakršnega učinka, osobito ker je že prvih šest mesecev proračunskega leta izkazalo zopet dobre tri milijarde nrimanjk- Ijaja. . Francoski finančni strokovnjaki, poklicana v Bukarešto, so sl-cer ugotovili vse tez-koče, ltlca pa tudi oni riso iznašli. Pograjali so Argeto:anovo kmečko razdolž'tev. o*rozi'H kredit države in — odšli Narodna banka je morala poseči po deviznih omejitvah. da je rešila lej padca, Vajdova jr.a-da pa se je morala obrniti po pcmoč na Društvo narodov. Načrt sanacije je obrav* naval ženevski finančni komite, zahteval pa je od vlade in Narodne banke hitrih in korenitih izprememb v vodstvu državnih financ in Narodne banke, pa je Vajda tako neprijetno tujo kontrolo odklonil. Nova vlada se bo vendar morala baviti z ženevskimi predlogi, da morda le najde izhod in p-moč iz inozemstva. Gotovo neprijetna in težka naloga po Vaj do vi odklonitvi. Neposredni povod za padec Vajdove v'ade pa je dal osebni spor med predsednikom vade in londonskim poslanikom v trku katerega se je pokazalo, da ]e slednji Hao močna osebnost, da mu spopad s šefom vlade ne more škoditi. Kamen spotike je bila nenapadalna pogodba Rum unije e sovjeti. za katero se je posebno zavzemala Francija. V Parizu baje pripravljajo oo-sežen političen sporazum z Rusijo, zato žele da bi se najprej odstranil vsak povod za kasnejše spore Rumunije z Moskvo Pojj-sko-sovjetska pogodba je bila že zaključi na nje veljavnost pe je bila vezana na pogoj da enak pakt sklene tudi Rumunija. 'Vajda-Voevod je začel potom varšavskega poslanika pogajanja z Lrtvinovom. w> da bi obvestil in pouSil o stvari londonskega poslanika Titulesca. Ta se ie uprl poga-jan em vedoč da njegova beseda kot stalnega zastoprol« Bukarešte pri Društvu narodov velja več ko beseda slučajnega predsednika vlade. Vendar v temelju ni slo z« fcmpetenčm spor, marveč za razliko v na- zorih. Vajda je hotel razširiti pogodbo z Rusijo, Titulescu pa je bil mnenja, da /a varnost Rumunije pred morebitnimi sovjet* skimi napadi popolnoma zadostuje znani pariški (Briand-Kelloggov) pakt, k,i sta ga sprejeli in sopodpisel.i Rumunija m Rusiia ter se s tem odrekli vojni kot sredstvu za politična razračunavanja. Vsako podrobnejšo pogodbo z Rusijo smatra Titulescu samo za slabitev rumunske pozicije v Besarabiii* ker b,i nova pogodba nikakor ne mogla m1-mo tega vprašanja, ki ga Moskva smatra za nerešeno in odprto. V javnosti so mnenja bivšega londonskega poslcnika in sedanjega zunanjega ministra krstil za angleško, Vajdovo stališče pa so označili kot francosko koncepcijo. S tem, da je Titulescu s prevzemom zunanjega ministrstva kot znana in ugledna ru-munska politična osebnost močno podprl Mamevo vlado, je prevzel tudi obveznost, da kmečki vladi ne bo nasprotoval tako odločno v zadevi nenaoadalne pogodbe, kakor je to storil napram Vajdi-Voevodu Končno se namreč rumunska vlada ne nadeja denarne pomoči iz Londona, ma-več predvsem iz Pariza, pa je zato jasno. da bo moral Titulescu popustiti, ako je res, da ima Franoma na evropskem vzhodu tako dalekosežne namere. Italijanski nogometaši v Pragi poraženi V zadnji tekmi za srednjeevropski pokal so Čehosiovaki zasluženo zmagali z 2:1 (1:0) — Ostra igra Italijanov — Zaradi poraza Italijanov si ie Avstrija priborila Švehlov pokal Praga, 28. ototobra. g. Na renoviranem igrišču Sparte se ie danes vršila zadnja tekma za srednjeevropski pokal, ki ga je daroval bivši češkoslovaški ministrski predsednik Švehla. Sestali so se nogometni reprezentanci Češkoslovaške in Italije. Tekma je bila večje važnosti za Italijo, ker bi italijanska reprezentanca v primeru zrnate delila z enakim številom točk (gol-diferenca pri tem tekmovanju ne odločuje. Op. ur.) z Avstrijo prvo mesto. Zaradi poraza Italijanov pa si je priborila dra-gooeni prehodim pokal Avstrija, ki stoji z 11 točkami na čelu tabele. Moštvi sta nastopili v naslednjih posta-vah: Češkoslovaška: PlaniSka - Burger. Cti-roky - Madeloun, Cambak Krčil - Juneik, Bradač, Nejedly, Kopecky, Puč. Italija: Gianni - Monzeglio, Gaspari -Ferrari IV. Bernardino, Ehigond - Con.sta.n-tino, Panchero, Meazza, Ferrari. Orsi. Zmaga Cehoslovakov ie b;la docela zaslužena, zlasti ker so v zadmiih dvajsetih minutah drugega polčasa igralj samo z 10 igralci. Bradač je moral v 25. minuti za-radii blesure. ki jo je zakrivil Dugoni, za-pust:ti igrišče. Ze v 17. minuti prvega polčasa je Dugoni zelo ostro naskočil Brada- ča ter ga ranii. Bradač je moraj že od tedaj samo stati,rati. Šel je na krilo, njegovo, mesto v zvezi pa .ie zavzel Junek. Pri Cehoslovakih je bila zelo dobro obramba, ki je tudi odločila zmago. Italijani so bili hitrejši in tehnično nekoliko boM-ši. Italijanska branilca sta zagrešila precej taktičnih napak. Poleg tega sta, kakor Dugoni, igrala zelo ostro. Občinstvo ie Italijane pozdravilo zelo simpatično. V 28. minuti ie Monzeglio ostro foulal Nejedilega v kazenskem prostoru. Diktirano enajstmetrovko ie Bradač pretvoril v vodilni gol za Ceškoslova-ke. Italijani so nato zelo pritiskali, da bi izenačili, vendar pa jim je to preprečil izvrstni Planička. Tempo v začetku drugega polčasa je bil zelo živahen. V 9. mi mita dosežejo Italijani po Ferrarivu izenačenje. Toda že tri minute kasneie zabije NeiedSv center Pu-ča vol!ey v mrežo. 2:1 za Cehoslovake. Kmalu nato foula Dugoni Juneka v kazenskem prostoru. Diktirano enajstmetrovko strelja Puč flirektno v roke Giamwja. Proti koncu Italijani ostro pritiskajo, toda brez uspeha. Odlično je sodil dr. Bauwens iz K51na. Prisotnih je bilo 30.000 gledalcev. Dravinjske drž, upokojencev ostanejo neizpremenjene Beograd. 28. okt. M. V zvezi z izpremem-bo predpisov o draginjskih dokla da.h za. državne upokojence je izdalo finančno ministrstvo naslednje pojasnilo: Snremrmbe in dopolnitve uredbe o dravinjskih dokla deh državnih upokojencev, ki jih je odobril ministrski svet na svoii seji dne 22. fktobra. obsepajo samo nekoliko dosedaj nerazčiščenih primerov, ki so izzivali raz-spore in ovire p. i iznlifčevanju pokojnin in fzko obremenjevali finančno administracijo. Sama višina osebnih in rodbinskih dravinjskih doklrd ter pobojev za njih izplačilo pa se sploh niUzpremenila Oživljenje Pomožne akcije v Mariboru Maribor, 28. oktobra. V četrt-Ck zvečer je biila v mestni posvetovala ioi seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje Maribora; prisostvovalo je ofcro-g 50 odbornikov. V predsedstvenem tporodilu je žunao dr. IjI-pold opešal dejanski obse* bede v Mariboru kot posledico gospodarske kTOze, veliko brezposelnost in splošno obubožamtje. Vse to zlo skuša vsaj omHvti, če ga ae ne more popolnoma odprav itn, v ta namen ustanovljena Pomožna akcija. Mani bor je bil prvo mesto, ki je uvidelo potrebo take akcije šele njegovemu zgledu pa so sledila ostala jugolovrenska mesta. Mariiborska Pomožna akcija je pričela poslovati v oktobru 1931 in je skupino nabrala 355.831 Din v gotovini ( v tem znesku sta zapo-padena prispevek mestne občine 136.000 Dira in Delavske zbornice 10.000 Dm) Raznesa blaga se je nabralo v vrednosti 200 000 Din, tako da je bil končni efekt nad po! milijona Di.n. Ce pe še upoštevamo, da je izdala mestna občina m svojega proračuna za socialno skrbstvo 2,395.458 Din vidimo, da je bilo za ornilijenje bede izdanih v Mariboru okroglo 3,00.000 Dm Velik vlom v Košakih Maribor. 28. oktobra. Davi okrog 5. je opazil službujoči stražnik Oervel-ln v Motharjevi ulici v Melju 5 moških, ki so vozili prr>ti Dravi na vozičku 5 velikih, polnih vreč. Misleč, da so delavci ki že delajo tako zgodaj v Hutterjevi tekstibi tovarni, jih je že hotel pustiti v miru Takoj na je spoznal, da so neznanci krenili proti brodu, da bi se prepeljali cez Dravo na desni breg. Pohitel je za njimi in v zadnjem trenutku skočil na že odhajajoči brrd, na katerem je bilo vseh 5 neznancev m vse blago z vozičkom vred. Napovedal jim ie aretacijo, nakar so trije neznanci skočili na breg in pobegnili, docim je ostala dva krotil z naperim samokresom in iu z bbaom vred spravil na stražnico Ta je bila medtem že obveščena o velikem nočnem vlomu v Rižnikovo trgovino v Košakih. kier so vlomilci pokradla razno špecerijsko blago. mesa. klobas, cigaret ma-nufakture in čevljev v vrednosti nad Din Vse bla«o je bilo vrnjeno lastniku, ki trmi le neka i škode, ker so vlomilci, ki so prišli v trgovino po brezuspešnem poskusu nri oknu skozi vlomljena vrata, raztrgali več vreč in raztresli nrecej špecerijskega blaga Vetirnnca sta dva dalmatinska delavca, ki sta " že nrecej časa noti V->1 a brez zaslužka po Mariboru in okolici. Za ostalimi tremi pobeglimi vlomilci je bilo uvedeno obširno zasledovanje. iz mrač™*ffa rMSeim Maribor. 2oktobra. V Maribor *e je pred devetimi leti prise- ---edm- Različni gospodarski načrti za ozdravitev pomo6i b,ilo deležnih nad 2000 bednih, Podunavja niso dali učinkovitih rezultatov ^ 9,cer je billo raz,deljenih v mestni ogre- ali pa vsaj ne takoj dosegljivih finančnih VaJinjici 95.8I6 porciti. v Ljudski kuhinji sredstev. Rumunija pa rabi denar takoj m 51iT) v jaTO,i kuhindi 32.124, skupno to- v'ada ve dobro, kje je skoro ediini evropski ^ 178.968 porcij hram« Vrhu tega pa so blaga :n.ik Ni sicer to prvi primer, da se ie razdeljene mnogoštevilne nakaznice skušala Rumunija zateči kam drugam. Vse« z& razna živila, kurjavo in obleko, v nuj-lej je našle seveda prijazen odziv in kopo | nM-h ^merih se je plačevala tudi naoemmi- nih primerah se je plačevala na župan je priporočil za letos obnovitev Pomožne atkcije v še večjem obsegu. Novti pravilnik predvideva širši odbor z županom na čelu, ki daje navodila m rešuje važnejša načelna vprašanja, to ožji od. bor ki mu tudii načeluje župajn. Ožji odbor izvršuje v.se tekoče zadeve ta obširno poslovanje Pomožne akcije. V obeh odborih so člani predsedniki okrajnih odborov, ki se ustanove v vsakem mestnem okraju in jim načekijcčo okrajni mladinski predstojniki. Ti odbori so pomožni in kon- ______ . _______ _________ _ ... , fcpolni organi za njihov okraj in ugotavljajo lescu je ug,ledna nadstrankarff-a oseba Ma- upravičenost do podpore ter pomagajo pri niu na ie"zopet vseobče snoštovami i.n zle- I zbirki pomožne akcije. Upravne Ln tajniške posle opravlja mesta! socialni urad blagajniške pa mestna blagajna. Do po pomoči so upravičene vse v Maribor prišteta« siromašne družine in osebe, drugi betniki pa le, če so na razpolago sredstva im če bivajo v Mariboru nepretrgoma najmanj 6 let. V izrednih primerih se sme podeliMi prejeli Vodnik kamniškega žandarmernjskega votla poročnik g. Jo^an Bokič je takoj osebno prevzel vodstvo preiskave. Oroz-natom Alojrii Košar in 201ctai istotam sta- np-k. ^ ^vsod iskali sumljivo razpečeval-nuioči zidar France, ki je bil obtožen da k ponarejenih kovancem in so jo 26. t. m. J * - * !-----1-1 1 izsledili v Radomljah v osebi Jožefe Ocep- kove Pni konfrontaciji z mleka.rico in drugimi prodajalci, poi katerih je skušala Spraviti v premet falizlfia ni P^recilo. V istem stanovanju je nrebival riidi kletni brezposelni delavec Alojzil Košar k ima za seboj že razne kazni. Tudi on bi bil rad pr'šel d-» vdovtaega denarja, rato ie k tatvini nagovarja! njenega sina. Ker jn v budnem stanju n'sta mogla izmakniti tie-rarja. sta hotela nriti do tega na d-ni« način Kožar je odšel k nekemu zdravniku, od katerega je dobil na jadikovanie. da ne more spati, recept za veronal. S tem sredstvom je hotel uspavati vdovo in ji je nl načrt izvršila še enkrat. Košar }e natresel vdovi pet nraško v v kavo. Veronal tm ni uc-nkoval hud da so Ano nanadli hudi kroi ter e dala po^-ati zdravnika. Medtem, ko se le zdravnik mudil nri bolnici. Ti^Va prosri-hitka iz iste sobe ukradlo 200 D n iz denarnice. dočim sta ostala Košar in sin brez denarja. . ^ , Nekega popoldneva pa je oi^sel Košir zopet v stanovanje vdove, ki je bil?1 sama doma. in ji ie hlinil vročo vdanost Skuhal ji je vina. ki ie vanj natresel toliko vero-rala da je bila Ana vsa omotična. Nieno stan'e ie izrabil Košar, ki ?i je tzmakniil 1600 Din. 1800 Dta je na da ne bi bi- la stvar tako naglo odkrita. Sin je pa pokradel materi več komadov zlatnine vr1 drugih predmetov v vrednosti več tisoč dinar- v. , Danes sta se zagovarjala rrred malim se- lev. je od vdovtaega sina vzel ta orodji zlato verižico z briljantom. vredno 800 Din Košar ie vse tajil, dočim ie vdovin sta vse priznal. Košar je bil obsojen na 3 leta robne. Slet.no izgubo državljanskih nravic. po predani kazni pa bo za dobo 5 let msnan w Maribora. France je bfl obsojen na 2 mes^a strogega zapora, pogojno pa na 3 leta Postopek proti vdovinenru simT je bd zaradi mladoletnosti izločen Tretji vlom v Mn frffavino Polfčane. 