Beilagt» mi Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. ................lic „Katolišl Koroška cesta štev. 5, ega tiskovnega sprejema iiiifija četrtek m v«ija » poštnino vred hi v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo ielo 4 K, pol lela 2 K in za četrt ieta 1 K. Naročnina za Nemčijo i» K, za druse ttve Xaor iK«li ¿am po plat« na !eic samo 3 K. — Naročnini se pošilja na: Upravttiitvo „Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošiija do ©dpovedt — Udje „Katoli: «5r»it.H-a* dobivaj'"- list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. -- Upravništvo: naročnino, inserate in reklamacije. fcvjerat« se ¡M^ujt od <■ so* topne peistvrste za enkrat 18 vin., aH kar je isto, 1 kvadratni cenUmetcr prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primer« popust V oddelku .Mala naznanila* slane beseda S vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 viu. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamktnje si -—__1 ————— fed je so poštnine proste. Kakšni moramo danes bi«? S« nikdar se ni od priprostega kmetiča ali nap Se slovenske gospodinje toliko zahtevalo kot dandanes. Naši ljudje nja deželi morajo današnji dan ne le mnogo delati, ampak tudi mnogo misliti „ Naša pozornost mora biti v sedanji dobi obrnjena na vse strani: na gospodarstvo, na vzgojo otrok in na skrb za družino, na pomoč pri soseidih ter na skrb za bodočnost. V sedanji dobi, ki je tako resna kot še menda nikdar poprej, Še le vidimo, kako prav so imeli naši voditelji, ko so nas priganjali, naj se izobražujemo. Dandanes vse mrgoli novih, važnih in strogih vladnih odredb. Vsi važnejši pridelki in blago je pod zasego. Zasega živil ima namen, da se ista pravilno porazdelijo med ljudstvo, da se prepreči nakopičen je blaga pri nepoklicanih prekupcih in da se cene v pravilni meri uravnavajo. Skoro za vsa živila že i-mamo karte. Vrši se stro,go popisovanje, sestavljajo se pridno seznami o zalogah) in pridelkih, rekvi-rira se živina, žito in drugi kmetski pridelki. Pri-prosti človek, ki ni v vsem dobro podkovan, prav težko prebavi vse te novotarije. Kako dobro pride sedaj vsakemu izobrazba, katere se je navzel v mirnem Času v naših izobraževalnih organizacijah, na shodih, potom knjig in časopisja. Revež si je dandanes Človek, kateri ni imel prilike, da bi se naobrazil v najnujnejših zadevah. Se večji revež pa. je tisti, kateri se je norčeval iz naših društev, kS so že več desetletij pred vojsko dajale ljudstvu tolikopotrebno izobrazbo. Le vprašajmo vojake na fronti ali v zaledju, če ni tako. Kdor je poprej le količkaj pogledal v svet, vzel včasih knjigo ali časnik v roke, se udeleževal shodov in predavanj ali skušal na kak drug način priti do omike, temu gre sedaj v velikem svetovnem vrtincu mnogo ložje. Ce imaš svoj um le nekoliko iz-bistren, prideš pri vojaštvu prej naprej, ali pa dobiš kake boljše mesto. Slovenci smo ravno po naši izobraževalni organizaciji prišli do slovesa,- da smo tu v fJSTEIL Pri popisovanju žita in moke. Zaupnik: Prišel sem, da mi poveste, koliko in kake vrste moke ali žita imate pri hiši? Gospodinja: Žita! Večni Bog, žita! Pet kokoši sem imela, ena je začela leči v jeseni, do Božiča je znesla 20 jajec, pravijo, da leže kokoš pri kljunu in da molze krava pri gobcu. Zaupnik: Ne vprašam po kokoših, po žitu in moki vprašam. Gospodinja:1 Saj Vam hočem povedati, pustite me vendar, da izgovorim! Jajce je po 12 vinarjev, žito pa kupujem, kaj pravite, ali se izplača rediti kokoši? Zaupnik: Kaj vem jaz —< odgovorite mi-, kar Vas vprašam!" Gospodinja: Saj Vam pripovedujem. Pozimi nisem videla jajca, zdaj, ko so začele kokoši leči, pa ne vidim žita. To sem hotela povedati: žita nimam razen pet litrov celega ječmena, ki sem ga kupila na pustni pondeljek od kmetice, od tega sem dala. vsak dan kokošim in tako sedaj nimam zrna pri hiši. Pa, kaj pravite, gospod, kaj bo iz tega: Živine ne bode, kokoši ne bo — Zaupnik: Koliko imate moke, bele, črne, koruzne? Prosim Vas, povejte mi na kratko, imam še dosti hiš obiti! Gospodinja: Moke, ljubi moj gospod, kje bom imela j a« sirota moko? Avstriji glede omike med vsemi narodi na tretjem mestu, Slovenec se vsega hitro priuči, samo trdne volje in pridnosti mu je treba. Že več kot pred sto leti je zapel Valentin Vodnik o Slovencih: Za uk si prebrisane glave. Pa čedne in trdne postave, Išče te sreča, um ti je dan, Našel jo boš, če nisi zaspan. In po vojski! Kako bo tedaj, se povprašujemo. Nihče ne ve odgovora ali vsaj pravilnega ne. Eno pa je gotovo: Po končani vojski so bo pd nas še več zahtevalo. Bodočnost nam je zastrta s težkim zasto-rom. Od nas bo odvisno, ali nam bo bodočnost srečna ali nesrečna. In sicer v gospodarskem in narodnem oziru. Pripravljajmo se že sedaj na velike bodoče čase. In s Čem? Z izobrazbo! Kakor lahko sklepamo iz razvoja današnjih dogodkov, ne bo po vojski gospodarski in ne narodni boj ponehal. In k temu še utegne priti veliki boj duhov — verski boj. Na pozorišče bodočih borb bomo morali stopiti kot celi možje. Segajmo pridno že zda.i po kruhu izobrazbe, po knjigah in časnikih. Le škoda, da najboljši naš izobraževalni pripomoček: naša društva, spijo dandanes sparte pravičnega. So kraji, kjer bi se društveno življenje tudi sedaj — sicer v skromnih mejah — laihko razvijalo, če bi le bilo dovolj trdne volje. Nekaj pa imamo, kar je za našo bodočnost velike važnosti: Naše časopisje. „Slovenski Gospodar" izhaja v 28.000, „Straža" pa v 7000 izvodih. Oba lista prinašata vse važne vladne odredbe in raznolike vojne in druge novice ter sta nekaka glavna vez med domovino in vojaki na fronti. Veseli nas naš napredek, veseli nas pa posebno, da moremo z našimi novicami podajati trpečim braniteljem domovine vsai nekaj utehe. Sorodniki in prijatelji vojakov, naročajte jim naš list! Torej pripravljajmo se za bodočnost. Skrbimo pred vsem za pošteno, versko in narodno mišljenje v svoji OKolici. Pošten in veren narod ima bodočnost, hudobija pa dobi prej ali slej svoje zasluženo plačilo. Skrbimo pa pred vsem tudi za gospodarsko oja- ----"TTTr-ji^ffffillBijiMiiMMiM^ mmmmmmmmmmmmm^m^ •m. ■'u«mHHI Zaupnik: Vsako prikrivanje se strogo kaznuje, le povejte vse lepo! Gospodinja: Prikrivati? Kdo hoče prikrivati?! Kar imam, to povem, pa ne vem, koliko imam. Kje naj zvagam? Poglejte, rekla sem že oni dan, kam da naj nesem? Zaupnik : Saj ni treba, ljuba žena, povejte približno; približno boste vendar vedeli? Gospodinja: Le poglejte, gospod: Ko se je začela vojska, sem kupila 20 kil pri Bahovcu, parkrat sem spekla kruh, pa ni bilo več moke. Zaupnik: Povejte mi, kaj imate še, in ne, kaj ste imeli! Gospodinja: Saj pravim natančno in resnično: Od tiste moke je ostalo še par kil, pa sem kupila še 20 kil ali 30, ne vem več prav. Dve kili sem dala ženi svojega brata, Jeri, zamesila je špehovko na pustno nedeljo: kar je ostalo, je pdrabila za rezance. Zopet sem zamesila, pa kruh ni vstajaj, ne vem, ali je bila moka za nič ali kvas preparjen. Potem sem kupila pri Zormanu po 35 kr. Zaupnik: Ne vprašam, po čem in kje ste kupili, vprašam Vas samo, koliko imate moke? Gospodinja: In žita. Rekla sem, da nimam ži-'a. zdaj pa Vam pokažem moko. Privleče žaJkelj pa pravi: Potežkajte, gospod in 1 ovejte, kaj mislite, koliko kil je približno ? Zaupnik v zadregi: Nisem trgovec. No, kaj bo, kakih 50 kil. Gospodinja zmagovito: Ravno 65 jih je. Zaupnik: Hvala Bogu! je moka bela? Gospodinja zaupno:' Kaj pravite, gospod, jaz mislim tako: Neumnost je kvariti z mešanjem moko in kruh. Gosposka pravi, da naj jemo črnega, ali je gospoda črnega ? In toliko in toliko gramov ? 2e moj čenje. Vojska je pokarala, da je kmečki stan glavni steber države in armade. Zahtevajmo povsod, da 98 naš stan podpira, a ne zatira Obračajmo svojo pozornost najvažnejšim pridelkom: žitu in živini. Prišli bodo drugi časi kot so sedaj, bodimo torej dobro pripravljeni! Zahteve in želje slovenskega kmeta. (Piše stara savinjska kmečka korenina.) Dragi „Slovenski Gospodar"! Midva sva že stara znanca. Poteklo je že skoro čez polstoletja, odkar me obiskuješ vsak teden: torej dovoli mi, da se ti malo potožim. Mnogo je gospode, posebno v mestih, katera nas kmete zavida in nas ima za srečne. Po mislih te gospode se nam kmetom dobro gojdi- Pa poslušaj 1! Imam posestvo 26 oralov in to pa po štirih političnih občinah, raztreseno tako, da se ena delavna moč več potrebuje, kakor tedaj, če bi bilo posestvo združeno. Star sem 75 let; štiri sinove imam pri vojakih, doma pa samo tri delavne moči, potrebuje se jih pa 6. Prosil sem za dopust za vse štiri sinove, a dobil ga je samo ejden, a še ta samo za osem dni. Delavcev za košnjo pa ni dobiti, zato morajo ostali sila naporno skoro noč in dan se truditi in to več ali manj povsod na kmetih. Ce bi šlo tako naprej, morajo še tako krepke roke omagati. Blizu mest si lahko z vojaki in vjetniki pomagajo. Zato pa za kmečke ljudi n® gre tistih par gramov živeža, kakor pri drugih star novih. Da se v Avstriji več živeža ne pridela, je naša vlada sama kriva. Avstrija je poljedelska država, ter bi se moralo kmetijstvo bolj podpirati. Pri nas pa vlada pred vsem podpira trgovino in obrt. Pred nekaj leti je bilo čitati, da se je dalo več milijonov za paroplovno društvo Lloyd, drugič zopet nekaj milijonov podpore sladkornim tovarnam itd. Sicer nimam nič proti temu, ako se trgotvina, obrf in industrija stari oče so rekli, ko bo stal vojak z vago pred mlinom in bo tehtal pšenico in bodo delili sol po merici, takrat bo celemu svetu gorje. Zdaj je gorje', gospod, trikrat gorje! Kaj si bom tehtala sproti kruh, že vsa sem razjarjena od tega. Zaupnik: Je moka bela? Gospodinja: Za pšenično in belo jo prodajajo, pa je že v mlinu zmešana, kaj ni to naglavni in veliki greh? Zaupnik zapiše in mrmra ofdhajaje: Ce bo v vsaki hiši taka„ bom ravno do konca vojske gotov s popisovanjem* Kako daleč "je do zvezd? Zrakoplov, ki preleti v eni sekundi 28 metrov, bi rabil pet mesecev, predno bi prišel do lune, do-čim bi rabil 5800 let, predno bi prišel do zvezde-ve-černice. V obeh slučajih bi moral pluti brez vsakega odmora. Ce bi pa hotel priti do solnca, bi rabil za to potovanje celih 17.000 let, dočim bi rabil svetlobni žarek za to pot samo 8X sekunde. Do lune bi potreboval svetlobni žarek lJi sekunde, do zvezde Neptuna 4 sekunde, do najskrajnejših zvezd rimsko ceste pa 10,000 let, katero pot bi napravila granata, izstreljena iz topa na naši zemlji,- v treh do štirih milijardah let. Do solnca bi rabila granata pet let, do lune pa, ki je naša najbližja sosedinja na nebu, samo 4% dni. Teh preračunanj seveda ni mogoče spremeniti v dejanja, ker so zato Človeške moči veliko preslabe, a vsekako nam pa podajajo sliko, kako neskončno velik je vesoljni svet v primeri z našo majhno zemeljsko oblo. podpira, ali to pa tudi ni prav, da bi se kmetijstvo bolj ne podpiralo in. pospeševalo. Slovenski agrarni poslanci so si v državnem zboru veliko prizadevali, da bi se v Avstriji naredila tovarna za umetna gnojila, katera so dosedaj iz drugih držav po zelo visokih cenah uvažali. Kmetje vedno od vlade zahtevamo, naj bi se divjačino, t. j. zajce, fazane, vrane i. t. d. smelo prosto pobijati. Mojemu sosedu so letos vrane toliko škode naredile, da bo imel več mernikov manj turšice. Pa to ni edini slučaj, ampak jih je na stotine. Zraven pa še pride škoda, ki jo