177. Številka. Ljubljana, v soboto 6. avgusta 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI MRI fsbaja vsak dan sveder. izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejem a n za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H glri., za četrt leta 4 gld., za j.- kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vrnčajo. — Uredništvo in npravnifitvoje na Kongresnem tr^u fit. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon fftt. 3-i. k XIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda T7" -ESIToinLicI v četrtek, dne 11. avgusta 1898. leta. -ogo---- Vspored: I. Sv. maša ob '/a 10. uri v dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob 7iH> uri v hotelu gospođa Antona Arko. 1 ) Prvomestnikov nagovor. 2.) Tajnikovo porodilo 3 ) Blagajnikovo poročilo. 4. ) Nudzorništva poročilo. 5. ) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letoB naslednji udje drnž-bir.ega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trstenifiki, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler, 4. Anton Žlogar. 6. ) Volitev nadzorništva (5 členov). 7. ) Volitev razsodništva (5 členov). Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda Ljubljana, 26. julija 1898. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetec. Pri«* t o. vole s 1. ) Predvečer, dne 10. avgusta t. 1., naj se ob 8. nri p. n. skupsčinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne g. Ferlinca (pri .Zvezdi"). — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno siav. „Slovensko trgovsko pevsko društvo*. 2. ) P m- 11. avguBta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob ti. uri 15 minut zjutraj. 3. ) Po zborovanji skupni obed v bdtelu gosp. Antona Arko ob uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 10. avgusta z naslovom. Hotel Anton Arko, Ribnica, Do-lenjsko. A.) Odhod iz Ribnice proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 5. uri 59 minut zvečer. LISTEK. Ali naj dame kolesarijo? Čislana gospodična? To ste danes spet leteli mimo mene po Dunajski costi! To se pravi: Vi ste leteli na svojem .Meteoru8 — kakšno „ marko" že jadete, sem pozabil — po sredi ceste, jaz pa, prozaični pešec, sem takisto anahronistično počasno korakal po trdem trotoarju. Ah, kako sem Vas zavidal! Čeprav ste jadrali mimo „8 polnim parom", čudil sem se, dn ste imeli de toliko časa, da ste mo za trenutek pogledali z globokim pomilovanjem, ah, da, razumel sem tisti Vas* postranski pogled, češ: „Ta starokopitnež pa res še zmerom peš hodit Da si vendar ne more kupiti kolesa! Ah I". . . Ali se še spominjate našega včerajšnjega po* govora tam gori pod košatim kostanjem pri Tivoliju ? Govorili smo o tem in onem. O politiki, o avstrijskem absolutizmu, literaturi, o špansko-ameriški vojni, o Zoli in Drevfusu, o elektriki in o bi-cikljib. Slišali ste moje nazore. Povedal sem Vam bil tudi, kaj si mislim o ženskah, ki se vozijo na kolesu. Le prehitro je padel mrak, da svojih pogovorov nismo mogla dokončati, „kakor treba". Ljubljarske nemške ljudske šole in cesarjeva vladarska petdesetletnica. Mej t ihte kraje, kateri so cesarju dolžni posebno hvaležnost, spada tudi Ljubljana, ki je za časa potresne katastrofe v polni meri spoznala očetovsko ljubezen in redko dobroto in darežljivost cesarjevo. Takrat smo takorekoč prav cd blizu spoznali svetlega vladarja in tiett tako, da se je njegova podoba vtisnila vsakemu neizbrisno v srce. Vsakemu? Človek bi pač mislil da je tako, aH kakor se je pokazalo, je to le žalostna — zmota. Občinski svet ljubljanski je svoj čas sprejel obširen program, po katerem naj se v Ljubljani praznuje cesarjeva vladarska petdesetletnica. Oziral se je pri tem tudi na šolsko mladino in določil, da se teh slavnosti udeleže tudi šolbki otroci ljubljanskih ljudskih šol. Mestni Šolski svet se je v zadnji svoji seji bavil s to zadevo in pri tej priliki je — ako smo prav poučeni — učakal presenečenje, kakoršnega pač niti v sanjah ni mogel pričakovati in katero mora vsako patrijotično srce napolniti z žalostjo in z ogrrčenjem. Vstal je namreč okrajr šolski nadzornik ljubljanskih nemških ljudskih 6u), gospod Benda u a vso resnostjo predlagal, naj se učenci ljubljanskih nemških ljudskih šol izključijo od jubilej s k i h slavnosti j, katere priredi mestna občina in naj se torej teh jubilejskih slavnostij udeleže parno slovenski šolski otreci. Ni nam znano, kakšen utis je naredil ta predlog okrajnega šolskega nadzornika gospoda Rende na mestni šolski svet, to pa vemo da Še zanimivejši in značilnejŠi kakor predlog sam, so razlogi, s katerimi ga je utemeljeval g. Benda. Rekel je namreč g. Benda, da naj se otroci nemških ljudskih šol zategadelj oproste udeležbe pri jubilejskih slavnostih, ker učitelji na nemških ljudskih šolah nimajo toliko upliva na otroke, da bi mogli preprečiti demon- stracije s heil-klici in Beveda tudi na drug način uprizorjene demonstracije. Strmeli smo, ko smo izvedeli za ta predlog in njega utemeljevanje, strmeli, ker obsega ta> uradni predlog okrajnega šolski g* nadzornika za nemške ljudske šole priznanje, da je v ljubljanske memške ljudske šole zašel duh, kateri je bil doslej v naši vedno lojalni kronovini popolnoma neznan. Mogoče je samo dvoje: da je okrajni šolski nadzornik gospod Benda ali res prepričan, da učitelji na ljubljanskih nemških ljudskih šolah nimajo toliko upliva na šolsko mladino, da bi mogli o priliki ce-sarke slavnosti preprečiti protidina-stične demonstracije, ali pa je utemeljevanje njegovega predloga le pretveza, da bi se nemški učitelji mogli odtegniti udeležbi pri jubilej ski slavnosti. Žalostno je jedno kakor drugo. Ako je prvo res, ako učitelji ljubljanskih nem-hk h ljudskih šol nimajo niti toliko upliva na svoje učence, da bi jih mog'i pri tako Blovesni priliki brzdati, in preprečiti protidinastične demonstracije, potem gre gospodu okrajnemu šolskemu nadzorniku topla zahvala, da je razkril razmere na nemških ljudskih šolah, dasi je potem razkritju njegovo lastno stališče popolnoma nevzdrž-1 j i v o Gospoda okrajnega šolskega nadzornika predlog obsega namreč priznanje, da učitelji na nemških ljudskih šolah niso kos svoji nalogi in da ne znajo ali pa da n e-č e j o vzdrževati v vsaki