28. oktobra. V torek zvečer je bd med 21. in 22 uro izvršen v Zebčevo trgovino predrzen vlom Noč je bila temna in gosnodaria ni bilo doma. pa se ie zlikovec kliub temu da stoji hiša ob glavni cesti, lotil posla Pretihotapil se je v hišo z zadnje dvoriščne strani Našel ie seveda vse zaprto, pa to ga ni motilo Sitrokovnjaško ie namazal ši-00 skladiščnega okna z mastjo, da ni zaro-ootnla. ko ie prerezana padi" na tla Od-nrl je nato okno ta se solazil v oVlndišče, od tam na nemoteno skozi še eno skladišče v trgovino kjer je v naglici vse prebrskal in razmetal. Iskal je najprej denar. V blagajni pa so ljivo vreme. VREMENSKA NAPOVED Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblp^no. mestoma deževno. Dunajska vremenska napoved za soboto: Najprei še deževno, kasneje bo temperatura padla. Severozapadni velrovi in spremen- Iz življenja westfalsfcih Slovencev Jutrišnjo nedeljo se bo v Essenu vršil zbor Zveze jugoslovenskih delavskih iin podpornih društev v Nemčiji. Priobčili bomo te dni nekaj čla.nkov našega andotnega poročevalca književnika Rudolfa Kresala o kulturnem, nacionalnem in socialnem stanju naših rojakov v Nemčija. , Essen, 23. oktobra. Velikih izprememb ni. Jesen je. — In nemški narod ima spet svoje velike dni, svoj »favstovski boj«. V letošnjem letu pete volitve. Človek, ki pride v Nemčijo, prejme dokaj vrtoglav vtisik, ki mu ga dajo politika, promet in reklama, zelo kaotična politika, kljub krizi res vrtoglav promet, in kljub vsemu zelo lepa, zelo uspešna in nič manj divja reklama, ki služi vsem in vsemu. — Pravično bi bilo omeniti politiko na zadnjem mestu, ne zaradi tega, ker nihče ne ve, kam nemška politika prav za prav stremi, temveč zato, ker zavisi od prometa in zlasti od reklame. Vendar, ker daje prav tema dvema vso luč in barvo, naj je politika, kakršna koli že, spredaj. . Da. kakršna koli že! Ljudem je vseeno. Kriza ni nič manjša. Zato je v Nemčiji zelo težko govoriti še o kakih idejah ali svetovnih nazorih. Kdor je bil še včeraj nacionalni socialist, je danes komunist, bo jutri c en t rum a š. Treba je poskusiti. Prav vse je treba poskusiti. V resnici pa so notranje sile tega boja ra obraz Nemčije velikanske, nepreračun-Ijive, čeprav je zunanja slika zelo utrudljiva in prav nič resna, kar pa gre na račun vprav ostudnega volilnega boja raznih strank, ki oznanjajo, časih ena stranka kar po dve edinozveličavni veri. In ker so po mnenju socialnih demokratov tej krizi krivi nacionalni socialisti in komunisti, cen t rum in nemški nacionalcl, kmečka stranka in ne vem še kakšna meščanska in delavska stranka, pa če vse nem- kraji in ljudje napol slep, fznenada skozi mrtvo tišino, ld ji daje svinčeno sivo nebo tisti mračni, mirni čar Ljubljanskega polja na verne duše, kadar se tu pa tam pritihotapi snežinka. In rudnik pri rudniku, velikanska poslopja, mesto kraj mesta, dolge kolonije, v zelenju, in črne in rdeče, na zemljo pribit obup tovarne, kamini — ne skončano pokopališče z mogočnimi spomeniki človeškega duha in njegovega dela. Pokopališče milijonov. Na tem čudnem in velikem svetu, ki je Nemčiji dal bogastvo in narodu velik del sedanjega trpljenja, pa Slovenec le ni samo — robot. Dasi vržen v brezdelje in bedo, kakor njegov nemški brat, čeprav odrezan od vsega javnega življenja, živi življenje izseljenca kakor le malokateri drugi narod, se izživlja med svojimi in skuša nadomestiti vse tisto, kar nudi svobodnemu državljanu kulturno politično življenje, v svojih društvib. V teh društvih je ognjišče prosvetnega dela naših. Med njimi pa so trenja, ki so vredna primerjave s trenji držav, a pisma, ki krožijo med njimi, razne konference, sklepi in pogodbe zanje niso nič manj važne od onih v visoki politiki, ki ustvarjajo nove meje in nove države, nove krize in nove vojne. Časih je prav veselo... Človek pride na kako slovensko zborovanje in se skoro prestraši tistih čudovito resnih obrazov, ki strme drug v drugega in v predsednika, kakor da zavisi od njegovih besed usoda vsega človeštva. Mrki, krepkih oči, zdaj polni ognja zdaj polni dobrot, tehtajo politični položaj v Jugoslaviji, po vsem svetu, obračajo kak nemški list, ki jih spet straši s pisanjem o inozemski nadlogi, obtožujejo tega, obtožujejo onega, kaj dela ta, kaj oni, kaj počenja njim nasprotno društvo, kako prepričati ljudi za svoje delo, kako dvigniti društvo, da ne bo v sramoto nikomur na tem velikem božjem svetu, ki jim da premalo kruha. Na teh zborovanjih bi se marsikdo utegnil marsičesa naučiti. Vsako tako društveno zborovanje je nekak parlament zase, ki pa je tako discipliniran, in po svojih pravilih, ki so Slovencem poleg jugoslovenske in nemške najsvetejša ustava, tako utemeljen, da je njegov razpust ali pretep v njem skoro nemogoč. Odbor ima _,vojo mizo. S tem pa nikakor ni rečeno, da sme imeti tudi prvo besedo. Pogosto je prav narobe. Odbor, v katerem je predsednik nekak prvi minister, odborniki pa navadni ministri s portfeljem, je pod rej an zveznemu predsedniku, ki je absoluten vladar nad štiridesetimi in več društvi.^— Gorje pa temu absolutnemu vladarju, če ga le malo polomi! Revolucija proti njemu je že ':ar uzakonjena. Na teh zborovanjih je videti in slišati najbolj žalostna poglavja iz življenja west-falskih Slovencev, ki v široko javnost bržkone nikoli ne pridejo. Ne pridejo pa zaradi tega, ker je v današnjem svetu le nekaj neokusnih resnic, ki jih je treba skriti, da estetska gospoda nri užaljena, če sliši o sebi pravično kritiko. Dobra razsvetljava ! žarnica cenena „Poceni" žarnica — draga raxsvetljava! Pri žarnicah slabe kakovosti zamoremo prištedlti samo na parata. Zato pa je račun vporabe toka tem večji. Kupujte poceni svetlobo — ne »poceni" žarnice! Kupujte torej samo dovršeno, svetlo j ako in ekonomično IVIVGSRAra - žarnico ? Nova slovenska žrtev nasilja v Ameriki Miličniki, ki so razganjali stavkajoče rudarje, so ustrelili slovenskega rudarja Andreja Ganisa. - Morilci rudarja Viranta še niso kaznovani Chicago, 15. oktobra V TavIorviHu, Fldnois, v središču velike dolgotrajne rudarske 9tavke so bili že večkrat nemiri, ki pa so jih povzročili miličniki ali tako zvana narodna garda 6 svojimi na- ške stranke, ki jih je baje blizu sto petde- I Padi na rudarje, ki so se zbirali na posveto-set, kake tri dni obračamo, bo pred nami I vanja in ki so stražili rudniške objekte, da prav toliko krivcev kakor je na svetu lju di; — tedaj ;e razumljivo, da mora biti našim ljudem v NVestfaliji zelo dolgočasno, ker morajo stati ob strani in — hočeš nočeš — mirno gledati živo vrvenje političnega cirkusa. Marsikomu je zaradi tega res hudo. Ali večna bolest je kapital vsakega izseljenca, vsakega pregnanca, ki so mu misli, pol duše ali vsa v domovini — hladni razum pa se ne bi v nje vtihotapili kaki 6tavkokazi. Do takih straž si rudarji lastijo pravico za« radii tega, ker so podjetniki tedaj, ko so iz-prli delavce, zatrjevali, da ustavijo ves obrat. Miličniki navalijo na vsako večjo delavsko skupino, rudarske shode pa «o pred dnevii razpršite že e »plinskimi bombami, kakor da bi imeli pred seboj namesto neobo-roženih rudarjev in žen nevarno sovražno vojsko. Pred dnevi je šerif prepovedal vsa na tujih tleh, na katerih mora premisliti I rudarska zborovanja in je to prepoved mo- VSak: SVOt Pil im^n iti L'r\\r A +■ r* l^rvl^r.,* J- I 11vri r 01 r« tom a rt __________ir____ vsak svoj najmanjši korak. A ta bolest, da mora nenehoma dušiti v sebi vsako še tako majhno hotenje po javnem udejstvovanju, da mora tako rekoč pozabiti na duha in srce, je tako majhen, tako neznaten kapital, da so njegove obresti izseljencu Ie v pogubo. He, pa bi ti naši sflovensbi ljudje nemškemu narodu prav tako radi pomagali kakor svojemu. Saj v Nemčiji — kakor po vseJm s.vetu — gre danes zlasti za »človeka«. Lh!i bi mu celo svoje duhovne sile kakor so mu dali telesne. Pa morajo svoje misli in svoja čuvstva odeti s hladno zavestjo, da so izseljenci, da so pregnanci, ki jam tuja zemlja daje kruha in strehe — za kri. To je velika bolečina vsakega izseljenega naroda. Po štiridesetih in več letih je še vedno tujec. Le tujec. O, ti tujci so Slov ena tu gorf m severu. Te tujce pozma Nemčija, pozna jih Francija in Belgija in Holandija. —■ Te najboljše rudarje sveta. Robote. • In pripetilo se je, da je ta ali oni, utrujen i-n beden, z ženo in otroki pa morda še s staro materjo in s starim očetom — zakaj trdni so naši ljudje — šel in dobil nemško, francosko ali kako drugo državljanstvo, da bi mu bilo vsaj malo bolje, da bi imel v življenju vsaj malo pravic, nekaj besede tam, kjer se odločuje bodoča podoba L v rope ne le z rokami. Dali so mu listine in je slišal: »Tako, zdaj ste naš. Zapisano je. Obraza pa vam ne moremo izpremeniti!« Izseljenec, Se zmirom brezdomovinec, je pogledal okrog sebe, kakor da je iskal pomoči. V sebi je zajoka1 in molčal. O, ne obraza, tudi duše ne srca mu ne more nihče izpremeniti. Nikjer ni čutiti narodove duše tako kakor pri izseljencu. V tem tihem, zamišljenem človeku. • _ Zdaj je jesen. Tista čudovita \ves>tfalska jesen, v kateri je s*mce kakor cekin v si-romakovem žepu. Preko valovite, nepregledne ravni tuli, žvižga hladna sapa, se zdaj pa zdaj zažene v človeka, ga ustavi, obrne. — Trudom gre potem spet dalje, tiviral s tem, da je oblast sama uvedla ore iskavo glede mezdnega spora. Rudarji p« so hoteli proslaviti spomin rudarja Franca B:l-yeua, ki je bil od policijskih organov ubit podovorn neke delavske manifestacije Prepovedali so seveda tudi to proslavo, miličniki pa so po ja čili svoje patrulje in dobili so tudi pooblastilo za aretaoiio rudarjev, ki bi se zbirali na cesti Miličniki so aretirali okrog 600 rudarjev, ki so čez noč ostali na zbirališču rudarske organizacije. Takoj po tej aretaciji na je drugih 600 rudarjev krenilo proti sodnemu poslopju, da bi protestirali. Aretirali so tudi to množico. Od tedaj je ves kraj v nekakem obsed* nem stanju. Miličniki ki so noč in dan pa-trulirali po vseh ulicah, so onemogočili vsako zbiranje stavkujodih rudarjev ln ni tako niti govora, da bi bil rudar Andrej Gani« žrtev kakega spopada. Mnoge priče so^ izpovedale, da je stal mirno pred neko hišo, ko je prišla mimo četa miličnikov. Miličniki so mu zapovedah, naj 6e odstrani, takoj nato pa je eden izmed njih naperil nanj revolver in ga ustrelil v nogo. Nesrečni rudar je umrl že med potjo v bolnišnico zara- di velike izgube krvi. Ganis je že četrta Smrtna žrtev v tej rudarski stavki. Vse prebivalstvo smatra delo miličnikov za umor, rudarji se spet zbirajo na ulicah in vsak čas lahko pride do novih nemirov. V okolici je sedaj že sedem kempanij narodne garde. Župfin v Toweyu Thonas Foster je previdno presodil položaj in je iz-posloval zaporno povelje proti miličniku Maversu, kii je Ganisa ustrelil, in proti poveljniku in njegovemu namestniku dotične milične čete. Morilci rudarja Martina Viranta iz Peorie še vedno niso dobili svojega plačila pred sodiščem Preiskave se nek?m čudno zavlačujejo. V Slovenskem narodnem domu v La Sallu. Illinois je bil sklican za 16. oktobra velik protestni shod in so bila vabljena nanj vsa društva in klubi iz okoHkih naselbin. V pozivu nfl shod ie stalo med drugim tu<"!i tole: Vsem je še dobro znano, kaj se je zgodilo z bratom Martinom Virantom v Peori» ji in kako so ga oni. ki so plačani, da uveljavijo zakone, zverinsko umorili Ta umor ie bil tol ko grozne iši. ker so ga izvrši m' javni policijski organi no načinu srednjeveške torture najvišje stopnje Ker je hij Vi-rant inozemec in ker njegovi sorodniki in drugi rojflki potrebujejo moralno oomoč pri zahtevi, da bodo krivci kaznovani po zakonu. je dolžnost vseh da se zanimajo za ta primer, čim več nas bo. tem močnejši bo naš glas in tembol,i bomo unoštevani. Na shodu bodo navzoči tudi sestra pokojnega Viranta iz Peorie m več drugih, ki bodo lahko dali vse podrobnosti o tem zločinu in o akciji, ki je v teku, da bi morilce doletela zaslužena kazen. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Fenomenalnl velefilm najslavnejšega tenorista! IEPURA v filmu čarobnega petja, božanskih arij, ljubezni, smeha in zabave! MAGDA SCHNEIDER, FRITZ SCHULZ Najnovejši UFA zvočni tednik. Predstave ob 4., in 1410 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. Publika včerajšnje premiere je bila navdušena! Vstopnice si nabavite v predprodaji od li.—y2i3. Čestitke na konzulatu ČSR Ljubljana, 28. oktobra. V proslavo največjega češkoslovaškega narodnega praznika je danes opoldne priredil predstavnik bratske republike v Ljubljani, g. konzul inž. Ševčik z gospo soprogo v svojem stanovanju na Erjavčevi cesti že tradicionalno recepcijo. Kakor vsako leto, je zlasti še letos naval naiodličnejših gostov, ki so prihiteli čestitat k prazniku Češkoslovaške, vprav nazorno pričeval o izrednih simpatijah, ki jih uživa bratska država v našem mestu. Med številnimi gratuilanti smo opazili vse predata vitel je naših oblasti, kulturnih zavodov, raznih korporacij in društev; mirno lahko trdimo, da je bila po svojih predstaviteljih zastopana vsa ljubljanska družba. Animirano razpoloženje, ki je zavladalo v gostoljubnih prostorih, je pričevalo, da je češkoslovaški konzulat več kot zastopstvo prijateljske države: da zveza obeh držav in narodov zajema vse sloje, vse kroge in odmeva v vseh srcih. — Naravno je, da so se tu zbrali tudi mnogi člani češke koloniie v Ljubljani. Goste sta sprejemala gospod konzul inž. fievčik in gospa soproga, kakor tudi vice-konzul g. Cihelka. Pripravljen jim je bil odličen buffet. Vnanjo sliko tej slavnosti ie .lajala poleg zastave na konzulatu dolga kolona avtomobilov, ki so stali na Erjavčevi cesti. Pri slabosti je naravna »Fran« Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že vr 'ii količi-ih koristno. V t" >pisih hvalijo zdravniki za ženske sosJas^o prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode. ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh loi^^oh, drogeri-jah "n špecerijskih trgovinah. Smrtna nesreča dijaka Ljubljana, 28 oktobra. Včeraj popoldne se je pripetila v mestu tragična nesreča, ki znova močno opozarja voznike in vozače, zlasti še kolesarje, k previdnosti. Okrog 17. ure je privozil šofer avtobusa A. 1393^2 Andrej Jenko z normalno brzino no Šmartinski cesti nroti že lezniškemu podvozu. Ko pa ie privozil avtobus do križišča Masarvkove in Jenkove ul ce, je pridirial nasnroti s kolesom l^et-ni di'ak II d-ž gimnazije Vladimir Vajda stanujoč na Smartinski cesti 62 Vajda je bil s kolesom v takem zaletu, da zagledav-š' avtobus pod seboj ni mogel zadostno zavreti. Zaletel se je v velikem diru naravnost v voz. Avtobus je kolesarja odbil, d. je nesrečnik odletel v stran na kamen ir udaril tam še z glavo ob tla. Dobil je gioboko udrtino na lobanji in je obležal negiben, nezavesten. So-fer je snričo nesreče avtobus seveda takoj ustavil. Na pozorišču se je zbrala večja množica 1 11 ri i v a a ••« ~ _ _ V-? H f t • • . Vlom v lekarno Murska Sobota, 28. oktobra Redki so vlomi v našem mestu, zato tudi vsak zbudi največjo pozornost pri javnosti. Če se izvrši kak vlom, se pa gotovo v sredini mesta na najprometnejšem kraju. Tako so vdrli neznani tatovi v eni zadnjih noči v lekarno ob Aleksandrovi cesti. Prišli so z vrtne strani ter zlezli skozi okno v pisarno. Z lopato ali sličnim orodjem so vlomili v pisalno mizo ter odnesli preko 8000 Din. Nemoteno so opravili svoje delo ter brez sledu izginili. Vsekakor pa so bili zločinci dobro poučeni o domačih razmerah, ker so vedeli, kje je bil denar. V tej smeri se tudi vrši preiskava in orožništvo je tatovom že na sledu. Gadova gostija v šolskem zou Ljubljana. 28. oktobra. V marsikateri šoli najdemo v novejšem času šolski zoo. v katerem se redijo in gojijo ptiči. ribe. plazilci i,n druge male živali. da mladina spoznava njihovo življenje. Nikjer ne morejo učenci tako teme-l"*o opazovati živali kakor ravno v šolskem zou, saj iih po večini sami redijo in oskrbujejo. Zato z lahkoto doznavajo, čemu in kako služijo živalim posamezni organi v iskanju hrane, pri gibanju in v boju za obstanek. Obenem spoznavajo Vzroke njihovega telesnega ustroja in prilagode-nosti kraja, v katerem žive. in voli ve. ki delujejo na žival Zato mora biti bivališče za posamezno žival tako prirejeno, da na-likuie kraiu, v katerem žival živi v naravi, in da vsebuie čim več pogoiev za naravno gibanje in skrivanje živali. Čim tooneie po-c nemo naravno bivališče in vpeljemo naravno hrano, tem udobnejše se bo žival počutila in ugodnejše razvijala. Načelo bo-• Posmemanie narave. tem geslu urejen šolski zoo najdemo v šoli na Viču. kier rede tudi kače. Nestrupene kače požirajo žr" plen. a strtipe-si ga prej usmrtiio. Čudno je gledati b-^ouško. ko požira živo žabo. ki tiči v kačjem grlu "ekoliko postrani z glavo in no«o naprej: a mik.avnejše je opazovati gada. ki si Men pre? z^struoi tako, da ga s-nkoma piči in počaka, da začne strop delovati. 