povzročajo zajci pri poljskih pridelkih in sadnemu drevju. P d za vse take opomine je imela naga vlada dosedaj lo gluha ušesa ter je poslušala one gospode, ki imajo lov največ za zabavo. Ako bi pa sedaj kmet le samo en mernik žita prikril, pa se mu žuga z občutno kaznijo. Prav pravi neka pesem o kmetu: Sem duša pobožna — veliko trpim, Vse butare nosim — ter vse preživim, Le jaz sem ta reva da dere me vse — Imam kaj — ali ne. Kupčija s prašiči. Vlada na Dunaju je izdala za celo cesarstvo e-nako odredbo zaradi prodaje prašičev, ki je očividno prav dobro premišljena in bo povsod ugodno vplivala. Poznati jo moramo natainčno, da ne bomo pri prodaji prašičev na škodi. Po novi odreldbi se vsi prašiči za pleme in prar giči za meso pod 40 kg in debeli pod 60 kg Čisto prosto prodajajo. Nevarno je pa vendar pri taki prodaji preveč pritisniti, ker je še vedno lahko vsak zaradi draženja obsojen. Mladiči čez 40 kg težki se smejo prodajati največ po 4 K 70 vin, za 1 kg žive teže, za debele od 60 do 90 kg, ki se kupijo za pitanje, se sme plačati največ 6 K za 1 kg ¿ve teže. Za debele prašiče, jd se bodo precej zaklali, je pa določena navada iz Budimpešte. Tam se odšteje od cele teže 22,54 kg pri vsakem prašiču. Teža se plača po 6,80 K za 1 kg, toda od cele svote se odbije še 4%, t. j, pri 1 kroni 4 vinarje. Ce ima prašič 100 kg, se odtegne 22% kg, da ostane 78% kg. To se plača po 6.80 K, kar znese 525 K, Odtegne se še 4%, t. j. 11 K. Za prašiča 100 kg težkega,, dobiš 514 K. 1 kg žive teže vrže 5,14 K. Prašič ima n. pr. 150 kg. Odtegne se 22% kg, ostane 127% kg, kar znese 867 K. Odtegne se 4% 34,60 K, za prašiča dobiš 832 K 32 v, 1 kg žive teže znese 5.55 K. Prašič ima recimo 200 kg. Odtegne se 22% kg, plača se 177% kg po 6.80 K. Odtegne se 4%, dobiš za žival 1158,72 K, 1 kg žive teže vrže 5,79 K. Cim večji je prašič, dražji je — Speh se sme prodajati najvišje po 7.80 K, mast po 8.75 1 kg. Iz te določbe moramo precej izvajati posledice. Vlada očito želi, da bi kmetje priredili težke živali, ki bi imele dosti zabele. Zato je za težke živali cena toliko višja. Zdaj je očita izguba, prodajati nerazvite mladiče. — Ce že zdaj veš, da ne boš imel zadosti krme za vse živali, da bi jih popolno izpiral, prodaj precej prašiče, ki so ti odveč, drugim, ki jih nimajo zadosti. To, kar ti ostane,, krmi močno in dobro. Najbrž se cena ne bo več izpremeniia. saj je taka, da smo z njo lahko popolnoma zadovoljni. Vlada fco tudi natainčno določila cene mesa in vseh drugih delov, da ne bo mogel nobeden previsoko prodajati. Ce le mogoče, si preskrbi za pitanje prašičev močne krme. Včasih se dobi tudi kje kako pokvarjeno žito. Sicer pa še sedaj lahko poskrbimo za dovolj svinjske krme. Repa se še le bo sejala, korenje se še lahko okoplje,. da bo bolj debelo, istotako tudi pesa. — Skrbimo pa prav pridno tudi za krmo plemenim svinjam. Posušimo drobno travo-tratnico, ki je izborna krma za piemene svinje, jabolčno, slivovo, vinograd-no listje itd. Rumene zlatnike kuje gospodinja, ki danes skrbi za vspešno svinjerejo. Zamenjava žita za seme, Kako nam je rajvnati s semenskim žitom, piše ravnatelj Rohrman v dobro urejevanih „Dolenjskih ¡Novicah" sledeče: Danes je treba, da storimo vse, kar nam utegne pomagati do večjih žitnih pridelkov. Ce tudi ne moremo doseči tako lepih vspehov, kakor se z njimi hvalijo po drugih deželah, vendar se bo dalo tudi pri nas Še marsikaj dobrega storiti za izboljšanje dosedanjih pridelkov. Na splošno lahko trdim, da je pri nas krajša doba žitne rasti veliko kriva, da ne dobimo toliko pridelka. Nagla menjava vremena, naše toplotne in vlažnostne razmere, nagli nastop poletne vročine — vse to pomaga, da žito hitreje zori in da trpi vsled tega tudi plenjavost njegova. Ves ta vremenski vpliv leži izven našega območja in zato bomo tudi zanaprej zaostajali za pridelki drugih ugodnejše ležečih o-krajev. Kar se da pri nas pa storiti in lahko storiti za povzdigo žitnega pridelka in česar se moramo poprijeti z vso doslednostjo, je pa sledeče: 1. Potrebno seme je skrbno odblratl! Na fo se polaga pri nas še vse premalo važnosti in zaradi tega tudi premalo skrbi. Danes ni za- dosti, da seme očistimo od plevela, ampak je nujno potrebno, da jemljemo za seme najtežje in najlepše zrnje. Od takega semena dobimo močne, rodovitne rastline, ki dajejo zopet lepo zrnje in ki prenašajo sploh svoje ugodne lastnosti tako na zarod kakor jih prenašajo naše živali. Pri nas se pa v tem pogledu še silno veliko greši in se potem manj ugodni vspeh zvrača redno le na letino, češ, da. je bila letina kriva slabšemu pridelku. Vsaka vas bi morala imeti svoj čistilni stroj za žito, danes pa imamo še cele občine, ki nimajo nobenih pravih strojev za čiščenje in odbiranje žita! Nabavimo si vendar potrebne take stroje in rabimo jih vsi od kraja in izkušnja bo že prvo leto pokazala, kako hvaležno je to delo. 2. Dajmo seme po potrebi zamenjavati. Danes nam vedo žitni komisijonarji veliko povedati, kako različno pšenico so prinašali posamezni gospodarji na prodaj. Ta različnost je imela svoj v-zrok v semenu, v različni zemlji in legi, v različni obdelajvi itd. Pšenica iz najbližjih leg, iz najbližjih krajev je bila različne vrednosti. To različnost pri pšenici je treba praktično izkoriščati in sicer v semenske svrhe! Prav je, da se držimo svojega doma pridelanega semena, če je lepo in dobro. Ce pa vidimo, da ima sosed lepšo plšenico ali pa če se v bližjih legah prideluje vobče boljše žito, naj se skuša potrebno seme od tam dobiti in naj se seme zamenjava. Taka zamenjava semena je po novi cesarski naredbi dovoljena. Naj se torej gospodarji, ki imajo slabšo pšenico, zatekajo po seme k sosedom ali v sosedne kraje, ki so znani zaradi svojega ugodnejšega žitnega pridelka. V tem ozirui nas čaika še veliko hvaležnega dela, S primerno organizacijo take semenske zamenjave bi se dalo marsikod zelo ugodno vplivati na izboljšanje žitnega pridelka, podobno, kakor se da z dobrim plemenom pri živini. V^lii«*«« I lati iti 11 i t »T 5 Na soški in koroški fronti navadni boji. Na tirolski fronti se pa Italijani še vedno z veliko silo zaganjajo v naše postojanke, a brez vspeha. V uradnem poročilu z dne 23. julija se omenja, da sta se v teh bojih na Tirolskem posebno hrabro obnašala kranjski pešpolk št. 17 in lovski bataljon št. 7. Naši letalci pridno vznemirjajo italijanska vojaška zbirališča za fronto. Da smo vjeli in obesili italijanskega izdajalca Battistija iz Tirol, je naredilo na Lahe velik vtis. Poroča se, da so vse izdajalce, ki so pred vojsko pobegnili k njim in so jih poslali na bojno črto, odpoklicali s fronte ter jih zaposlili v zaledju. Judeževe vrvi jih je vendar malo sram. Misli se, da bo Italija kmalu napovedala tudi Nemčiji vojsko. Na vojaško plat ne bo ta napoved nič vplivala, ravno tako nič kakor da je nam napovedala Belgija vojsko. Italija bi menda iz lastnega nagiba tudi ne napovedala vojske, toda Anglija jo sili, ker sumi, da Italija pošilja Nemčiji preko Švice živila, a Nemčija Italiji premog. Anglija hoče Nemčijo gospodarski popolnoma osamiti, za to hujs-ka. kjer le more. Italijani pošiljajo ministra Bissolatija na fronto, da navdušuje vojake z govori, Z jezikom se je pač lahko bojevati, toda pramčno bi bilo, da bi mu dali puško in poslali v najsprednejše jarke. Bissolatijevo govorniško potovanje na vsak način dokazuje, da med laškimi vojaki navdušenje za vojsko ni zelo veliko, .¿v -"rs- •- '■-^^mmtizzms-' Ttalijani hvalilo Slovence. m. armadni zbor — najstrašnejši armadnl zbor. Sloves o junaštvu slovenskih junakov III. ar-madnega zbora je prodrl tudi v Italijo. Velik laški list ..Corriere della Sera" piše o Slovencih: „Enako kot je imel Napoleon svoje gardne polke, ima tudi avstrijski cesar svoj III. armadni zbor kot posebno četo, ki je bila že v mirnih časih določena za to, da prodre na Italijansko. III. arma-dnemu zboru je bilo priidržano častno mesto. To je najstrašnejši armadni zbor, močan tri divizije, najglobocie prešinjen sovraštva proti nam. V graškem zboru so Slovenci, pri katerih je sovraštvo do Italije že od nekdaj močno vkoreninjeno. In ta zbor se je bojeval takoj v začetku ofenzive pod vodstvom nad-vojvoda-prestolonaslednika na visoki gorski planoti Sette Komuni. Ko je nato prišla ruska ofenziva, so mislili nekaj časa, da bi s svežim lovorom ovenčani III. armadni zbor poslali na vzhod. Videli smo ga giniti iz najsprednejših jarkov, mislili, da je že ^ Voliniji; pa kmalu smo imeli vnovič opraviti z njim» Ostal je tu in to dokazuje predobro, : kako velik pomen prisoja sovražnik vojski z Italijo." Borba za trdnjavico Paneveggio. Blizu državne meje v tirolski dolini Val Travi > gnollo (južnovzhodno od Bolcana) leži mala avstrijska utrdba Paneveggio, proti kateri so Italijani nape» rili ogromne in srdite večdnevne navale. Vsak dan» od 20. do 24, julija, se italijanski sunki ponavljajo^ Italijani bi od tam skorogotovo radi prodirali v prostor pri Bolcanu. Dosedaj so bili še vsi italijanski napadi na naše postojanke v tem prostoru krepko odbiti. Boji pri prelazu Barcola. Zahodno od mesta Arsiero je ob državni mejž prelaz Barcola (visok 1208 m), ki zapira Italijanom pot v dolino Valarsa na Tirolskem. Od 17. do 22. julija so Italijani trajno obstreljevali s težkimi topovi naše postojanke na tem prelazu. Ob enem pa so pehotne čete naskakovale naše okope. Ves trud Italijanov je bil zaman. Na stotine mrtvih sovražnikov teži na pobočju prelaza. Zopet proslavljeno slovensko junaštvo. V dolini Val Sugana je prišlo dne 22. jmlija dc srditih bojev. Italijani so svoje napade na naše postojanke severnozahodno od Asiaga opetovano pona* vljali. Bili pa so vsakokrat z velikimi izgubami ocU biti. Posebno odlikovali so se, kakor zatrjuje naše generalštabno poročilo, lovski bataljon št. 7 in deli pešpolka št. 17, t. j. kranjski slovenski Janezi. Sovražnik je proti postojapkam teh čet napravil glavni svoj juriš. Nad 1000 mrtvih Lahov je obležalo predi našimi jarki. Zopet nekaj o Turudiji. Profesor Lovrič poroča v „Našem Jedinstvu* z dne 9. julija: Po vsej pravici je slavni general Mohring na-zval našega Turudijo: „mojstra v streljanju." Nedavno se je bilo zahotelo Italijanom, da z velikim Številom gorske artilerije naskočijo naše junake. Posebno neprijetna nam je bila ena njihovih baterij. To je bilo treba za vsako ceno spraviti vkraj. Turudija je dobro slutil, kje je postojanka sovražne baterije in je nemudoma pohitel k našim topovom, da sam vodi ogenj. Že tretji strel je vdaril v sredo baiterije. Ko je Turudija nazadnje opazil, kako Italijani zapuščajo postojanko, je sesul nanjo 80 granat. Ko bi bili videli, kako so sedaj leteli po zraku kosi vozov, želez» in drugih predmetov, Italijani pa bežali, kakor bi jih bil oblil z vročo vodo. Pa da ni naš Stanko tudi v streljanju mojster prve vrste! Pred nekaj Idnevi je prisilil k molku Se drugo sovražno baterijo, ki se do danes ni več pojavila. Ako postavijo našo baterijo tjekaj, kjer ji je bil določil mesto Stanko, in jo ograde tako, kakor je bil odredil naš junak, potem takoj gorje Italijanom, & naši bateriji ne bo niti najmanjšega zla. Tako je neka naša baterija nekega dne tako presedala Italijanom, da so jo jeli obsipati s težkim ognjem z osmih postojank. Vse je bilo zaman, a Turudija se je sredi strašnega gromenja posmehnil: „Aha, to ti