i Poštnina plačana v «otovlnl. Posamezna Štev. Din 2* - . ■' I '«Ul L Službeno gldsilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega po d saveza in Zbora ftognmetnih Sodnikov, sekcija Ljubljana Izhaja vsak torek dopoldne. Naslov uredniš va in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Sl venija", Ljub janr, Wrlfova ul. ]. - Izdaja- Naročnina: čet tletno Din 20 —, polletno Din 40' . cek letno Din 80' - telj za konzorcij ..športnega lista' Friedl Leo Odgo>orni utednik Mirko Pevalek. Ljubljana. Ple- Nar. čujna se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703. teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija" Predstavnik A. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61 O nalogah 3.NP-a — Zaltliuček jesenskega prvenstva v Ljubljen; ir. Mariboru — V državnem prvenstva vodi BSK, vprašanje prvaka še vedno odprto — SK Ilirija in „Jutrov“ članek „Dekadenca slovenskega nogometa“ — Dopisi iz Maribora, C^lja, Zagreba, Osjeka i. t. d. O NALOGAH LNP-a. Predstavniki LNP se vse premalo zavedajo, da ni njihova .davna na-iojnt. da pazijo na strogo izpolnjevanje paragrafov. Glavno in najvažnejšo misijo ima naš vrhovni nogometni forum v tem, da skuša spraviti naš nogomet na čim višjo stopnjo. To je v njegovi, moči. Za glavno skupščino bi moral sestaviti primerne predloge, katerih namen bi bil, da dvignejo naš nogomet do one višine, katero bi morali že davno imeti. Eden od teh predlogov je sprememba načina prvenstvenega tekmovanja. Danes imamo klube deljene na tri okrožja: ljubljansko, mariborsko in .celjsko. V vseh imamo dobra in slaba moštva. Ali ni škoda, da se klubi teh okrožij le malokrat srečajo med seboj? imeli bi obilo lepih in zanimivih tekem. »Športni list« je že večkrat pisal o tem vprašanju. Danes hočemo posvetiti' temu več vrstic. t. Kaj predstavlja današnji I. razred? Vse preje kot I. razred. V isti skupini tekmujejo klubi, ki po moči in znanju absolutno niso enakovredni. To občuti vsakdo: i blagajna, i boljši in slabši klubi. Močnejše moštvo ne more od slabejšega prav nič pridobiti, kvečjemu blesure. Tu gre samo za število golov. Slabejše moštvo ■ tudi nima nič od takih tekem. Njihovi igralci še ne dosegajo po zria-Iju in rutini svojih kolegov boljšega k’uba.in samo tratijo.svoje.sile. Ako dobi tak, klub kakih 10 ali več golov, mu to gotovo ne bo v vzpodbudo in igralci morajo zgubiti veselje. Tudi gledalci prav dobro vedo kakšen bo izid takih dveh neenakih nasprotnike v in ostanejo raje doma. Pri tem m pomaga nikaka reklama, ki cika na požrtvovalnost, borbenost, na pomanjkanje točk in še na polno drugi! mamljivih podobnih svojstev, ki jih potem gledalec zastonj išče pri tekmi,v. \ 4, Zakaj torej tako prvenstvo? Moštva nastopijo samo radi tega. da odigrajo predpisano tekmo. Izkupiček je tako malenkosten, da ob slabem vremenu niti ne krije izdatkov. Najbolj govoreč primer, kako/vlečejo tovrstne tekme,-je dejstvo; da je izkupiček tekme HirijacPrimorje večji kot skupni dohodki vseh ostalih prvenstvenih tekem v letu. Ali bi ne bilo bolje, da bi imeli več takih derbyjev? Zaenkrat obstoja samo ena Ilirija in eno Primorje, pomagamo.si-pa lahko na d-pg način. Med klubi, ki pripadajo NLP-u je več takih,- ki so po moči in znanju na isti ali vsaj približno enaki višini. Zakaj ne bi naredili prvenstvo samo teh klubov:. V naši banovin bi dobili 5 do 6 prilično enakovrednih moštev, katerih. medsebojna srečanja bi bila ravno tako_ za-nimiva kot: ljubljanski lokalni derhy. Beseda derby je: namreč za našo razmere značilna. Pomeni višek.