3ele nato gi začne požirati in to skoro vedno ponoči. Take orizore sem imel priliko zadnjič opazovati. Ko sem stopil k terariju. da malo pogledam za kačami, sem ves_ začuden ostrmel. Krasen, velik gad. ki se j.e n.eIca' dni prei levil, je ravnokar začel požirati celo belouško ki je sicer bila precej taniša od njega, a zato za snoznanje daljša. S svoiim telesom ie bil parkrat ovit okoli zastrupljene belouške, ki mu je z glavo že tičala v grlu. Vsakih par minut je široko zinil in zamahoval z glavo na levo tako, da je uelouško potiskal s svojimi malimi kaveljčastimi zobci v desnem kotu gobčka. Zopet in zonet ie zamahoval n.a des no, da je mogel belouško požirati v levem delu gobčka. Pri vsem tem nora vil u je imel vrat do trikrat vkrivljen. Mišice celega telesa so bile močno napete, posebno gol- nodietfe0dvVSL-mn More-,ki ^(svo^ I tančne in vratne, ki so potiskale plen' v podjetje v blazini, ,e nemudno telefoniral strašen želodec. Vse mišice .so na pogled na reševalno postajo. Nesrečnega mladeni- delovale približno tako. kakor se n. pr kr- ULTURNI P1EGLED Anton Lajovic: K politiki naših koncertnih programov ča so naložili na reševalni avto in ga naglo odneljali v bolnico. Bila pa je prepozna vsaka pomoč, nonesrečeni dijak je že med vožnjo umrl. Reševalci so truplo prepeljali pred Mestni dom. kamor sta bila pozvana policijski zdravik dr. Avramovič m dežurni uradnik g Hauptman. Truplo so nato odoeljali na dom ponesrečenih staršev. Priči nesreče delavec Josp Gričar in vdova železniškega uradnika Terezija Sev-škova sta izpovedala, da je Vajda vozal izredno naglo in da je šofer Jenko dajal svarilna znamenja s hupo. Vse podrobnosti pa bo ugotovila uvedena preiskava. či deževnik nri polzenju. Če je gadu pri tem prišla belouška v sredino gobca, ko je brž potisnil na opisani načrn bodisi na levo ali na desno. Vse to zato, da mu je ostala prosta odprtina sapnika. n Ko je požrl že skoro celo belouško in mu ie le še košček repa molel iz gobca, je pričel previdno lezti po terariju med kamenjem in tako uravnavati v želodcu po-žrti plen. Vsa ta gadova gostija je trajala nad šest ur. Gad je lepo pisan in od tistega dne. ko je oo/rl belouško, bolj živ nego drugi gad. ki je še lačen. Slednji ni tako pisan, temveč nalikuje bolj smokulji. Bof, Čudovita ie podoba izprememb, ki jih doživlja človek, zlasti umetniškotvorno nadarjen človek v svojem odnosu do 6v°ta in do življenja tekom raznih svojih življenjskih dob. Ko telesno zazori v mladeniča, je njegov posled in ves njegov interes obrnjen iz-kijurno naprej, v neznano in skrivnostno, a obenem čudežno bodočnost, v kateri se imajo razcveteti vse njegove tvorne sile tako telesne kot duhovne. Ta bodočnost je zanj brez vsakih meja Odpira in razprostira se mu v nedoslednost. Na nasprotni strani je zanj vsa preteklost nekaj trdega, okamenelega, nekaj, kar zanj ni več v diskusiji, in on stoji na tej preteklosti kot na solidnih, močnih tleh. Ta preteklost nima nikakega interesa zanj, ko je nje-eov pogled obrnjen strmo naprej in ko vsaka žilica njegovega bitja stremi in hrepeni edinole v bodočnost, v kateri ga čakajo vse naloge, dočim v niegovi preteklosti nj ničesar. kar bi ga vezalo toliko, da bi mu moglo obrniti pogled nazaj. Ta mladostni vzgon nima ne čuta ne mere za čas; zato mu dnevi, tedni in leta potekajo na široko in ležijo sočasno pred njim kot lepa. prostrana pokrajina. Zanj je čas ves v sodobnosti, k; se mu v daljini izgublja v daljni horizont bodočnosti. V tem srečnem občutku brezčasnosti se mladi človek prodaja vetrovom sodobnosti, »naj gre kamor hoče«. Zanj je edino pomembno le to, kar ga kot sodobnost obkroža. Takemu stanju je edino primeren tudi v pogledu umetniškega življen ja klic po aktualnosti. In sicer po tisti aktualnosti, ki jo ima izključno sodobno umetniško ustvarjanje. A sodobno je tisto, kar rase pred očmi mladega človeka v prostrani ravnini njegovega mladeniškega brez-casja. Tako tečejo leta, preteče desetletje in še Kaj, a nenadoma se neki dan zgane v človeku in beseda: »Dolgost življenja našega je kratka«, ki je bila mlademu človeku zgolj teorija m prazen zvok, postane naenkrat, na Dliskovit način melanholično spoznanje Bodočnost, katere horizonti so bili mlademu človeku odmaknjeni v nedoglednost, dobi nenadoma bližje in ostro omejene konture t as do tedaj mlademu človeku istoveten s predstavo brezmejnosti, mu naenkrat posta ne izmerljiva količina. Nenadno ee mu po-um občutek za distančnost in takorekoč za prostornino časa. A b!di preteklost, do tedaj zani okamenje-na se naenkrat zgane. Mladi človek, ki je tekom svojega zorenja od mladeniča v rno-9. «?bo.i imel veliko množino umetniških, mišljenjskih in drugih doživeUj, sto- pa v refleksivne odnose ž njimi, ki eo obstali v oddaljujoči se zarji mladosti in mla-oenistva in naenkrat se mu zablisnejo v spoznanje zveze njegovih lastnih mišljenj !n dejanj z duhovnimi napori in tvorbami prednikov, ki so bili dozdevno izginili v Dretek-losh. Ta preteklost, do tedaj mrtva, nenadno zazivi pred njim in pokaže svoje neraz-trglJive vezi z najnovejšimi dejanji in doživetji dozorevajočega moža. Do tedaj takorekoč brezmejna sodobnost, se ob teh novih spoznanjih o kratkosti časa ,n„° neminljivi dinamiki preteklosti začenja zozevati čedalje bolj in bolj. In končno soo-znas. da je celo današnji dan že z jutrajšnjim utonil v preteklost in se bo z vsakim trenutkom globlje pogrezal vanjo. Dočim je mladeniču bila sodobnost iedro vsega kulturnega doživljanja, se možu ob vseobjemajočem nogledu na duhovno življenje premakne težišče kulture v preteklost v tradicijo. ★ Vprašanje samozavesti naroda, kaj in kakšna je, v čem je njena vsebina in kako io doseči, to vprašanje je hodilo dolsioa Matilda Bajčeva, vdova. Pogreb bo dames iz Hrenove ulice 11. — V ljubljanski bolnici je umrl upokojeni železniški nadreviident g. Jože Zeleznikar. Pogreb bo juitri ob 11. izpred bolniške mrtvašnice. — V št Vidu pri Stični bodo dames ob 10. položili k večnemu počitku u s? ledno gospo Ano Krašovčevo. — V Gradcu je uimrl upokojeni vrišjri častnik in akademski slikar g. Alojz Malota. _ V Kranju je po daljšem bolehamffu umrl trgovec Cirili štefe, star šele 30 let. Pogreto bo jutri ob 9. iz njegovega doma v žalbnici. — Sodnemu predstojniku okrajnega sodišča v Velikih Laščah g. Varnetu Grozndiku je umrl v Noivem mestu v Miiilorada IvančeVča iz sicer vse tain, z izpovedjo pokojnega pajdaša im izjavami nekih PTič mu bodo pa le dokazali zločim. častna članica Ruske Matice ga. Terezcna dr. Jenkova im drugii so v svojih govorih poveličevali plememito delo in zasiuge notarja dr. Grašiča. Slavijemec se je s toplimi besedami zahvalil za izkazano mu počastitev. u_ pokopališče pred Vsemi svetimi. Sredi ne;)irestanega jesenskega dežc\\;a. ki. ga samo*zdaj pa zdaj prekine malo solni-nega odmora, si Ljubljamčamii vse zadare dnj' marljivo prizadevajo, da bi dosto.^o okrasiiii grobove svetih umrlih za praznik Vseh svetih in zlasti na pokopa.v.šču pn Sv Križu je vsak dam prav živahen promet im obrat. Skoraj na vseh grobovih po-jo grabljtfce im motike, vse stezice so posute z belim peskom, skoraj vse gomi'e so oplefte im na njih se bohotijo sveže jesenske rože. Ceste iz mesta do Sv Kriza so pšorvane« ,in »čamdrljine«, ki se nosijo kot okras pri narodnih nošah, za prave zlatnike. Sleparja sta imela pri sebi .precej denarja, koliko žrtev sta oskubila med lahkovernim ljudstvom, pa bo dognala šele preiskava. Gospa — fino frizuro Vam lahko naredi samo strokovnjak. Imam 17 let tu- in inozemske prakse ter klijent-ke iz vse dravske banovine. Prepričajte se o mojem solidnem delu tudi Vi! Česalnica »VESNA«, last. Olga Gor&zd Beethovnova ulica (Dunav) * Morilec popa Popoviča je napovedal se dva umora iz osvete. Pred par dnevi je bil, kakor smo že poročali, iz zasede ustreljen pon Djordje Popovič v PLperih v črni gori. Ža morilcem ni bilo sledu, bilo pa je jasno, da je bi>l zločin izvršen .ta maščevanja, ker je bil umorjena duhovnik zapleten v neke pravde. Sodišču v Podgo-rici se je sedaj javil kmet Sava Ra.de! i č ter izpovedal, da je popa umorid njegov brat ščeipan, ki je pobegnil v goro ter sporočil, da se bo sam predal oblasti, ko bo obračunal še z dvema sovražnikoma, šče-pana Radeliiča vneto zasledujejo orožniki, da bi preprečili nove zločine. » Nevarni razbojniki. Pred sodiščem v Pe- umoru občinskega predsednika Milojevica sam baje ni sodeloval, povedal pa je. da^ je bil ta umor naročen za 10.000 Din. Obtožnica zahteva smrtno kazen za sedem razbojnikov, zelo stroL-e kazni pa tudi za razne njihove pomočnike. Za razpravo vlada v okraju in so iz raznih vasi po-tevilne priče, araščanje rek v Bosni. Zaradi m-očaie.ga deževja so vse reke po Bosni mečmo narasle. Uma je prri Bosanskem Novem za 1S6, Vrbas pri Eanji Luki pa za 130 cm nad normalo. Ce narase. Uma se za nekaj centimetrov, se bo zlila preko svoj d h bregov to nastane lahko nevarna poplava, ker so zelo močmi tudi njeni pritoki. Precej nevarna je tudi Sava pri Jasemovcu. ♦ Peti letnik dr. černetovega poslovne-oa koledarja in Poslovnega adresarja Ju-aoslavije za 1933 izide pričetkom prihodnjega tedma to bo dosedamjim naročnikom v" Ljubi 'and dostavljen na dom, zimam.: i m pa poslan po pošti. Stane, kakor doslej 30 Dim, s poštnino 33 Dim. Oprema je ista v dosedanji odlični obliki, vsebina pa po-poInjo/na ter prinaša za poslovni svet ne brcni" podatkov, ki se dmevno rabijo v pisarnah. Dobi se v vseh knjigarnah tudi v več trgovinah s papirjem, direktno se naroča pri izdajatelju: Dvorni trg 1, Ljubljana. ♦ Znanost skrbi, da pomaga človefou obvarovati zdravje, na katero mnogi mi- ■ ^ „ „ „ slijo šele potem, ko je že prepozno. Ena Jflcdcme titn&fl2 ptCl&CG od posebno važnih pridobitev znanosti so ' Panflavin pastile, proizvod svetovnega koncerna I. S., znanega najbolj pod imenom »Bayer«. Panflavin pastile sigurno tn naglo uničujejo povzročitelje bolezni, ki prihajajo v telo skoz* usta in grlo. ♦ Kadilci! Po uporabi ,Diana< paMe za zobe se boste počutili kot prerojeni Cena normalna 5 Dim, dvojna 8 Dim. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ »Franz-Josef« grenčea čistilno sredstvo prebavne noti. ki je mnogo obremenjena z jedjo im pijačo. i/ veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite prt I s i e domska in moška konfekcija Ljubljana, Prešernova ulica 7 h Lplilfane u_ Zadušnlcl za kumanovske junake bosta danes ob 7.30 zju-traj v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča im v cerkvi sv. Jakoba. Zadur.nico pri sv. Jakobu bo bral bivši narodni poslanec župnik g. Janko Barle, peli pa bodo pevci Huba-dove pevske župe. Vse narodne organizacije, oblastva im narodno gasilstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži zoduš-nice. Slavni Poljak J»n Kiepuru poje v kinu Matici. Tenorist svetovnega slovesa >novi Ca rušo«, poje v Elitnem kinu Matici v največjem pevskem filmu >Pesem noči«. Jan Kiepura nastopi v tem filmu v vlogi slavnega pevca in nam zapoje poleg nekaterih pesmi in šlagerja kar tri arije te najljubših njegovih oper, »Traviate«, »Rigoletta« tn »Boheme«. V teh arijah pride ves čar in blesk Kiepurinega glasu do polne veljave. Med predvajanjem filma »Pesem noči« bo blagajna kina Matice odprta dnevno cd 11. do pol 13. Občinstvo včerajSnje premiere je bilo navdušeno m je priznavalo, da takega filma še ni bilo v Ljubljani. n_Ciklus zvočnih tednikov v daaafoiFni filmskem sporedu ZKD. Danes ob 14.30 in u- Spominska »večanost v vojni padlim jutri ob n. dop. bo predvajala ZKD v pro ■-----T. trinji se bo začela 10. novembra razprava VINOTOC JERAJ, Sv. Petra cesta, nudi proti nevarni razbojniški tolpi,, ki je v nristni trškogorski sladki mošt rulandec okraju izvršila več strašnih zločinov Vodia 12466 tolpe je Jovo Milkovič. Zadnja žrtev teh zlo--------' čincev je bil predsednik mečenčanske obči- 12697 nju in vrednotenju naroda je bistveni pogoj kulturnega žitia v družbi- ln da se s tem vrnem na povod svojega razmotrivanja. smatram, da neznani inicija-tor programa, ki sta sa v dobrodelnem koncem izvajala gospa Gjungjenac - Gavellova in gospod Betetto, kulturnopolitično ne le ni nič pogrešil, temveč da se je nameril v pravilno smer. Za kvaliteto posameznih del in za njih pravilno vrednostno ocenitev pa ni treba! da je debata zaključena. Z vsem tem pa seveda ni rečeno, da ni legitimna tudi zahteva, da nai naši koncertni" programi informiralo tudi o sodobni produkciji. ali z dmsačnega vidika pogledano: o produkciji najbližje preteklosti. Društvo za pravno^ ftl&scžtfo in sociologijo Približno loto dni že deluje v Ljubljani Društvo za pravno f!'ozofiio in sociologijo. Nastalo ie iz potrebe proučevanja današnjih pravnih in družbenih sprememb in zaradi etika med izobraženci, ki jih zanimajo družboslovni problemi Dru?'vo se je razvilo iz neznatne skupine pravnih filozofov in sociologov. ki jih je pritp-jnila močna osebnost profesorja pravne filozofije na našein vseuči-j.šču g- dr Evg Spektorskega. avtorja »Zgodovine socialne filozofije« izišle letos pri Slovenski Matici. Danes šteje društvo okrog 35 članov: med njimi so nekateri vseučili-ški profesorji in docenli in tudi praktični /•-ravniki, ki ?e zanimajo za družboslovje. V minuli sezoni je imelo društvo več zanimi- Chlorodont ustna voda je močne koncentracije in divno osvežujočega okusa po melisi, steklenica Din 16.