škoduje, Beopo, jel' de?" O neki drugi bateriji, katero je bil Turudija krstil za „baterijo Parma", je Kadorna že javil, da jo je prisilil k molku. In kako ne, saj so italijanski topovi zbruhali nanjo najmanj 3000 izstrelkov,! Pa ne boš, bateriia Parma še živi in prizadeva Italijanom gorje na gorje. V Asiagu. (Izviren dopis.) Južno bojišče, v juliju 1916« Tiho, kakor prikazen, je korakal naš bataljois proti strelskim jarkom, da nadomesti neki slovenski pešpolk, ki je že prodrl daleč v sovražno ozemlje* Previdno smo stopali, izogibajoč se vsakega nepotrebnega šuma, ki bi nas izdal sovražniku. Romantično mesto Asiago, ki je zidano v južnem slogu, je bilo od mesečine čarobno razsvetljeno, ko smo korakali skozi njega. Zapuščeno mesto je naredilo čuden vtis na nas: hiše večinoma brez streh, prazna okna z ožganimi oknicami so gledala tako pomenljivo na mimoidoče, svetloba rdečega ognja, ki je objemal nekatera poslopja, se je strinjala tako čudno z bledo mese-» čino in bliskajočim žarometom, ki je iskal premikajo* če se topništvo in rezerve. Tiho in brez šuma se je izvršila zamena straS in zabeli smo se globlje zakopavati v rove. Pripravljeni smo bih na protinapad, ki je pa izostal, le n» ■ ---- desnem krilu ie bilo živahno streljanje /. obeh strani, topništvo nam je pa red:¡o pošiljalo obojno por-eijo neprebavne menaže, a ker se je večinoma zgrešil cilj, so nam ostali želodci nepokvarjeni. Dobesedno tako, kakor pravi avstrijsko uradno poročilo, smo se potem dne 25. ¡un. umaknili v vza-daj stoječe postojanke, ki so se tacas dogotovile, ne da bi bili >o sovražniku primorani, temveč iz strate-gičnih ozirov, brez najmanjših izgub. Še isti da ji je potem sovražnik 1 juto obstreljeval zapuščene postojanke ter na večer, najbrž misleč, da nas je pobil, ker mu nismo odgovarjali, začel boječe prodirati, a našel je seveda vse prazno. DrugI dan prodira proti drugimi, kakih sto metrov vzadi ležečimi začasnimi praznimi jarki, ljuto obstreljujoč s topovi vsakega kalibra mesto Asiago, ki je začelo na mnogih krajih goreti ter se rušiti v razvaline. Med tem smo v svitu plamena dosegli stalne postojanke na visoki planoti Asiago, ki so po svoji legi pripravile za hrambo in napade. Naslednji dan nam že prednje straže javijo bližajočega se sovražnika, ki je, misleč, da ne najde nikjer odpora,, drvil prav pogumno proti nam, Pustili smo ga, čisto blizu. Potem pa iz vseh pušk ogenj in prva rojna črta je na tleh, fokošena od smrtonosnih naših krogel; nastopi druga, tretja in groza ji1 bilo videti učinek našega ognja: strojne puške so dobesedno kar kosile napadujoče vrste, v katerih je zavladala grozna z-mešnjava. Brez reda in brez cilja so begali sem in tja, a naše dobro merjene puške so žele bogato žetev. vse kar ni bilo ubitih, smo jih vjeli, a kdor se je skušal z begom rešiti, je padel od smrtonosne krogle naših pušk. Napad se je končal s popolnim porazom v:\ verolomnega sovražnika. Nastopila je tiha noč, polna sanj in domišljije, mir je zavladal med bojevniki, mesečina je obsevala ubita sovražna trupla;» vsled nastopivšega lilaila se je polegel smrad po znoju, gnijoči krvi < 5n mrtvih trupbh: plameni gorečih poslopij so se trgali begajoč po ozračju, tvoreč čudne oblike, podobne gorečim pismenkam, ki bi skupaj sestavljene dale za Kador-no ter sploh njegovo vojsko pomenljive besede: Mane, Tekel, Fareš .... Na nebu so se pa utrinjale zvezde , . . Z bojnega meteža z italijanskih ravnin pošiljamo podpisani slovenski domobranci 26. pešpolka v milo slovensko domovino čitateljem lista, kakor tudi vsem znancem in prijateljem,, ženam in nevestam, o-sobito čč. slovenski duhovščini, zahvaljujoč se ji za vse izraze sočutja, najsrčnejše pozdrave, priporoču-joč se v molitev: Plevnik Jurij, KoŠenca pri Planini; desetnik Turk Jožef iz Polzele: četovodja Omer-zo Ivo, Koprivnica; Kolmanič Jakob, Rihtarovci; Bratkovič Matija, Norički vrh pri Kapeli;, 'Dobovič-nik Štefan, Dobrna pri Celju; Železnik Jurij, Cer-možiče, Zetale; Krumpačnik Janez, Kokarje; Kocbek Tgnac, Sv. Ana na Krembergu; Arzenšek Anton, Sv Primož pri Št. Juriju- ob južni žel.; Bostič Kari, Loka pri Zidanem mostu: Trpin Anion, Kapla pri Polani: Golob Janez, Nasova pri Radgoni;, Ocepek Jurij, Griže pri Celju; 'Mešič Vincenc, Braslovče; Ojstrič Jurij, Loče pri Poljčanah; Jelen Vinc., Galicija pri Celju; poddesetnik Šauperl Ivan, Bistrica pri Rušaih; Secko Rok, Šmarje pri Jelšah: »'Cervič Alojzij, Slamjak, Ljutomer: Pur Avguštin, Ribnica na Pohorju: poddesetnik Koelja Janez, Vipava na Kranjskem; Mtesarec Prane, Sv. Martin pri Vurber-gu; desetnik Lačen Janez, Desnjak pri Ljutomeru; Šket Anton, Nezbiše pri Slatini: Stergar Anton, Buče pri Kozjem; Cilenšek Prane. Braslovče; Strojan-šek Janez, Braslovče; Borovnik Alojz, Novacerkev; Zamuda Viktor, Sv. Jurij ob Ščavnici; Borovinšek Janez, Podsreda; Miklalvc Gregor, Ribnica na Pohorju: Šporn Vilč, Braslovče; Goropevšek Ant., Sv. Jurij ob Taboru; Šauperl Avgust, kembah pri Mariboru; Širec Mihael, Cermožiče, Zetale: Podržavnik Mihael, RemŠnik pri Mairenbergu; Jepej Jožef, Ma-kole; Moškon Franc, Kamnica pri Mariboru; Koba-le Alojz, Stanovsko, Poljčane; Šunko Alojz, Spodnje Radvanje pri Mariboru: enoletni prostovoljec^deset-nik Štibler Ivan, Sv. Anton na Pohorju: Štolc Jan., Spodnja Hudinja pri Ptuju: desetnik Znidar Mart., telefonist, iz Sladkegore pri Ločah; Brečko Jožef iz Pišec pri Brežicah ob Savi. Slovenski domobranci na južnem bojišču. Vinko Salomon iz Poljčan nam piše z južnega bojišča: Slovenski domobranci, ki se borimo proti izdajalskemu polentarju, pošiljamo pozdrave vsem prijateljem in bralcem „Slovenskega Gospodarja." Polen-tar se je pretekle dni močno trudil s svojimi topovi, da bi nas pregnal iz postojank, a mi stojimo trdno, kakor skala: Naše geslo je: Ne koraka naizaj, ampak le naprej za izdajalcem, ki se je hotel polastiti našega ozemlja. 'Maščevati se moramo nad njim za njegovo nezvestobo. Dovolj je že okusil polentar, kaj se pravi butati ob steno, ob katerih stojijo hrabri nagi Slovenci in zagotavljamo vas, |da jih še bo dobil po svoji izdajalski butici, kakor to zasluži. Tudi se je bil pred nekaj dnevi prikazal s svojo kavalerijo na dan. Nekega jutra sem namreč opazoval s tovariši gibanje sovražnika, pred nami. Naenkrat se pri kažeta dvai jezdeca. Glej ga spaka, torej tako se drzneš, patentar. Takoj javimo došleoe našemu predmojstru. Naša strojna puška je znreglala in že je ležal jezdec s konjem vred na tleh. Nobenega več ni bilo na o-gled. Minil je poldan in zopet smo zapazili v dolini množine jezdecev, gotovo so se pripravljali na kak naskok; a ker jim svinčenke iz naših pušk ne dišijo preveč dobro, so jo takoj zopet odkurili. Zvečer je bila temna noč. Mirno smo čakali, kaj pride. Naenkrat se je zaslišalo žvenket orožja: naši so razsvetili hitro prostor pred nami. Zagledali smo gruče polenta-rjev, in vmes zopet ka,kih 20 jezdecev. Zopet so za-grmele naše pu|ške, sovražnik je pobral svoja kopita, kolikor jih je še ostalo ter nam je pustil neštevil-no mrtvih in ranjencev. Sicer še poskuša včasih podreti nas, a zaman je njegov trud, svoje konje z jezdeci vred je pa od tistega časa nekam shranil. Tako torej živimo tukaj mi branitelji domovja, in čuvamo zvesto milo nafln Avstrijo. Pozdravljamo vas vsi fantje in možje domačega domobranskega pejšnolka št. 26, oddelek strojnih pušk št. L J. Ste-genšek, desetnik, Franc Pfeiier, desetnik, oba pred-moivstra strojnih pušk; Ules Alojz, poddesetnik: V. Salomon, Poljčane; Bračič F., Ptuj; Zavec J„ Ptuj; Pekovšek j., Zreče; Viher Ivan, narednik; Muršič Jožef, desetnik: Jože Košec. Lah nas ne more pregnati. i Prane Laufer, doma od Sv. R u p e r t a v SI. gor., nam piše dne 15. julija z laškega bojišča: Mi prav dobro zbijamo polentarja z visokih gora in planin v ¡njegov brloi. Včasih začne Lah rogovi-liti in nas napadati. Ko mu pa mi pošljemo nekaj našega, svinčenega cvibaka,, pa je takoj dober in miren. Lah sicer iz gole jeze ne ve, kako bi nas pregnal in prišel naprej. Pa ker se Slovenci na, vseh bojiščih pokažemo, torej nas tudi tukaj ne bode pregnal. Lah že sedaj dobro pozna avstrijske vojake, a z last nas Slovence, ki še posebno zvesto in hrabro branimo svojo avstrijsko in lepo slovensko domovino. Hinavskemu polentarju jako diši prelep slovenski kraj. Pa mu zagotovimo, da si ne bo kuhal polente na slovenski zemlji, kakor je mislil, in ne bo nikdar njen gospodar. Upamo, 'da bomo kmalu s sovražnikom obračunali in ljubi Bog nam dodeli, da bi se še zdravi vrnili na svoje domove. V to nam pomozi Bog in Marija! Srčne pozdrave in zahvalo pošiljamo domačinom in „Slovenskemu Gospodarju", ker nas tako redno obišče v naših taborih. Zdi se nam, ko ga beremo, da se pogovarjamo s svojimi domačini. Slovenski fantje in možje: Lranc Laufer, Vineenc Kramber-ger. Krajnc Jožef in Zavec Konrad od Sv. Ruperta v Slov. gor.; Konrad Dominkuš, desetnik od Sv. Antona v Slov. gor.: Mihael Vidovič in Ivan Mihelač od Sv. Vida niže Ptuja: Anton Lovrenčič, Četovodja iz Frama: Franc Drobnič od Sv Trojice v Halozah. Nova junaštva III. armadnega zbora. Za goro Monte Zebio, ki leži severno od Asia-ga in katera je največja zapreka za italijansko prodiranje, se vršijo zadnjih 14 dni srditi boji. Najhujši napad je bil dne 24. julijai. Sveže in izpočite laške čete so napaHle z veliko silo, a vsi sunki so bili zaman. Edini italijanski vspeh je, da je pred našimi postojankami obležalo več sto mrtvih Italijanov. Goro Monte Zebio in bližnje postojanke namreč brani naš železni III. armadni zbor, naši slovenski junaki. Vse višinske postojanke so ostale v naši posesti. Vsak naš mož in mladenič je junak. Slava IIT. zbora gro po vsej Avstriji in še v inozemstvo. Ob Soči. Dočim so Italijani infanterijske napade ob Soči večinoma opustili, obstreljuje njih težka artilerija dan za dnevom naše najvarnejše postojanke. Dne 24 julija so obstreljevali Sv. Lucijo, obmostje pri Gorici in Podgori. Manjši sovražni napad pri Tržiču je bil srečno odbit. Naši uničili dva sovražna podmorska čolna. j Po noči od 14. na 15. julija so naše torpedov,ke v srednji Adriji uničile italijanski in kmalu nato še nek drugi sovražni podmorski čoln. Od posadke se zaradi razburkanega morja ni moglo prav nikogar rešiti. Rusko bojišče. Na ruski fronti se Mršijo hudi boji v Karpatih, ob državni meji pri B r o d y j u in na severu pri R i g i< Vi Karpatih med rumunsko mejo in prelazom Jablonica silijo Rusi na Ogrsko, a naši z gorskih vrhov krepko zadržujejo ruske navale. Gibanje ruskih čet v Galiciji in Bukovini južno od Dnjestra je vsled povodnji ob Dnjestra zelo otežkočeno. Iz gibanja ruskih čet se opaža, da Rusi pri- pravljajo sunek proti L v o v u in sicer v smeri od Brodyja ob državni meji. Dan za dnevom vozijo nove rezerve na ta del bojišča. Na severu so hudi boji pri mestu Baraino-v i č i in pri R i g i. V ruskem ministrstvu so se zgodile večje spremembe. Odsto il je zunanji minister Sasonov in še več drugih. Za upravitelja zasedenih pokrajin v Galiciji in Bukovini je imenovan državnik Trepov. V Karpatih. Od rumunske meje do prelaza Jablonica v ga-liških Karpatih se vrše v- tamošnjem visokem gozdnatem ozemlju hudi boji. Rusi bi na dveh krajih radi i rodrli na Ogrsko in sicer v Bukovini pri mestu Kirlibaba in v Galiciji pri prelazu Jablonica. Prehod se jim dosedaj kljub skrajnemu naporu njih sil, ni