pogovor Naš 26 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 Ob 50-letnici prihoda v Postojno sem za pričevanje o posebni življenjski poti učiteljice in profesorice prosila svojo profesorico fizike Martino Koman. Prijazno se je odzvala in nam odstrla svojo življenjsko pot. Kmalu po njenem prihodu v Postojno sva se najprej srečevali na različnih straneh katedra. Njena posebno mehka pedagoška duša je zmogla tudi s tistimi, ki sta jim fizika in matematika povzročali težave. Takoj si vedel, če si ustrelil mimo: »A pejte no!« in prizadevanja za uspešen odgovor si usmeril drugam. Častni nazivi je niso posebej zanimali. Ko je opazila delo, se ga je z vso vnemo lotila. Dijake je vztrajno vikala vsa leta poučevanja, tudi potem, ko v naših zbornicah tega ni nihče več počel. Na ta način je izkazala spoštovanje vsakemu od njih in si zagotovila potrebno avtoriteto. Kolegi so jo poznali kot 'deklico za vse'. Vedno je znala izraziti svoje mnenje na dostojen in spoštljiv način, z njej lastno vedrino. In v tem se ni prav nič spremenila, kljub častitljivim letom, ki jih pogumno nosi. Dandanes se pogosto srečujeva ter izmenjava misli in poglede na družbeno dogajanje. »A, pejte no!« Naš pogovor: prof. Martina Koman Imate bogato življenje in številne darove. Od kod vse to izvira? Rojena sem bila v ljubljanskih Dravljah leta 1931. Tam sem preživela otroštvo v družini, polni ljubezni, ki je svoje štiri otroke (naj- prej smo se trije rodili v štirih letih, najmlaj- ša deset let za nami) odgovorno pripravljala na življenje v družini in širši skupnosti. Oče Leopold je delal v bančnem uradu Dravske banovine, v prostem času pa se je ukvarjal z vrtnarstvom in sadjarstvom. Ustanovil je tr- govino Konzum, kjer je bilo mogoče kupo- vati 'na kredo' – s kartico. Mama je skrbela za gospodinjstvo. V hiši je bilo veliko knjig, oče pa je svojo naprednost in skrb za druge prenašal na svoje otroke. V ojna je kruto posegla v naše življenje. Med vojno in do kapitulacije Italije je bil naš dom na nikogaršnjem ozemlju med nemško mejo in žico okrog Ljubljane. Še hujše preiz- kušnje je družina doživela v povojnih letih: prva svobodna pomlad je iz naše srede iztr- časi so počasi topili ostrino bolečine in preizkušenj, ki sta nam jo prizadeli vojna in še posebej tako pričakovana svoboda. A temeljev nam ni spodkopala – le še bolj jih je utrdila in nas tesneje povezala. Kako se je oblikoval vaš pedagoški poklic? Prvi, ki me je navdušil s pedagoškim ero- som, je bil katehet Alojzij Kambič. Živo se spomnim, kako je znal pripovedovati, da smo ga otroci poslušali z odprtimi usti. Ko sem se vrnila v gimnazijo, so profesorji za- gotovo poznali stisko naše družine, čeprav se o tem ni javno govorilo. To sklepam po tem, da so mi priskrbeli inštrukcije iz ma- tematike. Z njimi sem lahko nekaj zaslužila. V študij matematike so me usmerili profe- sorji, ker so menili, da sem primerna za to. Sama o tem nisem bila povsem prepričana. Matematiko in fiziko sem študirala med le- Eva Čeč, prof. matematike, upokojena, na vseh stopnjah srednješolskih programov je poučevala matematiko in informatiko, na višji strokovni šoli pa strokovno informatiko in statistiko. Šest let je bila ravnateljica srednje strokovne šole. Koordinirala je različne evropske programe mobilnosti, šest let je bila pomočnica glavne ocenjevalke za matematiko na maturi. gala še mladoletnega sina in brata, ki je leta 1944 vstopil med domobrance. Kmalu po vojni so v našo hišo naselili nekdanje parti- zane. Najprej so zaprli očeta, nato mamo in tri dekleta med 4. in 16. letom smo bile de- vet mesecev same doma. Starejši