—, kakor tudi slovita Chlorodont zobna pasta. Poskus Vas bo prepričal._12451 Ni cvenka, ni žvenka, pa vendar živim, na zadnje dni v mesecu se ne jezim. Tja k Slamiču — tisto pa! — rad pobitim in skoro zastonj se dovolj poživim. vih predavani, ki so bila po večini zabeležena tudi v »Jutru«. Pred dnevi je bil v predavalnici juridične fakultete občni zbor tega tiho, a intenzivno delujočega društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. univ- prof- dr. Evg. Spek-torskij. Ob tej priliki so posamezni društveni člani priglasili svoje sodelovanje, tako da bodo v tekoči sezoni naslednja predavanja (po kronološki vrsti): Občestvo (Andrej Go-sar); Ideja prirodnih zakonov v socialni filozofiji CEvgen Spektorskij); 0 korelaciji (Aleks. Bilimovičf); Stične točke biologije s kriminologijo in sociologijo (Božo Škerlj); Demokracija in pravo (Gorazd Kušej); 0 anarhiji v pravu (Ivan Voršič); Bergsonova etika (Boris Furlan); Pravo in etika (Josip Rus); Opazke k sociologiji buržoazije (Albin Ogris); Krivda in nevarnost (Aleks. Ma-klecov): Vrednostne sodbe (L. Bohm); Vloga individuja v zgodovini (Fr. Zwitter): teorija fakticitete prava (I. VavpetiČ). Po predavanjih se vrse debate, ki osvetli nje io obravnavane probleme z raznih vidikov. Predavanja bodo vsakih 14 dni nn univerzi. Krojačnica ZANOŠKAR | obleke po meri za gospode KOLODVORSKA ULICA 35 Plesna šola SK SVOBODE — Ljubljana se vrši danes ob 20. uri v veliki dvorani DELAVSKE ZBORNICE 12714 Ln umrlim iz šentpeterske fare se bo vrši la v torek na praznik Vseh svetnikov po naslednjem sporedu: Ob pol 11. maša za-dušnica, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori: Danica (Bizovik), P. Hugolin Sattner (Moste), Mtste (Moste), Sava (Poljane), škerjanček (Šmartno), Zvezda (Moste) tn pevci šentpeterčani raznih pevskih zborov. Po maši bo pred spomenikom libera govor tov. Kozine, polaganje venca ter petje Vabljeni vsi svojci v svetovni vejni padlih in umrlih, ter vsi člani skupin Zveze bojevnikov in ostali borci iz svetovne vojne. u_ Počastitev notarja dr. Ivana Grašl- ča. V četrtek, dne 27. t. m. je Ruska Matica v Ljubljani skupaj s predstaviteljrt drugih ruskih organizacij v našem mestu priredila večer na čast notarju dr. Ivanu Grašiču. G. dr. Grašlč si je pridobil ne. vemljdvih zaslug za ohranitev to vzdrževanje zname ruske kapelice pod Vršičem pri Kranjski gori. Predsednik Ruske Matice g. univ. prof. dr. Evgen Spektorakip, Kdor h®če imeti za okrasitev grobov res lepe vellkocvetne krizanteme naj si jih pred nakupom ogleda v vrtnariji IVANA BIZO VIČ AR J A Ljubljana, Kolezijska ulica 16. Na razpolago so tudi dekoracijska drevesa. Izdelovalnica vencev in šopkov. Telefon 26—68. Telefon 26—68- Pravkar fyišTo. Stevensonovfh slavnfh >Pri-god Davida Balfourja drugi del — Catriona« je v moistrskem prevodu Vladimirja Levstika pravkar izšel. S tem je Tiskovna zadruga zbirko svojih »Mojstrov in eodobniko-v« obogatila za delo. ki druži v sebi vpo visoko vrednost literarne umetnine in ki je obenem tako polno živega, razgibanega dejanja. da bo z veseljem in zadoščenjem segel po njem vsak najbolj razvajeni in vsak naj- bolj preprosti čitatelj. Oba zvezka »Prigod Davida Balfourja« sta zlasti primerna kot najlepše darilo mlademu človeku, saj je ta roman od začetka do konca ena eama čudovita podoba velikega, lepega, vse žrtvuioče-ga človeka, ki se nikoli ne ustraši nobene zasede in nobene nevarnosti, samo da drži dano besedo in da pomaga vsem, ki so v stiski. — 0 romanu prinesemo še izčrpno poročilo. Štefana Zweiga biografija Marije Antoi-nette je pravkar izšla pri založbi Tnsel v Berlinu. Nemška kritika je ta novi psihološki življenjepis sprejela z nedelienim priznanjem: nekateri vidijo v njem vlSek pisateljskega prizadevanja avtorja t>Foucheja' Kakor izvemo, se za slovenski prevod »Marije Antoinette« zanima Tiskovna zadruga Italijanski pregled jugoslovanske inridi?-ne književnosti. »Istituto di studi legislati-vi« v Rimu izdaja ?e od 1. 1995. v svojem Letopisu (Annuario di Diritfo Comparato e di Studi Legislativi) pregled jugoslovenske u-ridične literature, ki jih sestavlja sotrudnik tega znanstvenega instituta, apelacijski svetnik g dr. Rudolf Sajovie. Tako je 1. 1930 izdal ta institut tudi v ponatisu 72 strani obsegajočo »Ra^egna completa di legislazio-ne jugoslava« za 1. 1925—1928. pravkar pa je izšla »Rassegna di letlaratura ginridica jugoslavac za 1. 1929. G. dr SaVovie podaja tu pregled vseh pomembnejših spisov iz pravne zgodovine in biografiie, zbirk zakonov in odločb, rivilno-oravnib. trgovinsko-prav-nih. pomorsko-pravnih. tiskovnih in delav-sko-pravnih spisov, dalje spisov iz civilno-procesualnega 'prava, ustavnega, upravnega m kazenskega prava, iz mednarodnega zasebnega prava in dr. Pri važnejših spisih je ra kratko navedena tudi vsebina, tako da more italijansko čitaječi znanstveni svet spoznati značaj, mnogovrstnost in razširjenost pravnih proučevanj v Jugoslaviji Kolektivna razstava TomiMava Krismana je bila otvorjena 27 t. m. v Zagrebu. Jubilej odlične češke revije. Te dni je nastopila 40. letnik revija »Naša doba«, ki jo je ustanovil in 20 let urejal sedanji prezi-dent češkoslovaške republike T. G. MasarTk. Za Masarykom je prevzel urejevanje pokojni profesor Drtina od 1 1923. pa je urednik prof. dr. I. Maček >Našo dobo« izdaja ugledno Laichterievo založništvo v Pragi. Državni institut gledališke umetnosti na Poljskem. Pred dnevi je poljski prosve t n ^minister podpisal nkaz o ustanovitvi »Državnega instituta gledališke umetnosti«. Za ravnatelja ie bil imenovan odlični poljski igralec Aleksander Zelverovvicz. V kratkem nameravajo otvoriti filmski, teatralni in teatro-loški oddelek. Nora knjiga Manrirea Maeterlincka. Pesniško - prirodoslovni ciklus knjig slavnega belgijskega pisatelja Mauricea Maeterlincka o življenj žuželk, v katerem so išli spisi o čebelah, mravljah in termitih- je 'zpopol-njen 9 pravker izišlo knjigo o življenju pajkov. 65 let je dovršil filoiof Hans Driesch. profesor filozofije na vseučilišču v Lipskem. Niegovo modroslovje ie pod vplivom prirodnih ved. Poglavitna Driescheva spisa sta >Ordnungslehre< in >Wirklichkeitslehre<. štorih Elitnega kina Matice izredno zanimiv in pester filmski program, ki bo obsegal 5 zvečnih tednikov tvrdk Fos in. Cfafilm ter velepoučni kulturni zvočni film »Demanti v naravi«. u_Danes premiera »Quo vadi«?«. Zvočni kino Ideal, ki je baš te dni končal z montažo nove zvočne aparature, predvaja danes največje filmsko veledelo vseh časov. film »Quo vadiš?« v zvočni izdaji. Film je delan po slovitem H. Sienkiewi-czevem istoimenskem remanu z ogromnimi množicami sodelujočih. Predstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure sleherne dopoldne. „ . u— Baritonlst Boris Popov, čom pariške Opera comiaue, je našemu občinstvu v najboljšem spominu kot bivši dveletni, člani slovenske opere v Ljubljani. Odlični pevec priredti v ponedeljek 7. novembra v Filharmoničm.i dvorani samostojen koncert, na katerem bo razvajal celo vrsto opernih arij im pesmi razmah sklada,tejev. Na ta koncert že dam-es opozarjamo občinstvo. Vstopnice bodo o>d ponedeljka dalje v pav-dajri v Matični knjigarni po običaomffh koncertnih cenah. u— Panevropska unija kraljevine Jugoslavije, ljubljanska organizacija, bo fcmela evoj redmii občni zbor v petek, 4. novembra ob 18. v Zbornici za TOI. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi poročilo o pamevropskem kongresu v Baslu. o katerem bo releriral g. dr. Ferdinand D. Ma. jaron, adwkat v Ljubljani ki se gia je udeležil kot delegat ljubljanske organizar crii_e. člane to prijatelje vabi k obilni udeležbi odbor. u Krajevna organizacija JRKD za Bežigrad opozarja člame to volLlce, dve ceste). Vabljeni vsi. Za člane udeležba obvezna! u_ Združenje trgovcev v Ljubljani in okolici ugotavlja z ozirem na veliko javno zborovanje najemnikov, ki ga priredi Društvo stanovanjskih najemnikov, s podpisom »Gremij trgovcev za Ljubljano to okolico«, da se za sodelovanje Združenje trgovcev ni vprašalo im tudi ni dalo nika-kega privoljemja, da se stavi njeno ime na javen poziv. Predsedstvo Združenja. u_ Delavski oder »Svobode« uprizori jutri ob pod 9. zjvečer v dvorami Delavske zbornice že tretjič veseloigro. „ Dobri vojak Svejk poseže v svetovno vojno«, k i je polna smeha to dovtipov Vstopnice v Delavski zbornici po 10, 8, 6 to 4 Dim. u_ Jugcslovensko-angleško društvo bo imeto svoj redni občuj zbor z običajnim dnevnim redom dme 8. novembra ob 20. v Kongresni kavarni poleg K na Matice. K obflmi udeležbi valbi odbor u_ Za češkoslovaški državni praznik so ljubljanski poštni to brzojavni uradniki čestitali svcijlim tovarišem v Pragi in pre-jeli zahvalno brzojavko. n— Cesfcosiovenska Obec prosi svč čle-ny, aby se v hojrfem počtu sučastnilo oslavy NArodnlho svatku, poradanč dne 29. rijna o 8. hod. večer v restavraci Zvezda, českoslo-venskž dophiovaci roko a pripoji tčto osJavč loutkovou hru »Probuzeni«. Tato oslava kond se v Narodnim domS. — Vybor. u~ Izliva. Prejeli smo: Podpisane organizacije. SO z ogorčenjem ugotovile, da ^e je n?. vabilih za shod stan,. vanjskih najemnikov, ki se bo vršil v nedeljo 30. t. m., fnlsificiral njihov podpis. Podpisane organizacije sodelujejo v Akcijskem odboru združenih strokovnih organizacij držav-in privatnih nameščencev, delavcev in upokojencev in posvečajo vso pažnjo posebno stanovanjskemu vprašanju. Te organizacije niso nikogar pooblastile, da jih podpiše nn vabilo za nedeljski shod in tudi niso same podpisa'e takega vabila. Akcijski odbor je letos priredil že dva velika .javna sh da in podvzel tudi druge korake v zaščito stanovanjskih najemnikov. Izjav-i jamo tudi da odločno odklanjamo tak način obveščanja javnosti, posebno še s podpisi organizacij, ki sploh ne obstojajo, kot Zveza društev državnih nameščencev in Društvo staroupokojencev. S shodom, ki ga sklicuje Društvo stanovanjskih najemnikov za nedeljo 30. t. m. v Ur>.ion, nima jo organizacije združene v Akcijskem od-b: ru nič skupnega in bo članstvo teh, organizacij o akcijah Akcijskega odbora obveščeno po svojih organizacijah. — Za Izvrševalni odbor Narečne strokovne zveze v Ljubljani: Juvart 1. r., Kravos Vladimir. 1. r. — Za c}raštvo upokojencev in upok* jenk v Ljubljani: M. Lilleg, L r. — Za JTJTT, sekcija Ljubljana: tajnik Ivo Ko-bal, 1. r. u_ Nov park pred trnovsko cerkvijo. Na obrežju Gradašoiee pred trnovsko cerk-v.jo .e mostna vrtnarija pod vodstvom rsivnecolja I^apa iin po osnutJrih mojstra pcofesc^rja Plečnika -pričela urejati maijhen penit, fci bo s parkom v Zveadii in z nasadi na "ojzovem Grabnu tvoril zaokroženo ce. kt^ Po zaslugi prof. Plečnika, kj je svoj dal estetsko lepo urediti Cojzovo ce tfjo bo ves ta del mesta polagoma dobil J>rav lepo, estetsko dovršeno lice, kii bo prav primeren prehod od hrupnega, na •tes.no zazidanega centra do periferije. u_ Ulica za Gradom, na kateri so tra-tlaStovalma dela preceg časa, je zdaj ž«- rHupotooma dotlakovana in so jo včerao od.prK tudii z«, vozni promet. Zdaj nadaljujejo s tlakovalniima dela na Resljevi cesti, kri bo tudi gotova v doglednem času. Da_ Ifie je popolnoma urejena in dotlakovana Celovška cesta do mestne meje v šiški. u— Deževje. Hud naliv je bil v nočj od četrtka na .petek, kmalu po polnoči, čez dan j« nato le od časa do časa pohlevno t siio, a zvečer po 18. je spet začelo l'ij redni mesečni sestanek v sredo dne 2. novembra ob pol 9. zvečer v gostilni pri ; Sokolu< _ Pred škofijo. Udeležba obvezna. u— Trgovski učni zavod v Ljubljani organizira pod vodstvom spretnih strokov-r jakov razne tečaje za reklamo, oglaševanje. dekoriranje izložb in lokalov ter za trgovce in nameščence važen tečaj o uspeš-ri postrežb! in serviranju v trgovini. Vsak tečaj traja trd mesece in so razmeram prilagojeni tudj v ceni. Prijave sprejema Tr-povski učni zavod, Pra.žakova ulica 8-1. u_ Ign. Žargl, stara renomirana tvrdka na Sv. Petra cesti št. 3 se je preselila v ' sfcno hišo na Sv. Petra cesti št. 11. Pri-}roča se cenj. odjemalcem za nadaljnjo r. aklon jenost. u_ j, Preporod« ima nocoj svojo redno plesno vajo. Pouk za zače-tniike prične že ob pol 20. Plesni mojster g. Jenko bo učil nadaljnje slike quic-stepa. Igra priljubi; eni -Ronnv-:az!ej pokrival večinoma iz inozemstva, cd tkupne porabe 7000 vagonov premoga pa jc pršlo jz inozemstva povnrečno 5000 vagonov na leto. Zaradi otežkočenc nabave deviz in občutne podražitve uvoza pa bo tudi Beograd let-os porabil znatno manj inozemskega premoga in koksa loakor druga leta. Kakor zatrjujejo beograjski trgovci s premogom, bo letos znašal uvoz š'ez'vcga premoga komaj 1500 vagonov. Od demačih premogov prihajajo za potrebe Zagreba -n Beograda v -prvi vrsti v poš'ev Trbovlje, zato je pričakovati, da bo podražitev ino« zemskega premoga in koksa ugodno vplivala na produkcijo domaČega premoga. zJa- •= Pvišanje odkupnih een za stare srebrne novce. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni miuister določil, da se cene, po katerih kupuje Ivarodna banka na račun države stare srebrne novce, povišajo. Lista novih oen je že sestavljena. — Amortizacijsko žrebanje begluških obveznic. Dne 2. novembra t. 1. se bo vršilo v finančnem ministrstvu, oddelku za državne dolgove v Beogradu tretje amortizacijsko žrebanje 6% obveznic za likvidacijo odškodnin za begluške zemlje v Bosni in Hercegovini. = Jug031ovensko_češ»«osiovaglq kliring. Glavni odbor zveze češkoslovaških indu-strijcev je imel te dni 3ejo, na kateri se je razpravljalo o počasnem funkcioniranju kliringa z Jugoslavijo. Zaradi aktivnosti češkoslovaške trgovinske bilanee z Jugoslavijo so vplačila v kliring v Jugoslaviji stalno večja kakor vpiačila v češkoslovaški. Razlika je narasla že na 80 milijonov Kč, kolikor znaša klirinški saldo v Jugoslaviji na korist Češkoslovaške. Ta saldo povzroča, da morajo češkoslovaški izvozniki v Jugoslavijo dolgo čakati na izplačilo vsot, vplačanih v Jugoslaviji. == Pogajanja z Avstrijo zaradi ureditve plačilnega prometa. Dne 21. t. m. je prenehala veljati klirinška pogodba z Avstrijo, ki jo je naša država c dpovedala. V do- 63 — 65; za marc - maj 81 — 83; banatska, nova 58 — 60; sremska, umetno sušena, pariteta Sid 70 — 72; pariteta Indjija 68 do 70; ladja 68 _ 70: banatska. nova. sušena 66 — 68. Moka; baška in banatska »08« 85 - 90. Otrobi: 66 - 68 Fižol: baski beli 112 _ 117.50. + Budiinpeštanska terminska borza (28 t. m.) Tendenca mirna. Promet srednji — 1362 ~ 1364- za mai _ J3.99: rz: za marc 8.32 — 8 34- koruza: za mai 8.74 — 8-75. za julij 9.17-9.18. ŽTVTNA. + Mariborski živinski trg. Na zadnji sejem ie bilo ta teden prignanih 496 .dav ži-vme, in sicer 6 konj. 14 bikov, 160 volov 309 krav in 7 telet Prodanih je bilo 350 glav po naslednjih cenah: debeli voli za k" žive teže 2.75 _ 3.75 Din, poldebeli 1.75 do sedanji pogodbi so predvidena nova poga- I 2.50 Din. plemenski 1-50 — 2 Din jan -sept 1929. 1930. 1931. 1932. gradb. les 110.651 93.853 58.624 41.685 u— Srbska godba _ pjevačice stalno v hotelu Tivoli, vino 12 Din. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20.15 bo skupna prireditev s francoskim krožkom. Ob spremljevanju mnogih skioptičnih slik bo predaval arheolog g. Le n Rey iz Pariza o sveti gori Athos. Tudi oni, ki razumejo le malo francosko, lx>do zaradi lepih slik z lahkoto sledili predavanju. V petek, 4. novembra bo predaval ravnatelj »Uranie« v Gradcu g. dr. Gemot o Goethejevi življenjski poti. Nad 100 skioptičnih slik. a— velik naval k obrtniškim predava- rjem. Obrtno-zadružni inšpektor g. Ignacij Založnik predava v okviru mojstrskih izpitnih predavanj, ki jih je otvorila pretekli ponedeljek mariborska poslovalnica zb rničnega zavoda za pospeševanje obrta v prostorni risalnici deške meščanske šole. Zanimiva predavanja iz najpotrebnejših predmetov so vzbudila v krogih našega bodočega samostojnega obrtništva ogromno zanimanje. Priglasilo se je že takoj v začetku 65 pom< čnikov in sedaj v predavalnici skoro ni več prostora. Predavanja se danes prekinejo in se nadaljujejo zopet v sredo 2. novembra Najbrž pa bodo že v petek 4. novembra končana. Veliko zan;manie obrtniškega naraščaja za čim pop Inejšo izobrazbo je razveseljiv pojav v sedanjih težkih časih. a_ Na ustanovnem občnem zboru JRKD za kolodvtrrsftj okrai v Mariboru, ki bo drevf ob 20 v gostilniških nrostorih g. VlHhoviča bodo noročal/i gg senator dr Ploi. nosHnec dr Pivko in mest.nl žnnan dr Limo'd Posebnih vabil ni. Pridite poj. n-oft+evjlno! a— Mojstrski izpiti v Mariboru. Preteklo s boto so bili tukaj končani mojstrski izpiti v poletnem Izpitnem roku. K i^oitom je bilo pripuščenih s področja mariborskega okrožnega sodišča 35 kandidatov izpit pa je prestalo in prejelo mojstrsko spnčevalo 31 kandidatov iz 15 strr k. .Te^-rcki izritni rok se bo pričel v ponedeljek ?1 t. m. z izpiti iz reknvske stroke Doslej se je pne-lasilo že 40 kandidatov. prične drevj ob 20.30 v hotelu >Evropa« s plesnimii vajamui. Vabljeni! Mestni kino bo predvajal danes f>b 2030 sitjajno zvočno opereto »Pesem, poljub, dek'e ...