posrečil. Naši imajo zasedene in dobroutrjene obmejne glavne karpatske višine. Pri Kirlibabi so Rusi že več kjot 20krat napadli naše tamošnje postojanke, a so bili vedno odbiti. Pred Kirlibabo ie v zadnjih 14 dneh paicllo nad iLO tisoč Rusov. Povodnji ob Dnjestru. Radi dolgotrajnega deževja je zadnje dni reka Dnjestr močno narastla in preplavila bregove. Radi tega je sedaj večje gibanje ruskih čet na gališko-bu-kovinskem bojišču preprečeno. Ruski pritisk proti Lvovu. Zadnje dni Rusi z veliko silo napadajo na črti pri Tarnopolu in Brodyju. Cilj tega napadanja je gotovo Lvov. Rusi so vse svoje razpoložljive čete v Vo-liniji poslali na gališko mejo. Pričakovati je torej na tem delu bojišča prihodnje Idni velikih bojev. Slovenski vojaki ob Strypi. Piše se nam: Tu ob Strypi v Galiciji nas je mnogo slovenskih fantov in mož, ki kljubujemo Rusom. Mi dragonci smo Rusom že marsikatero posvetili. Naše strojne puške so jih na tisoče pokosile. Rusi predobro vedo, da se s slovenskimi dragonci ni igrati. Mi trdno držimo nam izročene postojanke, — Veliko veselje nam dela „Slovenski Gospodar", ko nas obišče. Mnogo pozdravov! Ji. Lesjak, desetnik; Jožef Cepelnik, J. Devetak, Fr. Rihtarič, Franc Ja-nežič, M. Medved. Ruske armade se ojačujejo, Berolinski časnik „Nationalzeitung"' poroča iz ruske meje: V zadnjih dneh je došlo k armaidam generalov Kuropatkina, Everta in Brusilova veliko število nadomestnih čet iz Sibirije. Vojno ministrstvo je izdalo poziv, da se morajo takoj zglasiti pri nabornih komisijah vsi vojažki zavezanci letnikov 1872 in 1873, kakor tudi letnikov 1898 in 1899. Vse čete, ki so bile izvežbane na Krimu in v Kavkazu, so ,odšle na turško bojišče. Samo tatarske oddelke so vnovič spravili na bukovinsko bojišče. Tudi v zadnjih bojih pri Lucku in na ozemlju Styra so bile ruske izgube velikanske. Število padlih ali ranjenih generalov je naraslo na 29. Seznaimi izgub izkazujejo dosedai izgubo 348.800 mož in častnikov. Novi ruski zunanji minister. Dosedajni ruski zuna,nji minister Sasonov je zaradi bolezni odstopil. Na njegovo mesto je imenovan dosedajni ministrski predsednik Stürmer, ki bo obenem izvrševal oba posla: ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Zunanja ruska politika se bo gibala v isti smeri kot dosedaj, vsako drugo pričakovanje nima nobenega smisla. Na drugih frontah. Na francoskem bojišču se še vedno nadaljuje angleško-francoska ofenziva, zlasti bitka ob Sommi divja z veliko srditostjo dalje. Angleži napadajo na fronti, dolgi 40 km, z 20 divizijami, t. j,, več kakor pol milijona mož. Izgube so na obeh straneh ogromne. Angleži so izgubili v teh bojih čez 80.000 mož, a pridobili so samo 24 kvaldratnih kilometrov o-zemlja. Najhujši naval na nemške postojanke so napravili Angleži dne 24. julija. Angleški vrhovni poveljnik general Haig je pritegnil za naval Še 13 novih divizij, tako, da je poslal v boj 33 divizij. Računal je, da pade ta dan odločitev. Naval je pa bil odbit in ni prinesel Angležem nobenih vspehov. Istočasno so napadali Francozi na južnem bregu reke So-mme z velikimi silami. Dosegli so mimogrede nekaj vspehov. Boje ob reki Sommi je prištevati med naj-krvavejše v tej svetovni vojski, Pred Verdunom so Nemci zopet nekoliko napredovali. Na turških bojiščih ni prišlo nikjer do večjih bojev. V Črnem morju je prišlo pred Sebastopo-lom do boja med turško vojno ladjo „Midili" in tremi ruskimi bojnimi ladjami. Turški ladji se je posrečilo, da je ne|K)škodovana utekla iz neenakega boja. Rus« L ki listi poročajo, da angleško-francosko vojno brodo-vje zopet obstreljuje Dardanele. V A 1 b a n i j i se ob reki Bojuzi ponavljajo spopadi prednjih čet. Pred S o 1 n n o m nobenih posebnih dogodkov. Cetverosporazumovi 'etalci še vedno z vžigainimi bombami zažigajo bolgarske vasi in žitne shrambe. Kaj bo storila Rum unija? Vsled vojnih dogodi: o v v Bukovini in v vzhodni Galiciji, kjer se je ruski premoči posrečilo, da smo se morali s svojo fronto nekoliko umakniti, pritiska četverosporazum z vso si/o, da se Rumunija odloči proti nam, češ. sedaj je zopet ugoden trenotek. Baje so četverozvezni poslaniki izročili rumunskemu ministrskemu predsednika Bratlanu posebno spomenico, ki izraža željo, naj bi se razmerje Rumunije do čet-ve"..sp«i-uzuraa čim najpreje razjasnilo. Spomenica povdarja, da. bi bila pomoč Rumunije po 2. avgustu nepotrebna in načrtom četverosporazuma škodljiva. Rusija je dovolila že drugi prevoz streliva v Rumunijo. Proti kralju, ki se še noče odločiti, so začeli po deželi z agitacijo, ki pa je zadela med častniki na odločen odpor. Sv. Oče za vojne vjetuike. Iz Lugana se poroča: Nemčija, Francija in Anglija so sprejele papežev predlog, da se naj vojne vjetnike. ki se nahajajo že delj ka(kor 18 mesecev v vojnem vjetništvu in ki imajo troje ali več otrok, — spravi v Švico za tako dolgo, dokler bode trajala vojska. Pod vodo iz Amerike« Ali je nemški trgovski podmorski čoln „Deuč-land" že zapustil pristanišče v Baltimoru in odšel v Evropo, o tem so dvojna poročila. Ena poročila pravijo, da se še vedno nahaja v Baltimoru in čaka u-godnega trenotka za odhod, druga, pravijo, da je že izginil pod vodo v Evropo. Kaj je res, ne vemo, ker uradnega poročila ni. Angleške in francoske ladje prežijo na podmorski čoln, da bi ga vjele, oziroma potopile. Na Angleškem so sklepali visoke stave, ali se bo „Deučland" vrnil ali ne. Wilson bo posredoval za mir. Iz Vašingtona se poroča, da naimerava predsednik Združenih držav Severne Amerike, Wilson, vporabiti prvo priliko, ki se mu bo nudila, da vnovič posreduje za mir ali vsaj za priprave, da se sklene premirje. Ker se bodo vršile v mesecu novembru nove volitve za predsednika, si namerava Wilson na ta način utrditi svoje politično stališče in zasigurati, da bo vnovič izvoljen za predsednika. Ker je Wilson razumel obvarovati Ameriko pred vojsko z Evropo in z Mehiko, se smatra, da bi bila njegova izvolitev za predsednika zasigurana, ako bi se še mu posrečilo posredovati za mir ali vsaj da se sklene premirje. Naše žrtve za domovino. Od saperskega bataljona v Galiciji se poroča, da je padel za domovino hrabri slovenski junak, 28-letni Jakob Založnik iz Tepan j pri Konjicah. Dne 1, julija mu je sovražna granata pretrgala nit življenja. Bil je tihega in poštenega značaja in po-slejdnja pomoč svoji stari, onemogli materi. — Iz župnije S e vjn icaobSaVi so padli na bojiščih: Franc Hlenovšek iz Žurkovega dola; Hozinc Ivan, Ban Martin, Jouk Jožef in Mlinarič Franc, vsi iz trga; Zupan Janez iz Metenvrha; Šalamon Martin iz Brezovega; Pere Jožef iz Lončarjevega dola; Ločič-nik Alojz iz Žabjeka in Holander Ivan iz Vranja. — Dne 12. julija je padel na italijanskem bojišču desetnik Lov. Kukovič, organist in mežnar v S p i t a 1 i-ču. Lani je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Rajni je bil blagega, plemenitega srca; sovrar žnika ni imel nobenega. — Na ruskem bojišču je padel kadet Konrad Živko. Bd je sin ori Sv. Martinu na P o h o r j u leta 1903 umrlega nadučitelja Ivana živko. Študiral je gimnazijo v Mariboru in je izdelal VIT. razredov z odliko. A usoda mu ni bila mila. Moral je opustiti študije in iti k vojakom. Dne 3. julija je padel pri Delatynu, Zadel ga je dumdum strel v trebuh in kmalu nato je izdihnil. — Iz Su-ganstce doline v Italiji se nam poroča dne 15. julija: V najlepšem cvetu mladosti so položili svoje življenje na oltar domovine sledeči vrli in hrabri slovenski mladeniči: Poddesetnika Gaiš Franc iz Lember-g a in Koštoinai Jožef iz Št. Jurija pri C e 1J u; pešci: Bukovnik Ferdinand iz Selnice pri Mariboru, Janko Ru)>ert iz Št. LoVrenca pri M a r i b o r a, Coletto Viljem iz T, a š k e g a t r g a. Kramer Anton iz g t. P a v 1 a pri Cel j u in Gimul Franc iz G r u b, vsi od 1, oddelka strojnih pušk domobranskega pešpolka. št. 20. Staili so proti zagrizenemu sovražniku na italijanskih tleh v Sugans.ki dolini ter se vsi zmiraj složni in veseli hrabro bo je v a.-li. a tudi nafšli skupaj smrt dne 12. t. m., zadeti od sovražne granate. Srce nam je krvavelo ob zadnjem slovesu pri odprtem grobu, posebno še bolj, ko nam je vlč. g. vojni kiurat Rezman z ganljivimi besedami govoril nekaj besed v slovo. Spomin hrabrih brani-teljev domovine naj ostane neizbrisljiv v zgodovinski knjigi. Iv. Vihar, nar., oddelek strojnih pušk. — Na italijanskem bojišču je dne 20. maja padel junaške smrti mladenič Matija Sloknn, doma iz Zero-v i n c e v pri Ormožu. — Iz Celja je 22. julija do-šla vest, da. je za boleznijo, dobljeno na bojišču, v celjski bolnišnici umrl vrl mladenič Ferdinand Sene-kovič, doma od Š m a r j e t e ob Pesnici. Prepeljali so ga v domačo župnijo, kjer je bil v nedeljo, dne 23. julija, pokopan na domače pokopališče ob o-gromni udeležbi. — Dne 29. junija je bil na laškem bojišču smrtno zadet od sovražne krogle desetnik F. Jurša. doma od Sv. R u p e r t a v Slov. gor. — Dne 9. julija je smrt pobrala na P i 1 š t a n j u pridnega mladeniča Jožefa. 'Toplišek v Gostinci, starega še le 26 let, Akoravno ni bil vojak, poklican je bil v črnovojniško službo, v tovarno v Bruku, kjer se je močno prehladil. Bil je zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja." — Kakor se je sedaj izvedelo, je smrt pobrala na južnem bojišču Alojzija Tacer že dne 21. decembra 1915. Zaidet od izdaijaMce sovražne krogle, je izdahnil svoje mlado življenje še le v 22. letu. Poznan je bil daleč naokrog kot priden, vrl mladenič: bil je dobre volje, šaljiv in prijazen, vse ga je rado imelo. V njegovi knjižici so Wile zapisane zelo pomenljive besede: Na moj grob ne bote rožic sadili, jih ne s solzami kropili. Prišla bo spomlad vesela, spet bo travca zelenela, a te včaka.1 jaz ne bom! — Dne 3. julija je na italijanski fronti padel kadet Josip Klobasa, brat Č. g. Andreja Klobasa, kaplana pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Padli kad/et je bil doma od Sv. Andraža v Slovenskih goric. — Vsem za domovino padlim slovenskim junakom trajen spomin! Tedenske novice. Cesar. Iz bližnje' cesarjeve okolice se poroča, da se cesar žei Idelj časa kljub slabemu vremenu izborilo počuti in dobro izgleda. NeKtaj časa že hodi cesar pri ugoidnem vremenu ob 8. uri zjutraj po vrtu na kratek izprehod. Svojo običajno hrano sprejema cesar z dobrim tekom in kadi navadno po obedu lahko smodko, vrste „Regalia Media." Sv. Oče bo zopet prosil. Iz Kri^tijanije (Nor-veško) poročajo, da bo 'Sv. Oče na drugo obletnico vojske zopet pozival narode in njih vladarje, da naj sklenejo mir. Nov grob za Leona xm. List „Neues Wiener Journal" poroča, da so v soboto, idne 22. julija, popolnoma na tihem prenesli truplo papeža Leona iz začasnega groba, kjer je počivalo od leta 1913, v leve ladjo cerkve sv. Petra. 401etnico mašnfštva letos obhajajo sledeči vlč. gg.: Andrej Fekonja, vpokojeni župnik z Buč pri Kozjem, sedaj v pokoju v Šoštanju; Matija Karba, župnik in duhovni svetovalec v Zreč ah; Andr. Pod-hostnik, župnik v Rečici v Savinjski dolini. Jubilantom še na mnoga leta! 251etnico mašuištva je obhajal te dni preč. g. Štefan Kocjan, plebarioš v Števanovcih na Prekmurskem. Duhovniške vesti. Župnijo Dobje je dobil on-dotni provizor č. g. Iv. Žagar. — Prestavljen je č. g. kaplan Avg. Spari iz Št, Pavla v Sav. dolini k Sv. Magdaleni v Mariboru. — Nameščena sta čč. gg. novoma|šnika Franc Satler kot kaplan v Št, Pavlu v Savinjski dolini in Milan Slaje kot kaplan pri Št. Petru pri Radgoni. Spremembe pri frančiškanih avstrijske redovne pokrajine. V Gradec pride o. Adjut Slabitoud kot pomožni kaplan na Karlovo: v Marija<-Enzersdorf je prestavljen o. Remigij Knez kot konventvjkar in pri-digar: v MarijanTrošt pri Gradcu pride kot gvardi-jan in župnik o. Begnij Binder, o. Antonij Cuček oa kot konventvikar: v Gleichenberg pride o, Konrad Klose kot katehet. 