sva se od- ločili, da opustiva šolanje, dokler se kateri od staršev ne vrne domov. Najstarejša se je uprla oblasti, ko so nas med tem časom po- skušali strpati v mladinski dom. In uspela. Prva se je čez devet mesecev vrnila mama, ki ni bila nikoli obsojena. Očeta smo doča- kale šele čez tri leta. Ta leta smo preživele brez vsakih dohodkov, s pomočjo pridnih rok in dobrosrčnih sorodnikov, predvsem pa lačne in prestrašene. In spomnim se, da smo se smilile partizanom, ki so stanovali v naši hiši. V časih so nas razveselili s kakšnim kosom kruha. Vera, odgovornost, delavnost in domolju- bje so predstavljali doto, ki ji noben politič- ni sistem ne more priti do živega. Povojni pogovor Naš Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 27 toma 1950 in 1954. Žlahtni zgled pravih pe- dagogov so mi odkrivali izjemni profesorji: Josip Plemelj, Ivan Vidav, Anton Kuhelj, Franjo Dominko, Oton Sajovic. V času študija se je zgodilo, da božič ni bil več državni praznik. Prisotnost na predava- njih ni bila obvezna. Študenti smo se dogo- vorili za bojkot predavanj na božični dan. Profesorji naše odsotnosti niso komentirali, profesor astronomije Dominko pa nam je na naslednjem predavanju razložil pomen zimskega solsticija v različnih kulturah. V letih, ko ste zaključili šolanje, je bilo matematiku in fiziku lahko dobiti zaposlitev, le izbirati nisi mogel. Kako ste začeli svojo poklicno pot? Najprej sem bila poslana na Jesenice. Tam sem do leta 1968 učila na gimnaziji, med le- toma 1959 in 1962 pa na tamkajšnji OŠ Pre- žihov Voranc. To je bil čas zidave šole, opra- vljala sem tudi naloge pomočnice ravnatelja g. Jožeta Tomažiča. Stanovanjske razmere so bile slabe. Imela sem svojo sobo, sani- tarije so bile skupne. Vsak teden sem tako potovala domov, si oprala in šla k nedeljski maši. Tako zaradi vere v teh letih na Jeseni- cah nisem imela težav. Jeseniška gimnazija je imela zelo dober učiteljski kader. Na gi- mnazije daleč od Ljubljane so bili namreč iz Ljubljane poslani učitelji, ki jih nova po- vojna oblast ni cenila, jih je pa potrebovala. Razlog seveda ni bil v strokovnosti. In vendar na Jesenicah niste ostali. Kako to, da ste zamenjali mesto službovanja? Razlog tiči v moji veri in mojih moralnih načelih. Karlina Zagoda, dijakinja jeseni- ške gimnazije, je šla študirat angleščino. Po zaključenem študiju se je prijavila na razpis za učiteljico angleščine na OŠ Toneta Čufar- ja. Bila je izbrana, a na pritožbo enega od staršev, češ da oseba, ki poučuje verouk, ne more biti učiteljica, je odklonila zaposlitev. Pozneje je dobila službo na Štajerskem, a je nikdar ni nastopila, ker je še isto leto umrla. Pogrebni obred je vodil p. Jože Kokalj. Kljub žalosti ob smrti mladega dekleta se ji je za- hvalil za tako lep zgled vernega človeka. Na naslednji učiteljski konferenci smo bili uči- telji deležni očitkov o našem neprimernem vzgajanju mladine. Ugovarjal je le prof. zgo- dovine Franc Vengust. Podobni očitki uči- teljem so se pojavili tudi v glasilu Železarne Jesenice Železar. Takrat sem se odločila, da si poiščem novo službeno mesto. Razpisov je bilo dovolj in izbrala sem Po- stojno. A ne na slepo. Moja mlajša sestra je poznala brata prof. zgodovine na gimnaziji v Postojni, Francija Zupana iz Križ pri Trži- ču. Starejša sestra je bila isto leto po naklju- čju skupaj z njegovo mamo v zdravilišču. Spoznala sem verne in zaupanja vredne lju- di, zato je bila moja odločitev lažja. V Postojni sem jasno začutila razliko med Slovenci v doživljanju iste vojne. Kako raz- lične so bile izkušnje različnih okupatorjev po naših pokrajinah! Pod Nemci