« z Marto Eggerthovo in Gustavom Frohlichom. Foxov zvočni žumal. Iz Kranja - Občinsko opozarjamo na današnio proslavo češkoslovaškega in jugoslovenske-ga oevobojenja. zvezano s proslavo 20-letui-oe kumanovike bitke. r_ 20 letnico kumanovske zmage In obletnico češkoslovaške države proslavijo Soko\sko društvo, Jč liiga din češka Beseda drevi ob .pol 21. v telovadmiicj Narodnega doma z nagovorom in pevskimi točkami Iz Tržiča č— Proslava narodnega praznika ČSR bo v telovadnici meščanske šole v nedeljo M t. m. ob 11. Proslavo priredi Sokol s sodelovanjem sokolske dece, dijakov meščanske sole. sokolsikega orkestra in bratov Paterno-sta rn Lajovica. Spored: petje, deklamaoi^ slavnostni govor in drugo. Brez vstopnine Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokoiskem doniu Naš 5zv©z 11. Les. Kakor je že iz prej objavljenih številk znano, se je uvoz lesa tudi letos nadalje zmanjšal. Zlasti občutno je zmanjšanje izvoza drv, gradbenega lesa in pragov. Po količini je znašal naš izvoz drv in gradbenega lesa v prvih 3 četrtletjih zadnjih let (v vagonih): drva 48.214 28.363 18.395 12.809 Po količini je izvoz drv letos padel na 26% odnosno na eno četrtino izvoza v 1. 1929, Izvoz gradbenega lesa pa na 39 V septembru opažamo pri izvozu drv in gradbenega lesa malenkostno oživljenje v primeri s prejšnjimi meseci. Po vrednosti je letos znašal naš izvoz lesa v primeri s prejšnjimi leti (v milij. Din): 9. mes. drva gr. les pragovi 1. izd. 1929. 106.3 1101.3 132.5 90.9 1930. 54.9 946.3 125.8 62.0 1931. 35.0 531.9 92.9 30.9 1932. 21.4 309.1 4.3 18.2 Vrednost izvoza drv je od L 1929 padla na eno petino, vrednost izvoza gradbenega lesa pa skoro na eno četrtinr. Popoln zastoj vidimo pri izvozu pragov, ki se je Se lani razmeroma prav ugodno razvijal. Izvoz izdelkov iz lesa pa je padel na eno petino vrednosti iz leta 1929. Omeniti je še izvoz oglja ki je zadnje mesece vidno nazadoval. Oglja smo letos do konca septembra izvozili 2613 vagonov za 16.8 milijona Din. Končno je znašal izvoz ekstraktov za strojenje 681 vagonov (lani 879) za 20.4 milij. Din (lani 39.1). Industrijski proizvodi Med industrijskimi proizvodi je omeniti sodo (am^nijakovo in kavstično), ki smo je letos izvozili za 18.2 milijona Din (lani za 36.1), potem pa dušikova gnojila, k| Smo jih navzlic hudi konkurenci na svetovnem trgu prodali do konca septembra 2099 vagonov v vrednosti 31.8 milijona janja v teku 14 dni po preteku pogodbe. Kakor poročajo sedaj z Dunaja se bodo nova neposredna p gajanja za ureditev plačilnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo pričela prihednji teden na Dunaju. Po informacijah z Dunaja so bila vplačila na klirinški račun v Jugoslaviji zadnji čas tako znatna, da so celo prekoračila znesek salda, ki je prej obstojal v korist Jug slavi je na Dunaju = Carin«ka vojna med Avstrijo in Madžarsko. Trgovinska T>ogaianja med Avstrijo in Madžarsko, ki trajajo že več mesecev, so zopet prišla na mrtvo točko. Provizorij, ki je bil uveljavljen po preteku odpovedane trgovinske pogodbe, je sedaj potekel in med obema državama ?e znova nastopilo bre7pogodbeno stanje. Zasto' v pogajanjih je nastal zaradi tega. ker je Avstrija postavila zahtevo, da mora Madžarska vso potrebo v gradbenem lesu kriti v Avstriji, in da se mora zavezati za določene količine in cene. Promet med obema državama ie zadnje dni skoro povsem prenehal. Sedaj skušajo doseči vsaj sporazum za nov kratkoročni provizorij. ki naj bi veljal od 1. novembra naorei. = Vprašanje izvoza drv v Madžarsko. V krogih naše lesne industrije vlada precejšnje nerazpoloženje zaradi zastoja izvoza lesa na Madžarsko, še leta 1928. smo izvozili v Madžarsko za 200 milij. Din lesa. Tudi v letu 1931. je navzlic uvedbi režima deviznih omejitev dosegel izvoz lesa v Madžarsko 84 milij. Din. letos pa je v prvem polletju dosegel ta izve z komaj 8 milijonov. Danes veljajo za ves uvoz lesa v Madžarsko uvozne prepovedi. Edino za uvoz drv je Madžarska naši državi določila letni kontingeLt od 12.000 vagonov. Pa tudi od tega kontingenta bomo lahko izkoristili le neznaten del. zakaj do srede oktobra je Madžarska v okviru tega kontingenta dala le za 1500 vagonov jugosl. drv uvozna dovoljenja. Medtem sklepa Madžarska dogovore z drugimi državami, in to seveda na naš račun. Tu so petrebni nujni ukrepi. biki za ie 2o~ 3 Din- krave klanje, debele 1.50 — 2 Din. plemenske 1.25 — I.75 Din klobasarice 1 — 1.25 Din, molznice 1.50 do i Din. breje 1.50 — 2 Din. mlada živina 2 50 do 3.50 in teleta 3 — 5 Din. Cene mesa so bile: vo^vsko T. vrste kilogram po 8 do 10 Dm. II vrste 6-8 Din. bikovo in kravi* 4 — 5 Dm. telečje I. vrste 10 — 12 Din. II vrete 6 — 8 Din, sveža svinjina 10 _!. 14 Din. Iz življenja na deželi VODICE. Narodna društva v Vodicah priredijo v nedeljo 30. t. m. ob 15. proslavo 201etnjce kumanovske bitke. Te proslave se udeleži med drugimi tudi g. Dušan Jeftič. podpolkovnik iz Ljubljane, ki se je osebno udeležil balkanske vojne. Na proslavi bo govoril o poteku in pomenu kumanovske bitke ter balkanske voine. Vse občine so vabljene, da se te proslave v čim večjem številu udeleže. . VELENJE. Krajevni odbor Rdečega kriza^ priredi v zimskih mesecih eamaritanski tečaj. Vpisovanje bo v nedeljo 30 t. m. ob 10 v VI razredu osnovne šole. Tečaj bo brezplačen. V tečaju se bo poučevalo, kdko v prvi sili pomagaš ponesrečencu in kako neguješ bolnika. Repertoar?? LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Sobota. 29.: Roksi. D. Nedelja, 30.: Celjski grofje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota. 29.: Ma'a FloramVe- B. Nedelja, 30-: Turandot. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 21.: Zaprto. Drama uprizori drevi veseloigro >Roksk, . velezabavno komedijo, polno življenja in ve- HOrZe eelega razpoloženja. Vse nastopajoče osebe 28. oktobra. izvrstne uloge. Režira prof. Šest — Na ljubljanski borzi se je danes deviza V.nedeli° se bodo ponovili Kreftovi >Celj-London po včerajšnji oslabitvi nekoliko po- Jf.ofie«. Občinstvo opozarjamo na »Gle- T\r O irilo TTXiTf»f.'U k___i: _I__;__\T_____ * I nflli.^fci 1 i C.t ,r lr i rt olonnlr T co kitajske princese Tlirandot poje gdč. Maj-dičeva. Timurja. tatarskega kralja g. Zupan, neznanega princa Kalafa g. Marčec, simpatično mlado sužnjo Liu ga. Gjungjenac-Ga-vellova, ministrsko trojico Ping, Pano- Pont nojo gg. Janko, Mohorič in Josip Rus, Altoun7 kitajski cesar je g. Golovin, mandarin g. Ma- do 296.30 Newyork kabel 5748.31-5776.57, golič. Dirigira kapelnik Nefa t režira orof Ne\vyork ček 5726.31 _ 5754-57, Pariz 225.75 I Šest ' 6Zira prjf do 236.87, Praga 170.23 — 171.09, Curih 1108.35 _ 1113-85. Onrih. Pariz 20.37, London 17.02. Newyork 518 50. Bruseli 72.125. Milan 26.56, Madrid 42.55, Amsterdam 20S.6375. Berlin 12315 MARIBORSKO GLFDALIŠCE Začetek ob 20. Sobota, 29.: Trije vaški svetniki. Znižane cene. predvaja danes ob 20.15 ter v nedeljo ob Din; d.čim je ta izv°.z znašal lani v istem Stockholm 88-90, Oslo 87, Kobenbavn 8&70.' Nedelia 30 • Frideril™ 15 nrvemi -iTol^fn™ ___ __ J . razdohlil le 25 2 milliOna Ttv(w rementn Snfiin 3 74 P^a^o 1*?« ____ eo T-, ' I , J _1 "ijeriKa. 15. operni velefilm »Prodana nevesta« Predigra zvočna. _ I (od 33.421 na 23.998 vagonov). Tudi iz- IZ PtHja I voz svinca je padel, in sicer na 17 milijo- j— Zapuščeni vojaški grobovi V Strni- nov Din flani 24 Izvoz bakra na 179.2 šču pri Ptuju je bilo za Časa vojne vH!ko miliiona dani 226.6), izvoz rud pa na vojaško taborišče z bolnicami ki se je" po- 621 Din (lani 168-4)- razdobju le 25.2 milijona. Izvoz cementa Sofija 3.74. Praga 15.35, Varšava 58.10 Bu-je nazadoval od 114.7 na 49.6 milijona Din | karešta 3.C6. GflKflO^arcttA vesti = Transferni moratorij. Beograjsko ■ i>Na- . . ., — -- je po- zneje izpremenulo v taborišče ruskih uje ni« kov in naposled v pribežališče brezdomcev, naših rojakov Primorcev. Na tamošnem pokopališču je nad 100 vojaških grobov, v katerih počivajo vojne žrtve raznih i.arod nosti. Žalostno pa je. da so fci grobovi pozabljeni in popolnoma zanemarjeni, da te obide kar mrzla zona. ko prestopiš pok ona-lišče in za gledaš, kako štrlijo izza zaraščene trave in Prmičia nagrobni kemni kot ko- čene roke. Ti grobovi so tudi na Vseh svet- j nimamo moratorija, ali obstojajo omejitve nikov dan vedno porabljeni. Lansko leto glede plačevanja privatnih obveznosti v ino-je bilo le za silo očiščenih nekaj grobov | zemstvu. Dolžniki eo sicer dolžni v roku pla- rodno blagostanje« objavlja v 6voji zadnji številki zanimiv članek o transfernem mora-toriju, ki pravi med drugim naslednje: Veliko število držav živi danes v režimu trans-fernoga moratorija za večji ali maniši del svoiih obvez v inozemstvu. Neša država ie v tem pogledu delala izjemo. Mi dejansko Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 174 _ 175, za december 175 — 176. 7J/» investicijsko 45—47. 4% agrarne 18 bi.. 1% Blair 33.50 - 33.875, 8% Blair 36 — 39, 7V» Drž. hipotek, banka 43 bi.; bančne vrednote Narodna banka 3800 — 4000. Beograd. Vojna škoda 173.50, 172 zaklj za december 176 zaklj., 7% investicijsko 49 hI, 4»/« agrarne 20.50. 20 zaklj., 6^/0 beglu-- 31 50< 70/0 r»rž. bipotek. banka 442 bi.. Narodna banka 3900 zaklj, Priv agrarna banka 216. 213 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.50, Trboveljska 19-05, Alpine - Montan. 12. Blagovna tržišča Spomnimo se letos žrtev svetovneJ vojne ia jim okrasimo grobove! j— Francoski krožek v Ptuju. G. Leon Rev, direktoT arheološke misije v Albaniiji, bo predaval v nedeljo 30. t. m. v mestnem' čati. in sicer v dinariih z dodatkom ažija. ki ga odreja Narodna banka (ta znaša sedaj 20%), to pa še ne pomeni, da bo upnik dobil v doglednem času svojo terjatev v tuji valuti, ker je plačanje v tuji valuti vezano gledališču v Ptuju o sveti gori Atosu. Za- I na razpoložljivost deviz. Pravno to ni mo-četek ob 10. dopoldne. Predavanje bo s ratorij ali ie dejansko. Razvoj naše plačilne skioptičn.imi slikami, ki se bodo obrazložile bilance je tak, da moremo le manjši del te-tudi v slovenskem jeziku. Isto predavanje I ^očih obvez nasproti inozemstvu Izplačati v bo -—' -*■-*- ~ 1 A—:—u -*--------- - ■ • ■ držav n" cesti v bližini Gorišnice pri Ptuju ^e pri kilometrskem kamnu 37 gradi namesto dosedanjega lesenega mostu nov betonska most v dolžini 19 m. Začasno je zgrajen iesen most. da ostane promet nemoten V svrho varnosti bo tam oonooi «orelo rdeča luc, rodne vi pa bo izobešena rdeča a^f viea. j— Kino »Rdeči kri?« ho preriva«*! d-no«; MonVSL0" * ' KITO. + Chieago. 28. oktobra. Začetni tečaji: i senica: za december 45.50, za marc 51-375, za maj 52.50: koruza; za december 25. za marc 29.875; oves: za december 15.50, za marc 18; rž: za december 29. za marc 32.87.5. + Ljubljanska borza (28. t m ) Tendenca ta žito čvrsta. Zakliučkov ni bilo. Nudi se: psenir« (slov poeta ja mlevska tarifa, olafi-» 30 dneh): baška 6 kg no 197.50 _ 200-200 _ 202.50- sremskai moka (slov postaja): 345 koruza (slov po- , . . .., . , „„„ - ...... - 1 — >«• mlevska tarifa): baška. umetno , ^ • 1006x-,do J911- ki I no 122.50 -122.50. za november ™1?5 50 so zanadli 15. t. m., se je pričel neke vrste do 125 za december no 125 - 107 tran*ferni moratorij. Z ustavitvijo izplačila + Novosadska blagovna borza "(28 t m ) v devizah za omenjene kupone se je na^a ! Tendenca nespremenjena. Promet 61 vag. Pšenica: baska okolica Novi Sad. Sombor. država istočasno pričela nngajati z imetniki naših obveznic v Franciji zaradi legalizirani?! novega stania. to «e zaradi sporazuma o tr-msfernem moratoriju, ki ie lahko zelo različen: lahko je samo delen, tako da se del obv^vnosti noloži v domači valut; pr; novč*nični banki drugi del pa nakaže v devizah, ali pa popoln. Iz gledališča. *>rva letošnja repriza kmečke veseloigre »Triie vaški svetniki« bo drevi. Vsebina te veseloigre ie silno zabavna in obravnava posledice mladostnih grehov treh vaških očetov - »svetnikov., odbornikov »društva za čednost«. Kot Lahajnarjev Jakec nastopi J. Danes, učitelj Štempihar ie Nakrst. ostala zasedba lanska. - Z največjim zanimanjem se pričakuje premiera zgodovinske drame Bratka Krefta »Celjski grof-ie<, ki bo konec prihodnjega tedna V tej razvoj dogodke ob času posled-",','P .^eliskih orisan povsem druga?- kot * slicnih dramah f^talib avtorjev. Režira J i.1 '> ves moški drams sambi ter Kraljeva in Starčeva. iski an- ^redniebaška. sremska. 76 kg 149 _ 151 • baška potiska 76 kg 154 - 156: ladja Tisa' 76 ko 156 - 158; srednieba5ka. 78 kg 150 do 152 50: gorniehanntska. 76 kg 146 do 148- iužnobanatslra 766 ka 144 _ 14^ Oves-sremski baSki 98 - 102 Rorma baška ■vemska. nova 60 - 62; za december - jan Vremensko poročilo MeteoroloSkeaa savoda v LJubljarj 28. oktobra Številke u označbo Kraja pomenijo: l. C«a opazovanja, 2 stanje oarometra, temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5. »mer 10 brzino vetra, 6 oblačnost 1_10,' T. vrata padavin, 8. padavine v mm — Temperatura: prve Številke pomenijo naj-vlilo truge netnlžjo temperaturo Ljubljana 7, 752.0, 10.0, 90. El, 10. 10 1 dež Ljubljana 13. 751.0, 12.0. 90. El, ni merjeno Maribor 7, 753.2, 10.0. 80, mirno 10 2 0 dež; Zagreb 7, 752.3, 11.0. 90, ENE4 io' 2.0, de2; Beograd 752.5. 13.0. 80. S2 10 1 O* dež; Sarajevo 7, 753.6, 15.0. 80. mirno 10* —, —; Skoplje 7. 756 8. 11.0. 90, mirno. 9, —, —; Split 753.1. 19.0. 80, SE6 10 — Kumbor 7. 754.6. 21.0. 70, mimo. 9. 5.0,' deZ Rab 7, 752.7, 14.0. 90. Š4, 9. 6.0, dež Temperatura: Ljubljana 12.0. 10.0; Vfa-rštor 15.0, 8.0; Zagreb 15.0, 10.0; Beograd —, 10.0; Sarajevo 20.0. 