Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 285, V LJUBLJANI, pondeljek, 17. oktobra 1927. LETO IV. Posamezna številka Din 1.- Izh&Ja vsak dan opoldne, izvx6mši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif«. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 1&A38. SDSarski diktati trgovcem Lastniki esdeesarskega tiska si prisvajajo pravico, da diktirajo trgovcem, kdo sme biti njih zastopnik in kdo ne. Nad vse ponižujoč je ta diktat za trgovce, ker je pač slovenski trgovec vsled svojega vestnega dela tako situiran, da se mu ni treba pustiti od nikogar komandirati. Toda ne samo ponižujoč, temveč tudi skrajno.škodljiv je esdeesarski diktat za slovenskega trgovca, ker mu jemlje dobro ime in škoduje na ugledu. Treba se samo vprašati, kdo so ti gospodje, ki si upajo lastiti sebi komando nad slovenskimi trgovci in takoj bo jasno, da more iti slovenski trgovec z vsakim, samo z esdeesarji ne. Star in preizkušen pregovor pravi: Povej mi, s kom občuješ in povem ti, Novi atentatorji prispeli v Prago. kdo si ti. In na ta pregovor se morajo spomniti slovenski trgovci, kadar pogledajo napake, ki jih je esdeesarsko vladanje vsekalo slovenskemu gospodarstvu. Uničili so Jadransko banko, uničili Ravensko banko, pustili svoje težke sledove pri Hipotekarni, hoteli uničiti Ljubljansko kreditno banko, s svojini centralizmom naložili slovenskemu trgovcu ogromne dajatve, ki so jih še pomnožili 9 svojo ignorantsko socialno politiko. In svinčena 'afera in vse druge afere so k vsem polomom še dodale, kar je manjkalo za pravo ocenitev slavne SDS. Komur pa vse to ne zadostuje, ta naj po-sdeda še v uradne liste, da prečita vse One obsodbe, ki so bile izrečene nad trgovci vsled esdeesarskega pobijanja draginje. In da bo slika popolna, omenjamo še Znano esdeesarsko besedolom-stvo, kar mora zlasti pb svoji možatosti znanega slovenskega trgovca najbolj re-voltirati. In od take družbe naj si pusti slovenski trgovec diktirati? Je sicer res, da so naše javne razmere danes v zelo žalost-neih stanju in da bi bile pred vojno nemogoče, toda tako vendarle še nismo Padli, da bi se slovenski trgovec navduševal za besedolomno stranko in za razne aferiste in bankroterje. Kajti če bi to bilo, potem bi tuji svet dejal, da hodi slovenski trgovec i besedolomneži, bankroterji in aferisti iii sramota'teh bi padla tudi na čisto ime slovenskega trgovca. Zato se za svoj ugled, za svoje dobro ime bori trgovec, ki se bori proti esde-esarskemu diktatu. Kakor nekdaj, tako tudi danes slovenski trgovec s takimi ljudmi noče in ne sme imeti nobenega posla in kdor ne drži svoje dane besede, ta je pri slovenskem trgovcu že opravil. Tako je bilo nekoč, tako mora biti danes, tako mora biti vselej. Ker samo to je v skladu s ponosom in tradicijo slovenskega trgovca. Pa gospodje esdeesarji pravijo, da je njihov diktat zahteva napredne misli in zavoljo neke naprednosti še vedno drve nekateri trgovci za esdeesarji. Vprašamo pa, ali je to v naprednem interesu, če ponujajo esdeesarji Zbornico klerikalcem,, samo da bi udarili slovenskega trgovca, ki se že toliko let nesebično bori fa interese slovenskega trgovstva? Ali je Po tej ponudbi sploh še mogoče, da bi en slovenski trgovec še nasedel na-Prednjakarstvu esdeesarjev ? Slovenski trgovec je bil vedno za naprednost, ker je vedno stremel, da je mogel vzdržati vsako konkurenco. Toda za pravo naprednost, ki je skrbela za pro-cvit gospodarstva, ki je skrbela za povečanje produkcije, ki je ustvarjala bogastva. Kako pa so to pravo naprednost razumeli esdeesarji? Kamor je stopila njih noga, povsod tam je zastala produkcija, povsod tam so se oglasili polomi. Ali je mar bankerot naprednost? Praga, 17. oktobra. Ugotovilo se je, da je atentatorja čakala pred kavarno neka dama, ki je takoj izginila, ko je bil atentat Izvršen. Po aretaciji je atentator izjavil, da s tem še ni končano, ker pride še cela vrsta atentatov. Včeraj so Beb-liija zasliševali pred deželnim sodiščem. Atentator ne daje nobenih novih izjav, temveč samo vedno govori, da je bil Cena beg neprijatelj Albanije. Nič ne govori o tem, kdo ga je poslal. Tudi noče nič povedati, kdo je bila dama, ki ga je čakala pred kavarno. Tiste dame še niso našli. PRAŠKI LISTI DOLŽE ITALIJO KOT POVZROČITELJICO ATENTATOV. Praga, 17. oktobra. Vse praško časopisje se bavi z atentatom. Splošno se ugotavlja, da je atentat čisto političen. Krivda zanj pa se pripisuje Italiji. Neki list trdi, da je ta atentat v zvezi z atentatom na generala Kovačeviča. Prvo kot drugo delo pa da je poteklo iz Rima. ■Večerni listi težko obdolžujejo Italijo zaradi atentata na Cena bega. Listi pišejo: Italija išče na vsak način konflikt z Jugoslavijo. Iz Rima se pošiljajo teroristi, ki naj napadajo ono politike, ki nečejo slušati Italije. Prihod atentatorja je bil v Prago avi-ziran že pred nekaj dnevi. Nekateri krogi so pred tednom dni dobili vesti, da pride iz Rima neki terorist, ki naj ubije Ceno bega. Policija je bila o tem obveščena. Na nesrečo pa Cena beg doticni večer detektivu ni pustil, da bi ga spremil v kavarno in tako se je atentat posrečil. Konstatiralo se je dalje, da je atentator po svojem prihodu v Prago posetil poslaništvo neke države, ki ni v prijateljskih zvezah z Jugoslavijo. Že drugi dan po tem, ko je prišel v Prago, je atentator izvedel, kam hodi Cena beg. Zelo čudno je, da dobi tujec že drugi dan po prihodu tako natančne informacije. Značilno je tudi, da so se vsi tuji poslaniki pri zunanjem ministru informirali o atentatu, le eden od tujah zastopnikov — in to so vsi zelo opazili — ni prišel, da bi se informiral. Kdo je bil ta, — .menda ni treba še posebej povedati. Vladni listi trde, da je bil atentator v Rimu oborožen. Atentator se je na polu iz Rima v Prago ustavil tudi na Dunaju, kjer je dobil podrobnejše informacije. Njegov dohod v Prago je bil aviziran. V Prago je bil dirigiran od nevidne roke. Sicer pa — pišejo te listi— ta atentat ne bo zadnji. Nadaljnji atentati so že zamišljeni in ubijalci so že v Pragi. »Narodno Osvobozeni« doznava, da so na potu še irije makedonski revolucionarji, ki se pripravljajo v Prago, da tam izvrše še nekatere politične atentate. Češkoslovaška vlada bo prisiljena tem atentatom posvetiti več pažnje. »Narodni ListY« in »Lidove Novine« iudi bde, da je atentat na Cena bega v zvezi z atentatom na generala Kovačeviča. PRAŠKI ATENTATOR IMA SOUDELEŽENCE. Beograd, 17. oktobra. Iz naših diplomatskih krogov se doznava, da se v Pragi z vso energijo nadaljuje preiskava proti atentatorju Alkiviadu Belhiju. O preiskavi se ne dajejo nobena obvestila, ker se po vsem zdi, da ima atentator soudeležence. FR ANCdSKI GLAS O UMORU CENA BEGA. Pariz, 17. oktobra. Pariški listi obširno komentirajo atentat na Cena bega. »Journal des Debats« pravi, da je bil Cena beg lejalen zastopnik albanskih interesov. Podčrtava, da je Cena beg samo resnici na ljubo dementiral italijanske laži z albanske meje. To pa naravno da ni bilo prijetno Italiji. NOBENIH VAŽNEJŠIH DOGODKOV NI BILO VČERAJ. Beograd, 17. okštobra. Včeraj je bil predsednik vlade Velja Vukičevič od 11. do pol 2. v maršalatu dvora. Predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič se je dolgo časa razgovarjal s predsednikom vlade. Sporazumevala sta se glede dela narodne skupščine. Proti večeru je odšel Vukičevič v radikalni klub, kjer je kot predsednik kluba poslal brzojavne pozive vsem poslancem za današnjo sejo kluba. V tem času je bilo v klubu samo nekaj poslancev, ki so se posvetovali. Predsednik vlade je nato odšel iz kluba v svoj kabinet, kjer je sprejel poštnega ministra Vlajka Kočiča. TUJI DIPLOMATI PRI MARINKOVIČU. Beograd, 17. oktobra. Včeraj dopoldne so od tujih diplomatov posetili zunanjega ministra dr. Marinkoviča rnadjarski, avstrijski in italijanski poslanik. DEMANTI. Beograd, 17. oktobra. Oddelek za tisk je izdal sledeče pojasnilo: Po brzojavki iz Bukarešte se je baje naš poslanik v Obupati nad napredno mislijo bi morali, če bi bilo tako. Nič drugega ko nesramnost je esdeesarski diktat trgovcem in zato ga bodo samosvoji in na tradicije slovenskega trgovstva ponosni trgovci zavrnili, oni majhni pa, ki so odvisni in slepi, pa bodo šli v boj za besedolomno stranko. Ti slednji se bedo tako izkazali, da so res vredni esdeesarskega diktata. Bukarešti zahvalil Romuniji za ponudeno posredovanje v vprašanju spora z Bolgarijo zaradi zadnjih dogodkov v štipu. Ker pa takega posredovanja ni nihče prosil in nihče ponudil, smo pooblaščeni to vest najodločnejše demantirati. ŠUMARSKI KONGRES OTVORJEN. Beograd, 17. oktobra. Včeraj dopoldne je bil v dvorani univerze otvorjen kongres šumarjev. Navzoči so bili delegatje iz vse države, pa tudi delegatje iz Češkoslovaške. Predsednik Lenardi je pozdravil češke delegate, na kar je odgovoril češkoslovaški poslanik g. Šeba. V imenu ministrstva za šume in rudnike je potem pozdravil češkoslovaške odposlance generalni direktor v ministrstvu za šume in rudnike Stamenkovič. S kongresa je bila odposlana pozdravna brzojavka kralju. Popoldne so delale sekcije. Danes nodo delale sekcije in plenum. Jutri pa napravijo šumarji izlet v Džerdap (Železna vrata). KEMAL PAŠA PODAJA BILANCO SVOJEGA DELA. Angora, 17. oktobra. Včeraj ob 10. uri dopoldne je bil otvorjen kongres »Turške narodne stranke«. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik vlade. Mustafa Kernal paša je povzel besedo in dejal, da mora vodstvo stranke podati poročilo o delu .vseh zadhjih devet let. Kerna] paša je govoril sedem ur in navedel vse, kar je stranka napravila od maja 1919 dalje. Govor Kemal paše pa j bo trajal še kakih šest dni Italijani so razžaljeni. Beograd, 17. oktobra. Včeraj opoldne ob 12. je poselil italijanski poslanik Bo-drero našega zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča in osial pri njem eno uro. Bodrero je pri tej priliki, baje vnovič izrazil svoje nezadovoljstvo nad pisanjem jugoslovenskih listov proti Italiji zaradi dogodka v Pragi. V zvezi s tem je Mussolini, kakor se doznava, ukazal zastopniku Italije v Beogradu, da pri naši vladi vloži protest zaradi pisanja naših listov o atentatu na Cena bega, če bi bilo to potrebno. Taka nota je prišla iz Rima. Poslanik Bordrero pa ni smatral za potrebno, da bi noto izročil dr. Marinkoviču, temveč je samo v sporazumu z njim omenil stališče svoje vlade in dejal, da italijansko javno mnenje ravno tako obsoja pisanje naših listov proti italiji ko rimska vlada. Dr. Marinkovič je izrazil svoje obžalovanje, da situacija ni taka, da bi Italija mogla biti zadovoljena z našim tiskom. Obljubil je storiti, kolikor bo v njegovi moči, da nastopanje našega tiska ne bo Italiji nepovoljno. Pristavil pa je, da jugoslovenskemu tisku ni gospodar vlada, temveč vse javno mnenje, na katero pa on ne more vplivati. Ta korak italijanskega poslanika je izncnadil vse naše politične kroge in naše javno mnenje. Saj je znano pisanje italijanskih listov proti naši vladi in še zlasti v vprašanju zadnjih atentatov v Makedoniji. Organ zunanjega ministra »Tribuna« je ob tej priliki pisala mefl drugim tudi tole: »Dejstva dokazujejo, da makedonska akcija ni nič drugega, kakor obupna obramba proti režimu, ki mora prevzeti nase odgovornost za svoje lastne ukrepe, ne pa da obdol-žuje Bolgarijo.« Isti list je v uvodnem članku od 9. t. m. pisal: »Nahajamo se pred tipično epizodo resnega položaja, ki je ustvarjen v Makedoniji, izmučeni od beograjskega režima.« še v hujšem tonu pišejo drugi faši-stovski listi, ki ne opuste prav nobene politike, da ne bi napadli naše države na čisto infamen način. Če bi mi pod-.vzeli tiste korake, kakor jih podvzema Italija, za kar bi imeli več razloga, kakor ga ima Italija, potem bi se nam prav gotovo reklo, da izzivamo nepotrebne spore. “"seja" sobranja^ ~ Sofija, 17. oktobra. Po seji sobranja je bila seja poslanskega kluba vladne večine, na kateri so razpravljali o položaju v zvezi s poslednjimi dogodki *n s proglasitvijo obsednega stanja v ču-stendilskem in petriškem okrožju. Najprej je govoril g. Ljapčev, potem pa še Burov. Ljapčev je obžaloval incidente, ki so se dogodili na ozemlju sosedne države ter jih obsodil. Zaradi teh incidentov je vlada ukrenila vse, kar je smalrala, da bo najboljše. Potem je zunanji minister Burov dejal, da so bili ukrepi, ki jih je podvzela bolgarska vlada, sprejeti z vidnim zadovoljstvom in da so dobili splošno priznanje, da bolgarska politika ni vmešana v nobene nasilniške akcije. SLAVNOST V SPOMIN PADLIH FRANCOSKIH PISATELJEV. Pariz, 17. oktobra. Po inicijafivi udru-ženja pisateljev bivših vojakov je bila prirejena včeraj skromna proslava na čast pisateljem, ki so padli v vojni. Preds. republike Doumegue je v Pan-theonu odkril ploščo, na kateri so napisana imena vseh pisateljev, ki so padli v vojni za svobodo Francije. Bilo je .160 imen. Govor je imel Herriot, ki je poveličeval vojne žrtve. Esdeesarji hoteli Uročiti klerikalcem — zbornico ESDEESARJI PONUDILI KLERIKALCEM VEČINO V ZBORNICI, PREDSEDNIKA IN DVA PODPREDSEDNIKA, CE NASTOPIJO PROTI G. JELAČINU. — NESRAMNA PONUDBA ESDEESARJEV GLADKO ODBITA. Esdeesarji so se zopet enkrat temeljito razgalili in slovenska javnost .je zopet en-•krat pošteno spoznala to dično družbo. 2e davno je vedela sicer slovenska napredna javnost, da je samo grda laž esdeesarski demokratizem in grda laž tudi vsa njih druga gesla, sedaj pa so esdeesarji nedvomno dokazali, da je laž tudi vse njih govorenje o naprednjaštvu, da o naprednosti niti ne govorimo. V petek so namreč nekateri esdeesarski industrialci iskali g. dr. Korošca, da bi se še enkrat obnovila pogajanja za sporazumne volitve. Ker ni bilo dr. Korošca v Ljubljani, so vstopili z drugimi voditelji SLS v stik in jih zaprosili za obnovitev pogajanj. SLS je pristala na to ponudbo in zaprosila gospode od SDS, da imenujejo svoje delegate. Kot zastopnike esdeesarskih trgovcev in obrtnikov je nato SDS imenovala g. Adolfa Ribnikarja in g. dr. Rapeta, torej dva izrazita strankarja, ki nimata z gospodarstvom prav nobenega posla. Esdeesarski trgovci in obrtniki, ki se s tako vnemo navdušujejo za besedolomno SDS, očiividno pri kliki ne uživajo dovolj zaupanja. V soboto so se nato sestali esdeesarski in klerikalni delegati. Na sestanku sta esdeesar-ska delegata izjavila, da je pripravljena SDS prepustiti SLS večino v Zbornici, dalje da pristane tudi na klerikalnega predsednika Zbornice in da prizna klerikalcem od treh dva podpredsednika, če SLS odžaga g. Jelačina ml. Z drugimi besedami: esdeesarji so bili pripravljeni SDS čisto izročiti Zbornico, če stori SLS to nepoštenost, da nastopi proti g. Jelačinu. Ta nezaslišana zahteva je bila sevodu od zastopnikov SLS gladko odbita in SDS je doživela zopet enkrat pošteno blamažo. Vendar pa v soboto še ni prišlo do popolnega razkola, ker so zastopniki strank hoteli šo enkrat govoriti s svojimi vodstvi. Včeraj se je vršil odločilni sestanek, na katerem je g. Adolf Ribnikar sicer hvalil delavnost in sposobnost g. Jelačina, a obenem izjavil, da je g. Jelačin »neznosen« (za SDS namreč. Op. ured.) in da z njim ni mogoče delati. Obnovil je svoj stari predlog, ki so ga klerikalci odklonili. Voiitve v Zbornico bodo torej bojne in to edinole po krivdi esdeesarjev, ki bi raje imeli za predsednika klerikalca, ko pa naprednjaka Jelačina. Upamo, da se bodo vsaj sedaj odprle oči. onim trgovcem in obrtnikom, ki iz nekega napačno pojmovanega naprednjaštva slepo drve za esdeesarji. Kajti sedaj so videli v dejanju, da ni esdeesarjem niti najmanje za naprednjaštvo, temveč da so v svojem slepem sovraštvu pripravljeni izdati tudi napredne interese, samo da bi zadostili svoji nizki maščevalnosti. Njih pogoj pa dokazuje še eno, da mora biti namreč g. Jelačin v resnici na najbolj š pravi poti in da je mož na svojem mestu, ' ker ga tako silno sovraži na polomih bogata i in besedolomna družba pri SDS. Ta esde- j I esarski strah pred g. Jelačinom je zanj naj- j | boljše priporočilo in prepričani smo, da bodo i ravno vsled tega izrekli trgovci zaupanje g. ! Jelačinu. Končno pripomnimo samo še to, da je čutil tudi g. Avgust Praprotnik potrebo prigovarjati klerikalcem, da puste g. Jelačina pasti. Mislimo, da bo tudi to smatrala slovenska i javnost le za priporočilo. ] Dosti nelepih in glupih stvari je zagrešila j j že SDS, toda sedajna ponudba klerikalcem je prav posebna glupost in nečednost in silo-: vito dober uvod za blamažo, ki čaka esde-' esarje dne 30. oktobra. VI. kongres latinskega tiska. Začetkom tega meseca se je pričel v Buka- \ jaki, ki odlično poznajo svojo domovino, obresti VI. kongres združenega latinskega tiska i enem pa tudi ono državo, v katero namera-in se ga udeležujejo številni zastopniki vseli -, vajo oditi. Režim na vseh romanskih vseuči-latinskili držav, j liščih naj bo enak, diplome in ostali doku- Zveza latinskega tiska je bila ustvarjena ; menti pa naj veljajo za vse romanske države, leta 1923 v Parizu in zastopa danes 300 dnev- j V latinskem tisku naj se daje prednsot nikov v vseh romanskih državah. Odbor Zve- \ podlistkom in prevodom romanskih avtorjev, ze se shaja enkrat na mesec v Parizu, vsako j S svojim vplivom bo tisk delal na to, da se leto enknft pa priredi kongres. Letos sta bila I bo tudi v filmu dajalo prednost romanskim sklicana dva kongresa poleti v Madridu in proizvodom. zdaj v Bukarešti. Zveza latinskega tiska se more že zdaj pohvaliti z velikifni rezultati svojega dela.. Po koftgresu v Florenci leta 1925 so imeli francoski in italijanski novinarji mnogo zaslugi , na odstranitvi tedanjega napetega stanja Francijo in Italijo. Bukareštanskega kongresa se je udeležilo nekaj desetin novinarjev iz zapadne Evrope Tu celo vsaka ameriška latinska država je imela tam po nekoliko svojih predstavnikov, ki so ponudili Romuniji solidarnost iu obilno pomoč V tisku. Skupni jezik vsoh Romanov naj bo »časopisni jezik, ki naj bo tako enostaven, da ga bodo lahko razumeli vsi Romani. Za razumevanje rumunskih listov ja dovolj, če se človek nauči okrog dvesto besed neromanskega izvora. , Med romanskimi državami bo vladala meit-romanska solidarnost, utrjena s politično in gospodarsko solidarnostjo. Romanski novinarji bodo delovali vedno skupno in branili interese svojih držav zlasti ob priliki zasedanj Zveze narodov v Ženevi. Vzajemno poznanje romanskih dežel bo No samo rumunska kulturna javnost, nego j prvi cilj romanske žurnalistike. Novinarji, ki tudi politična sta si bili v svesti tega emi- j bodo imeli za to največ zaslug, bodo dobivali nentnega pomena in zato ni nič čudnega, da j vsako leto po 5000 francoskih frankov, je svečanemu zasedanju dne .2. t. m. priso- 1 Vzajemne literarne zveze se bodo podpisi vovalo tudi 12 rumunskih ministrov. Sam , z osnovanjem centralne prodajalne znan-kongres je otvoril ministrski predsednik Jon | stvenjh jn literarnih knjig romanskih avtor-Bratianu, za predsednika kongresa je bil pa j jcv Naprosilo se bo vlade poedinili držav, izvoljen pravosodni minister Št. Popescu. t fja dovolijo popust pri dovozu teh knjig. Za spomnili oih konfi_________ „ terniin jezikom — in so po odobrenju ostalih Romanov uporabljali ta način tudi ob priliki svojega kongresa. Kongres je razpravljal večinoma vprašanja praktičnega značaja. Prisotni novinarji so obljubili, da bodo intervenirali pri svojih vladah, da se bodo kongresne zahteve kolikor mogoče izpolnile. Prva želja kongresa je bila, da naj se državljan, katerekoli romanske države ne smatra za tujca v drugi romanski državi. To pravico naj dobe predvsem romanski novinarji.