-.ki je pri nas mogoč, obenem pa je žalostno priznanje, i da i je'Vse ostalo manjvredno. Pri prvenstvu samofttaiinoč-nejših-i klubov bi odpadel- izmz derby am cd sebe: vse tekme bi, bile der-1 V pri vsaki bi bil izid negotov. Na-■4tal bi niz derbyjev — ali bolje rečeno. pravi, resnični 1. razred. Iz tega krožka bi se odločil faktično najboljši klub. Publike bi bilo vedno dosti in koristi bi imeli klubi in podsavez. Napredek bi prišel sam od sebe. Klubi bi se morali temeljitejše pripravljati ako bi hoteli uspeti. Igralci slabejših klubov bi mnogo pridobili pri gledanju boljših klubov in bi to sami uporabljali. Nivo našega nogo-nieta bi stalno pridobival na višini tako. da bi lahko tudi proti zunanjim klubom z uspehom nastopali. Razdelitev izkupička prvenstva ni pravična. Kako pride klub, katerega moštvo je privabilo na igrišče več občinstva do tega. da mora deliti dohodke svoje tekme z drugimi, klubi. ki so imeli mnogo manjši obisk? Režijo tekem bi morali imeti klubi j sami. saj nosijo tudi ves riziko. Na-; stopajoča kluba bi si razdelila čisti i dobiček na polovico, podsavez bi pa dobil gotov odstotek. Dohodki pod-saveza bi se zvišali in največ koristi bi imeli od tega podsavez in manjši klubi: odpadel bi namreč očitek, da podsavez samo kaznuje, ne daje pa nikakili podpor. Ta moment je poleg sigurnega napredka vsakomur razumljiv in morajo vsaki ugovori v tem oziru odpasti,. Stvar smo začrtali samo v sploš-n.-m. hoteč vendar že pokreniti in sprožiti najbolj kočljivo vprašanje. Na podsavezu in klubih je pa sedaj, da.o našem predlogu razmišljajo in predlože na predstoječi glavni skupščini tozadevne predloge. Še enkrat pribijamo: tako kot je sedaj, ne more iti naprej, od nas samih zavisi, ako hočemo in želimo proč vit in lepšo bodočnost našega nogometa. ---------- «ftosonriiit , - ? - " I ..t 'jesensko PRVENSTVQ I. RAZREDA V LJUBLJANI JE KONČANO V nedeljo se je odigrala v. ljub-banskem . L. razredu zadnja., tekma, jesenskega, pfvenstva.. Vršila Sč i* tekma Primorje :Grafika, ki je prinesla Primorju obe . točki in obenem jesenska prvenstvo. Druga tekma Hermes:Svoboda se radi zabrane igre epajstor-ice Šiškarjev ni vršila' in.sp verificira s 3:0 par forfait za Svobodo. Jesensko prvenstvo ni izpolnilo pričakovanja ne’v športnem, ne v gmotnem oziru. Vse tekme so stale na tako nizkem nivoju, da kaj takega ne pomnimo že več-let nazaj. Ni čuda. da je bil obisk temu primeren. Mnogo jC'k temu pripomogla'diskvalifikacija Hermesa in je izgubilo prvenstvo mnogo na privlačnosti. Največje zanimanje Je bilo osredotočeno na srečanje Ilirije in Priniorja. Potek in igra sama pa je razočarala vse , navzoče. Naš nogomet je prispel do točke, do -katere je moral priti; Današnji sistem prvenstvenega takmo-vanja se je izkazal kot nemogoč. Namesto napredka- smo zaznamovali občuten padec. Ako ne bo prišlo do tnmeiiite remeducc v pogledu razde- la glavna inieijatorja napadalnih akcij.,.., :•.i -■ . Grafika je pokazala izvrstne de-fepzivug kvalitete. Ožj^ obramba je imela . ogromno dela. izvršila ga je prav dobro. Da bj napadalni kvintet opravil svojo nalogo ravno Jako dobro. bi bil izid drugačen. Tu §€ nekoliko odgovarja notranji trio (Kata-vič!). krili sta nemogoči. ; Tekmo je zadovoljivo sodil g. Nikolič iz Zagreba. , , ... Rezervne, tekme so se končale z zmagami favoritov: Svoboda : Hermes 7:3-(3:1) in Primorje :Grafika 12:2; (6: J > i v . Stanje .t,azreda: jesenskega f prvenstva L Primorje 4 4 0 0 18:4 8 Ilirija 4 3 0 1 18:4 45 Svoboda 4 2 0 2 7:21 4 Grafika 4 T) 1 3 4:12 1 Hermes ‘ 4 0 1 3 3:12 1 V 11. razr. »je prvenstvo tik. pred zaključkom. Jadran je svojo zadnjo tekmo zaključil z izredno visoko zmago nad Korotanom, ki je igral znatno slabše kot nedeljo preje. Rezultat 8:1. Reka je sigurno premagala Natakarja in ga potisnila na zadnje mesto. Irtve klubov v, razrede, bo., postalo Stanje v 11. razredu: > : 7 ; s prvenstvo farsa. Koristi nimamo no- Jadran 4 4 0 27:3 8 benih. Namesto. da bi korakali nav- Korotan 3 2 1 3:8 4 zgor. se le spodtikamo in pogrezamo Slovan 3 1 2 5:6 2 v čim dalje bolj gosto blato, iz kate- Reka l 3 1 2 5:12 2 rega kmalu ne bo rešitve. - ..i- '*i + ~ • Natakar .3 0. ,.3 i \ ß k .1:12 n Primorje:Grafika 3:0 (1:0). Igra je potekla -oh premoči Primorja, katerega igra pa ni mogla zadovoljiti. Moštvo ni pokazalo