10.0; Skoplje 22.0, 10.0; SpMit 19.0, 1S.0; Kumbor —, 18.0; Rab 13 0. Sonce vzhaja ob 6.32, zahaja ob 16.55. •ouna. vzhaja ob 4^8, zahaja ob 15.55. Iz življenja in Pred spravo na romunskem dvoru? > r 4 3*' - '-i; >v IPlSip* mmmm glllpcf " i mir'' ' \ mmr' i v. ' - < *». ■ ll > m $m iWt '< Mm ® iP RNHP ^ Princesa Helena, mati prestolonaslednika Mihaela, ki je ločena od svojega moža kralja cSola je te dni prispela v Rumunijo na obisk svojega sina. Ta dogodek je dal iSvod^Tgovorice, da se ministrski predsednik Maniu resno trudi za zbližanje viso- kih ločenih zakoncev Plodovitost živega življenja Omejene razmnoževalice sposobnosti Ce bi ostale žive vse kali, ki jih rodijo bitja, tedaj bi ne bilo za rastline, živali ali človeka kmalu nobenega prostora več na zemlji. To nam postane umljivo, če se poglobimo v nekoliko številk o plodovitosti bitii- Izračunali so n. pr., da nastane lahko iz enega samega mikroba v kaplji vode v teku 24 ur z delitvijo do 16 milijonov p^ tomcev. V enem samem tednu bi bilo teh enostaničnih živalic toliko, da bi jih megli napisati komaj s številko, ki bi obsegala 51 mest. S podobnimi astronomskimi števili računajo bakteriologi. Splošno razširjenje organskega življenja na zemlji temelji splrb v neomejeni razmn ževalni sposobnosti bitij, ki je tolikšna, da bi ena sama vrsta pri neoviranem razvoju v najkrajšem času preplavila vso zemljo. Vzemimo za primer enoletno rastlino, ki daje na leto samo dve semeni, če bi vsako seme vzklilo, bi imeli v 20 letih 1.048 575 rastlin te vrste. Tako malo plo-dovitih rastlin pa ne poznamo, vsaka sproducira letno stotine in tisoče semen. Vrtni mak s približno 2000 semeni bi n. pr. v 6. pokolenju dal 64 trilijonov rastlin — zemeljska površina bi bila zanje premajhna. Po Ehrenbergu se enostanične alge v 24 urah pomnožijo na 1 milijcn, v 4 dneh na 140 bilijonov individuov, ki bi s svojimi kremenastimi lupinami izdali 2 kubični pedi zemlje. Z neoviranim razmnoževanjem bi te nevidne alge v nekoliko dneh dosegle maso, ki bi bila enaka vsej zemeljski masi. Neki glodalci, ribe, žužel- Muožestveni pobegi Francoska policija je močno vzrtemirje-na zaradi vesti, da je v zadnjem času pobegnilo s Hudičevih otokov vse oolno zločincev. Baje znaša števFo pobeglih 23 mo. šlcih. Med njimi je 13 Francozov in 10 oseb drugih narodnosti, Špancev, Italijanov in Nemcev, fci ao bili od sodišč prvotno obsojeni na smrt pozneje r«a oomiloščeni in poslani na Hudičeve otoke. Kam so io beguni ubrali, ra mogoče izvohati. Oblasti v Guvaai ne vedo niti tega, če so še na francoskem ozemlju aki izven njega. Verjetno »e. da so mnogi beguni zablod™ v divjini, kajti doslej se še niso pojavili med ljudmi. Tudi kako so moflH rlo-čmoi pobegniti v tako ogromnem številu, je skoro nerazumljiva stvar, kajti Hudičevi otoki že po svojem zemljepisnem položaju onemogočajo takšno reč. Lepite na pisma znamke protituberkutmsne fige? ke, črvi in mehkužci so nečuveno plodo-viti. že Brehm je dejal o glodavcih, da spravi ena sama dvojica v enem samem letu do tisoč potomcev v življenje in če bi ne imeli milijon sovražnikov, ki jim strežejo po življenju, bi v kratkih letih zavladali zemlji. Število ribjih jajčec in ličink, ki plavajo po Severnem morju, cenijo na približno 67 bilijonov. P^lenovka nosi v svojem telesu 2 do 3 milijone jajčec. Slon, ki velja za zelo neplodno žival, spravi med 30 in 90. ietom povprečno 6 mladičev na svet. A v 500 letih bi lahko en sam par slonov imel tako 15 milijonov potomcev. Tudi človek bi se v kratkem tako razmnožil, da bi ne bilo zanj prostora na zemlji, če bi se njegovi razmnožitvi. ne postavljale vsakovrstne ovire po robu. Vzemimo, da znaša njegova povprečna razmnožitev samo 2 in pol odst. na leto, tedaj bi morala v 8000 letih preživljati 3000 milijonov ljudi. Kakor rečeno, pa pozna narava dovolj načinov, ki skrbijo za to, da se nobeno živo bitje ne razmnoži preko dcločene mere. Odvajanje potresov Pred zadnjo potresno katastrofo na polotoku Kalkidiki in okoli njega so kmetje že nekoliko dni prej opazovali čuden nemir, ki se je polotil domačih živali, na nebu pa se je baje pojavila žarka svetloba, če je vse to res, bo bržkone nekaj zveze med temi pojavi in potresnimi sunki. To bi se pa dalo po mnenju nekaterih strokovnjakov uporabiti za zaščito pred potresi. Kako si to prav za prav predstav-ljajo, ni znano, kakor ni znano, kako si predstavljajo izvedbo svoje misli oni drugi »strokovnjaki«, ki hočejo po vzorcu strelovoda skonstruirati celo posebno pripravo, ki naj bi odvajala potrese ali vsaj blažila njih učinke.__ Povratek po 34 letih V Vidalio v Georgiji USA se je nedavno vrnil vojni pogrešanec Eli Chaevi, ki je bil 1. 1898. ostavil Ameriko ter odšel z ameriškimi četami v boj proti Špancem. Pri odhodu iz domovine je zapustil ženo in jedva rojenega sinčka Ker se z vojnega pohoda nikoli ni javil, so ga proglasili za mrtvega. Njegova «vdova» se je zaradi tega omožila. in sicer ne samo enkrat, amoak foar trikrat, ker ji je vselej umrl prejšnji mož. Zadnji mož ji je umrl pred dvema letoma /n poslej se ni več možila. To dejstvo je silno olaj-ša'o njen položaj napram možu. ki ni bilo o njem tako dolgo duha ne sluha. Starka je kajpada prvega moža spoznala in ga tudi priznala ter mu dovolila skupno življenje. Kod je hodil Chaevi teh 34 let. ne ve nihče, on pa noče tega povedati niti svoji žem. Na zadevna vpraš-nja odgovarja, da ne da* je nobenih pojasnil._ Goettieieva razstava v Parizu V četrtek so o tvorili v parili Narodni knjižnici razstavo, fci je posvečena pesniku Goetheju. Razstavo, ki je nameščena v galeriji Mazarin. je uredil Jtflien Cam s pomočjo univ. prof. dr. Andlerja Največ prostora je posvečeno izdajam »Wertherja« m »Fausta«. ki sta večinoma opremljena z lu-stracnvmri francoskih umetnikov. Pisatelj Štefan Zwei« ie posodil za razstavo mrtvaško masko Goetheja in gosje pero, s katerim je pesnik pisal. __ Pri glavobolu, omotici, šumen ju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj rc staropre-izkušeni »Franz Josefov*' r-enčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni noudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bencinski požar v pariškem predmestju Strahotna eksplozija tovornega avtomobila V pariškem predmestju Loumeauju 6e ;e te dnri primerila nenavadna avtomobr nesreča. Neko transportno vozilo s 25 sodi bencina, je na nekem cestnem križišču trčilo v voz cestne železnice in vrglo tramvaj iz tira. Posledice karambola so bile strahovite. Tovorni avto se je vnel, doč:m je imel sprevodnik cestne železnice toliko pri« sotnosti duha. da je zapeljal svoj voz naglo naprej, kar je obvarovalo njegove potnike sigurne smrti v p'amen:h. Se preden so prispeli gasilci na mesto nesreče, je začel goreti eden izmed bencinskih tankov, len je eksplodiral s silnim pokom. Eksplozija prvega tanka je dala samo povod za veliki ogenj, ki se je širil z nezadrža-no naglico. Vse bližnje hiše. ki so jih obriz-gali curki bencina med eksplozijami, so za. čele druga za drugo goreti. Prebivalci so se na brzo roko izselili, da jim ne bo treba tvegati življenja. Požar je med tem postajal vedno hujša, eksplozije pa silovitejše Neki sod je vrglo 200 m daleč. Šele po veČurnem gašenju se je gasilcem posrečilo, omejiti požar, ki je napravi! mnogo škode. Tri hiše je ogenj močno poškodoval, izpod zgorelega avtomobila pa so potegnili zoglenelo truplo no srečnega vozača. črna noč sredi belega dneva v Londonu V Londonu so imeli zaradi brezvetrija te dni opoldne takšno temo, da se je promet jedva razvijal kljub najboljši razsvetljavi iCTMMMMBiBBiMESBShM 11 ■—■ Največja francoska ladja „Normandie" ' M HVR ;; iasi#MI ; - -v < Jutri bodo ▼ St. Nazaireu spustih v morje največjo francosko ladjo, ta-kozvano Super II de France, ki bo dobila pri krstu, kjer ji bo kura ovala ga. Lebnmova, ime »Normandiet. Ladja meri v dolžino 313 m, v širino pa 35 m. Tonaža znaša 75.000 ton. Gnali jo bodo Štirje stroji, ki bodo razvijali 160.000 k. s. Iz Havrea v Newyork bo rabila samo štiri dni. Na nji bo prostora za 4000 oseb, vključno posadko. Ladji bo poveljeval na prvi vožnji kapitan Pugnet. figi vMMmzMsms1.... hA...... . ......„„ JpPfilfe i j^rm Zgoraj: kraj katastrofe. Spodaj: razvaline avtomobila čas ln domišljija Poskusi dokazujejo, da je tudi čas relativen pojem Ali ni čas samo navidezna, pogojna označba? Psiholog in zdravnik prof. Paulsen, ki je raziskoval to vprašanje, seveda ni mislil na nova odkritja v fiziki ali na nove dokaze Einsteinovih trditev. Njegovi pomembni poskusi so samo psihološko zanimivi. Paulsen je spremenil primerno sobo v pravo jetniško celico tn vanjo po vrsti zaprl šest ljudi. Prebiti so morali v popolni temi po osem ur samotnega zapora. Nihče ni vedel, koliko časa je bil zaprt in kaj hoče ugotcviti profesor. Prvi jetnik je moral ždeti v temi brez vsakega posla ali razvedrila. Rekli so mu samo, da ne sme zaspati. Drugi jetnik je nasprotno užival koncert. V sobi zraven onstran tanke lesene pregraje je stal gramofon in je mož sam vnaprej določil plošče, ki jih je hotel pcslušati. Tretji jetnik je dobil udoben naslanjač, knjige, ilustracije, električno luč, smotke. kavo in sadje. Tudi četrti jetnik je užival slične dobrote, ampak pri njem so bila tla polita z neko jedko, smrdljivo tekočino. Peti jetnik ja bil primoran v teku vseh 8 ur neprenehoma poslušati nagajivo glušiino bobnanje, ki ga je oddajal poseben aparat. Naposled so venomer obiskovali šestega jetnika prijatelji in znanci, ki so ga razvedrili z zanimivimi razgovori. Ko je vsak jetnik zapustil celico, Je moral odgovoriti na vprašanje, koliko ur je bil z*prt? Prvi je odgovoril 12 ur. Drugi je navedel pravilno številko 8 ur. Tretjemu se je zdelo, da je bil zaprt samo 5 ur. Četrti je mislil, da je prestal 10 ur zapora. Peti je trdil, da je poslušal boben najmanj 14 ali 15 ur. šesti je trdil, da jo vztrajal v zaporu »kvečjemu 4 ure«. Prof. Paulsen sklepa na podlagi tega, da so čase vni podatki odvisni od našega razpoloženja in doživetja. Narava ne pozna nobenega časa z absolutno stalno veljavo. Tako trdi znanstvenik. Pesniki pa že davno vedo, da lahko leze čas kakor polž ali nasprotno, leti kakor ptica. Drobne zanimivosti Prva francoska vprizoritev Laserje ve »Periferije« V petek 28. oktobra je bila v pariškem gledališču Antoine krstna predstava Lan-gerjeve »Periferije« v francoscnm Glavni vlogi sta kreirala znana igralka Syhne m Pierre Blancheard. Mir v Gran Chacn Bolivija in Paragvaj sta sprejela posredovalno ponudbo nevtralnih držav, naj se ustavijo sovražnosti med vojskama oh*h republik. Obe državi upata, da se bo spor poravnal s pogodbo, ki bo zadovoljile - i-sprotnika. Kapitan zadnje torpedirane ladje V San Franciscu je umrl Frank Louis Mtiller, kapitan zadnjega ameriškega par-nika, ki je med svetovno vojno postal žrtev nemške podmornice. Parnik »Ticonde-roga« je 30. sept. 1918. vozil transport ameriških čet v Evropo. Med vožnjo ga je opazila nemška podmornica »U 152« in ga torpedirala. Posadka nemške podmornice je rešila Mtillerja. še preden je podmornica dospela v Kiel, je prejela po radiu vest o premirju. Ta dogodek so nemški častniki z ujetim ameriškim kapitanom proslavili z zdravico na mir. Medved maščeval medvedam V okolici Bruslja je pred dnevi neki avtomobil povozil nekega moškega, ki se n* voztlu umaknil s ceste. Ko z« vozač videl, kaj se je zgodilo, je ust*vil avto irn izstopi L Tedajci pa se mu je približal medved kakršne razkazujejo medvedaTji po jn kmetih « ga ie napadel ter tako objel, da sta ee oba valila po zemlji, dekier m vozač izdihnil. Svoje maščevanje za povoženega gospodarja pa je zveT kmalu tudi sama plačala z živjenjem. Kosmatina so namreč ustrelili, ker je bil popadljiv in nevaren vsakomur, ki ee mu je hotel približata. Rusija — zatočišče nemških zločincev Iz Varšave poročajo, da kani podvzeti berlinska vlada diplomatske korefee v Moskvi zaradi postoljubnosti. ki jo izkazuje Ru. sija nemškim zločincem, zlasti takim, ki so postali morilci iz političnih razlogov ter so se po umorih policijskih organov m zasebnikov zatekli na rusko ozemlje Nad sto zločincev, ki je izdala nemška policija za njimi tiTalioo. se danes skriva v Rusiji. jdm daje vso svobodo. Smrt na svatbi V bližini Girge pri Kairu v Egiptu so obhajali v nefei hiši bučno svatbo. Ko so bil-svatje v najbolj židanem razpoloženju, pa se je udri pod hiše v drugem -^dstropj^J, kjer 6o bili zbrani gosti, in veseljaki o padli skozi odprtino v pfvo nastropje, kjer so bih ostali svatje. Pri tem padcu se je ubilo štirinajst oseb, med njšsni tudi nevesta. ANEKDOTA Znani filmski režiser Cecil de Mills ja bil na počitnicah na Kitajskem baš v času, ko so se pričeli spopadi med Kitajci in Japonci. Po njegovem povratku ga je obkrožila seveda cela jata reporterjev, ki bi bili radi zvedeli, kako je bilo. »Ah, otroci,« je dejal Mills z utrujenim nasmehom, »vsa zadeva ni bila vredna pot centov. Odigrala se je tako krotko, da sem moral stopiti iz svojega hotela in povedati druhali, da moram vse streljanja od začetka do konca znova vrteti.. Vsak dan ena »Kaj ne, gospodična, da takšnih živali i obče ni na svetu?« MJcbel Z6vaco: 181 Pardaillanov sin Zgodovinski roman Pardaillan in Jehan sta se spogledala. Jasno jima je bilo, da kraljeva jeza ni izvirala iz te obtožbe, katere mu je bilo konec koncev kaj malo mar. A zviti Bearnec se nje okoriščal s priliko in dajal duška svojemu nezadovoljstvu, ker so tako slabo pazili na njegovo varnost. Neuvy je že mislil, da je izgubljen. Videl se je v nemilosti, razrešenega svojega čina, morda celo zaprtega v Bastilji. Zbral e biJ še pod vplivom strahu, ki ga je sicer pogumno skrival, pred vsem pa Jehanovih lastnih besed, potrjenih po Pardaillanu. Samozavestna dostojanstvenost, s katero je govoril veliki profos, mu je nekoliko zmedla duha. S sumnim pogledom se je ozrl na Jehana, ki je negibno poslušal razgovor. »Pa bi vendar dejal, ventre-saLnt-gris,« je pomislil, »da ga ni drugega kakor vtelešeno poštenje! Mar sem res tako slab rozna-valec ljudi?« Pardaillan mu je bral to misel v očeh in zaslutil nevarnost, ki je pretila sinu. Začutil je, da mora poseči vmes. Z vso hladnokrvnostjo, ki ga je odlikovala v odločilnih trenutkih, je odgovoril kraljevi misli: »Prav imate, sire. Ta mladi človek ni morilec, za kakršnega ga hočejo napraviti. Gospod de Neuvy govori morda v dobri veri, toliko mu še priznam, a vsekako se moti. To rečem glasno — in vaše veličanstvo ve, da nikoli ne lažem.« Henrik IV. je uprl svoj zviti pogled v Pardaillanove jasne oči in tiho dejal: »Vem, prijatelj, da se nikoli ne lažete... A kdo ve, ali se ne motite?« »V tej stvari se gotovo ne motim,« je hladno odvrnil Pardaillan. Henrik ga je še trenutek gledal, ne da bi kaj rekel; nato se je obrnil k velikemu profosu. »Saj res, Neuvy,« je vprašal z mehkejšim glasom, »če ste tako dobro poučeni, ali mi hhko poveste, zakaj me hoče ta človek spraviti na oni svet?« Neuvy je spet zasopel. Kralj se je razgovarjal z njim; torej še ni b!l popolnoma fzgubljen. Razen tega se nra je zdelo, da ve na--oporečni razlog, ki ga mora prepričati. »Vaše veličanstvo gotovo še ni pozabilo, v kakih okolnostih je prvikrat srečalo tega človeka pod nekim balkonom v ulici Arbre-Sec.« »Nu?