šoli potrebne discipline, da ne znajo ali pa da n e č e j o v srca šolskih otrok vlivati patrijotizma, da ne znajo ali da nefejo vzgajati v njih avstrijskega mišljenja. Kjer pa vladajo take razmere, tam jih je kriv tudi šolski nadzornik in se mora tudi o njem reči. da ne z n a ali pa d a neče prisiliti učiteljstva, da izpolnjuje svoje dolžnosti, da je torej absolutno nesposoben za svoje mesto. Kakor rečeno, je pa mogoča tudi š* Jruga even- Kakor se še morebiti spominjate, midva glede ženskega bii;kija niava bila prišla do nobenega meritornega zaključka. Samo toliko sem Vam bil takoj razodel svoje mnenje, da mi ženska na biciklju — ne ugaja. Ko smo se ločili na razkrižju tam nekje blizu BNarodnega doma", rekli ste mi, naj svoje nazore o biciklistin ah obrazložim v kakem frljtonu ter naj povem, zakaj aem nasprotnik ženskemu kolesu. Obljubil sem Vam bil, da to storim o priliki. Rvčem Vam pa, čislana in lepa gospodična, da sem bil že čisto pozabil na tisto stojo obljubo. Ko sem Vas danes srečal, spomnil sem se in evo Vam obljubljenega podlistka, ki Vam, upam, pride pred oči. Torej: ali naj ženske kolesarijo ali ne? — Bicikelj je pravi znak in sad naše dobe, ki teži za tem, da skrajša čas in skrči prostor. Čas je baje zlato in na vozu dospeješ prej na cilj, nego peš. Kar je železnica za množico, to je nekako dvo-kolo za posameznika. Bicikelj je rodila torej Čisto praktična potreba in ima v prvi vrsti praktičen pomen. Če se ga je polastil tudi sport, kaj zato ? Saj se za sport, za kratek čas nekateri ljudje vozijo tudi po železnici, po tramvaju, po ladjah in čolnih; za kratek čas in za sport se tudi konj za-jaše itd. Pa povrniva se k biciklju! Za vožnjo na bi- ciklju treba moči, energije, treba spretnosti, okretnosti, treba nekaj telovadnega duha z ozirom na ravnovesje. Moči, energije, telovadne okretnosti in poguma pa — pri kom iščemo teh svojstev v prvi J vrsti? Pritrdili mi boste, gospodična, da pri ! moškem prej in z večjo pravico, nego pri ženski. Pritrd li mi boste, da je priroda sama tako hotela, da je moški predstavitelj moči, telesne in duševne. Da me krivo ne razumete! Jaz ne trdim, da je ženska narava in ženski ideal bas slabost. O, tudi ženski treba, da je močna in je tudi močna — pa v svoji, ženski sferi. Njena moč se ne javlja toliko na zunaj, vsaj v obče ne. Ženska telesna moč je nekaj povsem druzega, nego moška. Od prirode ženska veudar-le ni ustvarjena za to, da bi s telesno močjo imponovaia; žensko telo marveč reprezentuje v prvivrsti gracijo, lepoto, milino in prelest. To je prava ženska moč! Toda Vi ugovarjate in pravite, da se ženska telesna moč takisto kaže pri vsakdanjem delu. Za živ dokaz mi navajate kmečke ženske, ki opravljajo včasi isto delo, kakor moški, n. pr. košnjo, mlačev, žetev ... ter prenašajo raznih težkih bremen itd. Kažete mi na razne vrstu delavk, ki si J takisto služijo kruha s svojo fizično močjo. tuvalnost. Mogoče je namreč, da se ni bati nikakih demonstracij učencev, in da bi jih učitelji prav lahko preprečili, da pa hočejo nemški učitelji sami demonstrirati proti jubilejski slavnosti in ž njimi vred da bi rad demonstriral tudi okrajni šolski nadzornik gospod Benda. Naj je jedno ah drugo resnično — predlog gospoda Rende svedoči, da vladajo v nemšk h ljudskih šolah nezaosne razmere, da se je v njih, bodisi pri učencih ali pri učiteljih ali pa pri vseh skupaj, udomačil WolfoV duh, tisti duh, katerega ne smemo in ne bomo na Kranjskem nikdar trpeli. O Ijub'jansUb nemških ljudskih šolah se je čulo ž« mnogo pritožb, ali vse te pritožbe so bile malenkostno v primeri s hudo < bt ožbo, kameri je proti tem nemškim ljudskim in v prvi vrsti proti njih učiteljem v mestnem šolskem svetu dvignil sam okr šolski na.Iz muk Ban 11. Mi privoščimo u-naškim i trokom nemške šole, tu pa sahtevamo in na to bomo vedno in l vsemi svojimi močmi delali, da bo na teh šolah vladal avstrijski duh, in da se bo tudi pri nemški mladiui vzgajalo avstrijsko mišljenje. Be laj pa naj poklicani krogi store svojo — dolžnost! V VJ it iil-, a ni, G. avgusta. Ogerski Slovani. »Grazer Volksblatt* piše: Na Ogerakszn nima n bena drug* kultura pravice do obsfauka, kakor Id madjarska. In res ni v vsej (J^-i.^ki Lobene gimnazijo, na kateri bi trpeli slovaški jezik kot obligatni Učni predmet. Ako to kakemu slovaškemu rodoljubu n« ugaja, je pansla-vist in kot tak d iavi uevartn človek. V.se listine, vsi pozivi, povabila pred sodišča i. t. d. skratka vsi uradni dopisi so v madjarskem jeziku. Neki župmk Kmet je bil obsojen na 50 glđ. globe, ker se je skliceval na postavo ter j« zahteval slovanski zapisnik. Kazen toga so ga razkričali z t pansla* vista Na Ogerakem je vsak lo panslavist. ki zna slovanski ,ez;k popolnoma. Ako je duhovnik in ako spiše slovaško pr d go, je njegova karije a v ne varnosti. Iiogoslovcem je prepovedano brati pridige v slovaškem jeziku, toda na „E ki pap" se smejo naročati. Ako rabi omikan--, v nagovoru besedo pravi.no „vi namesto „oni", kar je duhu slovanskega jezika protivno, je panslavist in v največji meri nevaren iniividij. — Tako piše nemški list v Gradcu in dumjski „Deut. Volksblatt" mu mora pritrjev.r. Srbija. Skupščina v Nišu je v zaključenem zasedanju d »gnala in sprejela narivaost velikansko število zak nskih predlogov, ki imajo — po mnenju vladi — namen, dv g liti kmetijstvu in splošno blagostanje. Z sati značim za vladni duh v Srbiji pa so reakcijonarni tiskovni zakoni, novi ob'iinki zakon in lolski zakoni. Z novim objinskim zakonom se uničuje dosedanja avtonomija občin Odslej bode imenoval mastne in trške lupane in občinske vodje kralj, vaške p* notranji minister. N irod nima torej nobene besede več I — V n tranjem vrvenju nesrečne Srbske pa je menda nastopil nov stadij. Do Ž va resnica, gospodična ! In vendar me niste premagal-, neg-> še pomagate rni v mojih trd tvah. Saj sem Vam rekel, da je bicikelj praktičnega po mena in zato j iz ne bi tiko zgražal, če bi videl kmečko dek'e, ki se pelja na svOjS delo z bicikljem, jaz ne bi preveč ugovarjal, če b. se kaka delavka peljala v fibriko na kolesa. Pa to se ravno ne dogaja. Kmečka dekleta ne potrebujejo kolesa in ga največkrat niti rabiri ne bi mogle, ker ni vsaka pot primerna za kole