izenačenosti. Ožja obramba je bila izredno nesigurna in se ima zahvaliti edino premalo odločni- igri nasprotnega napada, da niso padali goli. Krilska .vrsta je bila na mestu. Napad je imel poleg lepih tudi slabe momente. Žoga «e- je-podajala včasih popolnoma brezmiselno. Notranji trio preveč zaostaja za brzima kriloma, ki sta bi- PISMO IZ MARIBORA. (Od našega-rednega dopisnika.) ' . Nogomet. V nedeljo, dne'26. t. m; so se odigrale na igrišču SK Rapida dve.no-gometni tekmi. V boju za mladinski pokal M. O. so si stali nasproti juni-orjf Maribora in Železničarjev; Rezultat 3:3 (0:3) izraža pravilno potek igre. ž. so prvi polčas prevladovali v polju, M; Je pa v drugem delu igre s silno požrtvovalno igro zaslužil izravnavo. Sodil je g. Nemec, i’ ' ono teKino lfciiv^e! KLIŠE) E vs€>/i vrs£ por folog rafij afy ali risbah, i xw* š uße najsorlidn ej£e ki iš a rna ST-DEU HUBLIANA BAIMATIN0VA1J S vse 'olrebšćine: plošče, papirje Fotogen, Agfa. Mimosa, Mord, Herzog, Satrap i t. d. v drogeriji ii n i m s Ljubljana, Dunajska cesta št. 5 in Cel;e DOPIS IZ CELJA. Celje, 25. oki. 1930. Po odigranju prvenstvenih tekem je nastopil v celjskem nogometnem »saobraćaju« majhen zastoj. Deloma je krivo zastoju tudi stalno slabo vreme in grozeče poplave, ki posebno rade obiščejo igrišče Atletikov. Nekoliko življenja obeta prinesti odredba LNP, da se mora ponovno odigrati prv. tekma Olimp: Atletiki. LNP je odredil to na opetovane intervencije SK Olimpa, ki velja za delavski klub in ima kot tak v LNP očividno boljše zaščitnike kot purgarski Atletiki. V taboru Atletikov se ponovne tekme z Olimpom sicer ne boje, hudujejo se pa nad tem, da bodo morali igrati še enkrat na zahtevo Olimpa, čegar pristaši so v stvari edini krivci, da je bila prva tekma za.15 minut predčasno zaključena. Nogometna sekcija SK Celja se bo kot izgleda v najkrajšem času zopet opomogla. Igralci se polagoma vračajo od vojakov in bodo do spomladi ravno zopet vsi skupaj. Klub ima upanje, da bo zdaj vendarle dobil športni prostor na Glaziji. Nogometna sekcija bi pa morala trenirati na vsak način tudi preko zime, ako hoče pridobiti teren, kolikor 'ga je zgubila v preteklih jesenskih tekmah. V Celju motrimo sport morda nekoliko bolj kot drugod pri nas z narodnostnega stališča, sicer kot sredstvo za zdravo telesno vzgojo, toda ca narodno vzgojo. Zato se pri nas zelo obsoja, da je nogom, savez v Ljubljani imenoval za predsednika medklubskega odbora v Celju zagrizenega Nemca ter izročil tudi več drugih funkcij v nemške roke. SK Celje, ki je, kakor pravite v Ljubljani, na glasu »protirežimskega« kluba ter kot tako že itak dovolj zapostavljeno, se s temi razmerami ni moglo sprijazniti ter je odklonilo sodelovanje v M. O. — V M. O. slovenskega Celja imamo na ta način 4 »Atletikerje« in 3 Olimpovce. Pri sejah se govori večinoma nemško, slovenska pisjna se g. predsedniku in drugim prevedejo v nemščino, ker ne .razume slovensko, itd. Razne vesti DOMAČE VESTI. Te dni je bil nastavljen za upravnega uradnika v Mostarju g. diplomiran jurist Leon Lojk iz Viča. SK Ilirija izgubi ž njim enega svojih najboljših atletov. V Sarajevo je odpotoval tudi g. Drago Stepišnik, ki služi svoj vojaški rok. Obema atletoma želimo vso srečo in kmalu na svidenje! Lahkoatletski miting SK Ilirije se radi dežja ni mogel vršiti. Vršil se bo tekom tedna, najbrže ob času treningov. Z mitingom se bo letna sezona zaključila. Preselili se bomo v telovadnico I. drž. gimnazije, kjer bomo imeli zimski trening dvakrat tedensko. Prvi smučar. V soboto je v Ljubljani ves dan deževalo. Kdor je bil zvečer na ulici je lahko videl tudi prve snežene kosme. Te so oznanjale, da je v planinah sneg in kakor pravijo, jo je Šporn že mahnil na Vel. Planino. Bil je. gotovo eden prvih letošnjih smučarjev. Tečaj za masažo, ki se vrši pod okriljem SK Ilirije je dobro posečan. Poučuje se masaža samega sebe in tudi prava športna masaža. V novembru se bo vršil za vse