- Za vzdrževanje stalnih novinarskih zvez se bo osnoval romanski poročevalski urad, ki bo skupaj z »Romansko pisarno za kontrolo mednarodnih vesti- izključeval razmnoževanje tendencijoznih in netočnih vesti. Ob priliki izmenjave romanskih dijakov je potrebno postopati sistematično. V druge romanske države naj se pošiljajo samo oni di- učenjakov manska država bo sestavila popolno priročno knjigo o civilizaciji svojega naroda. Ko bo to gotovo, se bo izdalo splošni romanski zbornik, ki bo nekak evangelij za romansko omladino. Obenem s kulturnimi in političnimi zvezami se morajo negovati tudi gospodarske zveze in to brez neronianskih posredovalcev. Radi olajšanja medsebojnih zvez bodo novinarji zahtevali od svojih vlad, da ukinejo potne vizume v romanske države. Vsi .govori in predlogi, ki so bili storjeni na kongresu, izidejo v kratkem iz tiska. V spomin na bukareštanski kongres latinskega tiska bo izdan denar treh vrst z glavami šesterice genijev latinskega duha. Po končanem kongresu so novinarji odšli na petdnevno poučno potovanje po Rumuniji- (CEPS.) Politične vesti. frelje razočaranje. Sc po volitvah je g, Davidovič na shodih slovesno zagotavljal, dn bodo razveljavljeni vsi radikalni mandati, ki so bili pridobljeni s pomočjo policije. To svojo napoved je g. Davidovič večkrat ponovil in g. Stjepan Radič je v njo veroval ko v sv. pismo. Pa ta vera se ni izplačala in prišlo je bridko razočaranje. Na sejah verifikacijskega odbora so demokrati in radikali složno glasovali za po-trdtev vseh mandatov in le v dveh slučajih, od katerih pa eden sploh nima nobene zveze ne z nasiljem in ne s policijo, je bila verifikacija odbita. Vse grožnje g. Davido-vlča so torej padle v vodo in naši esdeesarji so z g. Radičem vred doživeli novo razočaranje. Ni čuda, da je g. Radič sedaj ves divji in da grozi že g. Davidoviču in da je mesto demokratskega bloka začel snovati prečansko fronto. Ah tu bo šele doživel pravo razočaranje, ker ie prečan-ska fronto fantazija, ki te zaenkrat se absolutno neustvarljiva Beograd ima danes Še tako močna sredstva v rokah da otrocie lahko obrezuspeši vsako precanslko fron11 , tazven seveda, če bi se ta zadovoljile kričanjem v opoziciji. S tako fronto pa je Beograd čsto zadovoljen toda vprašanje je, kaj bodo od me imeli prtcan Po dosedanjih izkušnjah bi mogla prečan-ska fronta prinesti prečanom le nova bremena. Sicer pa: Ali je sploh mogoče verjeti, da je veliki centralist Pribičevič iskreno za prečansko fronto? Zdi se nam, da se bo v tem oziru gospod Radič še prav posebno razočaral. rr Skupščina je sklicana za torek in ima do 20. t. m. dovršiti verifikacijo mandatov. Nobenega dvoma ni, da bo verifikacija gladko dovršena in da bo doživela zlasti esde-osarska opozicija svoje novo razočaranje. Takoj nato bo skupščina pričela z zakonodajnim delom, ki ga bodo seveda deloma ovirale razne intrige onih, ki bi hoteli priti v vlado. Več ko sigurno pa je, da bodo te intrige zaman, ker je zaenkrat položaj tak, da je mogoča samo ena alternativa: ali radikalno-demokratska koalicija ali pa homogena radikalna votivna vlada. — Po umoru Cena bega. Brez vsakega dvoma je, da je padef»Cena beg, ker je bil prijateljsko razpoložen do Jugoslavije. Kakor svoje dni Esad paša v Parizu in Daskalov v Pragi, tako ie jjastal Cena. beg žrtev onih zmedenih nacionalistov, ki mislijo, da služijo svoji domovini, a so dejansko v službi tujo velesile. Naj pazijo vsi ti atentatorski nacionalisti. da ne bodo spoznali svojo krvavo /.moto prepozno. — Atentat na Ceno bega je seveda v vseh kulturnih državah izzval bur-jo ogorčenja. Zlasti pa zamerja kulturna Evropa, da zanašajo ti v tuji službi stoječi atentatorji svoje divjaške metode v Evropo. Atentat bo zato le poslabšal pozicijo Albanije med kulturnim svetom. Po nekih vesteh vodijo niti atentata v Tirano. Pričakovati je v tem oziru še senzacionelniih odkritij. Govori se tudi, da pripravljajo Albanci še celo vrsto novih atentatov. Upati pa je, da bo policija njih zločinske namene pravočasno preprečila. = Popolno poitalijančenje južne Tirolske. Prefekt bozenske province je izdal cdlok, po katerem se sme po vseh šolah poučevati le v italijanskem jeziku. (Dosedaj se je namreč v 37 šolah deloma še poučevalo v nemščini. Op. ured.) Nadalje je zapovedal, da morajo biti vsi nemški napisi odstranjeni do 30. novembra. Odstranjeni pa morajo biti tako, da se ne bo niti najmanje videlo, da so bili napisi kda’jkoli nemški. Zato bodo morali obrtniki in gostilničarji v večini slučajev prepleskati italijanski in nemški napis in potem dati napraviti samo italijanskega. Tudi na krožnikih in gostilniških prtih in orodjih morajo biti vsi napisi samo italijanski. V dveh. letih morajo izginiti tudi s teh predmetov vsi nemški napisi. — Moramo odkrito priznati, da nas samo veseli, da Italijani tako brezobzirno izzivajo nemški narod. — Poljsko-ruski odnošaji popolnoma normalni. Novi sovjetski poslanik v Varšavi Bogomolov je sprejel novinarje, da bi jih informiral o rusko-poljskih odnošajih. Poslanik je ,03j prej izrazil svoje zadoščenje, da so likvidirani že vsi incidenti, ki so povzročili znane spore. Sovjetska vlada ni bila nikdar neprijateljsko razpoložena do Poljske in nikdar ni imela nobenih napadalnih namenov proti Poljski. Nasprotno je bila sovjetska politika proti Poljski vedno pacifistična. Tekom svojega desetletnega obstoja je smatrala sovjetska vlada vedno za svojo glavno nalogo, da živi v dobrih odnošajih s sosedi, kar dokazuje cola vrsta protinapadalnih pogodb z Nemčijo, Litvo in Turčijo. Poslanik upa, da bo v najkrajšem času sklenjen tudi s Poljsko sličen garancijski pakt. Tudi gospodarski odnošaji se med obema deželama znatno zbolj-šujejo in zamenjava blaga je dosegla že 13 in pol milijonov dolarjev. Nazadnje je omenil sovjetski poslanik, da je k poljsko-ruskemii zbližanju znatno pripomoglo delovanje poljskega poslanika v Moskvi, g. Patka. 7- Sovjeti proglašajo ruske pravice na Donavo. Z ozirom na konflikt Mednarodne podonavske komisije in Rumunije piše »Pravda«, da je čisto vseeno, kako razsodi spor baaško mednarodno razsodišče, ker’ je bil statut Mednarodne podonavske komisije izdelan brez sodelovanja Rusije in je zato za njo neobvezen. Sovjetska vlada se ni nikdar odrekla Besarabiji in zato je pravno podonavska država, ki ima mnogo večje interese na Donavi, ko Francija, Anglija in Grška, ki so tudi članice podonavske komisije. Donav je naravna vodna cesta za sovjetsko Rusijo in za njeno trgovino v Avstrijo in CeSkoslo- v a sli o in zato Rusija te zveze ne more od-reči. Ce ni mogla Rusija že do sedaj uporabljati Donave, kakor bi želela, je to samo posledica ovir, ki so bile umetno postavljeno med sovjetsko Rusijo in osrednjo Evropo. = Vsaka vojna med Nemčijo in Poljsko je nemogoča«, je rekel Chamberlain z ozirom na locarnsko razsodiščno pogodbo, ki ne velja le glede zapadnih mej, kakor je to naglasil Stresemann, temveč tudi glede vzhodnih. Nemčija je vsled Locarna vstopila v Zvezo narodov in nihče ne more tajiti, da se ne skuša izvajati vseh konsekvenc, ki jih nudi ta vstop. Mi smo danes prišli že tako daleč, da javno obravnavamo najkočljivejše probleme in moje zaupanje v Zvezo narodov je z vsakim povratkom ia Ženeve krepkejše. To pa seveda le z ozirom na to, da smatramo Zvezo narodov ne kot nekako državo nad državami, nego kot združenje suverenih držav, čigar pomembni zaključki morajo hiti večji-del sprejeti z večino glasov. Vedno bolj se navajajo razne države in vlade na to, da se obračajo na Zvezo narodov kot na neke vrste prizivno sodišče, na katero se pač moremo obrniti, če odpovejo vsa diplomatska sredstva. — Razkol v poljski kmetski stranki. — Vossische Zeitung« poroča iz Varšave, da je prišlo v poljski kmetski stranki do popolnega razkola. V stranki sta sicer že prej obstojali dve frakciji, od katerih se je ena postavila na stran bivšega predsednika vlade, Vitoša, dočim se je druga frakcija opredelila za maršala Pilsudskega in njegovo politiko. — Maršal Pilsudski ima v vseh strankah precej simpatizerjev in ni izključeno, da bo pri prihodnjih volitvah formiran poseben blok Pilsudskijevih pristašev. S tem bi se seveda položaj poljskega diktatorja znatno izboljšal. =Usoda španskega Maroka. General Pl imo de Rivera je izjavil madridskemu dopisniku uglednega londonskega lista »Sunday Times«, da sta on in Chamberlain na sestanku v Barceloni govorila o vprašanju španskega Maroka. Chamberlain je predlagal Španiji, da odide iz severne