šarjenje in djngič ga ne morejo se posluževati, ker je predrago. Iz istega drugega (finančnega) vzroka 89 tud: ub g'i delavke (vsaj pri nasj ne vozijo na kolesu. Vi, gospodična, pa in vse V^še tovarišioe po spolu se vozarite na kole>u ne iz praktične potrebe, ne vozite se na delo, ampak za kratek čas, za sport; ve dame posnemate moške navade tudi na biciklju, misleč, da 8 takim posnemanjem pospešujete emancipacijo. — Dočim pa moški tudi na biciklju kaže svojo moč in spretnost, ve ženske iz gosposkih slojev le karikirate svoj spol, ki, kakor s m rekel, ne reprezentuje moč;, energije, ampak bi imel reprezentovati lepoto, gracijo in nežnost Gosposka ženska je torej ni kolesu živa karikatura svojega ppo'a, prava ironija žens'.e gracije... sedaj so bili radikalci — tarča Milanove jeze. Državna uprava je popolnoma iztisnila iz zbornice to največjo stranko, ta glavni steber naroda. Milan je sedaj menil, da ima zbornico, kakoršno treba zs zasebne finančne odaošaje. Ali čim so prišle na vrsto rasne zahteve generalisima srbske vojske, se je vzbudila menda vest zlasti v liberalni stranki, ki se je nprla vedno rastočim zahtevam Milana. Posledica temu je, da se je jeza Milanova obrnila tudi proti liberalni stranki. Znak te spremembe v Bitu-vaciji je popolen razpor, ki je nastal med Milanom in vodjo liberalcev, R ističem, ter je v dejstvu, da je bil po nalogu Milanovem policijsko silo iz* tiran iz Niša drugi liberalni odličnjak, b. vsi minister Avakumović. Ristu' pa je odpotoval v Švico. Vse kaže, da se sedanja vladna večina kmalu kmalu razbije, in zopet pridejo na krmilo radikalci, ki pokažejo Milanu vrata — bržčas za zmiraj. — Radi velikega nedostatka strokovno naobraženih je sklenila vlada, da osnuje nekaj strokovnih šol ter omeji število gimnazij, katerih ima mala Srbija sedaj 19. Mej Turčijo in Srbijo se je razvila radi dogodkov na inacedonski meji velika napetost, srbski poslanik pri porti, Novakovič je dobil ukaz, naj energično zahteva, da napravi v to svrho ime novana specijalna komisja na mac^donsko srbski meji že veudjr jeJenkrat mir. Vlada je ogorčena, da ne stori Turčija ničesar v tem oziru, nego so vse turške obljube le na papirju. Novakovič je izjavil, da bode Srbija navzlic prijazn m odiiošajeni do Turčije sama napravila red na meji, ako tudi poslednje urgencije ne bodj imele velenujo«ga vspeha. Definitivna vlada na Kreti se — kakor poročajo iz Aten — ne nastavi pred pomladjo. Ruska vlada je namreč prosila grško vlado, naj stori vse, d i se krečanski vudje ne naveličajo čakanji, nego potrte še nekaj mesecev. Ruska vlada pa stoji navalio vsem turškim notam in dokazovanjem še vedno na stališču, da postane guverner Krete gr:ki princ Jarij. špansko - ameriška vojna. Poroč-ijo, da se že do danes sklene premirje. Sagista, ki je bi vedno prijaielj miru, se trudi, da se dožene defiuitivni mir. PosnajoČ neizprosnost Araerikancev ne odbija nika-kega pogoja, saj ve, da bi vsak nadaljoi odpor samo povečal in porun ž 1 itak preveliko nesrečo uboge bpan je. Samo španski banki j*» dolžna Španija SOO miijonov. Španiji se torej prav zelo mudi, da se povrnejo časi miru in reda. A tudi Amerikancem je mir prav dobrodošel. Epidemije divjajo v ameriški vojski, da je groza. Samo na Kubi ima general Shaftet 4200 bolnikov, mej temi je 11038 mrzličnih. Tudi na otoku Pino^ kjer imajo Amerikanci vojaške bolnice, razsajajo epidemične bolezni, zlasti pa koze in rumena mrzlica. Ljudje umirajo kar ua ulicah. — Ker se Kar listi pripravljajo, da uprizore v raznih španskih krajih ustanke, je Francija, ki ima v Španiji posebno veliko menjtc, odredila, da treba na špansko francoski meji zabraniti vsak dovoz in vsako sumljivo pcšiljatev vkarlistične kraje. Španska vlada se bajt; karlističnih intrig ne bojr. Drugič, pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska — obleka! — Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trept čfjo tisti široki rokavi — ali mislite, da je to estetično lepo? Ženska obleka je narejena tako, da dela pri hoji estetično ugodne gube, da kolikor toliko kaže — boljše rečeno — izdaje ali nam daje slutiti plastično lepoto telesnih oblik. Kako pa naj doseza ta estetični namen Vaša obleka, kadar se vozite na kolesu? 1 Pri tem morate tudi v poštev jemati eventualne „katastrofe". Če pade moški s kolesa — prava reč! Malko oblati, opraši in morebiti tudi pobije se — toda njegova obleka ostane pač v naravni legi na njegovem životu. Kaj pa, če pade dama s kolesa! Će pridejo njena krila v najfatalnejSi nered, če se na cesti razgali večji del nog, nego bi se to smelo zgoditi ... ali se Vam ne zdi, ali ne čutite, da že Vaša obleka ni za kolo ? Dopisi. Z Dolenjskega, 4. avgusta. (Nekaj o dr. Tavčarju.) Resnica je: Naši politikujoči duhovniki so spravili v našo dnevno literaturo osobsoeti, razdrapanje privatnega življenja nasprotnikovega, ono ostudno pisavo, ki v vaškem političnem nasprotniku vidi cestnega roparja, kateri mu po Življenja streže. Mi dragi ne bi smeli tako. Pa tako in še hujše delajo nofcaterniki, s katerimi smo stali še pred kratkim v istih vrstah Svinjska glava dobi pri naa na Kranjskem skoro lovorov venec, če pojde tako dalje. To ms je napofcilo, da zapišem, kar je v poslednjem času že marsikateremu, in tudi dr Tavčarju osebno neprijaznemu, našemu človeku sililo na jezik. Nečem dr. Tavčarja braniti. Po mojem b- kot večji talent grdi nehva-ležnosti lahko hrbet obrnil. Na drugi strani pa no smemo brez odpora dopuščati, da bi ljudje, ki duševno še nič niso storili, ali ki so se komaj skobacali do tega, da so spisali kak dolgočasen članek ali dopis, da bi taki ljudje mesanli one, ki imajo velike zasluge za narodovo življenje Razloček jo mej polemiko političnega nasprotnika in ono osobne zavisti, ki kar zeleno okoli sebe bljuje. Teari nam izmej naših bivših sobojevnikov ni treba. Čr ga ni ustaviti, naj bodoči človek vsaj najde, da s J se ga ljudje braniti. Da mlajši starcem glave posekajo, to se dogaja, ali ti mladiči ne smejo biti. pritlikavci, poznati se jim mora že pri prvem nastopu „levova taca", sama griva leva - jahača v cirkusu ne zadostujo. In radi toira tiskajte, g. urednik, naslednje: Veste kaj, gospo la nekateri kranjski Slovend? JVdno