one, ki sedaj niso imeli časa, še en tak tečaj. Zadnji »Ilustrirani Slovenec« je prinesel slike z balkanskih lahkoatletskih tekem. Le škoda, da so slike tako male. Želimo, da bi imenovana ilustracija prinesla več slik iz sporta-redno vsaj po eno stran. Športne slike zanimajo vsakogar in POXOF Smučarji, turisti in gozdovniki Smuči vseh,vrst, palice, čevlje, nahrbtnike, cepine! vrvi. razno alumin asto posodo za ture ter vse druge potrebščine najboljših kvalitet za zimske športnike turiste .. in gozdovnike, Vam nudi po najnižjih cenah veletrgovina Krisper Antoni, Mestni trg-nasproti magistrata. so obenem najboljša propaganda za telesno vzgojo, ki je našemu narodu tako potrebna. Redna glavna skupščina ljubljanskega plavalnega podsaveza (LPP) je sklicana za petek, 31. t. m. ob 20. uri ,v posebno sobo restavracije »Emona«, Poleg običajnega dnevnega reda bo skupščina določila dan, mesto in program za podsavezno prvenstvo v letu 1931. V poštev prideta Mariborski otok ali kopališče Ilirije v Ljubljani. Aktualno je tudi vprašanje prenosa LPP-a v Maribor, zlasti ako se sedež plavalnega saveza prenese iz Beograda v Ljubljano, na kar se je večina klubov baje v principu že zedinila. V LPP'je včlanjenih sedaj 5 klubov: Ilirija^ Primorje, Maribor, sRapid in Železničar. SK Slovan je imel IS. fvdnv redni občni zbor, na katerem je*-Kilo sklenjeno, da se klub temeljito reorganizira ter poživi njegovo spdrtno delovanje, ki je zadnja leta močno zastalo. Klub se bo odslej imenoval »Trgovski športni klub Slovan«, ker je članstvo po veliki večini iz trgovskih krogov. O delu, oz. nedelu dosedanjega odbora in o delovanju kluba lani in letos se je živahno debatiralo.] Težkoče odbora so bile predvsem v tem, da so se mnogi odborniki odtegnili delu in da zanje ni bilo primernega nadomestila. Skoro vse delo odbora je ležalo nazadnje na g. T Buciku. ki pa ob vsej marljivosti ni mogel obvladati poslov, ki jih sicer opravljajo mnogočlanski odbori. Izvoljen je bil nov odbor od katerega si obeta članstvo, da bo dvignil Slovana, drugi najstarejši splošnosportni klub v Ljubljani, na nekdanjo ugledno višino. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik Aleks. Friedrich, podpredsednik Ivan Dorčec, tajnik Grm Ivan, blagajnik Tone Bucik, odborniki: .1. Kramar, .1. Skalar, 1. Strehovec, M. Legat, L. Gluhak, L. Felber. V. Laznik, K. Detela. SLUŽBENE OBJAVE LHP-a. (Iz seje uprav, odbora dne 27. okt.) Po volji, odnosno po naročilu večine klubov LHP-a je prevzela pod-savezne posle zopet suspendirana uprava. Klubi se opozarjajo, da poslujejo kakor doslej točno in v smislu obstoječih pravil. Vse dopise je naslavljati na stari podsavezni naslov. Za Dravsko banovino obstoja kot višja instanca samo LHP. Savezni sklep, po katerem se ukinja LHP se kot protipravilen zavrača in se ne vzame na znanje. U. o. sklicuje za sredo 29. ob 16.30 v damski salon kavarne Emona sestanek klubov z dnevnim redom: Stališče naših klubov napram saveznim ukrepom in vprašanje odigranja jesenskih prvenstvenih tekem. Podrobnosti o sestanku so bili sporočeni klubom s posebnimi okrožnicami. Čitajo se s pravom nastopa dne 4. nov. za SK Savo: Mana Süss in Leopoldina Perc. — Tajnica. KONFERENCA PREDSTAVNIKOV VSEH PODSAVEZOV JNS-a. Savez jc na svoji zadnji seji razpravljal o tekočih poslih. Med drugim je na predlog Sarajevskega pod-siveza sklical za 1. in 2. novembra v Beogradu konferenco predstavnikov vseh podsavezov JNS-a. Konferenca naj bi.bila nekaka priprava za predstoječo glavno skupščino saveza. Razpravljalo se bo o predlogu za spremembo saveznih pravil, o spremembi načina odigravanja državnega prvenstva, o tekmovanju za savezni pokal in o eventuelnem osnovanju novih podsavezov. Konferenca bo imela nalogo, da vse te predloge predebatira in stavi glavni skupščini konkretne predloge. Na konferenci se bo nadalje pretresalo vprašanje spora JNS-a, zdravstvena zaščita igralcev, pomoč klubom za gradnjo igrišč itd., tako da ne bodo ta vprašanja preveč obremenila skupščino. Dnevni red konference, ki se bo vršila 1. in 2. novembra ob 8. v saveznih prostorih v Beogradu je naslednji : 1. Sprememba pravil JNS-a, 2. Državno prvenstvo za tekoče leto, 3. Savezni pokal. 