« »Nu, sire, ta človek je blazno zaljubljen v dekle, ki tam stanuje. Njegova ljubosumnost se je razvila v divje sovraštvo in mu oborožila morilsko roko.« Henrik se je porogljivo namuznil. Njegovo mnenje je bilo toliko kakor utrjeno. Kdo bi bil le mogel prisoditi nagibu, ki ga je Neuvy podtikal Jehanu, količkaj resen pomen? Saj mu je bil Jehan šele pred nekaj minutami povedal, da ve, kdo je oče Bertille Saugiške. »Mislite?« je dejal, nepremično gledaje velikemu profosu v oči. »Prepričan sem!« je odločno zatrdil Neuvy. Henrik se je z nasmeškom odvrnil. Ozrl se je na Jehana. Odkar se je bil Pardaillan oglasil, je stal s prekrižanimi rokami nepremično na mestu, in njegov obraz je bil popolnoma ravnodušen. Tako miren je bil videti in tako odsotnega duha, kakor da ne bi bilo šlo za njegovo glavo, ki jo je hotel veliki profos po vsej sili vreči krvniku. Z Jehana je kralj prenesel svoj pogled na Pardaillatia in ga s hudomušnim nasmehom nekaj trenutkov opazoval, ne da bi rekel besedico. Pardaillan se je takisto nasmehnil in zaničljivo skomignil z rameni: »Vidite, sire! In pomnite, vse, kar vam bodo povedali zoper tega mladega človeka, bo prav toliko vredno kakor ta očitek... Resnica, ki sem jo vašemu veličanstvu že povedal, je samo ta, da ga hočejo za vsako ceno spraviti s poti.« Službene objave LNP Nadaljevanje s seje p. o. dne 26. okt. 1932. Poziva se I. SSK Maribor, Maribor, da do prihodnje seje javi, komu in kdaj je po3lal takso 100 Din za protest Maribor: Ilirija. Sporoča se g. dr. Mežnariču, da se tudi od kvalifikacijskih tekem pobira 10% za L«NP od brutto dohodkov ter se naproša, da izroči znesek tekme Rapid:čakovečki SK podsaveznemu blagajniku. ^ Naproša se SK Disk, Domžale, da vrne SK Sv, bodi, Ljubljana, Din 175, katere je pomotoma prejel pri tekmi Disk:Sparta v Ljubljani 16. oktobra. Vzame Se na znanje zapisnik M. O. Trbovlje od 24. t m., zapisnik M. O. Celje od 24. oktobra in 17. oktobra, nadalje dopisi SK Celje, Celje, od 20. oktobra in SK Jugoslavije Celje, od 24. in 25. t. m. D ločita se prvenstveni tekmi v Celju igrišče Atletik SK ob 10.30. Atletik SK: SK Jugoslavija. Službujoči odbornik gosp Mahkovec. Popoldne ob 15. SK Laško:SK Šoštanj. Službujoči odbornik g. Konig. Odobri se prijateljska tekma SK Korotan, Kranj : SK Ki rotan, Ljubljana, dne 30. t. m. v Kranju. Na dopis SK Celje, Celje, od 17. t. m. se sporoma, da je igrač Nikolič Rajko član Atletik-SK. SK Celje se naproša da pošlje le njegovo legitimacijo, ki jo ima, 'n sicer do prihodnje seje 2. novembra 1932. Verificirajo se s pravom nastopa dne 5 n vemb-a 1932 za SK Svobodo, Ljubljana: Dečman Vili, Pere Lado, Saje Marjan, za SK Grafiko, Ljubljana: Verčnik Hironim. Iz setnnama verificiranih igralcev se črta Purkart Marjan, član SK Korotan Ljubljana. — Tajnik n. Rad Izvleček iz programov Sobota, 29. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče. _ 17: Salonski kvintet. — 18: Gimnastične vaje. — 18.30: Angleščina. — Pglavje iz so- ciologije. — 19.30: Planine in planinci. — 20: Plošče. _ 20.30: Moški zbor glasbenega društva »Sloga«. _ 21.15: Ci-traški trio krožka »Vesne«. — 21.45: Slovenska glasba (salonski kvintet). — 22.30-Cas, poročila. Nedelja, 30. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: 0 streli. _ 11: Salonski kvintet — 12: Cas, poročila, plošče. — 15.15: Zgodovina zeuskega gibanja. — 15 45 • G. Banovec poje slovenske narodne. — 16.30: Ljudska igra >Polet<. — 20: Klavirski koncert g. Paula Lichtensterna iz Bertina. — 21: Salonski kvintet. _ 22: Cas, poročila. — 22-15: Franckova simfonija v B-duru na ploščah. BEOGRAD 12.30: Orkester - 16: Popoldanski koncert. — 19 30: Operetna glasba. ~ : Spevoigra _ Lahka glasba. — ZAGREB 11-30: Plošče. _ 17: Plesna glasba. — 20.30: Večer lahke glasbe. — 22 40-Godba za ples. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Opereta iz Bratislave — 22 20-Jazz. - BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. - VARŠAVA 17: Stara glasba - 20-Orkestralen koncert _ 22: Plesna glasba. — DUNAJ 9.35: Mešan glasbeni program -12.20: Lahka glasba. _ 15.45: Koncert solistov. _ 17.15: Popoldanski koncert - 20-Narodne pesmi- _ 20.30: Kalmanova proslavo r Plesna glasba. - BERLIN a?uenos z dunaia- - konigsberg iy.do: Albanske pesmi in plesi. — 20 30-Programa z Dunaja - MOHLACKER 19: Svabska glasba. - 20: Koncert orkestra fftJS&SS ~ 22 55: Nočn* koncert - BUDIMPEŠTA 17.30: Ciganska godba. - godba. - RIM 17: Instrumentalen in pev- 5udskkanig?a.- 2045: - ELEGANTNI, POCENI V v Pred mescem dni sem bila na ¥idez 10 let starejša V PRODAJALNAH TIVAR OBLEK Za gospode Din 390'-, 440'-, 540'-, 640- za mladeniče Din 320'-, 360'-, 440'- za otroke Din 260'-, 290'- črm paletot Dm 590'- — s plišem Din 690'- Brez posebnega obT©stila . neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod -Nogometni program na igrišču Primorja. Jutri sc sreoata po daljšem presledku i.a igrišču Primorja ljubljanski Hermes Svo-. boda ki hoče izrabiti zadnji prosti termin za dober tren ng pred bližnjo tekmo z Ma-r borom Svoboda bo v tej tekmi --premem la postavo svojega moštva m preskusila nekaj mlajših moči. s ka termi namerava ojači ti svojo postavo za Maribor Tekmo prične ob 14 Ob 15.30 bo pojavno Pri-niorje iz svojih najboljših igra cev dve me št vi da jih preizkusi, ker bo že v nedeljo 6 novembra igra!© odločilno prvenstveno tekmo z Ilirijo. Kranjski šport Zadnjo nedeljo »o domačini imeli precej smole ter priti rezervi Hermesa izgubili s 3:2 kljub temu. da so v pečetku že z 2:0 vodili V pred-ekrni 'e rezerve zmagala nad Moravo »LJubljana j i 3 (2:2) dokaj posrečeno, kajti tu ,*o gostje že vodili z 2:0 — V nedeljo 30. t m gostuje v Kranju ljubljanski Korotan To je eden najagilnejših mlajših klubov, fci je le-tc* pr nas že gostoval in zmaja! VI P'edtekmo igrata rezervi obeh menovanih klubov Pričetek ob 13.30 — Ko-otanova harenska družina sc jc včlanila v Jugosrov htženski savez ter igra v nedeljo ob 0 30 prvo poskusno tekmo z družino ljuoljanske Il.riie »OlimpOvi« t«žkoatleti tr do nastopili v žaicu. Težkoatleti SK Olimpa iz Celja bodo priredili v nedeljo 30. t. m. ob 20 v dvorani g. Hodnika v Žalcu rokoborbo in boks Nastopili bodo atleti vseh kategorij P sebna senzacija pa bo nastop najmlajših rokoborcev v starosti 8 let. Rokoborci-amaterji. ki bi se hoteli spoprijeti z Olim povci v raznih kategorijah, naj se javijo poT ure pred Službeno iz OZOS pri LNP. Na,mestu zadržanega g Pevaleka je delegiran k tekmi Slovan : Celje g. Kraimaršič. S K Svoboda. LJubljana, jptri ob 8.15 naj bodo na igrišču Ilirije: Gorenc, Muz-lovič "De<*mari. HabicM IT., Smrekar. Velj-k:5 Keržan Bonceli DernovSe]* Janežič TT Podrekar Simčič in Jakše: popoldne ob 13 30 pa na igrišču Primorja za tekmo nrott FTerrnesu: Kriva čl č Marietič Potekal B ncell I Habioht I.. Starman Sr>reit7-er vfn R„dl Mano*lo. Lave Bogme P"->-vqr TJ«m?k Jakše Predsednik. T Aten a fhazenska sekc'fa). Jutri ob 9 30 obvezen trening na igrišču. IŠČEM dobro P sarni&ko moč za ekspedicijo industrijskega podjetja na deželi. Biti mora zanesljiva trezna oseba, zmožna samostojnega dopisovanja v slovenskem, hrvatskem m nemškem jeziku in po potrebi tudi za poset odjemalcev sposobna. Ponudbe z navedbo sposobnosti in dosedanjega delovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv«. 12677 ££afcove cevCje iz žirov prodaja tvrdka CADE2 & KOMP., družba z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta (palača »Grafika«) '2476 OGLEJTE SI ZALOGO! z o. trgovec v Kranju dne 28. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 30. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. t m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Zabnica št. 35, na tamkajšnje pokopališče. Priporočamo ga v blag spomir 12712 žabnlca, dne 28. 10. 1932. ŽALUJOČI SORODNIKI >Imela sem brazde okrog ust in oči, razširjene pore in upadlo vehasto kožo. Dane« je moja polt ravnotako lepa, kakor polt moje lepe, mlade hčerke. Po zaslugi izred-nego odkritja profesorja dunajske medicinske fakultete zamore koža absorbirati hrano ter jo spreminjati v rdravo in živo kožno tkivo. Ne leta, temveč preslaba hrana pov-zročuje grbe in vehavost kože. Uporabljala sem sredstvo, katero mi je priporočal zdravnik, pa sem v 4 tednih postala za 10 let mlajša. Nadam se, da bo vsaka žena, ki je že preko 25 let, storila isto in bo deležna »tega veselja kakor jaz.« Jamčimo s svoto 200.000.— Din, da vsebuje krema Tokalon hranljive dodatke, o katerih pravijo slavne avtoritete, da plo-mlajujejo kožo. Ti dodatki so: olivno olje, sveža smetana, emulzirani estrakti iz beljaka in rumenjaka. Že po eni noči boste opazili naravnost neverjetne uspehe. Z redno uporabo dobite mlado, lepo, svežo rn čvrsto polt brez vsakih gub. Krema Tokalon, rožnate barve, naj se uporablja ponoči, ona bele barve, (ne mastna) pa podnevti. Uspeh je zajamčen, v nasprotnem primera pa se vrača izdan denar. BMBBMBttfiattMBaMMBaaall Albin 8 ifFCP^ pnškar LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 12 poleg restavracije »Novi Svet« Orožje, strelivo, lovski in ribarski pribor. Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. MONTIRANJE DALJNOGLEDOV. Telefon 33—49. 6234 Naznanilo preselitve (Bohi tttfgg Svojim cenjenim odjemalcem najvljudneje naznanjam, da se preselim 1. novembra 1932 s svojo špecerijsko trgovino v razširjene in novo preurejene lokale moje že obstoječe špecijalne trgovine in pražarne za kavo na Dunajski cesti ■ i —— vogal Tavčarjeve ulice štev. 2 P&mr9 g&spodfe! Vljudno sporočam, da sem znižal cene svojim izdelkom ter bom kljub temu nudil prvovrstno delo po najnovejši modi. Se vljudno priporočam MODNI ATELJE, Malis Franjo diplomirani krojač LJUBLJANA, Tržaška cesta štev. 29. 12484 Pred nakupim ali predajo obrnite se zaupno na: M. JANKOLE, komanditna družba, Ljubljana 12728 Telefon 3052. Šelenburgova 6. Telefon 3052 INFORMACIJE BREZPLAČNE! L£SiČcVei? IazuY3. ^ oddaljena od hotela Sv. Janez ob jezeru, se bodo PRODALA NA DRAŽBI DNE 28 NOVEMBRA T. L, OB 9. URI pri okrajnem sodišču v Radovljici, v sobi štev. 26. Nekatere stavbne parcele leze ob cesti Bohinjska Bistrica — Sv jezeti 0ddal^ene komaJ Par korakov od Na prodaj so hiša štev. 51 v Ribičevem lazu, lepa, nova stavba, zelo prikladna za letoviščarje, dalje 4 gozdovi, d travniki, 1 njiva. Vse parcele so nenavadno prikladne za napravo letoviščar-skih objektov. Zemljišča so tudi zelo pripravna za kmetijo. Podrobnejše informacije, podatke o vrednosti, varščinah, najmanjših ponud-kin i. t. d. dajeta interesentom: DR VIKTOR VOVK in 3R. ANTON URBANC, 12695 Ivokata Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. L 12729 larol Planinše& II OMm, Ljatoljan« Meatol pogrebna tavoč Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin in brat VLADIMIR VAJDA dijak 2. razreda L državne realne gimnazije v četrtek, dne 27. t m. nenadoma Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 29 oktobra 1932 ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, šmar-tinaka cesta 62 (rumena hiša za tovarno klfeja), na pokopališče k Sv. Križu. J ' V Ljubljani, dne 28. oktobra 1932. 12711 Globoko žalujoči ostali. Občim« Ljnbljaina Mestni potgTebod ra,vod Izdihnila je svojo izmučeno dušo naša dobra mama, stara mama, teta in tašča, gospa Matilda vri. Baje roj. Mozetič Pogreb blagopokojnice bo v soboto, dne 29. oktobra 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Hrenova ulica št. 11. Vsi, ki ste jo poznali, darujte Ji blag spomin! Ljubljana — Gorica — Genova, dne 28. oktobra 1932. 12710 Žalujoči rodbini: ZNEDARCIC, KORŠIČ INSERIRAJTE V „JUTRU" Cene malim oglasom Zenitv ln dopisovanj*, v*aka besede Dtn 2*— ter enkratna prt-vojbina ta Ufro ati ta dajanj* naslove Dtn S.—w Og/«* trgovskega t„ reklamnega tnačaja: vsaka beseda Dm i.-n Po Dm Is- ta besedo se ue-ačunajo nadalje vel oglasu ki spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »KapttJ*, »V najems, »Posest*. »Lokali* »Sta novanja odda*. »Stroji*. »Vrednotej »Informacije*, *Živsli*. »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslo-tek*. če »e t oglasom nudi tasiuiek, oziroma. če se tiče potnika Kdor si pa pod teme rubrikama tiče tasluika ati tlutba. plača ta Za odgovor rsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt ee taračunajo po Dt* L-ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Dtn ta titro eU ta dajanje naslova Vel oetali oglasi socialnega značeja se računajo eo 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ah za dajanje naslova pri oglasih, kt se taračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—■ Najmanfil znesek pri oglasih po 50 par ta t* 10—> oglasih po I Din ta besedo pa Lfin IX—< Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pri predati naročila, oz* roma fih fe vposlah e pisma obenem t naročilom. Kd*« išče m en t« potnika. plafta ta »«a.ko besedo 50 p»r; aa "lajanje oaslova aii t» iifro 3 Di®. — Kd<» sprejema potnika, plača besedo po 1 Din; i« dajanj* oa*lov» an u šifro oa S Om. (B) Potnike m o&i.sk privatnih strank % elegantnim predmetom, »prejmem. Zashiž.-k 3000 Dira. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Br ezkonk ut enčmo « 43841-5 Prodajalko poetreBJavo, s 3-6000 Din karvcij« v gotovimi, sprej-| mam takoj. Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod »Vljudna«. 4Ž8174 3 mlade gospodične lepe, iščem za prvovrsten I lokal, da vstopijo y salonski orkester, ra ples m zabavo. Ptememe aii telefonske ponudbe na Re-stavraiat »Ugor«, Špirit. ----5-1 Prodam Kdur Iti, zaslužka, plača ra t«ko besedo 50 oar; ra naslov ali Šifro 3 Din - F.dor o n d i zasiuiek. pa *» E ▼ssiko besed« 1 Din 5 f ta dajanje naslova ali ] ra šifro pa 5 Din. (S) Tvorniea likerjev na trika.jšnj'-m trgu že vpeljana, išče dobrega,_ seri-oin-etja zastopnika, ki razpolaga event. z lastnim avtomobilom iin bi mogel po eg ev. drugih zastopstev prevzeti »lavno za-i-.XP-r.vo za S! ovenijio. — Ponudbe oprem1'ion p e toč_ nim eurricuiluim vi-tae naj »e pošlj p jo na oglasni "oddelek »Jutra« p^d značko »Glavna zastopnik«. 43616-3 Ogdasi ur«, značaja pe 1 Din beaeda; ta da janje aaskjva ali M šifro 6 Dim. — Ojflaai »uc.ialnega ma&ija vaaka be*ed» 50 par? aa dajan)« naslova aii aa šifno p« S Dia. (6) Boljše dekle ki je vešča tradi preoaj »i vanje., išče m »to soba-rjoe pri dobri družitvi. — Cenj. ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».15. november«. 40797-2 Plinsko peč I (kamin) belo, ugodno prodaim. Poč«««'a daje hiš r.ica v Beethovnovi al. 6. pritličj«. 4-2671-6 Peči na žagovino najboljšega sistema ter j« ko trpežne izdeluje im razpošilja na osemdnevno po-skušnjio R. Jakelj, Slovenj gradeč. 