prav grdo lastnost imate: Nekateri ne morete mirno spati, če kdo Vaših rojakov druge po talentu nadkril|iije. Vse bi moralo biti pritlikavo, potem še izhajate med sabo. Kakor se pa pr-kaže talent višje potence, že devate kamenje v žepe in pri prvi priliki ga vržete po rojaku, ki se je predrznil vprašati za svet svoje m »žgano. Vzemimo slučaj Šukl ejev! Š iklje je tuli lep talent. Ljudje, ki so pozneje pri Ali tudi v javnost inr ki so tega moža z vso strujtenostjo preganjali, so pokarali s svojim delovaujem, da mu glede dela in glede sposobnosti še jermen ne morejo edvezati. Kakor garjevega psa bo ti gi preganiali. Šuklje ni za BV&t vprašal tega ni onega, ki bi bil rtd videl, da e>e ga vidi; hodil je svoja pota Nazadnje so> pametnejši in manj gizdavi ljudje uvideli, da ja vsaj pošten človek in sprevideli so, da talent večje mere hodi svoja pota. Pa no — ta Šuklje je dvomi svetnik postal. Seveda bi mslil, da je tudi za Slovence dobro, da kot uradniki še k m več postanejo, nego samo dež. soduije svetovalci. Ali ta dr. Tavčar nima kam višje priti. Advokat je; dober veščak; zasluži kolikor hoče; tistih 14 so del. odboraiške pl če je njemu malenkost in on iih porabi v podporo narodnih naprav in narodnih ljudij, pa dodaja š-š lepe stotake iz svojega, dasi v svoji mladosti včasih zadnje tri dni v mesecu ni imel 14 kr. in je živel ob čebuli in kruhu. Pa vendar prvo ulogo igra. Oj te prve uloge! Veste, kaj se pravi to na Kranjskem, in v narodni stranki ? Prvič delati, pisat', agitovati; drugič donar dajati, veliko denarja dajati za vzdržanje agitacije, z* društva dijaštvo, za svečanosti in za druge potrebne in nepotrebne stvari, in tretjič, veliko nevšečnosti, jeze in nemirnega življenja pretrpeti. Pa vendar, pametnejši boljši duševni delavec mora biti merodajen, ne pa ničla* t Kam pride kaka družba, če navadna vrsta ljudij v njej takt daje! A jeden talent Tavčarju res manjka ; on ne zna manjših, a močno slavohlepnih ljudij tako postavljati, da mislijo, da so oni isti, okolo Dalje v prilogi. s=s^^jf== 1 ■ ~ ~~--------==a „No, bomo pa moško obleko nosile", pravite. Sedaj še nismo tako daleč. In mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika mej ob ona spoloma. Kontrast mej moškim in žensko je tako velik, da Že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira! Vsakemu svoje!. .. In na zadnje, — da, to je tudi važno ! O tej zadnji točki, o tem zadnjem momentu, ki govori zoper žensko kolesarjenje, oprostite mi, da ne govorim veliko! Namestu dolgih besed, naj Vas samo vprašam: Zakaj pa ženske, ali recimo lepše, dame na konja kadar jašejo, ne sede tako, kakor moški? Vi molčite? Razumem Vašo majhno zadrego in zato hočem biti diskretno kiatek. Vidite, gospodična, tista šega, ki veleva, da ima dama jezdeč obe nogi na jedni strani konja, ni morebiti kaka modna muha, nego ima svoj vzrok bas v globokem fuijologičnem in anatomičnem kontrastu obeh spolov . . . Dama pa, ki jaše svoje kolo na isti način kakor moški, karikira tudi v tem oziru svoj spol in ženska na biciklju tudi zaradi tega momenta ni več estetično lepa. Nekateri gredo celo tako daleč, da pravijo, ka si ženska na kolesu celo zdravju škodi in da Žali — decentnost. Priloga „Šiovenskemu Marodu*4 K 177, dn6 6. avgusta 1898. katerih se vsi svetovi sučejo. To prednost ima šnklje. Tavčar pa je preodkritosrčen. Govori se, da je „ošabenu. Prosim, gospoda, Gorenjcu j« prirojeno neko mr štvo, kar se kaže, kakor da je bolj trde narave. To je značaj vseh prebivalcev goratih krajev. Kolikokrat sem se nad tem jezil ravno glede Tavčarja. Tam na Dunaju, ko je bil še mlad in de bolj odkritosrčen kakor sedaj, je bil včasih močno žaljiv. Ali zabliščalo je, ko je kaj pisal, ko je vstal in govoril, in v roke smo mu segli. AH je ta mož imel nad slovanski jezik na razpolaganje, ali mu je njegova fantazija podajala krasne slike 1 Talent, resničen talent, in kaj se hoče, nimamo mu zdaj menda para. Naj se ta ali oni se tako raz tegu j p, ne dobi se niti malo te duhovitosti iz njega, kakor jo je v Tavčarju. Slovenci plačujemo velik naroden davek. Tavčar je že veliko tisoč goldinarjev dal in rad dal na oltar, ki ga imenujemo oltar domovinski. Njegove nasprotnike pa pogrešamo še z desetak i! Lahko je ulogo igrati, če kak tajen duhovenaki zaklad to igro zalaga, iz farovžev pa za obrt dotičnoga igralca egitirajo. Kak članek in dober članek za časopis spisati, to je Tavčarju igračica in se kak stavek bo vmes, ki se kot „krilata beseda* dolgo ohrani. Ali ta ^gorenjska ošabnost" je pisala včasih tudi čedne novele 1 Merodajni kritiki pravijo, da so ti proizvodi dovršeni in jih lahko v nemškem jeziku celemu svetu pokažemo. Pa domoljubja naj se tudi uči Tavčar od svojih najnovejših nasprotnikov. Hodite no pošteni, saj ste z lastimi očmi videli, koliko je šlo iz njegovih rok v imenu domoljubja. Pa pardon, to spada tudi v vašo šolo, v kateri ste zdaj. Tavčar je trden kmetski sin in ta kmetija naša drži krepko v tem svojem sinu, kar mu je dala dobrih lastnosti. Le čuvajte se drngi, da se ne izgubite po onih stopnicah, po kat« rili hodite sedaj s sključenimi hrbti. Kranjska je bila pred 20 do 25 leti v uradu približno taka, kakor je zdaj Štajerska. Tavčarjeva natura se tem razmeram ni uklon,la Največ vstga koristnega dela za slovensko uradovanje, za uve-Ijavljenje domačega življa, je zapisati na dobro tega advokata. Pravo vese'je je imel, kljubovati nemškim sodnikom in vladnim organom in kljuboval jim je z uspehom. Tavčar greši časih, kakor greši vsak človek. A časih mora hoditi politik po ovinkih, dasi ima najboljši smoter pred očmi. Sukljeja ste kamnah, pa je po takih ovinkih dosegel dosti v korist naroda. Veleposestvo kranjsko sprijazniti z narodom, je pametna misel. Stan so narodov in amalgamirati bi se že zdavno morali po jeziku ž njim, če bi bila storila naša prejšnja dnhovščina v tem oziru kaj prida. Vsaka zares narodna stranka bo morala na to prav resno misliti. S samimi duhovniki in kmeti ne boste rešili naroda potuj-čenja t Slovenci bi bili manj germamzrani, in bi bili kulture!no in gospodarsko manj zaostali, da se je kranjska aristokracija in plutokracija že od nekdaj zavedala svoje narodnosti. Imeli bi tedaj tudi že od nekdaj