Afrike, a bo zi to dobila gotovih koncesij od Francije. Francija bi naj dobila španski del Maroka na pristanek Španije. Primo de Rivera je nadalje izjavil, da je bil njegov sestanek s Chamberlainom dogovorjen in da je Chamberlain kot predstavnik angleškega naroda posredoval pri težkočah, ki jih ima Španija s svojimi sosedi. Primo de Rivera je nadalje izjavil, da je bil vedno mnenja, da Španiji njena posest v Afriki veliko bolj škoduje ko pa koristi. Opasno je seveda odstopi"’' želo brez kakih protiuslug. Chambe ' ^ bo' vJtem%SašaSial P^iMo “ do^ompronusa državi O tem se bodo še pogajali, a zato bo r. išel Primo de Rivera v London, kjer bo /i tem vprašanju direktno razpravljal z angleško vlado. ZAVAROVANJE BREZPOSELNIH V ANGLIJI. Angleška vlada je predložila parlamentu načrt novega zakona o zavarovanju brezposelnih. Temeljni .principi sistema ostanejo neizpremenjeni. Pfisilno zavarovanje se izvede na ta način, da bo plačal tretjino prispevkov delodajalec, tretjino delojemalec, tretjino pa država. Neizpremenjena ostane tudi višina prispevkov, ki iznašajo za delo-dajaloa 8, za delojemalca 7, za državo pa 6 pennyjev za vsakega moškega delavca na teden. Za ženske znašajo prispevki 7, 6, 4.30 pennyjev, za moške mladoletne delavce do 18. leta 4, 3Vi in 3 peuny, za ženske mladoletne delavke 3'A, 3 in 2'A penny. Nova jc samo določba s katero se uvaja starostna skupina od 18 do 21 leta, pri kaieri znašajo prispevki 7, 6 in 5k» pennyja, za ženske o, 5 in 3% pennyja. Tedenske podpore so znižane: za nu®e znašajo 17 (preje 18) šilingov, za ženske ® (15). Doklada za odrasle nepreskrbljene dlU‘ žinske Člane je 7 (5), za nepreskrbljene otro; ke pod 14 leti 2, za moške med 18 in 21 10 (deset), za ženske iste starosti 8 (15), M mladoletne .moške 6 (7), za mladoletne ž®n' ske 5 (6). To znižanje podpor je sprejeto na podlajP soglasnega predloga blanesburhškega komiteja, čegar poročilo je bilo objavljeno meseca februarja letošnjega leta. Zastopniki delavcev v anketi pa niso vztrajali na poročilu manjšin, ki bi se bilo izreklo zoper to znižanje, saimo zato, da so dosegli z vprašanjem prispevkov kompromis. Vladni načrt ta kompromis zoper vse pričakovanje ignorira. T blanesburghškem poročilu je bil predlaga1' enak prispevek 5 pennyjev za vse tri stranke. Razen tega bi bila morala vsaka strank* plačati še po 1 penny, dokler ne bi bil pl*’ čan ostanek dolga, ki ga je najel zavarovalni fond med krizo pri državi. Kot normalna« je bila pri tem suponirana povprečna .brezposelnost 6% delavcev tekom 5 letne goj spodarske periode. Pri tem bi bilo računan z okoli 700.000 brezposelnimi, dočim preše-ga število brezposelnih še vedno en to je kakih 9%. Gre torej samo zalo- kaK se presoja nadaljni razvoj gospodarsiva m brezposelnosti. Načrt stoji mogoče samo ' financijelnih vzrokov na pesimističnem 5 . • lišču. Njegova namera je očividno ta, da se reguliralo zavarovanje Sele po Par >9 ' »normalno«. Skoraj v vseh drugih ozirm ustreza načrt poročilom. Trenutno naj j ni imel brezposelni po 6 tednov trajajočem vplačevanju prispevkov do 1 teden trajajočo pravico prejemanja podpore. Maksimalno bi prejemal podporo 20 tednov, ker je ta omejitev dobe prejemanja podpor vsled podpiranja krize praktično brez efekta. Po načrtu naj bi užival vsak, kdor je vplačal tekom 2 let najmanj 30 prispevkov, največ 18 mesecev podporo. _________________ __ Književnost. Juš Kozak: BOJ ZA MOUNT EVEB&ST- Izdala in založila Tiskovna zadruga. ^ Ljubljani 1927. Cena broš. 36 Din, v celo platno 44 Din, po pošti 2 Din več. Štiriletna ječa v svetovni vojni je vzbudila v človeštvu pekoče želje po daljnjih, neznanih svetovih. Različne izkušnje, moderna tehnika so tolikanj obogatile sredstva raziskovalcev, da ne poznajo nobfenih ovir več na potu za svojimi cilji, o katerih je človek nekoč le sanjal. Eden izmed teh ciljev jo Mount Everest, najvišji vrh sveta. O turistiki v Himalaji ter skrivnostnem azijskem gorovju je Evropa doslej le malo zvedela. Pač je bilo znano, da so posamezniki dosegli višino 6C00 m in so celo prenočevali v takih višavah, toda potrebnej-ših popisov nismo imeli. Razumljivo je, da je tedaj ves svet napeto pričakoval prvih poročil o ekspediciji na Mount Everest. Štiri leta so ugibali na zapadu iu nii vzhodu, ali se bo posrečil drzni naskok. Toda zaman Skriv' nostna smrt je zagrnila svoj plašč nad naj-višjini vrhom. Pričujoča knjiga podaja kratek popis Himalaje 111 omenja prve poizkuse turistike na njenih ledenih pobočjih. Zanimalo bo poglavje o težkočah in pripravah za tako mogočno ekspedicijo, ki mora računati z večmesečno odsotnostjo od vseh človeških bivališč- -stbno poglavje je posvečeno Tibetu, zaledju severnih, himalajskih pobočij, po katerih se je edino mogoče povzpeti na Mount Everest-Nepoznan svet se odpira pred našimi očnu na tej 1000 do 5000 m visoki planoti, kjer prebiva gostoljubno, zelo odporno ljudstvo. Da- preživljalo leta in leta V ekstatični zatopljenosti v Nirvano. Kdor bo pa spremljal ekspedicijo na njenih potih skozi ledenike, v strahoviti borbi na ledenih pobočjih in greb-n ih, kdor bo spoznal neizmerno grozo, ko so dve noči zaporedoma prenočevali v višini 7000 m, ta bo doumel trepetanje ondotnega človeka pred tem skrivnostnim svelom hiina- lH£jigf je’ opremljena s tremi zemljevidi, tako bo tudi zemljepisni nevešč človek lahko zasledoval i>ot ekspedicije, sest izvirnih slik krasi knjigo, ki jo v naši tovrstni literaturi nekaj novega po svoji opremi. PODPOLKOVNIK MIHAJLOVIC PO MOČNIK VELIKEGA ŽUPANA V KU-MANOVU. Beograd, 17. oktobra. Včeraj je kralj podpisal ukaz, s katerim se postavlja za namestnika velikega župana v bregalni-ški oblasti podpolkovnik Miliajlo Mihaj-lovic, dosedanji pomočnik poveljnika pe-šadijskega polka v Kumanovu. Za zastopnika velikega župana je bil postavljen častnik, da bi se mogla čim uspešneje izvesti obramba proti vpadom ko-mitašev. Nesramnosti Jutra". Stara sivar je, da je esdeesarski tisk tem bolj nesramen, čim bližje so volitve. Kar pa si v zadnjih dnevih dovoljuje esdeesarski tisk z ozirom na zbornične volitve, pa presega res žer vse mišje. Gospodje od »Jutra« najbrže računajo s tem, da bo zopet kak esdeesarski poslanec kril njih klevete, ko bodo poklicani pred sodišče na odgovor. To infamno zlorabo poslanske imunitete smo dosedaj že opetovano doživeli in menda bo to pri »Jutru« sploh postala navada. Naj pa bodo gospodje prepričani, da se bo tudi v tem oziru našel še lek proti njihovemu klevetanju, ker take infamne metode ne bodo zmagale v slovenskem političnem življenju. Vsled tega nesramnega izigravanja tiskovnega zakona je postala polemika »Jutra« m esdeesarskega tiska zopet tako osebna in ogabna, ko tedaj ko je pod zaščito avstriskega tiskovnega zakona uga- - nJ.a' esdeesarski »Pondeljek« svoje lumpa-n)e. Nobene načelne debate ne vodi več esdeesarski tisk, temveč enkrat obrekuje 9- Pusta, potem g. Pirca, s posebno naslado pa g. Jelačina ml. Rekord pa je doseglo v tem oziru sobotno »Jutro«, ki napada g. Jelačina v tonu in s priimki, kakor so primerni le za čisto divjo žurnalisiiko. Na silno nizki stopnji kulture morajo biti bravci »Jutra«, če prenesejo tako ogabno pohemiko. Se na nižji pa tisti gospodje, ki take stvari pišejo. Na najnižji pa tisti g. poslanec, ki bo prevzel odgovornost za te izbruhe strankarske nekulturnosti. Da bi rni sledili »Jutru« na njegovi nekulturni poti, nj seveda misliti, to tem manj, ker srno prepričani, da je v slovenski javnosti še nekaj poštenih ljudi, ki bodo ravno vsled te pisave »Jutra« vstopili v boj proti SDS. Ni treba še povdarjati, do so ti »Jutrovi« napadi ogromna laž. Ko so bile lani razpisane volitve v Zbornico, se je g. Jelačin pošteno trudil, da bi prišlo do kompromisa. Toda esdeesarski ošabneži so izrecno izjavili, da se z njim sploh nočejo pogajati in da hočejo imeti bojne volitve, ker so upali, da si z volilnimi sleparijami pribore Zbornico. Ta nakana jim je spodletela in zato so postali letos bolj ponižni in bi se bili prav radi pogajali z g. Jelačinom. Se več! Sam veliki dr. Žerjav je bil pripravljen skleniti sporazum z g. Jelačinom. Ali so morda g. es-deesarji zato sedaj tako jezni, ker se je veliki dr. 2erjav urezal, ko je mislil, da ima posla s šalobardo, ne pa z možem, ki ve kaj je dolžan svoji časti in ponosu. Dobro vedo gospodje od SDS, zakaj m prišlo do sporazuma za zbornične volitve in še bolje vedo, da je za dosego sporazuma storil g. Jelačin več ko svojo dolžnost. In vseeno lažejo? Višek nesramnosti pa je, da si drzne esdeesarski tisk govoriti o nekih zapravljenih milijonih. Naj gospoddje povedo, kje so ti zapravljeni milijoni? Ali pa morda mislijo na milijone Ljubljanske kreditne banke, ki jih je reši! g. Jelačin, ker je bistveno pripomogel, da ni prišlo do fuzije Ljubljanske kreditne banke s Slavensko banko? Ali še danes ne morejo pozabiti, da jim je tu pokvaril g. Jelačin račune? Če ga napadajo vsled tega, naj samo povedo, bo vsaj slovenska javnost vedela, kako stoji stvar. Potem bo vsaj konec slepomišenju in slovenska javnost, zlasti pa gospodarski krogi, bodo znali, kje je zadnji vzrok nenadne ljubezni esdeesarjev do slovenskega gospodarstva. Zato gospoda, odprite vezirje, če imate pogum! Kaka naj se raznaroduje Istra. NAČRTI TAJNIKA ISTRSKE PROVINCIJALNE FAŠISTOVSKE FEDERACIJE. r. s. — V Trsiu, 13. oktobra. ^e