se parti- zanstvo ni moglo preveč razmahniti, saj so nemudoma izselili vso inteligenco. Najbolj se je partizanstvo razmahnilo v Ljubljanski pokrajini, saj so bili Italijani v primerjavi z Nemci mili okupatorji. V Postojni ste se kmalu udomačili, očitno vas tudi burja in mraz nista odvrnila od nas. Prišla sem v zelo dober kolektiv. Učila sem matematiko in fiziko, pozneje sprejela me- sto pomočnice ravnatelja. Doživela sem zidanje nove šole, preimenovanje in pokop gimnazije z usmerjenim izobraževanjem. Gimnazijcem so se pridružili še strojniki, ekonomisti in lesarji. Doživela in preživela sem selitev in veselje nad novo šolo. V njej smo imeli kuhinjo in dijakom smo ponujali tako malice kot kosila. Poleg drugega dela sem sestavljala tudi jedilnike. Spletla sem čudovita prijateljstva. Pa ne le z vernimi učitelji. Delo učitelja ponuja številne izzive, postreže nam z mnogimi izkušnjami. Mi lahko zaupate katero od vaših? V času službovanja na OŠ Prežihov Voranc na Jesenicah sem doživela nekaj posebnega. Ko sem preverjala učilnice, sem v eni od njih opazila čistilko, ki je s tako milino in občutkom brisala šolske klopi, da se mi je korak kar ustavil. Precej časa sem jo opazo- vala, a njeni gibi so izražali enako globoko ljubezen do dela, ki ga je opravljala. Spo- mnim se otroka, ki je pobruhal učilnico. Najprej ga je nežno potolažila in obrisala, potem pa z neko posebno milino očistila še tla. Povprašala sem kolege, ki so jo pozna- li. Zanimalo me je, od kod izvira ta njena dobrota. In izvedela sem, da živi v povsem povprečni družini, ki se po svojih močeh prebija skozi življenje. In vsak dan moli kri- žev pot, ker ne more vedno k maši. Na Gimnaziji Jesenice sem poučevala tudi fiziko. Med uro je nek dijak dvignil roko in vprašal: »Tovarišica, ali lahko sami sebe hi- pnotiziramo, če se opazujemo v ogledalu?« Malce mi je zmanjkalo sape, a Sv. Duh dá v pravem času pravo besedo. »No, fizika je znana po tem, da se hipoteze preverja s po- skusi. Zato ti svetujem, da izvedeš poskuse. Kako ti bo uspelo, pa mi sporoči, da bom tudi jaz vedela.« V tem razredu je bil dijak Egon Zakrajšek, poznejši univerzitetni pro- fesor matematike in programiranja. Po nje- govem odzivu sem hitro ugotovila, da mi je past nastavil on. Po selitvi v novo šolo v Postojni sem med drugim prostovoljno skrbela tudi za jedil- nike. In na nek veliki petek sem v jedilnik vključila ribe. Poudariti je treba, da smo tudi med tednom imeli brezmesne dneve. Eden od profesorjev je izvedel za to in do- segel, da so spremenili jedilnik, tako da se je na meniju pojavilo meso. Ribe so končale v smeteh oziroma pomijah. Spomin nanje je v Postojni še živ. Učitelj se v svojem pedagoškem poklicu drži nekaterih smernic, ki jim sledi in mu pomagajo pri delu. Dijaka ste običajno gledali kot celoto in niste želeli, da bi mu 'vaš' predmet onemogočil nadaljnji razvoj. Katere vrednote se vam zdijo najpomembnejše? Poštenost, kajti ta izključuje veliko tistih lastnosti, ki jih ne maram: laž, spreneveda- nje, neodgovornost. Vedno sem se trudila, da bi imeli mladi lepšo mladost, kot sem jo imela sama. V vsakem primeru si mladi za- služijo spoštovanje, ne glede na 'nahrbtnik', ki sta jim ga nadeli genetika in dotedanja vzgoja. Zame je pomembno, kako delaš, ne pa, kaj delaš ali čigav si. To se mi zdi še bolj pomembno danes, ko sta v družbi povzdi- gnjeni le dve stvari: zabava in šport. Vedno sem se zavedala, da ne delam nič protiustavnega. To me je pomirjalo in pogovor Naš spodbujalo. Danes mi je v posebno veselje, ko me kateri od mojih nekdanjih dijakov pozdravi ali se z mano zaplete v pogovor. V