trden, omikan, naroden srednji stan. Če vse vkup pregledamo in prav objektivno sodimo, moramo reči: — reveži smo Slovenci! Glejte, tam na slovenskem Štajerskem, k:or se fa-rovško trobilo, „Slov. Gospodar", tudi zaletava v dr. Tavčarja, v vseh 50. letih slovenskega na:od nega gibanja niso izredili razun Aškerca ne jedne duševne moči, o kateri bo poznejši slovenski ljud, če bo pri življenju ostal, kaj več vedel povedati, in še tega Aškerca so zapodili čez mejo s prazno mošnjo. In na Kranjskem? Koliko večjih talentov pa imate? Talent se ne rodi vsak dan ; narod, ki šteje 1 1 /j milijona ljudij, spravi komaj vsak decenij jednega na dan, ali pa tudi ne. „Nos numerus snmus et frtiges consummere nati", je po večjem o nas vseh drugih govoriti. Ali le po talentu ! Po-b'jte ga! Tako je prav! Potem imamo vsi jednako svetlobo, majhne svetilko, v katerih gori ribs olje. A tudi slabo vest imajo nekateri. Bratiti se bo To bi bili moji pomisleki proti kolesarjenju žensk. Rešil sem s tem vprašanje, naj li ženske kolesarijo ali ne. Zaključek mojega izvajanja je, kakor vidite, čislana gospodična, negativen. Moda mi ne oponira. Moda se ne opira vs» lej na pamet, ne na estetiko, no na higijeno; včasi niti na moralo no. Će nekoliko premišljujete o tem predmetu, prepričate se, da ravno »moda" prav rada greši zoper vse te štiri momente. Ali se Vam ne dozde a, da tudi kolesarjenje žensk gn ši nekoliko zoper te navedene momente? Bodite overjeni, da ste najlepša, kadar hodite peš, ko se neprisiljeno kaže Vaš klasično ustvarjeni stas. Saj je ženska hoja tudi nekaj specifično ženskega in estetično ugodnega. To so moji nazori, ki jih pa nikomur, a Vam najmanje, ne vsiljujem. Mislim pa, da s temi nazori mej moškimi in bržčas tudi mej ženskimi nisem osamljen. Ako Vas pa veseli kolesarjenje, o le vozite se do m lo volje, samo nikar si ne domišljujte, da s tem povzdigujete svojo ženskost, svojo lepoto in gracijo! . . . Pozdravlja Vas udani A nt i ko lesar j e v i č. s Šinkovci, s Pristovi in treba je trušč delati, da se ta grda stvar ne bo videla. Tuš! „Hudič, streljaj — aanctus je!" Torej le bolj ponižno in ne tako ostudno nehvaležno postopati proti človeku, ki je naroda ljub, zvest prijatelj, ki se je izrodil tesno na csrčja tega naroda, in na katerem so se pokazale najlepše one velike duševne vrline slovenskega ljudstva na Kranjskem, katere je. žal, doslej v večji meri imelo na Slovenskem le ljudstvo na tem kranjskem ozemlju. Ali ne vidite, kako se Missije.i izrejenci smeha kar le valjajo, ko vidijo, kako si posvetna slovenska inteligenca sama ubija svoje talente, ko vidi, kako se nekaterniki trudijo, da bi ubili zadnjega slovenskega liberalca ? Gnjusilo se vam bode gotovo jedenkrat v družbi Šinkovcev, Prietovov. Oh, kako bi bila tedaj knka krilata beseda Tavčarjeva dobra, pa je morda ne boreč! Ljubljana nstaja. Lepa po-taja, širnejša. Organizatoričen talent Ivan Hribar stoji v prvih vrstah tega trudapolnega, za naše razmere velikanskega dela. Tudi ta vam je na poti! Ta župan vas baje neče za svet vpraševati! L ubi Bog, kdo se bo nad tem jezil! n K n ganzer Kerl" je in pravi lump mora biti, kdor bi tega ne pripoznal. Ali veste, da bi kdo Vas zamo-gel tako delati? Bodite kranjski Slovenci Bogu hvaležni, da imate take talente! Poglejte 20 let nazaj! Precej se je kulturnega dela storilo in v prvi vrsti bo hodili v tem dopisu imenovani trije možje. Vi drugi se niste nič pokazali tudi ne v malem delokrogu, da bi se vam videla levova taca. Zabavljati, grizti rojake, — še v tem niste talenti, se za to morate kakega zagrizenega popa pero naprositi! Is Htideč pri Zidanem mostu, 5 av-giiBta. Odhajajoči naš notar Š. si bo Bog ve kaj domišljal, ker se slovenske novine zadnji čas z nje govo osebo bavjo. Privoščimo mu to veselje, saj je, hvala Bogu, zadnje, za — slovo. Ob odhodu ga pa moramo priporočati Vam Ljubljančanom, ki bodfte sedaj tako srečni, da ga dobite v svojo sredo. Ne pozabite nanj, če bi Vam pri prihodnjih občinskih volitvah zmanjkalo kakih nemškonacijonaluib pritlikavcev in kričačev. Poturica boljši od Turka. — Š ni bil le notar, temveč tudi prvi občinski svetovalec in izvrsten politik. Namestnik in desna roka svojega privrženca, našega žup na, in leva roka nič manj zaslužnega okrajnega glavarja, pazil je skrbno v ti lepi deteljici, da se ni po nepotrebnem izgubila nobena slovenska beseda Dosegel je v krajšem času, kakor se to njegovemu soš dcu, Vašemu županu Hribarju posreči, da je dobila naša požarna bramba slovenski komando. S svojo zvijačno „Bauerofangerei" spravil je nekaj revnejših kmetov na svojo stran, da so plesali po njegovi piščalki, s svojo nemškonacijonalno oholostjo in prevzetnostjo pa je tudi uplival na naše boljše stanove m jih, prijatelj Židov, lovil na svoj trnek ter jih prosto po Gregorcu naučil spoštovati vse, kar je nemškega, češ, nemški jezik je bolj ,nobel" in za državni jezik najbolj sposoben. Tako mogočen je bi) ta upliv, in strah pred tem PrHRermanom, da ga do zadnjega niso zapustili in ko je radeška nemškutarija ofieijalno slovo jemala, prišli so od blizu in daleč se še zadnjič poklonit visokemu nemškemu bogu, mej njimi seveda tudi tisti, ki so pred n^kaj duevi na Čast zagorskim Sokolom razobesili Blovenske zastave in metali nanje šopke. Hosana! Pa pustimo to, ker ni naš namen razburjati, temveč le prepričati izvestne kroge, da so bili le notarjeve manjonete, in da nemški nacijonalec še nikdar ni bil prijatelj Slovenca, če se mu še tako dobrika. Neodvisnim Slovencem ni treba, da bi bili pametni ah previdni ali celo tako mlačni, da jih začne „Vahtarica" hvaliti. Pravi Sloveuec, ki hoče, da zasluži to ime, mora pokazati tudi z dejanji svojo barvo, pred vseru pa svoj ponos. „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu pcnos!" Upamo in želimo, da bo novoimenovani notar, ki je m«nda vrl narodnjak, popravil, kar je zakrivil njegov prednik, da bodo nastopile vsaj znosne socijalne razmere, zatorej ga presrčno pozdravljamo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. avgusta — (Goriška „Soča" V s kojo nočemo nikacega prepira, priskočila je v zadnji svoji številki na pomoč dr. Krisperju. Oku" gospoda Andreja Gabrščeka je različen, a toliko