24 novih maš na en dan. V dunajski nadško-fiji je slavilo dne 23. julija 24 novomašnikov svoje primicije. Za Rdeči križ. Na primiciji č. g. Franca Satler v Cagom pri Sv. Antonu v Slov* gor. se je nabralo za Rdeči križ 44 K. Na primiciji veleč. gosp. Fr. Tovornik v Št. Vidu na Planini se je nabralo 7a Dijaško kuhinjo v Mariboru 50 K. za Rdeči križ pa 16 K 46 v. Hvala! Kini I ga „Slowenische Kriegs- und Soldatenlieder", ki jo je izdal dr. Rudolf pl. Andrejka, Je v-zbudila tudi že na Dunaju obilo pozornosti. Sprejeta je bila v dunajsko vojno razstavo ter se ondi tudi prodaja, „Neues Wiener T&gblatt" z dne 18. julija t, 1. prinaša tem povodom o knjigi zelo prijazno poročilo. Veseli nas, da hode po tej zaslužni knjigi širši svet spozna! dosedaj tako malo znani slovenski narod in njega vrline. (Knjiga se dobiva tudi v prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru in stane 3 K, s poštnino vred 3 K 20 v.) Nova, zelo potrebna knjiga za vojake je ravno kar iz?la v Mar>boru pod naslovom: Nedeljski e v a n g e 1 i i s kratko naobračiro zlasti v korist krščanskim vojakom. Knj žica je izšla na stroške kn. šk. lav. ordinariata. Vojaki nimajo priložnosti vsako nedeljo in praznik slišati sv. evan gelja in njegove razlage. V imenovani knjižici pa najdejo za vsako nedeljo in praznik evangelij in kratko, jedernato razlago evangelskih naukov. Knjižica bo torej vsem vojakom dobro došla. Vojaki, sežite po krasni knjižici in prebirajte jo pridno v svoj dušni blagor in tolažbo ¡Knjiga se dobi edinole v knezoškoiijski pisarni v Mariboru, Stolni trg št. 19 in sp naj tam naroča Cena 25 v. Dve leti vojske. Jutri, dne 28. julija. Bo preteklo dve leti. kar je izbruhnila sedanja svetovna vojska. V torek, dne 28. julija 1914, ob 4. uri popoldan, je avstro-ogrska vlada napovedala Srbiji vojsko in takoj nato so pričele ob srbski meji govoriti topovi in puške, Nato je dne 1. avgusta Nemčija napovedala. Rusiji vojsko. Tu tako je sledila ena vojskina napoved drugi, dokler ni bila skoro cela Evropa v ognju. Od vseh strani so planili zemljelačni in hinavski sovražniki po nas. a niso nas zmagali. Podjarmili smo si Srbijo, Crnogoro in Poljsko. Sovražnik ima le manjše dele naše zemlje zasedene. Naše armade zmagujejo na vseli frontah. Dve leti, ki jih imamo za seboj, je doba. največjih in najbolj krvavih dogodkov svetovne zgodovine. Na tisoče in tisoče vrlih mož in mladeničev je prelilo svojo kri za drago domovino, Slovenci smo se v tej krvavi borbi izkazali kot neprecenljivi stražarji in branitelji naše Avstrije. Slovensko ime, imena slovenskih junakov bodo pisana z zlatimi črkami v veliki svetovni zgodovini. ki bo opisovala sedanje krvave dogodke. Vse se povprašuje: Kje je zarja miru? A nihče še ne ve odgovora. Zaupajmo v božjo pomoč, \vstrajajmo v tej strašni borbi in prosimo Boga, da nakloni naši Avstriji slavno zmago in srečen mir njenim narodom! Boj za kapelico. „L. V." poroča: Na južnem Tirolskem je topniška baterija iskala zavetja pred hudo nevihto. Ognjičar, ki je bil v civilnem življenju hud socialdemokrat, je s silo vlomil vrata Marijine kapelice ob cesti in je hotel postaviti svojega konja v kapelico. Drugi podčastnik je odločno ugovarjal temu početju, češ, Marijino svetišče ni pripravno za konjsko stajo. Ker mu je ognjičar grozil, se je podčastnik odstranil. Ni še pretekla dve minuti od tega, že je priletela sovražna granata in je treščila naravnost v kapelico, kjer je ubila ognjičarja in konja. In glej čudo — Marijini podobi in kapelici se ni nič zgodilo. Kjer stojijo Slovenci, tam nI sovražnega prodiranja. C. g. vojni kurat Alojzij Rezman pi9e profesorju g. dr. Medvedu dne 9. julija: Danes imamo zopet miren dan in zato se zopet oglašam. Predvsem hvala ti lepa za kartico ob godu. Jaz sera hvala Bogu zdrav in osebno ne pogrešam ničesar. Slučaj je nanesel, da smo v neposredni bližini trije tvoji u-čenci iz tega leta: Rihtarič ko« < živinozdravnik, Tiirnšek kot poročnik in moja malenkost kot kurat. Naši možje in mladeniči so zlato! Zajemajoč iz globokega vira sv. vere so močni v prenašanju težav, hrabri v boju, vdani v smrtni uri. Kjer stojijo Slovenci, tam ni sovražnega prodiranja! Dne 29l junija smo zgubili junaka Dalmafinca, stotnika Kisvarday. Mogoče si ga poznal. Cižek zdrav iu blizu mene. Iskrene pozdrave! Naš vojni tovariš. Iz Fazane pri Poli nam pišejo slovenski črnovojniki: Nekaj nevsakdanjega je bilo pred vojsko, če sta se srečala dvia vojna tovariša. Videl si, kako sta si podala roke in se vprašala: „Še pomniš, kako smo se na Laškem ali na Pruskem imeli?" A zdaj po vojski ne bo tako svidenje nič nevsakdanjega. Vsi si bomo vojni tovariši. Enega pa si še moramo posebno dobro v, spominu obdržati. Kaj, ali „Slovenski Gospodar" ni naš zvesti vojni tovariš? Povsod nas najde, Povsod, posebno pa nam vojakom je v veliko tolažbo in razvedrilo. Kakb smo ga veseli, ko pride redno v soboto ali nedeljo k nam. Zato pa ostane on naš vojni tovariš tudi po vojski! Pozdravljamo vse naše vojne tovariše, naše ljube do- # mače in znance! Alojzij Sever. Ludovik Puklovec, Jožef Šek in Martin Sever. Zlato kolajno je dobil dne 8. julija narednik Anton Podgorelc od 12. stotnije 87. pešpolka za hrabrost v boju na Konstazini dne 21. maja t. 1. Odlikovane! pri o. in kr. pešpolku št. 87, 12. stotnija, 4. voj. Z bojišča se nam piše: Cetovodja F. Barbej, doma iz Ljubnega v: Savinjski dolini, je bil že tretjič odlikovan. Decembra, lanskega leta je dobil najvišje pohvalno priznanje. Dne 16. januarja 1916 je bil odlikovan z zlato in sedaj z bronasto svetinjo za hrabrost. Desetnik Kink Mihael, doma iz Vidma ob Savi, je bil odlikovan sedaj drugič s srebrno svetinjo II, vrste za hrabrost. Četovodja Filipič Franc, doma iz* Kokorič pri Ljutojmeru, je bil odlikovan s srebrno svetinjo II. vrste za hrabrost. Pešca Podgo-relee Rudolf in Vrabl Franc, doma iz Veličan pri Ormožu, sta bila odlikovan. srebrno svetinjo II. vrste za hrabrost. Z bronastimi svetinjami za hrabrost so bili odlikovani: četovodja Oevirk Matevž, desetnika Kaner Jožef in Pajer Vinko, poddesetnik Pocajt Ivan; pešci: Jevšenak Konrad. Kozole Ivan. Oernee Franc, Brilej Franc in Mlakar Franc. Najvišje pohvalno priznanje je dobil pešee Kokot. Maks. — Slovenske matere ste lahko ponosne na svoje sinove junake, kateri prelivajo kri tukaj na bojišču. Srčne pozdrave pošiljajo vsem v domovino pisci teh vrstic: Mihelič Prane, Pečnik Franc, Urbajnšjftk Franc in Muhič Jožef. Slovenska alpinca pozdravljata. Piše se nam: Ranjena v hudem lioju, leživa v ogrski bolnišnici. Kot nesposobna za Ironto sva se poslovila, od dragih nam tovarišev-sobojevnikov. Naročili so nama, naj v njih imenu pozdraviva vse slovenske fante in dekle-tas. Prevelika knjiga bi morala biti, ako bi hotela popisati vsaj nekoliko življenje alpincev v vojski. Zatorej samo: „Kjer hrabrost naša in zvestoba v vojski v bran stoji, beži takoj sovražna zloba, jo naša, jim že znana moč podi." ITlčnik Ivan, desetnik, iz Draževasi pri Konjicah, in Hrašan Martin iz Šoštanja. Pozdrav z južnih Tirol. Podpisani pošiljajo iz južno-tirolske fronte iskreno-dornoljubtae pozdrave v-sem dragim rojakom, domačim, prijateljem in znancem. VseveČni, daj nam zaželjeni mir in ž njim srečno vrnitev k svojim dragim! Na zdarl Četovodja Franc Vidovič od Sv. Vida, na, Dravskem polju; četovodja Ignac Cizerl od Sv. Urbana pri Ptuju: poddesetnik Josip Munda od Sv. Tomaža pri Ormožu: poddesetnik Franc Jekl. Novacerkev pri Celju: Alojz M lin ari č od Radgone, vs'i od 10. stotnije, pešpolka štev. 87. Junaki 47. pešpolka pozdravljajo. Z, bojišča nam pišejo: Iskrene pozdrave vam pošiljamo mi slovenski fantje 47. pešpolka, 12. stotnije. Vaš list z velikim veseljem sprejemamo. Desetnik Maček Andrej, desetnik Zelzer Ignac, poddesetnik Sternad Alojzij, Sauperl Janez, ^Peršavec Ferdinand, doma od St. II-ja v Slov. gor. Vojaški dopusti. Iz Posavja se nam žene pritožujejo, da mnogi vojaki, ki so doma čisto sami zase in nimajo družine, dobijo daljše dopuste, možje-posestnilri pa ne, da bi pomagali pri nujnem delu. Mnoge tudi podpore ne dobijo, čeravno so je krvavo potrebne. — Dostavek uredništva: Glede dopustov je najbolje, da napravite doma dobroutemeljeno prošnjo na poveljstvo oddelka, pri katerem mož služi. Prošnjo naj občinski urad potrdi in priporoči ter jo tako vpošljite na možev naslov, da, jo pri raportu predloži. Glede podpore pa je najbolje, da se napravi nova prošnja. Deželna komisija c. kr. avstr. zaklada za vdove in sirote po vojakih. Ekscelenca g'of Clary je poklical v to komisijo kot zastopnika štajerskih Slovencev dež. odbornika dr. Karola Verstovšeka. Inralidi Slovenskega Štajerja. Opozarja se invalide, da se lahko obračajo v vsakem slučaju na deželnega odbornika dr. Verstovšeka, kadarkoli potrebujejo kake pomoči ali pa nasvetov. Dr. Verstovšek je v vseh teh odsekih in ima vpogled v zares velikansko delo in oskrbovanje invalidov v deželi, za katere se je že prav mnrtso dobrega <=t rilo. Pogrešajo se. Mihael Hlep je služil pri vojaš kem vežbalnem ojddelku v Žalcu in je bil potean prestavljen na Srednje-Stajersko v Viljdon, Bil je doma iz Velenja in si je v vojskinem času kupil posestvo pri Velikovcu na Koroškem. 'Njegov naslov je bil: Mihael Hlep, 4. stotnija, 15. pešpolk. Odgolvor prosi sestra 'Marija, Jeromel, posesflnica pri Velenju. — Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je stalno dovoljen zasebni poštni promet z vojnimi poštami št 11, 39, 51, 125, 149, 186 in 239; na vojne pošte št. 335, 510, 514 in 517 se pa smejo oddati zasebni poštni zavoji samo ob pondeljkih, torkih in sredah. Popolnoma je pa ustavljen promet z zasebnimi poštnimi zavoji na vojne pošte št. 115, 170, 180, 234; 264, 265, 274 in št. 341. Ropar ali dezerter? Vedno pogostejG se slišijo pritožbe, da se po gozdovih občin Crmlenšak, Gočo-vski in Bišečld vrh v Slovenskih goricah klati neki neznan mož in nadleguje prebivalce v samotnih hišah. Ako je na teh govoricah kaj resnice, naj se cela stvar takoj javi pristojnim orožniškim postajam pri Sv. Lenartu, Sv. Trojici v Slov. gor., ali pri Sv. UrWajiu nad Ptujem. Gospodarske novice. Nove najvlSje cene za špeh in svinjsko mast. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo za špeh in za svinjsko mast pri prodaji na drobno sledeče no- ve najvišje cene: Za nespuščeno sirovo svinjsko mast in za sirov, neprekajen in neosoljen. špeh 8 K 60 v kilogram, za spuščeno svinjsko mast 9 K 40 v, za namizni špeh s kožo (sirov ali osoljen} 8 K 80 v. za namizni špeh s kožo (povojen) 0 II 30 v, za na-hrbtni špeh in špeh v kosih (sirov ali osoljen) 9 K 40 v, za nahrbtni špeh in špeh v kosih (povojen, posušen in ¡>ap.',eii'an) 9 K 60 v, za mesni špeh 9 K 60 v. Pri prodaji kake drug?, zgoraj ne označene vrste svinjske masti in špeha se r*a kilogram ne sme zahtevati ali plačati več kakor 8 K 60 v. Vporaba mleka omejena. Cesarska namestnija je z ozirom ha rastočo pomanjkanje mleka določila, da se v mestih in občinah: Gradec, Maribor. Celje, Ptuj. Ljubno na Gornjem-Stafterskem, Bruck, Miirz-zuschlag, Knittelfeld in Judenbturg ' in v vseh onih občinah, ki spadajo pod kako kopališko okrožje, v času od 2. do 7, ure zvečer po gostilnah in drugih točilnicah ne sme točiti mleko ali pa primešava,ti h kavi ali kakemu drugemu jedilu. Za občine, ki prej niso imenovane, lahko okrajno glavarstvo izda tozadevne odredbe. Kdor se ne bto držal vlajdnih predpisov, se bo strogo kaznoval^ Na deželi je vporaba mleka, prosta. Skrbite za semena! Radi vslefrl vojske povzročenih razmer preti prihodnjo spomlad veliko pomanjkanja različnega semenja; posebno deteljnega, solatnega in špinačnega semena, bo primanjkovalo. Po živimi« vrtnarje in lastnike vrtov in njiv. da vse razpoložljive rastline omenjenih vrst pustijo za seme, katero bo imelo spomladli izredno lepo ceno. Semenske rastline se naj do dobra dozorijo, kajti le zrelo seme daje dober pridelek. Kako naj obvarujemo živino na paši preti strelo? Vsako leto vdari strela sedaj tu, sedaj tam med čredo in povzroči živinorejcu neizmerno škodo. Zlar sti se dogajajo take nesreče tam, kjer so pašniki ob-mejičeni namesto z lesenim plotom zaradi cenosti le z žico, ki pa je kakor znano dolier prevodnik za e-lektriko« Ako vdari strela v žico, leti po celi njeni dolžini, dokler ne najde mesta, da spodrsne v zemljo. Živino, ki se ob tej priliki naslanja ob žico, ali stoji v njeni bližini, usmrti sjrela. Kakor nas učijo izkušnje, sili živina ob hudi uri k plotu in le enkratna strela lahko pokonča kmetu vso živinico. Kaj dobro je, če žičnati plot navmes na večih mestih nadomestite z lesenim le v dolgosti nekaj metrov, V ne prevelikih presledkih napeljite žico v zemljo. Ta zveza med žičnatim plotom in zemljo naj bo napra/vljena skrbno in jo tekom let večkrat preglejte. Omotajte žico Žičnatega plota z debelo žico, katera obstoji iz večih žic, jo porinite nad meter globoko» v zemljo in tamkaj pa razpeljite posamezne dele te žice narazen, da se strela lahko v mokri zemlji porazdeli, O-ba odpomočka staneta tako bore malo, da si lahko da vsak kmet to napraviti. Opomnimo še, da je meso o(i strele zadetih živinčet vžitno, treba jih je le takoj zaklali; krv naj čim največ odteče. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so ponujali hmeljski prekupci za tuj hmelj 50—70 K za 50 kg, a lastniki hmeljskih zalog držijo svoje zaloge,- dobro vedoč, da ne morejo pri tem v očigled obetajoči se letošnji slabi hmeljski letini ničesar izgjubiti, marveč samo pridobiti. Slan je čeških hmeljskih nasadov je nepovoljno, kar je povzročila dolgotrajna suša in pozneje veliki nalivi. Tudi mrčes je hmelju zelo škodoval. Isto velja o hmelju v drugih avstrijskih krono-vinah. Tudi hmeljarji v Savinjski dolini niso z nasadi hmelja posebno zadovoljni, zlaisti rani hmelj je v razvoju precej zaostal. Nekoliko boljše obeta pozni hmelj, treba le ugodnejšega vremena, kakor je bilo Hosedaj. Škoda po toči. Davčna oblast je v mariborskem okraju naročila občinskim uradom, naj o D čine same precenijo škodo, ki jo je napravila t' ča. Župani naj cenilne sezname natanko po parcelah uredijo in navedejo vse parcele, ki so poškodovane. Naj se ne piše samo koliko znaša škoda na pridelkih v odstotkih, ampak koliko znaša skupna škoda. N. pr.: »V vinogradu parcelna št..... last Martina Hernah, znaša šnoda 300 K.« Ceni!ni seznani se naj takoj vpošlje davčni oblasti. V zapisniku se naj navede visočina skupne škode v občini in ali se prosi za odpis davka, podpora v semenu, živilih ali v denarju. Bodolitat — nadomestilo za galun. Ker je zaloga galuna \ ostala že pičla, pride nam kaj prav nadomestilo zanj. takozvani „Bodolitat", kojega prodaja tovarna za kemične izdelke v Reki. Ta izjdelek je bistveno žveplenokisla glina, koja tvori tudi ravno u-činkujoč del galuna. Bodolitatu moramo dati v primeri z galunom iz večih razlogov prednost. Kakor so pokazali v S. Mihele ob Adiži izvedeni poizkusi, prime se boljše Martinijeva zmes lističja in grozdič-ja, ako vporabljamo Bodol:tnti mesto galuna ravno-iste teže; kajti Bodolitat vsebuje krepkeje učinkajočo spojino gline nego galun ravnoiste teže. Kljub temu je Bodolitat bistveno ceneji. Kar pa moramo še pose-bič omeniti, je okolnost. da se izredno lahko razmo-či; celo kosi v velikosti orehov ravno tako razpadejo v vqdi z navadno temperaturo, kakor modra galica. Bodolitat lahko napolnimo bodisi samega, bodisi sklepno z bakreno gaJico v vrečo ter otlesimo v vodo, da se razmoči. V vreči konečno najdemo ostanek 1,5 do 2%, ki se ne raztopi. Da pripravimo zmes, obstoječo iz Bodolitata, modre galice in apna, je najprimerne- .,3, če vzamemo enak del bakrene galice in Bodolita-taf: apna ni treba več nego za zmes modre galice m galuna,. — Ravnatelj J. Schindler v S. Mihele ob Adiži. Mazae novice, čudna rešitev. Vojak piše: Mojemu tovarišu je priletela italijanska krogla v prsi in zadela v rožni venec in beležnico, Katera je nosil v žepu. Rožni venec je krogla raztrgala in predrla tudi beležnico, nato pa rahlo obtičala, v mesu, tako. da si jo je mogel sam odstraniti. Imel je le lahko rano. Podobnih slučajev se je že mnogo zgodilo. Zajec na drevesu. V Orvietu na Italijanskem je lil vpoklican v vojake neki Simon Ciriciofolo, ki po ni imel prav nobenega veselja, da bi pomagal odreševat neodrešene kraje. Pozivnico je mirno vtaknil v žep, vzel puško na ramo, se oskrbel s patroni in s hrano ter splezal na visoko in košato kostanjevo drevo. kjer si je napravil ležišče in streho z namenom, da ostane na drevesu tako dolgo, dokler bo trajala vojska. Vsi opomini, spraviti z dobra tega zajca z drevesa, so ostali brezvspešni, vstrelil je vsakega, ki se je približal drevesu. Bil je skozi več tednov strah ta,mošnje vojaške straže, V temni noči je zapustfi svoje drevo, da bi se vode napil v bližnjem potoku. V tem hipu ga zgrabita dva italijanska vojaka in v-nel se je boj za življenje in smrt. Z ostro britvijo je hudo ranil vojaka, Se le ko je dobil strel v nogo, se je vojakoma posrečilo ga, zvezati. 2?a kazen so ga spravili v najsprednejši strelski jarek, kjer so lahko nanj ponosni! Mir v letu 1916? Neka moura«. glava je našla povod za prerokovanje miru v številki 17. Januarlj leta 1916 je bil 17. mesec svetovne vojne, Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871; Če se seštejejo posamezne štivilke tega leta, je skupna svota 17. Številko 17 pa tudi dobimo, če seštevamo posamezne številke tekočega leta, 1916. Pa to še ni vse ! Ce seštevamo po vrsti vse že umrle pruske vladarje, namreč: Friderik I., Friderik Viljem I,, Friderik II., Friderik Viljem II.. Friderik Viljem III„, Friderik Viljem IV.. Viljem I. in Friderik III., tedaj dobimo zopet številko 17, Pomenljivo številko 17 pa tudi najdemo. če seštejemo pridevne številke sedaj vojskujočih se vladarjev: dokaz: Franc Jožef I,, Viljem II., Ferdinand I.. Jurij V.. Nikolaj IT., Albert I., Viktor Emanuel III,, Peter I. in Nikita I. — Torej morda vendar mir v letu 1916 . . . Kakoršna mati taka hči,. Hčerka se rada oblači v materino krilo. — Hčerka ubira materine stopinje. — Ce je mati Spaka, rada je hčerka tudi taka. — Kakor mati prede, tako hči tke. — Pridna mati- v-zgoji leno hčer. (Ce mati sama vse podela., se hči ne privadi delu.) — Ce matere ni doma, hči skozi okno zija,. — Dobra je hči, če se o nji malo govori. — Od hčere smrt se obžaluje le nekaj dni, slaba možitev pa vse življenje greni. Dopisi. Maribor. Dne 7. avgusta bodo z zvonika bazilike Matere Milosti odstranili zvonove, ki so določeni za oddajo vojaški upravi. Maribor. Dne 24. julija je umrl zasebnik Fran Divjak, star 80 let. Bil je rodom iz Frama. Maribor. Dne 22, julija, zjutraj so videli na vrtu v Perkovi ulici v Mariboru velikega divjega kozla. Ko je zagledala žival nekaj ljudi, jo je takoj pobrisala v smeri proti Pohorju. Pravijo, da je streljanje v južno4tirolskem gorovju pregnalo žival iz on-dotnih krajev, Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 16. julija je prišla, na našo Gorco pod vodstvom svojega dušnega pastirja vlč. g. duhovnega svetovalca Jerneja Frangež, lepa procesija od Sv. Marjete k pozni službi božji. Vse se je čudilo, kje se je toliko pobožni ti romarjev vzelo. Pa to ni čudno, Saj je vse hitelo. kar je le moglo od hiše, k Materi gorski prosit za slavno zmago in ljubi mir na/ši domovini in skorajšnjo srečno vrnitev svojih ljubih in dragih. Romarjev je bilo blizu 600, med temi 50 belooblečenili deklic z družbino zastavo. Med sv. mašo jih je prejelo veliko §v. zakramente. Ker je bil isti dan ravno god karmelske Matere božje, koje škapulirska bratovščina je kanonično uvedena v gorski cerkvi ter se ta dan v takih cerkvah dobi popoln odpustek tolikokrat, kolikorkrat vstopi, kdor nosi škajpiilir, y cerkev in moli tam po namenu Sv. Očeta, torej ravno-tako, kakor na porcijunkolovo, je ostalo veliko romarjev pri večernicah. Se dolgo po tistih so molili in prepevali v prijazni gorski cerkvici. Lepo je bilo tu! Težko pa nam je bilo, ko smo slišali veseflo zvonen-je. Mogoče je bila šmarječka procesija zadnja, katero so pozdravljali gorski zvohovi! St. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 23. julija, je bil naš pristaš Fran jo Freiham namesto umrlega Jožefa Draž enoglasno izvoljen za cerkvenega ključarja- Brezule pri Mariboru. Naš rojak Celoflga nam piše: V zaledju ne veste, kak je naš položaj in kakšne hribe mi vse prolazimo. Seveda storimo vigp voljno za cesarja, domovino in za boljšo bodočnost na- Stran 6. SLOVENSKI «08PUDAH. Ti, julija 19-16, ših potomcev. Prehodil sem že lepi ^el polentarskega ozemlja, videl sem tam grozno dosti vojnega gradiva, velike topove, muilicijo itd. La(h je moral oh naši ofenzivi tako naglo bežati, da. ni imel časa vzel svoje robe seboj. Od tistega, časa je z gromenjem topov obmolknil. Tudi tisti a,eroplanski ptiči v zraku nas zalezujejo, ah naša izborna artilerija tu pa tam posveti v zrak opazovalcu, da se s svojim letalom o-brne na vznak in prileti na zemljo. Pozdravili am vse somišljenike in svojce v domovini. Bog vam daj lepo vreme in dobro letino, da bomo imeli mi dosti živeža, da bomo s polno močjo dokončali enkrat vojsko. Na prav veselo svidenje vam kliče poddesetnik V. Celofiga. Veržej. Izredno čast je imel ljutomerski okraj od 8. do 16. julija. Imel je pozdravljati v svoji sredini prevzvišenega gospoda knezoškofa naše lavaptin-ske škofije dr. Mihaela Napotnik. Delili so namreč v našem dekanatu zakrament sv. birme. Dne 14. julija so prišli tudi v Veržej. Pripeljali so se iz Ljutomera na večer. Trg je bil ves v zastavah. Drugega dne se je pričela v okrašeni farni cerkvi sv, birma. Sv. maša, ki so jo služili Nadpastir, je'bila dobro obiskana.. V, krasni pridigi, Ki je sledila sv". maši, so Prevzvišeni v prelepem slogu razlagali besede Ma-kabejske matere: „Sin, poglej nebo in zemljo in pomisli, da je iz nič Bog vse to ustvaril." H koncu so omenili, da ta dan končajo svoje birmovanje v ljutomerskem okraju, izrekli še posebno zahvalo navzočemu dekanijskemu administratorju, duhovnemu svetovalcu preč. g. M. Meško, župniku v Kapeli, in javno imenovali svojim duhovnim svetnikom navzočega deželnega poslanca preč. g. Ozmeca, novega ljutomerskega župnika. Po pridigi in po mrtvaških molitvah za rajne se .je pričela