4. Slučajnosti. FINALE ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL. Finalista ža Srednjeevropski pokal Rapid (Dunaj) in Sparta (Praga) sta se dogovorila, da odigrata 2. ih 12. novembra odločilni tekmi in sicer najpreje v Pragi, na to na Du^ naju. PROFESIONALIZEM V NEMČIJI. V Kölnu so ustanovili nemški profesionalni nogometni savez (Deutscher Professional-Fußball verband). Novemu savezu so pristopili: I. Fußballklub Köln. F u ßballsport verein Köln. München-Gladbach. Schalke 04 in Wuppertal. Kluba Krefeld in Düsseldorf sta pristop obljubila. Savez se je prijavil v Fifo. ki pa osnovanje tega saveza ni Vzela na znanje. V ostajem je izrazil novi savez svojo lojalnost v kateri naglasa, da ne pomeni ustanovitev profesijonalnega saveza nikak boj proti amaterstvu, temveč predstavlja le poizkus, da uredi v Nemčiji vprašanje profesijonalizma. V zvezi, z. vprašanjem profesijonalizma v Nemčiji, je predlagal F. Richard v »Fußballu«. da naj se ustanovi liga dvajsetih klubov iz 19 največjih mest Nemčije. Radi rentabilnosti glede gledalcev bi. imel Berlin 2 kluba. Po njegovem mnenju naj bi gornja liga obstojala, iz 5 južnonem-ških klubov (München, Frankfurt, Nürnberg, Fürth, Stuttgart), 5 za-padnonemških klubov (Költi, Düsseldorf, Essen. Dortmund. Duisburg);, 3 srednjenemških . (Dresden. Leipzig, Chemnitz), 3 severnonemških (Ham- '■ i.' »S r O R i « i LIST« burij Kiel, Hannover), 2 berlinskih in po eden v Vratislavi in Königsbergu. Richardmeni sicer, da bi bila nmestnejša liga 10 klubov, da pa je Nemčija prevelika in znanje preveč izenačeno, tako, da bo tudi 20 klubov uspevalo. Tekme lige bi že od prvega dne privabile množice gledalcev, kar danes, ni slučaj, ker je poleg za-nimivih srečanj obilica manjvrednih, ki gledalcev ne privlačujejo. Plavanje Srednješolski waterpolo in Še marsikaj. Nedavno je reprezentativno waterpolo moštvo ljubljanskih srednjih šol premagalo moštvo tukajšnje univerze s precej občutnim rezultatom 4:0. Ta rezultat je bil dokaj nepričakovan in je prav gotovo presenetil, toda končno ni nič nenavadnega in nemogočega, da srednješolci porazijo akademike in njih lepo in v resnici zasluženo zmago je prav z veseljem pozdraviti. Prav je, da mlajši v borbi s starejšimi dosezajo uspehe, da učenec prekosi svojega učitelja. In — ko tolikokrat slišimo, da leži bodočnost v rokah mladine — moramo tem bolj odobravati uspeh ljubljanskih srednješolcev in se ga radovati. Stvar bi torej bila čisto v redu. Je pa tu še druga plat, ki pa ni tako v redu, druga plat, ki da misliti! Dobrih štirinajst dni, preden se'je bila odigrala omenjena water-polo tekma, se je v kopališču Ilirije v Ljubljani vršil plavalni dvomatch med reprezentancama ljubljanskega in zagrebškega podsaveza in v okviru tega dvomatcha tudi water-polo tekma med izbranima moštvima obeh podsavezov. • Poglejmo moštvo reprezentance ljubljanske univerze, ki so ga ljubljanski srednješolci s 4:0 pošteno nabrisali, poglejmo moštvo reprezentance LPP, ki je s težavo v borbi z zagrebško vzdržala neodločen rezultat r:i in primerjajmo ju med seboj, pa bomo prišli* do prav interesantnega, ali prav malo razveseljivega zaključka! V moštvu univerze so igrali nič manj;kot štirje igrači podsaveznC reprezentance: v moštvu srednješolcev piandva; torej šest. Sedmi igrač pa, ki je v boju z Zagjrcbom še zastopal Ljubljano;« je bil v tekmi srednja šola : univer-1 za dostojno zamenjan s starim jugoslovanskim reprezentativnim igračem, članom splitskega Jadrana prof. -Kuljišem. Torej: igrači podsavežne reprezentance Sketelj, Tuma, Kolar in Blei-weiss, ojačeni z državnim reprezentantom Kuljišem kot petim, vratar prve garniture podsaveznega prvaka Primorja