se pa sme tudi od njega zahtevati, da rabi orožje, ki naj je vsaj na videz po-š eno. V tem slučaju pa je rabi! gorjanski ta vitez nepošteno orožje, ter dolžil dr. Ivana Tavčarja, da je v neki zadevi na Goriška sodišča napravljal nemške vloge. Stvar se je sukala okrog go-ipoda Jerkiča, znanega ljubljenca gospoda Andreja Gabr ščeka. Ta mož je hotel prihod nadškofa Missije izkoristiti, in zategadelj se je protipostavno polastil izdelkov znanega ljubljanskega fotografa, ki pa ni v položijo, da bi mogel kolegam na Goriškem dajati darila. V odsotnosti dr. Tavčarja prišel je v pisarno ter prosil pomoči. Leta so mu, kot vrlemu narodnjaku, ni odrekla —, ali dr. Tavčar — ki je sedaj znova pregledal svoje spise — ni v ti zadevi podpisal nikake nemške vloge. Vložil je sledeče vloge: a) kazensko objavo pri okrožnem sodišča v Gorici z dne 8. maja 1898.; b) pritožbo z dne 28. maja 1898 proti sklepa Goriške posvetovalne zbornice z dne 19. maja 1898 o p r. št. Vr. VII./17. 2 9 2/9 8.; c) vlogo z dne 18. junija 1898 radi vzdr-žanja kazenskega predloga; d) vlogo z dne 19. junija 1898 na sodišče Goriško radi doposlanja spisov v Ljubljano; e) pritožba proti sklepu z dne 13. junija 18 98. Vr. VII/2 7. 2 9 2, 9 8.; 0 obtožnico z dne 1. julija 1898 ; g) vlogo z dne 1. julija 1898, s kojo se je obtožnica predložila sodišču in h) vlogo z dne 28. julija 1898, s kojo se je obtožnica zopet umaknila. Vsi sklepi, koje je sodišče dr Tavčarju dostavilo, bili so od prvega do zadnjega slovenski, kar je najboljši dokaz, da se je preiskava vršila od konca do kraja v slovenskem jeziku. Vsaka vloga, kojo je dr. Tavčar podpisal, bila je slovenska Gospod Rovšek pa se je deloma sam zagovarjal, menimo pa, da tudi leta ni vložil nikake nemška prošnje. To je resnica, in zategadelj gospod GabrŠček, (ki je ali odmev Jerkičevega odvetnika, ali je pa moral kazenske spise vendar v rokah imeti!) ni poročal resnice. Ali od njega ne zahtevamo, da naj kaj popravi, ker nam na njegovi ošabni in neotesani sodbi ničeear ni. In takih ljudij, ki z nami jfdoako čutijo, je še mnogo na svetu! Želeti pa bi bilo, da bi bili vsi akti tako slovenski, kakor so oni v Goriški zadevi Kovšek-Jerkič! Končnoše dostavljamo, da je Jerkič priznal svojo krivdo, in da je dr. Tavčar, gospodu Rovšeku z vso silo prigovarjal, da naj sprejme ponude no odškodnino 50 gl. Gospod Rovšek — ki se mu je godila odločna krivica — pa se ni dal pregovoriti, in končno je vsak gospodar svoje pravice. Toliko v pojasnilo nasproti perfidnemu napadu goriške „Soče". Naposled še dostavljamo, da si je dr. Tavčar, ko je v našem uredništvu bral „Sočo", dal takoj iz svoje pisarne poslati ves akt in smo se prepričali, da v celem aktu ni ne jedne nemške be°ede. — („Odbor „Narodne Tiskarne") je pri včerajšnji svoji seji sklenil, nakupiti nov, vsem modernim zahtevam vstrezajoč Btroj. S tem je storila naša tiskarna velik korak k daljšemu napredku, in omogočilo se je, da se naš list z novim letom zdatno povekia in razširi. To si -or ne bode všeč tistim postenjaškiin prijateli*j-n. ki bi naš list naj-raji v žlici vode vtopili; nam pa služi v tolažbo, da se naročniki lista množe od dne do dne, tako da se odbor „Narodne Tiskarne" ni mogel več izogniti povekšanju lista. — (Taki so ti preklicani kršćanski socijalisti!) Prejeli smo naslednje pismo : Gospod urednik! Pisali ste sicer, da boste prenehali polemiko s „osebico" dr. Val. Krisperja. Toda dobro bi bilo, da še naslednje vrstice objavite, da bodo Slovenci ob periferiji izvedli s kako gospodo imate opravka. Potujoč po zelenem Štirskem dovede me pot tudi na Z dani most. In to ravno ob času, ko so se vrli štajerski, hrvatski in dolenjski učitelji vrnili iz „prrliepe, divne biele Ljubljane", kakor je zatrjeval neki hrvatski učitelj, čuvši domače petje približal sem se onemu omizju tudi jaz. Poleg učiteljev sedela sta tudi trgovski potnik znane slovenske tvrdke, in mlad jurist, navdušen Slovenec. Vsi učitelji bili so polni hvale ob izvrstnem vzprejemu in gostoljubnosti Ljubljančanov. Zlasti hvalili so Župana Hribarja in naravnost navdušeni so bili za dr. Tavčarja. Prelepe besede njegove, izrečene na učiteljskem banketu, elektrizovale so jih za njega. Svojemu ogorčenju so dali z neprelaskavimi besedami za BSlov. Gospodarja" in „Slov. List", oziroma njih patrone duška. Štajerec dejal je: „Pri nas itak nima „Gospodar" dosti upliva, mi stojimo za „Domovino", drugi dodal je: „Kukavično jajce „Go-spođarjevo* izleglo se je najbrže v pisarni ljubljanskega dr. Krisperja; saj famozni ta gospod, ki iz-ključljivo le v nemške družbe pohaja, pa bi rad kako ulogo igral — pri vsaki priliki povdarja: „dr. Tavčarja morano mej staro šaro vreči" itd. Govorica prešla je potem na vrednosr popravkov dr. Krisperja. Jurist povedal nam je ime onega trgovca z nemškim imenom, katerega je dr. Krisper proti slovenski stranki nemški zastopal. Dva gospoda zatrjevala sta nam potem, da se je pri otvoritvi „Narodnega doma" v Cilji, ravno ta gospod v večji družbi za odločnega Slovenca proglasil in zabavljal čez Raknsoha in Radakovitsa. In jeden je dodal: „Ako ne bi bil Slovenec, radi česa je pa v Celje k narodni slavnosti prišel?" Torej, gospod dr. Krisper, tudi s tem popravkom ste pogoreli in dokazali, da Vam je nemško uradovanje prva in sklepi slovenskih tdvetnikov in notarjev pa postranska stvar. Pa taki „Gefalligkeitsslovenen" naj bi kako ulogo mej Slovenci igrah9 Ako bi jo, — bilo bi žalostno za mater Slovenijo! Resnicoljub. — („Narodna Misao" o „Slov. Listu3.) Pred nekaterimi tedni smo dali v našem listu mesta dopisu od črnogorske meje, v kattrem so bile razložene politične aspiracije Crne goro in je bilo povedano, da hoče biti Črna gora jng. slovanski Pijemont Kar je povedal naš dopis, to je potrdila kmalu potem polemika dunajskih li.