dni je izšla posebna številka politične revije »La Gerarchia«, kateri je ravnatelj in odgovorni urednik sam ministrski predsed-Mussolini. Ta posebna številka je v ce-'°n posvečena naši Primorski, ali kakor Rjavijo Italijani, »Venezjii Giuliji« (»Veneciji v u'iji«, kar je naš narod zelo značilno ali zaiibog ie preveč resnici odgovarjajoče Pretvoril v — »Ožuljeno beračijo«). Med celo vrsto člankov,, ki so jih prispevali raz-ni Primorski in drugi italijanski politiki, je zelo zanmiv članek tajnika istrske provnei-ialne fašistovske federacije Mracha Cčitaj: Mraka), ki razpravlja o političnih in gospodarskih razmerah, kakor so danes in kakor naj bi se izpremenile s pomočjo fašistovske vlade in vseh drugih odločujočih činiteljev. Vašo javnost bo gotovo predvsem zanimala Politična stran te razprave, kjer se govori 0 vprašanju raznaroditve našega naroda, in vam zato ta del podajam v dobesednem Prevodu. t-ašistovsi provincijalni tajnik Mrak piše torej takole: »Med vsemi jadranskimi pokrajinami, ki jih je zmagovita vojna povrnila domovini, je Istra tista, ki je doslej v najpičlješi meri privablja nase pozornost nacijonalnega javnega mnenja. Trst, Reka, Zader so imena, s katerimi duh vsakega Italijana neposredno veže predstavo točno določenih vpregi. ki interesirajo ves narod. To pa se ne ^Pre reči tudi o Istri. Njena politična funk-c34, v Ljubljanil44, v Sarajevu 693, v Kra-gujevaeu pa 101 stanovanje. Glede Ljubljane podatki niso točni. Že meseca septembra je bilo vloženih pri okrajnemu sodišču 176 od- P°-C Prepovedani listi. Notranji minister je prepovedal uvoz in širjenje dunajskih listov »Wiener Allgemeine Zeitung« in »lllu-strierte Wiener Allgemeine Zeitung«, ker pišeta lista v smilu »Makedonstvujocih«. Pravtako je odvzet poštni debit v Sofiji iz- hajajočemu organu »Makedonstvujočih« »Rodina«. — Jugoslovanska Malica prosi vse zasebnike, zbirke in galerije, ki posedujejo slike naših in tujih slikarjev, predstavljajoče pokrajine, mesta in ljudi iz Goriške, Trsta in Istre, da ji to blagohotno javijo, in sicer na naslov: Jugoslovenska Matica, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 7-II. — Slovensko ribarsko društvo bo oddalo t'.' dni par sto komadov enoletnih sulčkov, komad po 1 dinar, za manjše komade 50 para. Reflektanti naj se prijavijo odboru. — Društvo slovenskih sodnikov ima svoj izredni občni zbor 23. oktobra 1927, ob 10. uri 30 minut v sodni palači v Ljubljani. — Na dnevnem redu je razprava o uredbi k zakonu o činovnikih. — Električni parlamentarizem. Finsko narodno zastopstvo, najmlajši član parlamentarne družine je najbolj moderni evropski parlament. 2e lansko leto je bil postavljen v sejni dvorani aparat za brezžično telefonijo, ki omogoča abonentom, da poslučajo debate v parlamentu, ne da bi jim ušla le besedica od sijajnih govoranc. Ta novost pa finskim poslancem še ni zadostovala: Uvedli so sistem električnega glasovanja. Vsak poslanec ima na svoji mizi dva električna gumba, s pomočjo katerih glasuje pro ali contra. Pri tem mu ni treba niti ustali. Nekomodno glasovanje z raznobarvnimi listki je postalo nepotrebno. Tudi štetje se vrši mehanično. Predsednik pokaže rezultat glasovanja na platnu. Ko se izpopolni še sistem gledanja na daljavo, bodo volilci može svojega zaupanja lahko v zbornici in restavraciji tudi videli. — Pogodba sklenjena polom brezžičnega brzojava preko oceana. Te dni je bila sklenjena prva pogodba potom brezžičnega brzojava preko oceana. Znani ameriški filmski organizator Laemme je podpisal kon-traki o predvajanju komada »Broadway«. Pravica predvajanja mu je bila priznana proti plačilu 22.500 dolarjev. Ob 9. zvečer je oddal fotografirano brzojavko, pred deseto uro je imel v rokah pogodbo. — Aretacija sodnika. V Novem Sadu je bil te dni aretiran bivži sodnik Milan Simonovič. Dolže ga večjih poneverb. Sodnika so pridržali v preiskovalnem zaporu. — Roparski umor v Breki. Brčka orožniška postaja je obvestila policijo v Zagrebu, da so delavci Gjukič, Pel rov, Bihač in Janoš kra-marico Cvijanovičevo oropali in umorili. Kramariča je dobila nič več kot 21 ubodljajev z nožem ter je obležala na mestu mrtva. Roparji so ji ugrabili 900 Din gotovine, možki suknjič in moške čevlje. _ ~ DeM« — odmetnik. Iz Peči poročajo: Oblasti so izdale zoper 18-letno dekle Viko Nike iz Bukelja tiralico. Deklina je enamroč pobegnila z znanim odmetnikom 'Risom Lujii-bergovičem ter postala hajduČica. — Tri milijone novorojencev po prevratu na Čehoslovaškem. Po dosedanjih uradnih poročilih o naraščanju in padanju šetvila prebivalstva, je bilo v Češkoslovaški od prevrata do konca leta 1926 rojenih 3,016.059 otrok. Od teh je bilo 70.538 mrtvorojencev. Število zdravorojenih znaša torej 2,945.821. Ker pa se ceni, da znaša umrljivost dojencev 15%, je umrlo do konca leta 1926 441.873 otrok. — Požigi v Tulim. Pred porotnim sodiščem v St. POlten-u so se te dni zagovarjali zaradi požigov v okolici mesta Tullna: žena bivšega tullenskega župana Paula Weisl, njen nezakonski sin Oskar Rin in sin kmetovalca Johan Handelsberger. Obravnava je ugotovila, da je Weislnova nagovorila soobtoženca, da sta zažigala poslopja, glede katerih je bilo predvidevati, da se zopet zgrade ter potrebni stavbeni materijal naroči pri njej. Weisl-ovo in oba obtoženca so porotniki spoznali krivim. Obsojeni so bili: Paula Weislova na 12 let, njen nezakonski sin Oskar Rin na 6 let, Johann Handelsberger pa na 5 let težke ječe. — Vlomilec v spodnjih hlačah. Ene preteklih noči je čul neki uradnik iz neke trgovine sumljiv ropot. Opozoril je bližnjega policijskega stražnika. Stražnik je udrl v lokal. Na prodajalni mizi je sedel mlad možakar, ki je imel na sebi samo srajco in spodnje hlače, pred seboj pa nabit brovvning. Dečka, ki je bil pripravil za 2450 šilingov blaga, da bi ga odnesel s seboj, je odvedel policijski stražnik na policijski komisarijat, kjer ga je izdal brovvning, da je izvršil par dni preje vlom v neko trgovino orožja. Tekom zaslišanja se je izkazalo, da ima lopov na vesti še neki drugii vlom. — Vlomilci v templju. Te dni je čul službujoči policijski stražnik, ko je patruljiral ponoči okoli židovskega templja v ulici Grosse 'Schiffgasse na Dunaju karakteristični šum, ki ga povzroča vrtanje železa. Poklical je še dva druga policijska stražnika. Ko so udrli policijski stražniki v tempelj, sta skočila skoži okno sosednje trgovine dva možakarja ter hotela pobegniti, kar se jima pa ni posrečilo. Na policijskem komisarijatu so ugotovili, da gre za dva nevarna vlomilca, ki so jih oblasti že dalje časa zaman iskale. Lopova sta vlomila v trgovino, prebila zid med trgovino in templjem ter udrla v’ knjižnico, kjer sta hotela navrtati blagajno. Med delom ju je zasačila policija. Če bi se to ne bilo zgodilo, bi bila našla vlomilca prazno blagajno. Ljubljana. 1—Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani poživlja vse svoje člane in ribiče, da se polnoštevilno udeleže pogreba častnega člana profesorja Franketa, ki bo danes v ponedeljek, dne 17. t. m. ob pol treh popoldne izpred hiše v Gorupovi ulici. 1— Predavanje Slovenskega planinskega društva. V Petek 21. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval g. prof. Janko Mlakar v veliki dvorani hotela Union o Materhornu in Monte Rozi. Vstopnice po 10, 8, 5, in 2 Din se dobe v predprodaji v unionski trafiki in na večer predavanja pri blagajni. — Vstopnice so nekoliko dražje kakor običajno pri predavanjih, to pa zato, da se odpomore Aljaževi kapeli, ki je zašla v hudo denarno krizo. Z do sedaj nabranim in pripredavanim denarjem ne more namreč poplačati niti zidarskih del. — Predavanje bo pojasnjevalo veliko lepili skioptičnih slik. 1— Velik protestni shod proti predloženemu načrtu novega stanovanjskega zakona priredi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani v četrtek, dne'20. oktobra točno ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Ob enem se bo protestiralo tudi proti ponovno sklenjeni in previsoki vodarini in gostaščini za leto 1928 v sedanji visočini ter se razpravljalo o mestnem gospodarstvu ljubljanskem. Na shod so vabljeni prav vsi hišni posestniki ljubljan-skj in okoliški, ki naj se ga zanesljivo udeleže. Na shod se bodo povabile tudi vse gospodarske korporacije. Važno je tudi za posestnike novih hiš, ki se jih hoče dati tudi pod stanovanjsko zaščito. — Odbor 1— Espcrantski tečaj za začetnike otvori klub esperantistov v Ljubljani v torek dne 18 t. m. v šentjakobski šoli. Kdor se želi naučiti v nekaj mesecih tega velevažnega mednarodnega pomožnega jezika naj se zglasi v torek od pol 8. zvečer v navedeni šoli. — Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. _ 1— Moško stikno in angleški kaingarn najfinejše kvalitete dobite po nizki ceni pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 17. oktobra prične državljanski ciklus, ki bo obdelal najvažnejše probleme državljanske vede. O bistvu in namenu države bo predaval v pondeljek ob 8. uri zvečer naš prvovrstni strokovnjak vseučiliški prof. dr. L. Pitamic iz Ljubljane. — V petek 21. oktobra predava o Prekmurju naš prvi domači zgodovinar prof. teol. dr. F. Kovačič. Samostojno-demokratska komanda nad socijalisti. Končno so se naši samostojni demokrati vendarle osmelili in javno priznali svojo zvezo s socijalisti in komando, ki jo imajo nad