shrambi spominov se takrat odstre posebno lepa mavrica. Dolgoletno poučevanje se vse prehitro spremeni v napor in rutino, če si učitelj ne poišče lastnega kotička pod soncem. Vi ste ga našli v Društvu matematikov in fizikov Slovenije. Res posebni spomini se mi zvrstijo ob moji društveni dejavnosti. Vrsto let sem bila čla- nica komisije za pedagoško dejavnost, ki je pripravljala tekmovanja iz matematike za osnovne in srednje šole, pa tudi tajnica dru- štva. Dvakrat sem s sodelavci v Postojni or- ganizirala republiško tekmovanje v znanju matematike, enkrat celo državno tekmova- nje (v Jugoslaviji). Z izjemnimi ljudmi, ki sem jih nadvse cenila, sem se tako srečala tudi na osebni ravni. Tudi za vas se je v času, ko je Slovenija počasi trgala vezi s prejšnjo skupno državo, začelo tretje življenjsko obdobje. Upokojitev je prelomnica v življenju. Rav- no sem razmišljala, kako bom zapolnila svoj čas, s čim vse se bom ukvarjala, ko je mojemu stricu v Zagrebu umrla gospodi- nja. In tu se je, kot velikokrat v mojem ži- vljenju, zgodila 'Božja režija na dolgi rok'. V 3. razredu sem šla k birmi in katehet nam je svetoval, da molimo za nekoga od svojih bližnjih, ker ima molitev na birmanski dan posebno moč. In jaz sem molila za svojega strica Andreja, ki ni imel družine in je bil pogosto žalosten ter se mu je Cerkev 'za- merila'. Naši družini je v povojnih letih, ko nam je bilo najtežje, veliko pomagal. Tako sem pristala pri njem v Zagrebu, mu go- spodinjila in se aktivno vključila v Kultur- no prosvetno društvo Slovenski dom. Hodila sem k slovenskim mašam, zbirala note za slovenski pevski zbor. Stric je pešal in malo pred smrtjo mi je v bolnišnici dejal: »Prejel sem bolniško maziljenje. Toliko, da veš.« Zdaj svoj 'žlahtni' čas preživljate v Domu upokojencev Postojna. Po stričevi smrti sem nekaj let preživela doma v Dravljah. Potem sem se vrnila v Postojno. Po 'Jazbinškovem zakonu' sem namreč tu kupila stanovanje. Leta 2010 sem bila naročena na operacijo kolka. Vedela sem, da je operacija tvegana, zato sem se odločila, da se še pred operacijo preselim v dom. Tudi tu sem po svojih močeh aktiv- na: sodelujem kot prostovoljka pri pomo- či drugim stanovalcem, sem predsednica skupnosti stanovalcev, skrbim za skromno knjižnico. Rada se udeležim nedeljske maše v farni cerkvi. Pri domskih mašah organi- ziram molitev rožnega venca pred mašo, berem berilo, psalm in prošnje ter ministri- ram. Poskrbim tudi za obeleženje posebnih dogodkov v imenu stanovalcev. Posebno veselje mi je pomenilo sodelovanje v skupnem projektu podjetja A1 in nekate- rih domov za ostarele. Celo leto smo se s pomočjo izbranih mentorjev in ustvarjal- cev pripravljali na branje in snemanje pra- vljic za otroke. Gre za projekt Lahkonočni- ce. Ja, res lepe spomine imam na vsa naša srečanja in 'mojo' pravljico Krompirček na počitnicah. Veselim se vsake skupine mladih srednje- šolcev, ki hodijo k nam v dom na prakso. Prinašajo nam veliko vedrine, ne jamrajo, pač pa delajo. In to delo pri osebni negi sta- novalcev, ki ga večina med nami ne bi zmo- gla ali ne bi hotela opravljati. Hvala vam, draga profesorica. Neradi go- vorite o priznanjih, ki ste jih bili deležni. Najlepše priznanje je za vas zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu. V aše življenje je obrodilo stoteren sad. In del teh sadov smo bili deležni tudi vaši dijaki in sode- lavci. Živeli ste in še živite v veri, pošte- nosti, spoštovanju, skromnosti, vedrini, zaupanju, dobrosrčnosti, delavnosti, po- gumu in še bi lahko naštevala. Bog vam povrni! 28 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81