-tov proti Črni gori, in ko smo čitali to polemiko dunajskih oficijozov, smo bili prav zadovoljni, da smo bili jeden prvih listov, ki je označil politična stremljenja Črne gore m da sum prehiteli z velikanskimi sredstvi razpolagajoče dunajsko časopisje. Rečeni naš dopis so skušali dunajski in drugi listi, v prvi vrsti „N. fr. Presse" in „Kolnische Ztg." izkoristiti proti nam Slovencem, a ni se jim posrečilo, kajti njihovo ščuvanje ni naredilo na merodajnih mestih nikacega utiša. Na pisanje velikih nemških listov smo takrat energično reagirali, ko pa je za njimi pricapljal še ,Slov. List" s člankom, kateri je menda potekel iz peresa dobrega našega znanca v Kranju in v katerem je, posnemajoč nemške liste, skušal nas sumničiti, se nam ni zdelo vredno odgovarjati, ker smo dobro vedeli, da bo zdrava pamet slovenskega občinstva po zas'uženju ocenila lažnjivo denuncijacijo „Slov. Lista". »Sov. List" pa se je v dotičnem svojem članku skliceval tudi na „Naredno Misao4, češ, ta je njegov somišljenik, in to je „Narodni Misli" dalo povod, da je „Slov. Listu" posvetila nekoliko olgovora, iz katerega posnemamo naslednje vrste: „Dopis (od črnogorske meje v „Slov Naroda") je dal „S'ov. Listu" povoda, da pokaže celemu svetu svoj nizki servi-lizem. V prvi vrsti ugovarja „Slov. Narodu", da je sploh natisud dopis od črnogorske meje in tako dal nemško-židovskim listom pravico, sumničiti slo vensko lojalnost. Postopanje „Slov. Naroda" se more po njem imenovati samo z jednim imenom; budalost. Ali ni m i zere n ta „Slov. List", ko misli, da je prva naloga vsakega naroda, paziti, kako se glasi njegova politična konduita? Ali ni m-zeren in to mizeren do skrajnosti, ko iz strahu pr< d neko višjo silo pwda na kolena, da bi bil pred njo čist vs*ke najmanjše sumnje, potem pa se ponosno baha, kako j-* delal v smislu narodnih teženj, kako je postopal slovensko in torej slovansko? Mi bi se na ta, v nas navadni pojav morda ne bili niti ozrli, da „Slov. List" v svoje društvo ni strpal tudi nas okrog „Narodne Misli". Kaj mu je d do pravico, izjaviti, da stoji „Narodna Misao" na njegovem stališču, kaj mu je dalo pravico, da tudi nas proglasi za petoliznike, ko se nikdar mti z jedno vrstico nismo pokazali volje, da se odrečemo svobode v delu za narodne cilje. — Kakor kažejo te vrste je „Narodna Misao" odločno odklonila čast , biti somišljenik ,Slov. Lista" in tudi dobro označila namen do-tičnega članka v tem časopisu. — (Pravila društva „Nada straža") so oblastveno potrjena. — i Umrl je) znani narodni trgovec g. Avgust Skaberne danes popoldne. Pogreb bo ponedeljek poprddne. Vrlemu narodaiaku bodi lahka domača zemlja! — (češki abiturijenti iz Nov. Rvchnovai so prišli danes opoldne pod vodstvom prof. Salača v Ljubliano. „Slov. planinsko društvo" jim priredi danes, ob 8. uri zvečer, v mali dvorani „Narod nega doma" prijateljski večer, na kateri vabi specijalno visokošolce in dijake. — (.Glasbene Matice") izredni občni zbor bo v soboto, 20. avgnsta, ob 8 uri v društveni dvorani v Vegovih ulicah Dnevni red: 1) Predlog za imenovanje častnega člena; 2) Poročilo gospo darjevo in predlog za najetje nove hipoteke; 3) Predlog za prenaredbo pravil. — (Pozor slovenski trgovci in njih so trudniki i Jutri, v nedeljo, dne 7. avgusta, ob 10. un dopoludne je redni občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljnbljani in to na starem strelišču. Opozarjajo se vsi udje tega društva, da ne gotovo ob določenem času pnlnoŠte-vilno udeleže občnega zbora in naj store svojo narodno dolžnost. — (Številke govore!) Uradni list kronovine kranjnke, „Laibacher Zeitung", je prinesel v svoji izdaji z dne 3 avgnsta 18U8 št. 174 v inseratnem delu nastopno oznanilo ravnateljstva kranjske hranilnice (Krainit-clie Spareasse) v Ljnbljani: „Hranil mčno oznanilo. V preteklem mesecu juliju se je pri „Kranjski hranilnici" od 15U5 strank vložilo 572 542 gld. 56 kr. in 3030 vložnikom izplačalo 1,066.212 gld 31 kr. V Ljubljani, dne 1 avgusta 1898. Ravnateljstvo kranjske hranilnice". — To oznanilo prijavljamo brez komentarja ter si pridr žnjemo v jedni prihodnjih številk na kratko očrtati denarni promet, napredovanje ali nazadovanje prtih ljubljanskih denarnih zavodov, namreč mestne hranilnice ljubljanske, ljudske posojilnici in kranjske hranilnice v zadn ih dveh letih — (Za Prešernov spomenik) skupil je — kakor se nam piše iz odbora — gosji. Svetoslav Premrov v Trstu za 100 Stritarjevih pesnij 15 gl. 15 kr.; kot prispevek veselice tržaških abiturijentov pa je doposlal 12 gld., vkup torej 27 gld. 15 kr. Slava zavednim mladim možem, ki goje v svojih srcih ljubezen do Prešerna! — V obče naj bi se rojaki sedaj, ko se po vsem Slovenskem vrše slavlja, prav radi spominjali Prešernovega spominka, da tako pripomorejo do uresničenja lepe ideje, ki živi v duši v-acega zavednega Slovenca. — (.Heiloveo pred aodnijo".) Včeraj, dne 5. avgusta 1898. se je vršila pred takajšno okr. sodnijo kazenska razprava, v kateri je nastopil kot zasebni obtožitelj jednoletni prostovoljec dr. N, sin znane nltra-germaneke rodbine z lašk m imenom iz Celja. Predmet obtožbe je bila neka pouočoa afera, katero je zasebni obtožitelj provociral s „Heil"-rjovenjem po javni ulici. Ko se ga je radi „hei-l.inja" ustavilo, je takoj z znano celjsko surovostjo obtožencu nepričakovano priložil klofuto, katero mu je poslednji, ki je za dobro glavo manjši, z dvakratno točnostjo vrnil. Na to ee je hrabri junak prijel z roko za pekoče rude e lice ter zaklical dvema slučajno zraven prišedšima narednikoma: „Schaun's, Herr Feldbebel, bos mon mit mir moeht". — Obtoženec, ki ni imel vzoka tajiti dani klofuti, je bil obsojen na 10 gld. globe v korist ljubljanskemu u bo/m mu zakladu — ( Zvezda* pri „Zvezdi".) kakor smo že poročali ima tamburaški klub „Zvezda" jutri na gospoda Ferlinca vrta koncert v korist zaklada za dobavo glasbil, na kar občnstvo ter prijatelje kluba in slovanske glasbe opetovano opozarjamo Iz pri jaznosti sodeluje pevsko društvo „Ljubljana". — (Kolesarska nezgoda) Včeraj popoludne trčila sta pri mesarskem mostu dva profesorja s kolesi skupaj in sta oba padla s koles. Jeduemu se je sprednje kolo popolnoma potrlo. — (Ušla ata) včeraj popoludne pri kopanji kanala na Einonski cesti dva pru Ljenca. Pobegnila sta po kanalu in so ju ljudje videl«, ko sta na Bregu prišla iz kina a in potem čez most zbežala na Pru le in od tod na Golovec. Prisiljenca sta Jožef Volič 22 let, star iz Vipave in Jernej Terkman 32 let star iz Hrenovic pri Postojini. — (Koseškega slavnosti Vabila za Kogs-skega slavnost, ki se vrsi v nedeljo 14. avgusta t. 1 v Spodnjih Kosezah so se že razposlala. Ako