njimi. Sobotni »Večernik« piše namreč v svojem uvodnem članku, da je SDS pripravljena podpirati socialiste v občinskem svetu in glasovati tudi za njihovega župana, če bo nacionalno neoporečen. Kaj to pomeni, ve vsak Mariborčan, ker je splošno znano, da smatrajo samostojni demokrati za narodno neoporečnega socijalista samo g. Grčarja, s katerim so že v stari žlahti. Tako je sedaj ugotovljeno tudi črno na belem, da bodo šli socijalisti tokrat v občinske volitve pod komando SDS, ki bo določala, kdo bo nosilec njihove liste in kdo kandidat ter kdo bo potem — če zmagajo — župan. Bodoči socijalistični župan bi, če bi bil bil izvoljen, moral toroj igrati stično ulogo kot jo .gin Ahmed Zugu v Albaniji. Na Vide® bi bil socialističen župan, v resnici pa ekspo-nenet SDS. Mi smo pa mnenja, da socijali-stična stranka ne bo hotela igrali vlogo Ahmeda Zoga, če jo bodo pa morda vendarle igrali voditelji, je prav gotovo ne bodo igra- li volilci in zato bo ta »tiranski« pakt med SSJ in SDS le račun — brez krčmarja. m— Socijalistična narodna neoporočenost. V svoji zanimivi napovedi, da bo SDS v bodočem občinskem svetu podpirala socijaliste, govori »Večernik«: tudi o nacijonalizmu in narodni neoporečenosti in smatra naše soci-jidiste tudi za slovensko narodno stranko. K tej laskavi pohvali bi si dovolili pripomniti samo par faktov, ki naj pokažejo, da so socijalisti razvoju slovenske narodne zavesti v Mariboru, v njegovi okolici in na Štajerskem sploh, strokrat bolj nevarni kot 'Nemci. Socijalistična stranka je tista, ki vzdržuje še danes v Mariboru nemškutarijo, ona je tista, ki dovoljuje, da je še danes notranji jezik njenih pomožnih organizacij nemški. V telovadnih, prosvetnih in drugih svojih organizacijah se govori skoro izključno samo nemško, kljub temu, da so po 99 odstotkov slovenske po svojem članstvu. »Večeraiku« bi priporočali, da gre pogledat n. pr. v Studenec, kjer se vzgaja v tamkajšnjem socialističnem domu celo slovenska šolska deca v nemškem jeziku. Socijalistični pevski zbori, v katerih nastopajo sami Slovenci, goje še vedno tudi nemško petje. Na svojih shodih, kjer danes po skoro desetih letih obstoja naše države vsi poslušalci razumejo prav dobro slovensko, govore socijalistični govorniki vedno tudi nemško in socijalisti so končno tisti ki izdajajo za slovenske delavce nemško pisano »Volksstimmoc. Če je mogel Pribiče-vič proglasiti Radiča za jugoslovenskega na-cijonalista, potem že razumemo, da zamore »Večernik« tudi naše socijaliste proglasiti za nacijonaliste in narodno neoporečne. Esde-esarski »naeijonalisti« bodo k temu seveda disciplinarno ploskali. Dober tek, gospoda! m— Kaj pa Slomškov trg? Mestna občina I je dala sedaj postaviti na Glavnem trgu dva kovinska kandelabra, ki pa še vedno ne za-j dostujeta. Na tem mestu bi morali biti vsaj štirje in malo lepši izgled bi tudi lahko j imeli, kajti tisti kolobarji na vrhu niso prav j nič estetični. Toda ta razsvetljava bo vsaj deloma zadostovala, dočim je ona na Slomškovem trgu naravnost škandalozna. Dasi-ravno se nahajajo na tem trgu stolna cerkev, škofijska palača, mestna župnija, policijski komisarijat, glavna pošta, gledališče, kino in Mestna hranilnica, ga razsvetljuje samo par brljavk, tako da je pred glavno pošto, pred gledališčem in pred hranilnico prav tako temno kakor v gozdu. Prav radi tega jo park na tem trgu vporaben za stranišče i druge slične opravke. Vsled tega b' nujno potrebno, da se že z ozir'om na g : pošto in gledališča razsvetli tudi ta t S-bi se pa moralo zgoditi takoj, vsaj še pred zimo. REPERTOAR MARIBORSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA. Pondeljek, 17. oktobra: zaprto. Torek, 18. oktobra ob 20. uri: »Pygmalion«. Red C. Premijera. »Pygmalion« ng mariborskem odru. Kot tretje letošnje delo pripravlja mariborska drama znano duhovito komedijo »Pygnia-lion« v režiji g. VI. Skrbinška. S tem delom, ki je imelo tudi v Ljubljani zelo velik uspeh, se predstavi mariborski publiki slavni angleški komediograf Bernard Shaw, ki je danes menda najbolj popularni dramatik na svetu. Premijera bo v torek, 18. oktobra. Celje. c— Seja občinskega sveta. V petek zvečer se je vršila seja občinskega sveta. Vsled zakasnjenja nekaterih odbornikov, jo ij-otvoril župan šele ob pol 19. uri. Zapisnik je bil brez čitanja odobren, nakar )t personalnopravni referat, pri katert® Pa je bila javnost izključena. V domovi'®0 zvezo so sprejeti Anton )ošt, Viktor KePP®' Rudolfu Zavadilu se pa zasigura sprei*-® v domovinsko zvezo za slučaj, da dobi žavljanstvo. Pravnemu zastopniku se naw" ga, da ostanek najemnine za leto 1®* 1/.923 Din, katerega dolguje vojaška uPr?' va mestni občini iztirja. Ob priliki zidani3 mestne osnovne šole je tedanji »Turnverein1 posodil mestni občini 30.000 K (7500 Din), da more v kompenzacijo uporabljati telovadne prostore. Mestna občina pa je ta znesek ie hotela vrniti »Sokolu« kot dediču »Turn' vereina«, ki pa ga je odklonil, češ, da ie posojilo glasom pogodbe neodpovedljivO’ Pravni odsek je tako interprelacijo obstoje' če pogodbe odklonil. Pri finančnem refe' ratu se je najprej obravnavala regulacij8 Hudinje. Vsa regulacijska dela znašaio okroglo milijon dinarjev, od katere vsot? pade na mestno občino 15%. Po merjali,( Pogodbi med vojaško oblastjo in mesili občino, dobi zadnja za zemljišče pri Spod' njem Lanovžu prostor ob Ljubljanski cesti, kjer namerava celjska pravoslavna občin® postaviti cerkev. Glede kredita, katerega le mestna občina 1,000.000 Din dovolila Spl°s' ni gradbeni zadrugi, se je sklenilo, da se kreditni listini doda, da data gradbena za.' druga^ in vsakokratni v poštev prih zadružni član dovoljenje vknjižbe-'na , °,iu mestne občine. Pri gospodarske^ 1 , v,n\-se je govorilo o delitvi mestnega °£il„an stva; ker še načrt ni izdelan, se ie sklenil . da se predhodno podrede vsa stavbena in tehnična dela stavbenemu odseku. Vsa večja dela bo oddajal magistrat privatnim p slovenski šport ravno vsled pomanjkanj« gmotnih sredstev potrebnega razmaha, Kazvoja športa to seveda ni moglo ustaviti, P‘nc ga pa silno ovira. Včerajšnji dan je pač mnogim ljudem razčistil pojme o športu, ki se dosedaj zanj niso zanimali ali pa mu celo nasprotovali, v e-selje je bilo gledati krepke postave športnikov, ki so nas bolj kot vsak govor prepričali o pomenu športa za telesno kulturo. Točno ob četrt na 12. uro se je začel pomikati veličastni sprevod iz velesejma, na čelu železničarska godba »Sloga«, nato olimpijska zastava, kolo jahačev (9), za njimi predstavniki Olimpijskega odbora in vseh savezov oz. podsavezov, autokluba, tel. kult. društva Atena, skautov, gozdovnikov in kola jahačev. Za temi je šlo blizu 1000 športnikov vseh panog, deloma v dresali, deloma v civilu, kar je pač kvarilo pestrost celega sprevoda, ki bi bil v ugodnejšem vremenu nudil pač vse drugačno lice. Sprevod so zaključili kolesarji (70), izmed katerih je vzbudila skupina 5 ali 6 ne-doletnih dečkov posebno zanimanje, dalje 43 motociklistov, od teh 30 s priklopnim vozom, in 18 deloma bogato okrašenih automobilov. Med sprevodom je korakala godba Sokola 1. Na cestah, kjer je šel sprevod, se je kar trlo občinstva, ki je navdušeno vzklikalo športnikom; lahko rečemo, da je cela Ljubljana pozdravila predstavnike športa in je ta propagandni sprevod zopet znatno poglobil v občinstvu smisel za šport v obče in posebej za amsterdamsko olimpijado. Ko je sprevod dospel na trg pred opero, so se udeleženci razvrstili; z opernega balkona, kjer so bili predstavniki javnih in vojaških oblasti, med njimi general Kalafatovič, oblastni predsednik dr. Natlačen, magistratni ravnatelj dr. iZarnik, dr. Ozwald kot zastopnik univerze, nemški, avstrijski, belgijski, portugalski in italijanski konzul itd., je pozdravil množico predsednik olimpijskega odbora dr. Zupanc. V vznesenem govoru je pozival poslušalce, da je geslo športnikov: mens sana in oorpore sano, da je pogrešena sama gojitev telesa tako kakor samega duha in da leži v harmonični spojitvi obeh struj ideal, ki ga hoče doseči šport. Izvajal je, da se moramo tudi mi udeležiti olimpijade, ker bomo s tem pokazali svojo kulturno in oivilizato-rično moč. Slednjič’je zaklical Nj. Veličanstvu kralju kot vrhovnemu pokrovitelju vseh odborov za amsterdamsko olimpijado krepki »živijo«, ki ga je tisočglava množica navdušeno ponovila. Nato se je izvršil razhod. Pred manifestaoijskim obhodom se je vršila kolesarska dirka Ljubljana—Vrhnika— Ljubljana s sledečim uspehom: V juniorski skupini je startalo 10 vozačev, start ob 8. uri 54 min. ter so prispeli dirkači na cilj v naslednjem vrstnem redu: 1. Lambergar D., »Ljubljanica«, ob 9. uri 38 min., 2. Veretik Al., »Ljubljanica«, ob 9. uri 38.4, 9. Goltes I., »Ilirija«, ob 9. uri 38.6, 4. Pogačar Al., »Ljubljanica«, ob 9. uri 38.8, 5. Vidmar Ant., »Ilirija«, ob 9. uri 39 min., (S. Snoj Josip, »Sava«, ob 9. uri 39.2. Od prvorazrednih jih je startalo 9, start ob 8. uri 49 min. ter so dospeli na cilj: 1. Zanoškar Srečko, »Primorje«, ob 10. uri 8 min , 2. Djordjevič Fran, »Sava«, ob 10. uri 8 2 3 Solar Joso, »Ilirija«, ob 10. uri 8.4, 4 Peršin Maks, »Ilirija«, ob 10. uri 8.6, 5. Prodan Eduard, »Sava«, ob 10. uri 8.8 min. Športne vesti. Prekooceanski polet letala »American Girk se je menda pnoesrečil. Sicer je bilo vreme ugodno, vendar pa se sodi, da je letalo in z njim skoraj