kot šesti in Sever kot sedmi so tvorili team ljubljanske univerze. Reprezentanta Trampuž in .Otruba, junior Primorja Wilfah, juniorja Ilirije Jamnik in Žirovnik ter igrača prve garniture Ilirije, Jesih in Payer pa so tako uspešno zastopali srednje šole! :«• Kako . je torej Ljubljanski Plivački Podsavez [postavljal za ,tako važno ;sre-čamje, kot je bilo ono z ZPP svoj team, ki naj bi ga bil v tej borbi dostojno reprezentiral? r. .. Menda ni treba povdarjaii, da, je treba v takih slučajih, in ob sličnih-pri-likah žrtvovati vse ostale interese samo eni edini samoobsebi umevni misli^po-staviti najmočnejše, najboljše, najispo-sobnejše moštvo, moštvo, za katero imamo garancijo,, da res zna in more več, kot.,vsaka druga eyentuelno. mogoča kombinacija razpoložljivih igra-čev. — . Vv i , Očividno o priliki dvomatcha z Zagrebom Ljubljanski Plivački Ppdsa-vez tega rji napravil. Tekma med reprezentancama srednjih šol in univerze je zato glasna priča in. jasen dokaz! . $c nekaj poznavalcu razmer pade v oči ob priliki poraza akademikov; Ob priliki prvenstva LPP. je odločilno vater-polo tekmo med prvima garniturama Ilirije in, Primorja izgubila Ilirija z rezultatom 2:3, Govorilo se je takrat in pisalo, da je bila, Ilirija boljše moštvo, ki bi bilo sigurno znjagalo, če ne, bi bil sodnik s svojimi napakami odločil drugače! tns 1 r ; r . Pa bo morda na teh govoricah Je nekaj, resnice, če pomislimo, da je v moštvu univerze igralo pet igračev pr-ye garniture; Primorja in še en državni reprezoptartt povrhu, v moštvu Ilirije pa štirje igrači prve seniorske in eden prve juniorske garniture Ilirije ter dva juniorja Primorja in so prvi podlegli s 0:4! Tako bi nekako izgledala ona druga plat tekme reprezentance srednjih šol proti univerzi, ona druga plat, ki da misliti. Svoje mnenje pa naj „si ustvari vsak sam! — -T—-./r » t. rit 'IT •irrh- Sportnik mora biti vedno eleganten! Gospodje, dame! Vaša jesrnska obleka, suknja, damski plašč, kostumi bodo. ^opet kakor novi, ako jih pošljete v WALLET EK/PRE/r LjimjANA. Stari trg 1911 ki vam kemično čisti, zlikaj terneljitö popravi, obrne ali vstavi na- željo novo podlogo. Čiščenje in popravljenje 24. urah. - Pišite dopisnico, da pridemo iskat. —T-’ —-T— -r ; TEVZD^ŽNE RAZMERE V HA-ZENSKIH ORGANIZACIJAH. Nezdrave in do skrajnosti razdrapane razmere v naših bazenskih organizacijah, katere smo na kratko opisali v naši zadnji številki, so se v prošlem tednu še bolj zamotale. Savezna uprava se je po daljšem trdovrathem molku zopet zdramila. Spravila jo je iz prijetnega brezdelja bržkone vest. da prevzema posle LHP-a zopet suspendirana uprava. Iz strahu pred uresničenjem te za gospodo okoli saveza tako strašne vesti. je sklicala za 22. tr m. sejo u. o., na kateri so navzoči odborniki brez daljšega pomišljanja in ne glede na posledice enostavno ukinili LUP. njegove klube pa so podredili direktno Savezu. Savezna uprava se sklicuje pri tem na precedenčni slučai V letu ■1U2S.. ko so bili triie zagrebški klubi podrejeni savezüV čeprav ji ie dobro znano, da je bil takratni 'slircaj povsem druge narave. Razmere, ki so vladale takrat v Zagrebu. (ZHR je v detli 1928. na pobudo •nekaterih gospodov sbdanje- savezne uprave samovoljno likvidiral, vsfed česar so tamošnji klubi ostali brez. vodstva —; opomba uredništva) so prisilile teda-nio upravo, da je podredila zagrebške klube začasno savezu. Istočasno na ie sklicala izredno , .skupščino; ZHP-a, katero pa so preprečili ravno; oni gospodje, ki so zamislili danes ukinitev LHP-a. Ako povemo cenj. čitateljem še to. da so vodili tedanjo savezno upravo povečini- odborniki sedanje suspendirane uprave LHP-a. jim ne bo težko razumeti, odkod in zakaj izvira tolik srd savez-niha gospodov nad upravo našega podsaveza. . 