41954-6 tlesmia 1 Din; t» dajanj* naslova ali ra »i-ro 5 Din. Dijaki, k.) iščejo iustrukoije, plavajo vsako besedo 50 pax; ra iifro ali dajanje naslova 3 Dm (4i Šoferska šola Gofko Pioenbacher »e je preselila na Gospo »vetsko eest«o štev 1 (pri Fig'«1 en na dvorišču). i 89 Kovaškega vajenca sa izdelovanje seki.r sprejme takoj Og. Fincirager, Silendrove-Zo,gorje ob bati. Ifitotam se sprejme rudii mlajSl pt»mo6ni-k. 42774-44 Velika razprodaja ra-7.nPiga. »k.oiro novega po-hiVširva. tiiraii«. ogledail, ororvalirmli ajamnrtor. odej, preprog Hd. w vrši dne 3. in 4. noveimbra 1932 v skladišču Raffl.rtn.ger, Ljub I l:a.na, Maearvkova. 1 * 42610-6 Pisalni stroi »Dndpnvond« — b-vzhhbeti msod.n.0 prodam. Kaslov v os^a^n-rai oddelku »Jutra« 4-3SŠ10-6 Lestenec h medenine, ta 12 iarnit, vitrino in ravno prodam. — Na?!<*v pov»> podnižnie« »Jutra« t Mariboru. 43848-6 Prodajalka t enoletno praikso v mami fakturi. ieleOTirira im š-pe-oerijS, želi prememiiti mesto." Naslov V oglasnem oddelku »Juitra«. 43780-2 Prodajalka m^ftame sitrojfe. diobrs aram-žerka, z tna-njf-m več jezikov. iSfe kjenkoli flnžbo Ponudbe na off^f. oddelek »Jirtro« pnd »Dotnači.nlta« 42653-2 Mlin na nomo preureijen. s tremi pari kaminov, s stalno vodno eilo, zemilljlišfem im sadnim vrtom, pri kolodvoru i im fa.rni cenkvi prodam radi d.ruižlmskiih razmer. — Poiniudlbe na o?'^- oddelek »Jujtrac pod šifro »Mlin«. 4HI737-20 3000 m* parcelo pripravno za zidavo, pro dam. v Kranjski gori. Po nud.be ne pod.ru.ž. »Jutra« na Jesenicah ood značko »Parcela 13«. 40812-20 I V »aka be*«i» l Dui ; I ta lajanj* na«l«va aii ! sa šifro pa S Dio. (16) Posestvo lepo. sadonos.no in vino-gradn.0, s prit.fkliimamii na proda;. — pojasnila daje Ignac Petrovič v Zm-nji Polskavi. 42846-20 Družabnik Rewra trgovec bi pristopili z vloig.o v solidno trgovko aii industrij, pod-Tetjie. Ponudibe pod šifro »Uvoden zastuipnik« na Ju-gomosse, Z«greb, Jelači^ev trg 5. 4278(7-16 20—50.000 Din posojila iščem n* prvom-pstm« vtonjižbo na stavbne pa-roele. Ponudbe na o^aiSTE oddelek Jutra ood šifro »Visoke obresti« 42709-16 Družabnika s kaipitolim od 60.000 Din DBiproj, iščem za parno žago n* zolo promotnem krajm.. Zaslužek zasigu.ra.n-Ponudibe na og'a.s. oddeiek »Jutra« pod šifro »706«. 42706-16 Knjižico Ljubi'Miške kredita« banke (okrog 10.000 Din) kupim, prodam pa. PraStedinne (500.000 Dimi. Zore, L.rab-Ljaaa, Gledai.iSka ui. 16. • 42R24-1G Ogieuu trg. enačaja po 1 Dia boa«U; a« ia-janj* D*sk»ra »H m HUr* i Dm. — Ogta«i socialnega tnačaja vaaka beseda 50 par: ta da)aaj« omaiots ali M iifro pa S Dia. (7) 20 par; ra dn-snie nau»krr», ali ta iifro t» 3 Din. (1) Trg. pomočnika lanes -Lvega. sprejmemo v trgovino z el-ektr. pred-m-ai. Zglasijo naj se se-nw taki reflektanti, ki »taiRijejo v Ljubljani. Na a'ov 'pove oglasoi oddelek »Jutra«. 42702-1 Železno peč sredaj^vei^ko, iikato ohranjeno. kupliiB po primerni j cona. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Zelezia peč«. 42726-7 Gramofon, plošče ln gramofone k-nmtje P l a n k a r. poštni predaj 1QS- 42633-7 Službe išče Hotelsko kuharico do.L>ro jzurjeno sprejimpm takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 42792- Vsaka oseba v m-pstni ain na deželi, k; jp« zaslužn.trl dnevno 50 do 1-20 Dim, ki ima dan- govora im je priljubljena, naj pmsl,je točen naslov n« os,'as. oddeiek »Jutra« pod iničko »Ne ča.ka;«. 42746-1 v«.ka beseda 50 par; ta dajeaje n«ft!orra aK ! ta Šifro pa 3 Di«. (T) Kinooperater isrrreten reklamni slTlka-r za Dia m lepake, i S č e službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvočni k;miCoperart«.r« 42470 Šoferja treznesa im zamesijiivega. z da! So" praikso. sprejmpm takoj k 'ovomprnu avtio-ir^-Mlu. Na«'ov v oglas. f-d šifro »Vesela«. 42316-1 Vrtnarje isniašče. proda Jos:p Zabrakovee. No^-a v®3 pri Ra.keku. 42-651-33 Nova obleka in suknja za 181etnega deč-ka, ter zbirka znamk naprodaj v trafiki v Vegovi ulici 2. 42736-13 Razprodaja modernih damskih plaščev po polovični ceni — tudi n.a mesečne obroke. Na-siliov i)0ve oglasni oddelek »Jutra«. 42762-13 Družabnika (co) wdjotoo oeebo s _ 36.000 M^i gotovine, najraje z dežele, iščem. Rizika ni. Brezk onkurenčno ra krizo Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Sijajen za-stažeik«. 42842-16 vaaka immda M dajaaj* »s lik* pa > Dfe. (80) j Dvodružinsko vilo z vel.rk.ian vrtom, v centru mesta prodaim — tudi proti hranilni kflj»iW. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra« 43534-20 PosredovalnicF Ljubljana, Wol?ova ulica 1 prodaja hiše, posestva, posreduje stamovania in lokale. Ponudite ljubljanske hiše za resne kupce. 42475-20 Salonska godba 3 gdč. i.n 2 gospoda — vlo.lm^, ceHo. kiavi.T. bas im jara — išče mesto v Sloveniji. Godb« je prvorazredna za klasiko in ples. Poje srbske sevda-liinke. hrviaitFke in slovenske pesmi. Nastop takoj. S:sv,ko RaSk«.j, kapelnik. Zagreb Poete Restante. 42662-2 Šofer išče shiižbo pri pMijet ju. kjer se občine npmšiko. — Gre tmd.i sa.mo za hrano. Va.^ov v ogiasmeim oddelku »Jutra«. 42694-2 Samostojna kuharica iSč-e sliniSbo pri mirni in lw1jši diružini. Ponudbe na o?'a.s. oddelek »Jutra« pod »Lepo ravnanje«. 42ft>i-2 Dva damska plašča joipa. obleka im moška ob-loka pi3<-eim na.proda.j — Sredina IE. 42620-12 Vaaka beseda 1 Din; ta 4a)aa> oaalova alt m «ira pa 5 Div (10) i oeseda i Din j i ea daianje naslova ali | j ta Šifro m 5 Din. (34 J Fige v m-pstu po 5 Dim. zumai mesta [»o Dim 3.50 kg nudi Sever '& Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta 5. 42720-34 Dijaikesobe Dvosob. stanovanje s prit'k!imam:i takoj oddam v Glimiki ulici 6 — pri tobačni tovarni. 43856-31 Elegantno stanovanje 2 lepih !»0'b in kopalnice, po solidni ceni oddam takoj a.'i z dec-em.br oi.i v Sp. 5i'5ki. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 42855-31 Stanovdnja Prazno sobo s ».-para onim vhodom, ali tudii ne, iščem za tako-i. Pomudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden gospod«. 42825-33/a Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje aa*lova ali ra šifro pa 5 Din. (18) Ženitve Vaaka t Dtaj aa o^jui« < fatr« pa • DU. C») , Vf&ka bca«4a 80 par: •i aa (WjM>>* bmIov« (Ji ■ iifa*l Db. Vaaka beseda 50 ia dajajij« oaalfva aH za iifro 3 Dia. (22) Dijaka aH gdč. po nizki ceni sprejmi m na stanovflinje im hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42860-22 Stanovanje Vinotoč z imventarjem talkoj odda.m Naslov v oglasoMn oddelku »Jutea«. 42831-IS Prtmm Vaaka beseda 1 Dtti_ j za dajanje naslova ali . ra Šifro pa 5 Din. f33) j Vaaka beaeda aa dajanj* aa fcifra pa »C* WJ Sobo in kuhinjo takoj oddam v palači »Viktorija«, proti mesečni nakimmini 600 Din. 42795-31 Vino lanskega ta letošnjega pridelka, i® borne kakovosti, prodaja A. Sušn.ik, Ljubljana, Zaloška cesta. 42367-33 Suhe fige prvovrstne — dalmatinske, nudim frank« aa dom po Din 40 za 5 kg; večje količine frank« vagon Split po Dim 4.50 za kg čiste teže. Figino marmelado po Din 55 za 5 kg. — Petar Vrsalovič, Selca, otok Brač 41933-33 Stanovanje sobe i euho, v bliiitni dramskega gledailošča, ali na Mirju iščem a 1. nov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Drž. uradnik«. 42556-23/a Sobo lepo, »oitično in tračno. « posebnitn vhodoan oddam po nikki ceni solidnemu itn s talinemu gotspodu na Starem trgu štev. 17/TII. 42770-28 Sostanovalca sprejmean s hrano ».Ii broz Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42779-33 Opremljeno sobo tračno in z eiektr. rai-svetljarv« oddam na Poljanska očeti štev. 31/1. 42781-28 Opremljeno sobo s posebnim vbodom od dam r bližini banske palače Naaliov pove ogiasni odd«d-ek »Juitra«. 42796 23 2 prazni sobi primerni tudi ta zdrav aika »ii zohotiehniia. v središču mest« takoj oddam. NasJor r oglasmem | oddelku »Jutra«. 42783-23 Elegantno sobo s posebnimi vhodom od dam boljšemu gospodu v Florijanski uflficš St. 81/1. 42806 33 Sobico TywooT»reml.jemo oddam ta 150 Dim v Heirberoteinovi uiici IE koaicem Stadiona 48796-2S Ženitve •u poroke vseh slojev posreduje io razpošilja T vseh ženitbenrlh Vprašanjih informacije t-er pros^kte proti pošiljatvi 10 Dim v zna-mkah na.prej »Rezor«. po banski uij^rtivi konce«-jonirani žfmirbeTii biro. Zagreb, pošta III. 42520-25 Živali Vaaka boeeda 1 Dtn, aa dajo)* ualimi dt ia iifra pa 6 Dta. (2T) Dober man 5i«tiokrmio. lepo. m'ado psico prodam. Naslov v oo-ia«nem oddelku »Jutra« 42715-27 Čistokrvne pse jazbečarje, ptičairje. foks-tcirijerje. 2 pso čuvaja ln mlade c.ockeršpanjele prodam. Naslov v 0'g'asnem oddelku »Jutra«. 42753-27 Pes volčjak [ se je zatekel. Poi-zve s« v »Grajski kleti« v Latter-mamovpm drevoredu. 43s32-27 Lovski pes se jo našel na cesti Kamnik -Mofte-Kranj. Lastnik naj se oglasi na naslov: M ' Skerjanc. trg. mešan, blaga in pekarna. Moste. r>ošta Komenda — postaja Jarše-Mungeš. 43334-27 Vsaka bMeda 1 Din. t* !ajanje oaaiora ali za Kfro pa S Din. (291 | Ženski šivalni stroj | dobro ohranjen, kakor tudi dve sliki j poceni naprodaj v Hrenovi ulico St. 14. 42816-29 Obrt Vaaka beceda 1 Din; ia dajanj« naslova ah ta šifro pa 5 Din. (30) Cylindre strokovno brusi io avfo genično vari. kakor spre Jema najtežja gen- popra vila na motorje, prekku-šeui dri. mojster za izdelavo in poipraviia motor iev V. Simonič, mehanik v Ptuju. 4277&-30 Razno Parcelo T50m> volSko, pri Marti norci eostu prodaim proti vložni kujižic-i. Naslov v ociasniem oddelk-u »Jutra« ♦247*1 -20 Novejšo hišo samo brez posredovalca kupim v Ljubljani ali kje v bližnji okolici. Ponudbe z otpisKnm, cemo m plačilnimi pogoji na oglas, od-de!ek »Jutra« pod značko »Penzijiomiisit«. 427>>9-2n Hiše - posestva od 40.000 Dim naiproj pro-dftja Posredovalnica v Mariboru, Frančiškanska ni. št. 31. _42777-30 Vogalno parcelo v SkrabČevi ulici prod«.m. Plača se lahko t.ud.i s hra nilmo kitjižic-o nekaterih denamilh zavodiov. Naslov v oglasnem midolku Jutra 42910-20 Edsrar Rice Burronchs: Tarzan^ Icrali džungle DRUGI DEL. Čuda lepote po zdravilni moči ..virgini-čnega čarobnega grmičja' # Kozmetično snanstvona raziskava nja so izkoristila lastnosti Hama melis virgiiaica (virginično čarobn« grmičje) ia jih pri posebno ugodmi sestavi z drugimi ingredijen-cami za negovani« kože uporabila pri »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Avtoritete hvalijo zdravilno učim koviitost Hamamolis virginiica: o-i-pravi naglo kožne Mbe (velike pore, masten blesk, raapoklln«. gn.be im druge pojav« starosti] teme-ljrlito očisti, ijapne im pomladi božo. — poskusite enkrat z „I,avenor" vodo za kožo in obraz stane mala steklenica Din 20.—. srednja Din 36.— im velika 48 Dim. kdeliovatelj: JOnger & Gebhardt, ustanovljeno 1. 1873., Berlin S 14. Dobiva se v drogeriji Gregorič. Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 101. Slon Iantor je bU še kakih šest ali osem korakov od svoje žrtve, ko je pritekel, kakor iz neba, tik predenj žilav bel voj-ščak Divje je zarjove lin se okrenil, da bi poteptal tega novega, sovražnika. A jezni slon ni poznal bliskovite urnosti Tarzanovih mišic. Prazno sobico oddam v Binspielerjovi nI. št. 81. 40732-33 Gospodu oddam sobo r centru mesta Naslon t oglas, od-' delku »Jut™«. 421718 23 Opremljeno sobo • pooebnisn vbodom ln so uporabo kopalnic« oddam 1 tli 8 osebama prt cet-| k-vi sv. Jožefa. Narfor t ojriasneim oddelku »Jutra« 428M-2S Sobo s teraso opr-emi.jeno za ! osebi, t uporabo kopalnice im telefona, v vili oddam v Pružaih — Sredina St. S. 42808-23 Sobo r HffiSoi Tabora ta bolnice takoj poceni oddam. Na«lov v oglas-nem oddelku ; »Jutra«._<2826-23 Sostanovalca z vso oskrbo t velik« sobo sprejmem v Florijansk! ulici štev. 19/n. desno. 42821-2S Lepo sobo s poseb. vhodom in elektriko, traven univerz« takoj oddam boijšemn in stalnemu gosipodu Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42830-23 Snažno sobo z elektriko im posebnim vhodoma, event- s klavirjem in zajtirkom oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 42853-33 Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37^ Pr?ciina d slonica za popravilo «aKovrs4nih Uf SthMmeocfniin prti gorunaji. ANTON _ i f KurPB noravnilim. ortb.-m.eih. potom brez mpPTacn.>, breir. be^ePiin, _ brez ovir pri poklicu, samo z uporabo mojega avstrijskega patenta, je mogoče. Brezplačno in neobvezno predvajam ostbuo to z-dira vijeraje v sledečih kiaijiih: BELJAK (V-llach); v biši gostilne »Zurn Lanran« oa g!»vnem trgu: v pon.eded.jiek 31. oktobra od 8. do 2. ure. SP1ELFELD-STRASS: v trši goetiJne Kascbl v SpUju, ▼ nedeljo dne 6. non-pniibra od 8. do 1. ure. GRAZ: Baihmihofgtlntel v hiši gostiln« »Dngarische Krome«, ponedeljek dme 7. im torek dne 8. novembra, obakrat od 8.—3. ure Eino vsak da.n d^ispeva.jočilh zahvalnih pisem: Sem v ?1. letu in sem že nad 40 let zelo trtpel na de»oosrtrans-ki kili Zato me še poselvno veseli, da lahko potrdim, da sem se po po.' nioma rešili svojega trpljenj« z uporabo Streiifeneder-jevega patenta. Uporaba je potekla Dre* bolečin im mo ni J^^al«. 1pn p^ten. St. Polten, Linzerstrasse 32. 14. junija 1032. — KARL K O H A U I. Dorvolite, da Vam pošHem svojo rw>ja.snjujočo il.ust,rova.no brošuro, zastonj in neobvezno, če pošljete v znamkah dvojmi pisemski port-o. F. G. Streifeneder, Furstenfeldbruck b. Nfinchen Sobo s posetorfim vhodom, t centru most a odd nim gospodra za 160 Dim. Naslov pov« ogiosrai oddeiek »JutTa« 40859-33 V Šiški oddam lepo opremijesvo sobo gosipodu ali gospodični — Jernejeva »'ic-a št. 8. pritličje l«v«. 412840-23 Hiog^aT Topli Cosy - copatlii v modernih barvah, razni modeli. Čevlji za telovadbo (sokolski), črni boks vel. 31-35 Din 35.—, vel. 42-46 Din 18.—> Ženski čevlji, solidna izdelava, usnjen.' podplati, črni ali rjavi, druga oblika in •» barvah Din 95.—. Moderni čevlji s franc. peto, zelo poceni, dokler zaloga traja. Ženski topli, sukneni čevlji, usnjeni podplati, tudi za moške, samo Din 125.—. Ceneni moški polčevlji, črni ali rjavi, usnjeni podplati, druga oblika, samo DU 125.—. štajerska jabolka prispela. PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 12460 TELOVADNE " B L E K E Moški čevlji iz boksa, črni ali rjavi, prima usnjeni podplati, druga moderna oblika, samo Din 145.—. Humanik LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 1' (Petovia) MARIBOR, Gosposka ulica 17. CELJE, Aleksandrova cesta 1. O. LAM M A RIB® R Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. Za okrasitev grobov imam bogato zalogo krasnih krizantem Izdelujem vence, šopke in različne aranž-mane, po popolnoma konkurenčnih cenah MATIJA KEŠE 12685 umetno trgovsko vrtnarstvo LJUBLJANA, Linhartova 5 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Tudi hranilne knilžlce S POLNO VLOGO VZAMEM V RAČUN ZA KOLESA ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA TVRDKA VOK, LJUBLJANA PFAFF aH ŠIVALNE STROJE Tavčarjeva Urejaj* Davila Ravljen. Izdaja a tom^rcU »Juu« AdoU mbnu^. ža Haroauo uatomo d. d. tot ttokantto. Frao. J^ertea. a« m^ratnl del » otovor« AKm «o™Ju Val st LdubUvU-