gotovo tudi oba letalca, izgubljeno. Zadnjič so videli letalo 12. oktobra ob 3.45 srednjeevropskega časa potniki nekega parnika približno 400 milj vzhodno od Ne\vyorka v izredno dobri vožnji in v idealnih letalskih razmerah. Kasneje se je pa vreme poslabšalo, posebno severno od Kanarskih otokov. Niti angleško ministrstvo za zrakoplovstvo niti velike angleške parniške družbe nis6 dobile od noči 12. oktobra eni-kakega poročila, kar je tembolj čudno, ko I Leve trenetno veliko število potniških in tovornih parnikov med Evropo in Ameriko, ki bi gotovo takoj poročali, čim bi opazifi letalo. Letalo je vodila 23-letna miss Ruth .Elder, spremljal jo je pilot \Valdeinan, ki je v resnici vodil letalo, ker je Elderjeva šele pred kratkim napravili letalski izpit. Kot prva ženska je vzela s seboj dozo s pudrom in popo-lcu toaletni necessaire, razen tega pa še različne. talismane za srečni potek vožnje, med drugim lutko in zagovorjen pustan ter malo biblijo. Letalo je tipa »Hincon Detroit«, ka-kpršnega sta rabila Brock in Schlee lia svojem poletu okolu sveta. Opremljeno je bilo z VVright Whirl\vind - motorjem, ki je priznano najboljši in s katerim je bilo opremljeno tudi Lindberghovo letalo. Ali je Lcllan-ova preplavala Kanal? Pred par dnevi so prinesli listi vest, da je dr. Do-rothy Ooclirane Logan pod imenom Miss Mona Mc Lellan v 13. urah 12. minutah preplavala Kanal v smeri Cap Grizner—Folkes-tona. S tem je prekosila rekord Gartrude Ederlove za 1 uro 27 minut in zaslužila s tem 1000 funtov šterlingov. Bilo je to trinaj- Modno pismo. Xaša današnja slika predočuje dve popoldanski obleki. Prva je iz platina crepella z dvojnimi pasovi, ki drže ob straneh zvonča-s;o urezan panneau. Mesto blaga lahko upo raois usnje. Druga obleka je prikrojena k iz I teslio prilegajočega crepe-satina, pošitega s čipkami. Prednji del ima obliko bolera. ■Mikavne modele za lahke obleke napravite lahko sami- Vzamete leseni model, ga ovijete z bombažem ter nato povežete s trakom. Nato napravite glavico iz kapeka nakar jo poslikate ali vezete. Lasje so iz volne ali pa svile, najpestrejših barv. Plisirani ovratnik je iz svile. Končno vam prinašamo tudi malo shrambico za nočno perilo v obliki blazine iz satina ali tafta. V sredini je glavica pirota iz usnja. Spodnja stran blazine je ploščata ter ima več gumbov. jfi >r~ sto preplavanje Kanala sploh in četrto po ženski. Pariški tisk pa presoja to z največjo skepso, češ da svetilnik v Griznezu kontrolira vsak start, da pa ni opazil starta Angležinje. Popolnoma nemogoče je, da je zopet neka ženska in sicer Angležinja Gill, preplavala Kanal v 15 urah 19 minutah. Če bo šlo to tako naprej, potem bo preplavanje Rokavske-ga preliva vsakdanja stvar in se bo registriralo samo takrat, če bo dotični plavač prekosil ostoječi rekord. Kako je podlegel Erminio Spalla. 26. septembra se je vršil v Milanu boksmatch Erni. Spalla : Bertazzolo, ki .je končal v dveh rundah s knock-out zmago 'mladega Bertazzo-.le. Utis tega nepričakovanega poraza Spalle je bil velikanski; saj je bil Erni. Spalla tisti, ki je spravil boks-sport v Italiji do veljave, Spalla je bil prvi Italijan, ki je dosegel evropsko prvenstvo, Spalla je pobil v Ameriki današnjega svetovnega prvaka Gene Tuneya za 7 sek. na tla (premagan je bil .potem po točkah), skratka Spalla je bil najbolj ta ir in priljubljen italijanski bokser. Umevno je, da je po porazu moralično jokal v svojem kotu za zgubljenim naslovom, ki mu ga je vzel mladi Bertazzolo. — 20.000 gledalcev je prisostvovalo temu boju, kojih večina je bila na strani Spalle. Prvi dvom se je polastil gledalcev, ko je sodnik objavil težo: Spalla 83 kg, Bertazzolo 96, tedaj 13 kg razlike! In ko se je začel boj, s kako lahkoto je odbijal Bertazzolo obupne napade Spalle. Njegov levi direktni udarec v obraz je B. smehljaje kvitiral. Bertalozzev protinapad je takoj omajal Spallo, toda rešil ‘se je v linck in prestal 1. rundo še dosti čvrst. Toda iz njegovih oči ni odsevalo upanje, nasprotno, obupna nesigurnost se je zrcalila v njih. Tako je začela 2. runda. Spalla je vedel, da je.Bertazzolo tako močan, da tudi dobro kritje prebije z enim samim udarcem. In zato mu je moral zadati trd udarec, dokler je imel 'še kaj moči. In tako je skočil Spalla v sredo ringa in brez pomisleka začel biti po svojem nasprotniku. Toda Bertazzolo je stal trdno ko skala, ostal je miren in čakal pravega trenutka. In 30 sekund pozneje je zadal Spali silen udarec v želodec. Spalla se je zvalil na tla, z zaprtimi očmi, ki so se šele pri »sedem« zopet odprle in zrle v praznino. Toda stari ponos je še živel v njem, pri »devet« je skočil .po konci in navalil na svojega nasprotnika. Še nikdar ni 'bil Spalla tako obupen in divji! Zato je Bertazzolu lahko uspel drugi udarec: z desnim udarcem na čeljust je pobil Spallo na tla za 10 sekund. Boj dveh gigantov, ki je končal v 5 minutah. — In sedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Vseh 20.000 gledalcev je ostalo nemih. Noben vsklik se ni slišal, nobena roka se ni ganila. Poraz starega prvaka jim je stisnil grla. Vsak .je čutil, da je vsak dan starejši in se mora enkrat umakniti mlajšemu, to se nikjer bolj ne čuti ko v športu. S tem naj se tolaži Spalla in tudi Bertozzolo naj pomisli, da bo prišel dan, ko bo gledalo 20.000 ljudi njegov zadnji boj in z nemo bolestjo na znanje vzelo njegov poraz. Arne Borg plava svetovni rekord. Arne Borg je pokazal prejšnjo soboto na Dunaju svoje fenomelno znanje. Najprej je plaval 100 m, ki je pa zanj prekratka proga. Vzlic temu je potolkel svoj lastni evropski rekord, ki ga je postavil v Bologni natančno z 1 minuto in je porabil samo 59.4 sek. Njegova velikanska tehnika pa se je pokazala v boju proti štafeti štirih plavačev na 800 ni. Preplaval je to progo v 10:‘28.7 min.! Ta čas je svetovni rekord. Nato se'je izkazal Arne Borg tudi še kot velik umetnik v vodi. Posnemal je Rademacherja, ostal pa je kljub silnim prsnim tempom vedno na istem mostu. Končno je plaval brez pamočja rok, samo % nogami veliko boljše kot marsikater dober plavač. Australija in Davešov pokal. A ust ra lij« se letos in lani ni vdeleiila tekme za Davisov pokal, baje ker ni bilo potrebnega denarja in pripravnega moštva. Stari borci ne pridejo v poštev, Anderson, sili k profesionalizmu, mladih moči pa si še ne upajo prav poslati v svet. Sedaj se je pa avstralski sa-vez odločil, da pripravi za prihodnje Da-viscup zopet svoje moštvo, ki se ibo poprej vdeležilo še vvimbledojiskega turnirja. Norman Brookes. svoječasno najboljši' igrač sveta, prvak Gerald ‘Patterson in A. Peach, ki je fungiral 1. 1921 kot kapitan Daviscup-moštva, bodo doclčili igrača za reprezentanti vno moštvo. Razun tega bodo postavili tudi damski team, ker hočejo odposlati 4 igralke v NViirbledon. Končno so povabili Francoze Cocheta, Brugnona in Borotra, da napravijo turnejo po Australiji in založili v ta namen 3000 funtov (825.000 Din). OLIMPIJSKI DAN V ZAGREBU. Zagreb, 17. oktobra. Včeraj so imeli v Zagrebu olimpijski dan. Sporlniki vseh vrst so ob 11 šli po meslu. Prirejeno je bilo tudi zbiranje prispevkov v korisl olimpijskih iger. HAŠK - GRADJANSKI 5:1. Zagreb, 17. oktobra. Včeraj se ie vršila tekma Hašk—Gradjanski, ki se je končala z rezultatom 5 : 1 v korist Hn-ška. To in ono. ALI JE PRIČAKOVATI ŠE NADALJNIH POTRESOV. Vsi potresi potekajo vzdolž takoimenova-ne tektonske črte, to so razdejana pogorja v subtoktoniki. Moderna znanost razlikuje danes epitektoniko, to je zemeljska skorja, ki leži 4 km pod površino zemlje in suktekto-niko, to je pod epitektoniko nagromadena materija. Tektonske črte delujejo vulkanično. Na površini zemlje spoznaš potek tektonskih črt po rekah, ki se pogosto nahajajo nad imenovanimi črtami. Profesor Laska, Ipredstjojnik seizmograf-skf-ga instituta v Pragi, je dognal, da so zadnje potresne sunke, ki so bili znatni na Dunaju, občutili tudi v Čehoslovaški, posebno pa so občutila potres ona mesta, ki leže ob tektonskih črtah. Zadnji dunajski potres so v Pragi izračunali od sobote na nedeljo. Razdaljavo so cenili na 250 — 270 km in trdilo se je takoj, da je kraj nesreče — Dunaj. Dunaj leži mde tremi tektonskimi črtami. Ena vodi od Du-na črez Prago v Dresden, druga je namerjena od Dunaja črez Karpfenberg proti Miirz-zuschlagu in seče prejimenovano črto pri VVienei- Neustadt-u. Na tem mestu so potresni pojavi izredno pogosti. Povdariti pa je treba, da so vsi ti potresi neznatnega značaja in da le v izrednih slučajih napravi potres večjo škodo. Tako katastrofalnega potresa, ko na Japonskem, pri nas nimamo pričakovati. Sobotni dunajski potres n. pr. je bil le posledica razširjenja tretje dunajske tektonske črte, takozvane termalne črte, ki se je razširila do dunajskega centra. S sigurnostjo se lahko trdi, da Dunajčani v doglednem času doživijo ponoven potres (razdobje od potresa do potresa znaša največ 20 let.) Epicenter tega potresa bo — Dunaj. Srednja Evropa se nima bati potresov katastrofalnega značaja. Tektonska gibanja so v Srednji Evropi že (vsaj navidezno) dovršeno dejstvi'. Če govorimo o vulkanski delavnosti, tedaj je treba pripomniti, da bi prenehanje vulkanske delavnosti pomenilo konec življenja na ton božjem svetu. Nedelavnost vulkanov je pojav, ki priča, da se naša zemlja stara. To dejstvo je nognala že davno znanost. Naša zemlja oddaja