sv. birma, ki je trajala razmeroma le kratko časa, kajti birmancev je bilo Komaj 112. Opazili smo med njimi tudi odrasle mladeniče in dekleta iz bližnje Ogrske. Proti večeru tistega dne so se prenesli ostanki sv. mučenikov v slovesni procesiji v kapelo -Marijanišča na za to določeni prostor. Duhovščina, nji na Čelu gospod lcnezoškof, je opravila na to po predpisih obredne molitve pred o stanki sv. mučenikov, nakar je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Drugo jutro se je pričel slovesni obred posvečevanja oltarja Žalostne Matere božje ob 8. uri. Kapela, dasiravno precej prostorna, je bila polna pobožnega ljudstva, ki se je steklo iz viseh straaii, po-settno iz Ogrske. Po sv. maši, ki so jo služili na novo posvečenem oltarju, so blagoslovili Prevzvišeni krasni Križev pot, dar velike salezijanske dobroUii-ce. Prevzvišeni knezoškof so molih sami skupno z ljudstvom sv. križev pot, kakor bi hoteli s tem dati zgled, da tudi mi radi opravljamo to lepo pobožnost. Ura je že zdavna bila poldne, ko je bil tudi ta obred končan. Ljudstvo pa je želelo še slišati besedo višjega Nadpastirja, toda kapela je bila premajhna, zato so se Odločili Prevzvišeni za pridigo na prostem. Pred oltarjem Marije Pomočnice, ob hodniku, se je postavil oder. Ljudstvo je hitro napolnilo prostorno dvorišče. Kakor ovčice dobrega pastirja, je obstopilo ljudstvo višjega Nadpastirja, ko se je prikazal na odru. da govori dušam, željnim večne hrane, besede nebeškega življenja,, 'Okrog šeste ure zvečer so se prevzvišeni knezoiškof poslovili od nas, potem ko so podelili vsem prebivalcem zavoda in dobrotnikom ter dobrotnicam svoj oadpastirsni blagoslov. Neizbrisni nam ostanejo v spominu prelepi dnevi sv. birme in bivanja prevzviišenega Nadpastirja. med nami. Bog Jim poplačaj ves trud in požrtvovalno delovanje! Konjice. Konjiška čebelarska podružnica priredi v nedeljo, dne 30, t. m., ob 3. uri popoldne, v prostorih kmet. podružnice v Konjicath združeno s kmetijsko podružnico zborovanje. Predavala bodeta potovalna učitelja gg. Goričan in Jurančič. Pridite! Zreče. (Jubilej.) Sredi bojnega šuma obhaja letos naš preč. g. župnik popolnoma na tihem 401etni-co svojega mašništva. V svoji skromnosti je mis'I. širši javnosti prikriti, da že 40 let neumorno ob»1 ■ je vinograd Gospodov. A dolžnost hvaležnosti :ia nareka, da se njegovo 401etno delovanje na tem mestu vsaj omeni. Kajti 401etnica vnetega dušnopastir-skega dela je pri njem obenem 401etniea marljivega časnikarskega dela. Zlasti naša lista „Slovenski Gospodar" in „Straža" imata v njegovi osebi sfarozna-nega založnika in neutrudljivega širitelja. Koliko tisoč teh listov je že šlo tekom teh let skozi njegove roke med ljudstvo, je pač nemogoče niti blizu preceniti. Takozvana politična klop v župnišču se kar šibi vsak teden pod težo novodošlih listov in vidno vese-be se bere č. g. župniku iz obraza, ko pridrvi iz šole mladina ter nese veselih obrazov do zadnje koče naše liste in z njimi naše ideje. G. župnik je pa kot vnet dopisnikar razumel tudi trajno ohraniti med ljudstvom zanimanje za naše liste. In da svojega čar snikarskega peresa še sedaj ni odložil iz rok, skoro ni treba omenjati. Mi Zreč^ni preč. g. župniku; ob priliki 401etnice še posebej izrekamo zahvalo, ker je večina teh let ttila posvečena, delu ravno za naš ola-gor in napredek. Kako vsestransko je pa to delo bilo, je raavidno že iz tega, da nosi g. župnik že dolga leta na svojih ramah tudi precejšni del občinskih skrbi. Vič. g, jubilantu želimo iz srca, naj mu Bog da še mnoga leta tako plodonosno delovati medi^ Zeta]©. Črnovojnik Anton Topolovec nam piše z ruske fronte: Po parmesečnem počitku sem prišel zo; et v bol. Veliko je še pri nas takih, ki še . niso slišali žvižganja topovske krogle in tudi ne brenča- j nja železnih sršenov. Zategadelj se nekateremu maio j čudno zdi ter me vpraša: „Kaj pa je to?" A jaz, že vajen tem stvarem, mu odgovorim: „To so 18 cm topovi, a to je smrtonosna puškina krogla." Mi možje in fantje smo tukaj v bojni črti za rešitev domovine, a uboge žene se tudi mučijo doma s svojimi otroci za vsakdanji kruhek. A bodite ypotolažene, vse enkrat mine. Imejmo zaupanje, da bo tujdi minila ta strašna vojska,. Torej, drage žene, ne obupajte v teh hudih časih, kakor tudi mi ne obupamo, kadar pride naskok na sovražnika. Mnogo pozdravov iz krvavega. polja! Ziblka. Za svojo hrabrost sta bila odlikovana s srebrno kolajno desetnik .Inrij Jančič, ki je dobil kolajno I. razreda, poddesetnik Martin Guzej pa kolajno II. razreda. Sv. Štefan pri Žusmu, Anton Salober, kateri se bojuje na južnem bojišču, piše: iSedaj sem na visokih gorah in pazim na italijansko polento, da mi ne uide čez lonec. Da se ne prismodi jo pa zmirom dobro mešamo z železno in svinčeno kuhljo. Pokanju fopov in žvižganju krogel sem se že popolnoma privadil in bolj kot poka, ljubše mi je. Kako bomo tolkli laško polento, bom že še pisal. Vse Slovence prisrčno pozdravljam! Store. V tukajšnji livarni za. železo zaposlenemu delavcu Martinu Savšek je pajdel pri premikanju dvigala kos železa tako nesrečno na desno nogo, da mu jo je popolnoma zdrobilo. ^Težko poškodovanega so spravili v celjsko bolnišnico. Gornja Ponikva. Cetovodja Mihael Sredenšek piše s tirolskega bojišča: Laške granate vseh kalibrov nas obsipavajo. Tudi laška infanterija je poskušala svojo srečo. Z glasnim vpitjem „Avanti!" je na-padaHa, a vsakokrat je morala bežati s krvavimi bu-ticami. Marsikateri Lah je prišel v naše vjetništvo. Veliko so jih požrle naše strojne puške. Pri nas je malo bolje. Pri mojem vodu niso bile pretežke žrtve. Nekaj je težko, več pa lahko ranjenih: dva sta pa znorela. Vedna, megla in sneg zabranjujeta nam tople solnčne žarke, i."Vsem pevskim in bralnim društvom srčne pozdrave! Posavje. V nedeljo, dne 6. avgusta, se vrši v Slovenskem Lurdu v Rajhenburgu velika vojna pobožnost. Pridiguieta mil. g. kanonik Moravec in vlč. g. dr. Medved. Več o tej slovesnosti na 8. strani današnje številke. .. „----— . . Zadnja poročila, v četrtek, 27. julija Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 26. julija. Rusko bojišče. Severno-za,hodno od kraja R o ž i š č e posku-šeni poizvedovalni. §unki, kakor tudi južno od Lu-b a č e v k e izvršeni ruski napadi so se popolno-m a i z j a 1 o v i 1 i. 100" mož in 2 strojni puški so o-stali v naših rokah. Južno od 1 j e š n i o v, a smo pred številnejšim sovražnim pritiskom vzeli nazaj naše čete zadaj za odšek Bo Id ur k a. Zelo srditi; z močnim artilerijskim ognjem pripravljeni ruski napadi ob obeh straueh-ž^eznice tik R a d z i v i 1 o v a so prinesli sovražniku po spreminjajočih se bojih, v katerih je imel zelo5;velike izgube, le nekaj nepomembnih vspehov. Na ostali fronti nič pomembnega. Italijansko bojišče. Po težkih izgubah v zadnjih bojih južno od doline Val S u g a n a so opustili Italijani vsak na-daljni napad. Naše postojanke so ostale še tudi nadalje v zelo hudem; sovralžnem artilerijskem ognju. Dne 24. t. m. je izgulfil sovražnik na samo enem odseku te fronte t ,2 0 0 d o 1300 mrtvih in r a n -j enih, katera sedaj pokopava. Na vseh ostalih frontah je položaj nespremenjen. Na nekaterih mestih ¡e prišlo do hudih artilerijskih bojev. Balkansko bojišče. Ob reki B o j u z i artilerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Rusija je zahtevala prehod ruskih čet skozi Rumunijo. Iz Stockholma se poroča, da je Rusija kot odškodnino za nameravano poslatev municije zahteva^ la. da dovoli Rumunlja prosti prehod ruskih čet skozi rumunsko ozemlje. Rumunija je baje to drzno ru -----------------------~— sko zahtevo z ozirom na svojo neodvisnost odklonila, nakar^so se pogajanja za dobavo muničije razbila. Ako je ta vest resnična, potem Rumunija sploh ni dobila municije iz Rusije. Iz Bukarešte se še poroča, da hočejo rusfce čete s silo vdreti v Rumunijo. Vršili so se baje že spopadi z rumunskimi obmejnimi stražami. Rumu ni ;a j» ozemlje ob Donavi proglasila kot vojno ozemlje. V Bukovim se vrše velika premikanja ruskih čet. Tisza na severnem Ogrskem. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza. je odpotoval dne 25. t. m. v komitata Marmaroši in Be-sterce-Nasod na severovzhodnem Ogrskem, ki so ogroženi" po ruski armadi. Namen potovanja je. da potolaži tamošnje razburjeno prebivalstvo. Vojni davek v zasedenih Jkr;>jih. Novi ruski upravitelj po Rusih zasegjenih avstrijskih krajev namerava naložiti tamošnjemu prebivalstvu veliko vojno kontribucijo (davek"). Četverosporazumova ofenziva na Balkanu. General Sarrail, vrnovni poveljnik četverospo-razumovih čet pred Solunom, namerava, kakor se je te dni izjavil pri otvoritvi francoske šole t Solunu, pričeti v kratkem z ofenzivo. Irski voditelj Casementjbo usmrčen. Iz Londona, se uradno poroča, da bo znani irski voditelj Casement vendar le usmrčen. List „Daily Mail" namreč poroča, da je Casementov zagovornik dobil obvestilo, da bo obsojenec dne 3. avgusta v pentonvilski ječi usmrčen. Srbska vlada na Krfu. Bivši srbski ministrski predsednik Pašič je odpotoval iz Rima, na otok Krf, kjer se baje sedaj nahajajo tudi vsi drugi srbski ministri. Pašič je zadnji čas potoval v glavna mesta četverosporazumovih držav, kjer je prosjačil za pomoč Srbiji. Poročila iz Švice pravijo, da se med Italijo in Srbijo glede jadranskega vprašanja ni dosegel sporazum. Srbi in Italijani bi si radi delili Adrijo, ki je naša last. P-čoln potopil veliko angleško vojno ladjo. Iz Berolina se uradno poroča, da je nemški P-Č61n dne 20. julija pred angleškim ladij^kjim opirali-ščem Seagaflov na Orknejskih otokih s torpedi napadel angleško veliko linijsko bojno ladjo in jo dvakrat zadel. 30 novih trgovskih P-čolnov. Iz Haaga se poroča, da se gradi v Nemčiji 30 novih trgovskih P-čolnov, ki bodo baje še popolnejši kot je ladjica „Deučland." Kupčija med Ameriko in Dansko. Danska je prodala Združenim državam Severne Amerike svojo posest na, otočju med Severno in Južno Ameriko, imenovano „Danska Zahodna Indija" in sicer za ceno 500 milijonov funtov. Na tem o-zemlju stanuje kakih 40.000 prebivalcev. Danska je prodala svojo ameriško posest skoro gotovo radi tega.. ker se ]e bala, da bi se sčalsoma Anglija polastila. iste. Listntaa uredništva® V : n k o R., R a j b e 1 j : Glede podpore se znova obrnite na okrajno glavarstvo. Navedite vse potrebne podatke. Ako to nié ne pomaga, e« obrnite do bližnjega pomožnega odbora za begunce, ki poBlnj^ skoro pri vseh okrajnih "glavarstvih. — Sv. Jakob, Sv. Marjeta, Zero-vinci: Opisi preobširni, ker nam primanjkuje prostor». V^orabn« izročili Straži. — Dopisnike prosimo kratkih poročil. — Sv. Peter n. M. s.: Za to Številko prepozno. f S^r&oitllna^i i • nasproti glavnemu mariborskemu kolodvoru, eno-nadstropna, s sobami za tujce, velikim in senčnatim 1 vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v hiši je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mesnico. se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav po-| ceni proda. Vpraša se pri lastniku Jože! Kukovič, «2>. O- o t> 1», upim V katarem kraju bo letos dobra sadna letina. Naj se mi piše: Jos. Sver, Dunaj, VII. okraj, Linden-gasse št. 33. 424 Novozidana hiša davka prosta, na Tezni, s 5 sobami 4 kuhinje, perilna kuhinja, studenec, lepa njiva. Cena 13.000 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drugo vse, kakpr pri prvi. Cena i 000 K. Tezno 42 pri gosp. Rannar. 