1-. o- Z ukinitvijo podsaveza so gospodje v, savezu ponovno grobo kršili obstoječa-in od političnih oblasti priznana pravila, kajti ustanavljanje in ukinitev podsavezov spada edinole v delokrog glavnih skupščin saveza, odnosno - podsavezov/ Upravnemu odboru saveza je pridržana samo pravica' suspendirati podsavežne vj pr,a v e.. Kako stališče bodo zavzeli klubi k temu najnovejšemu igračkanju saveza z Interesi slovenske in s tem seveda jugoslovanske bazene, . !• V it iM>' 'k St .< .i- < , SALDA-KONTE - 5TRACE JOU1MIALE - SOLSKE ZVEZKE MAI® - oojemalne KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. . JUGOSLOVANSKE TISKARNE mej.-. .... « J V LJUBLJSMl, KOPITARJEVA UL. 6 , II. NADSTROPJE NUDI PO IZREDNO UOOPNIN CENAH kNiigoVeznica nam trenotno ni še znano. Po razpoloženju v naših klubih sodeč; pa bo naletel ta savezni ukrep na najostrejši odpor. Podsavezna uprava, ki je med tem že prevzela po nalogu klubov podsavežne posle, je sklicala za sredo 29. t. m. sestanek delegatov vseh klubov, na katerem se bo končno-veljavno sklenilo, kako in s kakimi sredstvi se bo v bodoče preprečilo delovanje saveza proti interesom bazene v Dravski banovini. Na istem sestanku se bo sklepalo tudi o izvedbi jesenskega prvenstva, ki je postalo vsled pozne jesenske dobe in vsled izredno slabih vremenskih prilik več ali manj iluzorno, ker je pričakovati, da večina klubov ne bo nastopila. Športna masaža Razni narodi uporabljajo masažo kot ljudsko higijensko sredstvo. Znano je to o Kaukazih o Indijcih in Kitajcih. Tudi pri Fincih je masaža zelo razširjena. V finskih krnskih mirnih kopelih ki jih imenujejo »sauna«, najdete redno tudi spretno ženico, ki je vešča masaže. »Sauna« in masaža ije hrezdvbma eden onih činiteljev, ki so ustvarili tako odporne, fin-kc tekače - Števdne slike ki so se ohran'le iz antičnih časov nam pričajo, da je bila masaža tudi Egipčanom in Grkom dobro znana. Zgodovinarii. ki niso poznali masaže, si teh slik niso mogli razlagati. Imenovali so jih »scene iz veselili iger« (Krause, ,leta 1841.). Danes pa vemo. da predstavljajo egipčanske stike Je drga-:iiie. tolčenje ali gnetenje mišic pri masaži. V snortu se ic danes masaža — praktično in znanstveno — docela uveljavila. Znameniti športni učitelj H. Suren pravi: »masaža je pol treninga!« To se nam zdi malo pretirano, drži pa. da ni uspešnega treninga brez masaže. Kdor se hoče danes v snortu uveljaviti, ta se mori' posluževati vsega, kar mu more količkaj služiti: mora redno spati, redno jesti. veliko hoditi, čuvati se pred mrazom, negovati telo z milom, z vodo. zmasažo. Tuka.i .imamo y mislih jutranjo masažo samega sebe. Ta obstoja iz energičnega drga-nja kože po tilniku., vratu, ramenih, po košu, hrbtu, trebuhu, po bokih, nogah in rokah. Z drganjem se krvne posodice zvečalo, kri pride v kožo. ki postane rdečkasta. Ce si dovolj dreni tedaj dobiš občutek prijetne toplote. ' -vi 1- ■ '.h Mišice masiramo z gnetem,cm. in z rahlim tolčenjem. Pri gnetenju premikamo mišico sem ter tja. S tem dražimo najmanjše mišične stanice, ki radi tQgar bolje delujejo, Gnetemo lahko, s celo roko. t. j. s celo dlanjo, .lahko pa Judi samo s prsti. V slednjem j slučaju lahko obdelamo vse ■;P.pjma nišo r mišice. S Jako masažo pospešimo celoten« krvni obtok- Zelo koristno ie rahlo tolčenje po, prsnem košu. tako tolčenje naredi koš elastičen in,dihalne mišice imajo lažje delo. Masaža samega sebe naj traja 5—10 minut. > . Vsakemu športniku mora postati . vpakdpnia .noireba in sestavni del telesne, pege,- . Kakšnega pomena na je prava športna «masaža? Vzemjmo prime1', da -.moramo tekmovati ob . hladnem vremenu! Ker nas zebe je JsOŽa bleda* kar je znamenje,,da jq v njej pretipalo krvi. Znano je da,pridemb hlad- • pom t vremenu do lahkih poškodb pa,.tudi. da mrz,le mišice niso dela-,zmožne,. Šaj to ni, le ,slučaino. da so bili vsi rekordi ,v skokih ali tekih na k ra tka .ip,roge doseženi ob zmerno tonli temperaturi* Vemo tudi. da je mišica reakcija, .ob hladnem vremenu skrajno, nepovoljna.