neprestano vodo in razne pline, doživlja torej isti proces kot ga je tekom tisočletij doživljala luna. Novo nastale tektonske črte sri- pojavi, ki dokazujejo, da se zemlja stara. Prenehanje vulkanske delavnosti bi bil nekak konec celotne vegetacije, z<\kaj samo vulkansko delovanje nudi za biološko življenje potrebne ogljikove kisline. Iz vsega tega lahko posnamemo in trdimo: Srednja Evropa je pred potresi več ali manj obvarovana. Če pa se bodo potresi pojavili, in te se lahko v doglednem času pričakujejo, se jih ni bati, ker ti ne bodo katastrofalni. KOLIKO STANE BLISK? Močan blisk razvija ob času nevihte pri-uljžno 800 kilovatnih ur- sile in bi stal po obstoječi tarifi Stockholmske elektrarne, približno 240 švedskih kron (okoli 2880 Din), 'io dejstvo je dognal švedski učenjak in strokovnjak za nevihte in blisk, dr. Stenquist. Učenjak je prišel do zaključka, da v Švedski vse električne napeljave, z visoko napetostjo pospešujejo nevarnost — bliski so namreč pogosta stvar. Trditev temelji na znanstvenih opazovanjih od leta 1730 do 1915. Kot trdi dr. Stenquist so razni vremenski pojavi sledeči: sivomoder oblak z rumenimi in rdečimi pasovi; beli blisk je mnogo bolj kompliciran kot si to predstavljamo. Izprva je ta blisk rdečkast, nato postane bel ter se polagoma razkroji v celo vrsto majhnih, rdečih kroglic. Beli blisk je redek pojav. Z veli- kansko brzino drvi naprej ter konča navadno z eksplozijo. Navesti bi bilo še ogenj Sv. Elma. Rdeči blisk je od gori imenovanih najmočnejši, obenem pa tudi najnevarnejši. Razlika v napetosti med glavo in koncem tega bliska cenijo na 30,000.000 voltov, intenzivnost toka na 10.000 Amperov, silo pa na 30,000.000 kilovatov. Če vzamemo, da uporabi pozitivna in negativna elektrika za spoj samo stotinko sekunde, se porabi pri tem energija 8000 kilovatnih ur. Ker računa elektrarna v Stockholmu 30 oere za kilovatno uro, bi stal prvovrstni blisk 240 švedskih kron. Dr. Steu-quist priporoča, da naj ljudstvo ob nevihti ne uporablja telefona. PROFESORSKI ZBOR DRŽ. REALKE V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je danes preminul bivši njegov član Ivani Franice profesor v pokoju Blagega pokojnika, vzornega učitelja in vzgojitelja, zvestega tovariša bo ohranil zavod v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1927. lija Erenburg: Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel 9. L.) — Prosim vas, da se mi nikdar več ne približate, — je zakričala Jeanne. Tedaj je pa Halibjev z urno svojo roko zagrabil dekle za ramo. Deklica se je iztrgala iti zbežala, Ilalibjev je pa za njo kriknil: — Slabše zate! Vseeno te bom ujel, nedo-lakljivka. Te bom že še razmikastil! Naenkrat je pa zagledal, da je Jeanne pozabila na mizici svojo torbico, ko je pobegnila. Takcj jo je delovito odprl, pa ne, da bi tam ukradel dva franka, da si kupi malico, ne! Mučila so ga druga, dosti bolj patetična čuvstva: bil je ljubosumen. Zato je hitro potegnil iz torbice vso njeno duhovno vsebino: nek listek, napisan po rusko in majhno fotografijo. Ko je plen skril v svoj žep, je surovo zaklel in otišel. Na temnem, smrdečem stopnišču je pod plinovo svetilko prečital ukradeni listek. Neki neznanec (niti podpisa ni bilo tam) je pisal Jeanne-i: »Dobiva se jutri. Biti mn-ram zelo.previden. Vse je pripravljeno. l'udi denar dobim. Pričakujem te ob osmih tam, kjer sva se domenila. Pojutrišnjem grem. Smelejet« Tekst pisma je bil za Halibjeva uganka! Radovedno si je ogledal fotografijo. Bila je majhna sličica, očividno iztrgana iz kakega 00 potnega lista in je imela ob robu še sledove nekega pečata. Širok obraz se je bodro smehljal. Ta smehljaj je Halibjeva razdražil. Takoj se mu vidi, da je ljubimec! S tem se ci>a, seveda, drugače pogovarja: »Se* pa »še«, zame zna pa edino »proč!« Ali nisem mogoče boljši, ko to teslo? Res je, ampak ta ima denar. Saj sam piše: »Denar dobim.« Špekulacija se mu je posrečila, pa si bo kupil brunetko, Halibjev nima pa niti sto frankov, da bi šel v "Gaverni«. Niti deset frankov nima, da bi se napil v prvem, najbližjem baru. Halibjev je stal na stopnicah in z zlobo ogledoval obraz konkurenta. Ta srečnik se smehlja, kakor oni Perz v »Martigny«, ki je prikupil še eno karto in pograbil vso banko. Halibjev stoji pa pri stranskem vhodu. Halibjev ima pred seboj samo mrzlo sobo in prezirljivo usekovanje strežaja. Zdaj je sedem ura, čez eno uro bo že oni podlež poljubljal bruuetko. Kaj pa 011, Halibjev? ... Halibjev je ugonobljen: banka je strgana. 25. !) sumljivih pripravah in o popolnoma čeil-nostni večerji. Vse se je skladalo natančno tako, kakor je Halibjev vnaprej videl, da se bo. Strežaj Louis se ni hotel niti v pogovor spustiti glede enega litra vina, ampak se je samo prezirljivo useknil. V sobi je vladal še zimski mraz. Halibjev se ni niti slekel, ampak se jtj kar zavalil na široko posteljo, se pokril z umazano odejo in začel premišljevati, kaj naj počne. Spati ni mogel, prvič, ker je bila šele devet ura zvečer, drugič, ker se težko zaspi s praznim želodcem. Halibjev pa še od včerajšnjega dne, ko se je še brezskrbno gibal v položaju ženina Gabrijele, ni ničesar vzel v usta. Kaj naj stori? Svoje stvari je že zdavnaj razprodal. Dozo? Ne, nikdar! Dokler ima dozo, je še vedno •— ljubljenec dam. To je dejstvo! Dokler ima dozo, ima še upanje, da se mu bo tudi črnolasa; svetnica udala. Doze se nikakor ne sme znebiti. Kaj naj pa stori, za Boga? Zdi se, da se je bil preveč razgrel. Ali ga ni učil dobri Neichenson: »predno izrečeš besedo, moraš vse dobro preračunati — ko-lko ti bo la beseda dala dohodka in ne bo ti mogoče kakšna škoda od te besede?« Halibjev pa je popolnoma pozabil na pouk previdnega Neichensona Seveda ga je ta francozek očitno ponižal, seveda ni preveč dostojno, igrati ulogo detektivskega vohu- na. Je že dobro upravljati pisarno spoštovanega zavoda, vse kaj drugega je pa skakati po mestu in vohuniti za ljudmi. Vohuna bi gotovo ne sprejeli v »Ohotničji klub«. Vse to je res. Ampak kaj naj vendar stori? Ubožnost 111 sramota. Halibjev se mora poniževati. Pravzaprav se pa morajo zdaj poniževati vsi dostojni ljudje in Halibjev deli ! usodo drugih. Ponižuje se prav tako, kakor vsa Rusija. Res je, da je preneumno služiti za dvesto frankov na mesec, lahko bi pa vzel predujem, potem pa... Potem bi p& lahko zaslužil dvesto tisoč. Važno je to, da se nekam vtreš. Tam pa so na redu precej lakomne zadevice. Če bi dobil v roko kako zakonsko zadevo, pa bi nikomur nič ne p°' vedal, vse vodil za nos, denar pa zbiral za svoj žep. Neumno je napravil, ko je odM°' nil. lakoj, nemudoma je treba to popraV^!‘ Halibjev je zlezel izpod odeje in .v vrsti natančno preiskal svoje žepe. zbral je ravno devet squ. Za to lahlco izpije pri pultu čašico kave.Urno se je spustil doli, pazeč, da se ne srečal s strežajem. Nato je stopil v sosedni bar. — Čašico kave! Gospodinja, ki je Halibjeva poznala, se je prijazno nasmehnila in rekla: — Kakor navadno, z rumom? — Ne, danes brez ruma, me boli glava. Kava z rumom je namreč stala šestnajst 801)8. Ko je Halibjev posrkal kavo, je stopil k telefonu. Pozvonil bo gospodu Neyu in fflu rekel, da se z njegovim predlogom strinja ir prosi za majhen predujem, vsaj za pet' deset frankov. (Dalje prihodnjič.! Carinsko poirednlSfcl in IpadIcIHM buraau »GROM« UilBUANA, Kolodvorska ulica 41 •iMtov braojavkami „OROM“. Talafo* 24S4. Podružnic«: Maribor, Jesonlc«, Rakak. Obavlja ««• v to stroko spodajolo pošlo noHiltroJo In pod kuiantnlml pogoll. Zastopniki drulbo spalnih vos S. O. *. sa okaproano politiko. MALI OGLASI. Za vsako besedo s« (lata 50 par. Za debelo tiskan«1 pa Din 1.—. TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve oair. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na uprave lista pod »Stanovanje«. SVETEK W E C K tale in aparati sa nknhoranjs sa apari saloga: ker so nsjboUll. Znatno s. Ugodni pogoji! Tovarniška trg 10 pri tvrdki Frnktns, Ljnbljsna. Sirite »Narodni Dnevnik” I »Segetan« najboljše sredstvo^ za tu ženje semen. '/> % razto pine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarje?* ulica G. Pouk ali konverzacija v nemščini, francoščini angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk« V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas ljubljeni oce, stari oče, gospd ^ IVANF8ANKE slikar, profesor v pokoju danes ob sedmih zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. _ , . Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 17. t. m. ob pol treh iz hiše žalosti, Gorupova ulica a. Ljubljana, dne 15. oktobra 1927. Ivan, Lev, Vladimir, Helena, Darinka, Nelca in Anica sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 le* CELJSKA MESTNA HRANILNICA V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pn koloJ^>ju) 1f nm vaIbIkv« m. ■ V* . 1 _ VOnillllCC ... Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo-letnih, ki ga vlagajo so-dišSa, tar naložbam cerkvenega in občinskega danarja, posveCa pose-„ bno painjo. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice ŠE MESTO CELJE ^ z vsem premoženjem in vso davčno Hranilnica daje posojila na zemljišča, po najniiji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. n »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Ildajatelj: Aleksander Zele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za Uskarsd »Mer*