173 Gluhost, šumljanja po ušesih, nepri-rojena gluhonemost, tok iz ušes odstrani hitro in gotovo flaid za sini» „Otiu'\ postavno zavarovan. Vsak dan zahvalna pisma. Cena originalni steklenici K 4'— s poštnino vred. Zavod „8a-nas" Dunaj VII. Lerchen-felderstrasse 125 (B & H. 4.) \ Hiša na voglu novozidana 2 nadstropna, s prodajalnico, v mestu, še davk« prosta za stanarino se dobi na leto 4200 K. Lahki pogoji. Cens" 52.000 K. Naslov v upravništvu pod „Davka prosto št. 191. Maribor". Zastopniki, ki bi vojake zavarovali, se sprejmejo. Dobra plača in ugodni pogoji. Vpraša ali zglasi se pri Okrajnem uradu vdovskega in si-rotinskega zaklada v Ptnju, mino-ritski samostan. ?sako množino tef»0 g»€$$llle!$itl gob (glo-banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti krav še ali prave globanj*, potem p&SIlSene turk«. brezovke, žemljurice, jeleitovke, aodšearice aii rumene ježovke, medvedove tace, laske lesičke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečeiiice golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobe. Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob" v Konjicah št. 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst 370 Zvepleao zdravilno kopališče VARAZDINSKE TOPLICE (Hrvaško). Železniška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo. Ssaroalavai radioaktivni žV&plem vrelec +58° Celzija se priporoča pri protimu, re* matizmu, išijašu, eto. Pitno zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, goltanca, prsih, jetrih, želodca in drevesih. Električna masaža, glinasta, ogljikova, kisla In solnč^a kopališča. Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert. Pogoji brezplačno. S M. SamopoMč v resnem času! C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski zaklad pod najvišnjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva (oddelek: vojno zavarovanje) vam naznanja, da katera žena želi zavarovati svojega moža sina, ki se nahaja pri vojakih na fronti, ali v zaledju ali služi kot črnovojnik, se naj oglasi v Rušah pri g. orga-nistu Ivanu Nep. Slačeku, ki daje pojasnila za to zavarovanje vsakemu brezplačno. 447 VELIKA UMETNOST v slnčaju nagle smrti obuditi popolni kes. Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč. • 16 malih stranij. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Če kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, kolika daš se je rešilo z obnjenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o niiieniur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu." Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim mo žem in sinovom na bojišče. Cene: 1 komad 8h, 15 komadov s poštnino vred 1K, lOo komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej. Ninvi Pririinzir" ietnik, krasno vezan, se i iuiysai dobi v prodajaJni i18karne sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k. P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote Semkal po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah. iiigteaife:*! «v 1 reg. zr.<". z ficom. zsiv. ti 11 ""i i> M ' -/«•i.io od v«tkega in «« obrestujejo, navadne po 4'/«%r proti trimesečni odpovedi po 4'/»*/•• Obresti se pripisujejo h kapitalu "" V SIVJUC i. in I. julij» itakega let». Hranilne knjižice se (prejemajo kot gotov denar, ne da bi se njii' obrestovanje kaj prekinilo. Za n.uagan;1« po pošti »■> poSfno hraniline coloinie.« ¿9.07; i\. •nip-.-l&go Rentni davek plnfa fom^nica «uda. Pa^aIiIsI »a rf^lljlir" 1 t*,:lon) ,lee' ■ «->"'•«<' proti popilkiu, »•»»*«« p* BV»*/«i ■» vknjižbo «ploh po .... -» ,*ro*wo po * vdUJlla 2»«- UajajV 5"' ■/ in n oiers, 4 w 6°,V Nadnlj» «Imp m «Mtevo vrednostnih papirje» SW|«»» prt s-mr* ^---s'» avodib prevzame posojilnica v svojo last proti p«* w i a a. *-M.(an» lemii prasjiie. V uradnih .ran .se sprejema UrdUil« ur« in iiplafuje denar r"ntl53 fiTDITSitf^ 'n Pro^uie prejemajo v«ak delavnik od 8. do 12. nra dopoldne in od 2. do t. ure popoldne wJajilu« fm. pOSO|ilnlca ima tudi na razpolago domače hraniin« nabiralnike. Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo. Kmečka registrovana zadruaa z n«otncfcno savc^o. h^MOM Uradne ure so: vsako sredo, vBak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8 do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostana v Ptuju. —— nun.. 11 "nji mm mniiiinm——biiil_i »iw mmncv»«www,ji Hranilne vloge Obrestuje po 4 .%,od 1. in lt>. v mebcu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se kouccm junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor tn-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zarodov kot vloge, ne da bi se pri tem obratovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. • Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hraiulne po-ložnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5%, na rknjifbo m po 5 '/i °/«i na menice po 6%i n« uetnv« listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih uvodih ia prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris rkajiibe posojilnica brezplačno, stranka plača samo kolek». Stran 8. StiOVJSNSKl OOSPODAtt. 2/L iuKJft l»i«. Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuj se najbolj priporoča. M judska hranilnica in posojilnica v Celi re®ist?ovan® t®cSrugg§ z Obrestule feranifpe vlose na II 0 14 Daje posojili na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo 0 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji, od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez- dopoldne. Reiltlli davek plača posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. .Posojilnica daje tudi domače hranilmke. 4 Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure «9 v lastni hiši (Hotel ,pri belem volu9) v (iraška cesta 9, I nmdstr. iihael Siru!c, asistent južne železnice in Amalija Kokol poročena. St Mihel,—Zavodna pri Celju. 470 za svinje. Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem, p, Prilll, mestna lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15. Ivnii Ravnikar Na trgovina špecerijskega, kolonijalne ga blaga barv in zaloga mineralnih voda Celic -Graška cesta 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno s trd in vosek. Na 12 polovnjakov ¡«bornega ljutomeriana iz leta 1915 ima na prodaj Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru. 459 Vzorci se ne pošiljajo. OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnje in Potrdila za klanje telet in rriade živine. Suhe gobe. vinski kamen, med, vos s kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celja, istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. Izborno m ]a obneslo la vojake t vojski In sploh m vsakega kot najboljše bol oblažujoče mazanje pri prehlajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Kihter-ja Sidro - Undent, SOUL Nadomestilo za Sidro - Pain - Expel lor. Steklenica kron. —'80, 1'40, 2"—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Riehter-ja lekarni „Pri slatem levu", Praga, L, Elisabetna eerta 6. ■savno razpošiljam}!. Velika vojna pobožnost v Lnrški cerkvi v Rajhenburgu. V nedeljo, due 6. avgusta se vrši v Slov. Lurdu v Rajhenburgu za ves Slovenski Štajer velika vojna pobožnost za zmago in mir. V spored pobožnosti: V soboto, dne 5. avgusta ob 8. uri zvečer bode pridiga in pete litanije M. B. z blagoslovoma. V nedeljo, dne 6. avgusta ob 6. uri zjutraj bode pridiga in peta sv. maša, ob V29-uri črna peta sv, maša za vse padle vojake, ob 10. uri zopet pridiga in slovesna sv. maša. Po tem sv, opravilu bodo takoj slovesne ve-černice s cesarsko pesmijo kot sklep pobožnosti. Vse sv. maše, ki se bodo brale ta dan v Slov. Lurdu, se bodo darovale za našega cesarja, za zmago in mir in za naše vojake. Verniki dobe ta dan v naši Lurški cerkvi tudi porcijunkolski odpustek pod navadnimi pogoji. Svojo pomoč pri tej pobožnosti sta blagohotno obljubila znana izborna govornika iz Maribora g. stolni župnik F. Moravec in g. profesor pr. A. Medved. Na svidenje častilci Lurške Marije dne 6. avgusta v Rajhenburgu! Ti pa, o Lurška Devica, pomagaj nam in reši nas stiske! Velečastite kn. šk. župnijske urade prosimo najuudneje, naj blagovolijo opozoriti vernike prihodnjo nedeljo dne 30. julija na to vojno pobožnost. ,Solzna Avstrija.4 Kdor mi pošlje v kuvertu za 1 krono in 20 vinarjev novih neporabljenih poštnih znan.k in svoj natančen naslov, pošljem mu takoj knjigo pod naslovom: >Solzna Avstrija« v spomin prelivanja krvi in svetovne vojske. Knjiga obsega '25 krasnih bojnih pesmi; s cesarjevo in mojo sliko. Mislim, da ne bo izostalo mnogo slovenskih hiš, katere bi si ne preskrbele tega krasnega spomina. Opomnim pa vse naročnike, da se na brezplačna naročila ne morem ozirati. Naročuje se pri izdajatelju Mat. Belec pri Sv. Bollanka v Slov gor. pri Ptuju, Štajersko. «i » iS Kupim krmo i suho, letošnjo ali lansko proti gotovini. Ponudbe z navedbo množine, cene, ali prešano ali ne, se prosi na naslov: >Krma« na upravniStvo Slov. Gospodarja. 4€8 ? J* i! i Vojno zavarovanje. C. kr. avstrijski vdov. in sirotinski zaklad je ustanovil v aprilu leta 1915 vojao zavarovanje v v varstvo vojakov, ki so na bojnecu polju. Namen tega vojnega zavarovanja je: za ostalim vsacega v boju padlega ali umrlega zavarovanca znatno glavnico zagotoviti. Uspeh tega vojnega zavarovanja je bil prvo leto njegovega obstanka naravnost krasen; 200.000 strank se je zavarovalo za s volu 197 milijonov kron. Veliko večjo množino naših vrlih vojakov pa pohabi ta vojska ter jim zniža ah celo uniči njih delazmožnost Zgoraj imenovani zaklad je ustanovil meseca maja 1916 v oskrbo teh nesrečneže v v sporazumu s c. kr. pri v. zavarovalno družbo življenja „Avstrijski Phonix" vojno zavarovanje za delanezmožne (invalide.) To zavarovanje se lahko sklene skupaj z zavarovanjem za slučaj smrti. Premije so jako majhne, in te se lahko v obrokih plačajo. Ce je črnovojnik zavarovan za 1000 K za s 1 u č a j s m r t i in za 1000 K za slučaj invaliditete je plačati £amo 90 K in to velja eno leto. Ako pa po preteku enega leta ni mir sklenjen, se->ip& zavarovanje za eno leto po podaljša. Premija je jednaka. kakor prvo leto. POZOr! Tisti, pri katerih poteče v tem mescu enoletna doba, morajo priti pravočasno s policami, da se podaljšajo zavarovanja. Za okraj Št. Lenart v Slov. gor, preakrbi vojno zavarovanje c. kr. davčni urad v Št. Lenartu in in si-er ob delavnikih od 1-2. popoldne in ob nedeljah samo od 9- 11. predpoidne Pri tem uradu so se v tem letu sklenila zavarovanja s svoto 230 tisoč kron__401 lite se obiinski tajnik, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen Prošnje se naj vložijo do 1. avgusta 1916 na županstvo Loka pri Zidanem mostu. Plača po dogovoru. Dal nem vnir« Gospod! Nova skladba za petje v cerkvi, v šoli in doma. Besede iz „Bogoljuba". Enoglasno s harmonijem ali orglami vglasbil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Cena partituri 35 h (V znamkah pri skladatelju!) 437 tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podlage za ploske noge. brgle, umetne ude, kakor roke in noge Ltd. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno in dobro staro-znana tvrdka Franc PodgorSek, bandažist, mo Maribor, Burggasse 7. XaJataMJ Is matninlk: Katoittte «fckonu ¡tarifa* Odgovorni rad&flc: V«koslav Btap&n, (Tiak tt«Vttra* sv. Cirfla w Maribora,