* zato si moramo prizadevati, da temperaturo v mišicah dvignemo. To dosežemo najlažje z masažo, ki pospeši krvni obtok, ki. privabi kri v vse oddaliene mišice .in, vr.kožo..,!,, , Masaža nam služi dobro tudi za regulacijo startne treme. Pod startno tremo razumemo, neko veliko pH-Tpfaviienost telesa na. nalogo, ki jo ima izvršiti. Živali, ki je pripravbenn za-boj. stoji perje (ali ti. pr. ščetine) pokonci, človek pa dobi kurjo kožo, t, j. lasje na koži se mu dvignejo. Gotbva'pripravljenost telesa ifa-boj je torej naravna. Dognano pa je, da je prevelika trema škodljiva, ker je v terri'Slučaju krvni pritisk prevelik. Tako bo treba udom »nekoliko krvi odvzeti«. To dosežemo najbolje z energično masažo hrbta. Ta masaža ima namen, da potegne del krvi TV veliko ploskev hrbta: tako se udi razbremenijo in krvni pritisk se zmanjša. To velja o temperamentnih tekmovalcih. Drugače je treba postopati z ravnodušnimi, s flegmatiki. Te je treba baš po nogah in po rokah t. j po onih udih, ki bodo imeli v tekmi najvažnejše opravilo — krepko masirati. ‘ 'portnik se mora pustiti redno dvakrat tedensko masirati. Temeljita masaža mora trajati najmanj pol ure. Naloga maserja je. da, mišice toliko časa gnete, da postanejo mehke, zakaj le mehke in dolge mišice so delazmožne. Dalje je naloga športnega maserja., da pregiblje kožo po vsem telesu in skrbi, da se le-ta ne zarase z mišicami. Koža je kakor obleka. Če je obleka tesna, tedaj nas ovira pri gibanju; če je koža prevc' zarašena z ostalim, telesom, tedaj nas tudi ovira pri gibanju. Športnik mo-' ra imeti fino tanko kožo. ki jo lahko potegnemo od mišic: to velja predvsem za lahko-atlete. med Jem ko morajo imeti plavači »debelejši plašč« (t. j. koža plus maščoba), ki pa mora biti tudi gibljiv. Posebno nalogo, ima masaža za odpravljanje utrujenosti. Po plavanju, smučanju ali po teku na dolge proge čutimo v mišicah veliko utrujenost. Po vztrajnem in napornem delu se zberejo v mišicah razne kisline. ki povzročajo utrujenost. Te kisline in sploh vse snovi, ki povzročalo utrujenost mora kri sčasoma izprati in jih izločiti iz telesa, skozi kožo (potenje!) in skozi ledvice. V ta namen. oz. za počitek je -potrebno navadno po več dni. z masažo pa se lahko čas počitka znatno skrajša. To dejstvo razlaga nemški športni maser dr. F. Kirchberg takole: Pri delu ie porabila mišica tudi del lastnega kisika; energično gnetenje. M-razširi krvne žilice, ji.dovaja hitreje kisika kakor pa le mirovanje. Utrujena mišica, je otekla kar znači, da ie pri trdem delu izstopila voda iz krvnih posod v mišico. Ta premočenost, oz. nabrana vlaga se lažje odpravi Z masažo..Lerta pa mora biti .spočetka lahka in površna,, pozneje.pa je. treba mišice temeljito gnesti. Masaža, za ■ odpravljanje utrujenosti ne sme poznati tolčenja ali celo sekanja - (z ostrim robom dlani) ker povzroča to nove dražljaje za živce, torej nove kqntralccije mišic. Če se, -krvni obtok pospeši, tedaj sc tudi hitreje izločijo in odpravijo snovi, ki- povzročajo utrujenost. Mišica dobi hitreje nove hrane in je v kratkem času zopet delazmožna. Športnik mora biti masaže vajen. Le-ta ga ne sme dražiti, nikakor ne boleti, biti mu mora užitek,, če povzroča maser svojemu pacijentu tudi naimanjše bolečine, tedaj ga naj takoj odkloni! 1 Kdor nima redne masaže, ta se tudi pred tekmo ne sme pustiti masirati. zakaj na masažo se je treba ,najprej navaditi. Sicer učinkuje neugodno. kar so naši športniki že občutili. . ... Nemogoče bi bilo opisati tehniko športne masaže. Za to je potreben večtedenski tečaj. Na takem tečaju se morajo športniki naučiti, masiranja in si pozneje lahko drug drugem' pomagajo.-,,. Da popovim;,,, ;a 1. masaža-samega sebe ti bodi sestavni dej telesne nege: 2. pusti se redno dvakrat tedensko masirati: r 3. po vsakem napornem treningu si poišči veščega tovariša, ki te bo zmasiral! „ , D- Poiorsmuferji. turisti Čevlje za,, smučarje jn tyriste, Kakor tudi jahajne in lovske škornje za darnc in gospode, izdeluj^ najsolidneje in najceneje. L. LUKA*. Uubliana ti. Petra c. 7.