kako .slav društvo vabila ni prejelo, blagovoli naj to oprostiti, in ako vabila želi, naj se obrne na odbor. Za slav. društva in goste iz Ljubljane in okolice je naj pripravnost odhod iz Ljubljane s kam niskim vlakom, ki odhaja ob 7 uri 23 min z driav-nega kolodvora in pride ob 8. uri 8 min. v Domžale, kj»r bodo od odbora poslani vozovi čakali in udeležence v Spodnje Koseze odpeljali. Da pa bode odboru mogoče zadostno število voz v D mžil« od-p islati, prosijo se še jedenkrat vsa slav. društva, ki se mislijo slavnosti udeležiti, da do 10 avgusta t. I. s v o j prihod in približno število udeležencev na znanijo Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — (Iz Kranjske gore) nam pišejo: Tudi naša č duhovščin« ni poprej mirovala, da je ustanovila konsnmno društvo in sicer Podkorenom, ki so tam baje najposlušnejše ovčice. L ive" pa kmete k temu oruštvu tudi po drugih krajih in po drngih župnjah. Gosp. kaplan prodaja lastnoročno kmetom najrazličnejše blago in orodje, tako da se tukajšnji trgovci povprašujejo: aKaj pa naj mi zdaj počnemo? Ali naj »e učimo mašo brati?" Sij vender stoji zapisano: „ Kdor oltarju služi, na) od oltarja živil* — Vsak ve, da na deželi more le oni trgovec izhajati, ki «am s svojo družino vse vodi in dela; komi je v ne more plačevati. Kako pa bodo duhovni gospodje cenejo pro dajali, če se sami ne ponižajo za kramarja? Daleč smo že prišli: duhovnik pa kramar! Kj • js že neki tisti Kristusov bič? — (Kmetijako društvo v/ Metliki) Piše se nam: „Slov» neo" je dne 3 t. m. naznanil, da je kmetijsko društvo v Metliki načeloma osnovano. Opozarjamo, naj si vsak, kdor misli pristopiti temu društvu, poprej ogleda osebe, ki so v odboru. Tudi js v istem „S ovencu1 rečeno, da bo Franc Kambič, posestnik iz Metlike, načelnik tega društva. Vprašamo: od kdaj je Franc Kambič posestnik in kako posestvo ima? — (Podružnica o kr. kmetijske dražbe ▼ Begunjah) priredi v restavraciji g. Ferd. M lila v Policah v nedeljo dne 14. avgusta 1898. tombolo s prosto zab&vo. Začetek ob 4. uri popoludne. Dohodek je namenjen za društvene potrebe. — (Nezgoda) Iz Z a t. i čin« se nam poroča 5. t. m.: Predvčerajšnjim v mraku ponesrečil je pred samostanskim poslopjem v Zatičini kolesar gospod admiral v p. Seemann, sicer bivajoč na letovišču pri Višnji gori v gradu We>xelbach. Pred velikim, s senom naloženim vozom stal je voz ček, katerega ni trn gel videti kolesar; zadel je s kolesom vanj. padel je v cestni jarek zlomivši si levo nogo in desno roko. Zanimivo je, da so mu pomagali kvišku kolesarji, da je zdravnik dr. Repič na kolesu pnbitel k bolnika v notarsko pisarno, koder se je admiral obvezal za silo; okoli gostilne „pri Poličanskem" stalo je včeraj in danes povprečno po 10 koles, lastnina kolesarjev došhh v gostilno povpraševat, kako je kaj s ponesrečencem. V spredni sobi pred bolniško sobo stalo je vedno po 3—4 kolee za raznašalce rasnih vesti nanašajočih se na bolnika Ker je dr. Repič tako zahteval, prišel je včeraj zvečer z vlakom iz Ljubljane dr. Šlajmer, kateri je bolnika obvezni s trdnimi ovoji. . Domneva se, da bo admiral v p. okreval v približno j 6 tednih pop Inoma, dvoji se pa, ali bo zlezel po I tem roku zopet na kolo, ali pa bo opustil popol. noma kolesarjenje. Dan*« zjutraj prepeljali so ga v Codellijev grad pri Višnji gori. — (Nova poštna zveza Velike Lašče Nova ▼as.) Z 1. avgustom otvorila se je vožnja pošta iz Vel. Lašč v Novo vas na Bloke. Poštni voz se od-pelja iz Lašč zjutraj po prihodu ljubljanskega vlaka i ni dospe ob IIV4 uri na Boke, vrača pa se ob 3'/4 uri in dospe pravočasno do v Ljubljani) odhajajočega vlaka. Vožnji cen* z» osebo je G0 kr. — (S Trebelnega) pri Mokronogu si nam piše: Danes smo tukaj čutili precej močan potres, prehajajo': od jugozahoda; trajal je po priliki le nekaj sekund ter ga je sprem Ijdo podzemsko bobnenje. To je bilo točno ob 11. uri 20 min. dopoludne. Škode ni nobene. — (Iz Boštanja) se nam piše 4 avgust 1: SI »vna poštna ambulanca nam pošilja naše ljubljanske časopise tako neredno, d t nas je minila že vsa potrp žijivost. Da bi prišli listi z jutranjim vlakom, to je jako redke, navadno potujejo preje v Sevnico, iz Sevnice ob desetih dopoludne na Radno, prav mnogokrat se je tudi že zgodilo, da so šli listi dalje po svetu in preieli smo jih, ako so se vrnili, etoprav drugi dan. Čujemo, da nemški listi prihajajo o pravem ča-m, vsaj pritožb še nismo slišali. Ali imajo slovenski listi manjše pravice pri slavni ambulanci? Za H .stanj je poŠta 11» dna na Kraujskem in ne Sevnici in ne Z igreb. Iz Boštanja pooljam > poštnega sola, ki ga sami plačujemo, vsako jutro na pošto, in ta prihaja redoma brez listov, no zato moramo zopet in zopet iskati koga, ki naj gre na pošt.) po tisto, kar se je peljalo drugam vsled naše — nekrivde. Prosimo pojasnila, oziroma reda! — (Dvoboj za celjski županski stol.) Po ročah smo svoje dni o dvoboju mej mladim naraščajem celjskih „ Heilovcev-, namreč mej sinom znanega slovanožica dr. St. in mej presumptivnim zetom celjskega župana, ter dostavili, da je vzelo drž. pravdništvo vso /a 1 vo v rok*. Kakor smo sedaj iz verodostojnega izvedeli, je obravnava proti dvobojnikorna popolnima ustavljena, ker 111 našel državni pravdnik nobenega povoda, preganjati dvo-bojnika zaradi — dvoboja Posrečilo se je namreč dvobojnikorna dokazati, da sta bila pri kritičnem nastopu tako dobro v cunje zavita, da bi ne mogla niti najostreje sablja skozi cunje do germanske krvi. To naj bi bil dvoboj za celjski županski stol!?! — (Po občinskih volitvah v Šoštanju) Neki Hauke vsilil je pri občinskih volitvah v Šoštanju nekemu Slovencu 5 gld. s pristavkom, naj jih zapije, a samo da še pridobi kakšen glas za nemško stranko. V prvi točki ubogal ga je obdar-jenec ter petak res z ipd v veseli družbi; volit pa ni šel za Haukejevo stranko niti on sam, kaj še da bi bil koga pregovoril. To je rad darneg* nemšku-tarja tako uj-zilo, da je te dni S'ovenca tožil za povrnitev p-taka. Trdil je smelo pred sodnikom, da mu je dal p-Uk z namenom, di tnu kupi Slovenec kakšno — tele. Zatoženec pa se je baje izgovarjal, da sedaj v Šaleški dolini ni mogoče d »hiti po petak.h tak h telet, ki bi pripomogla Nemcem z glasovi do občinske zmage. Končno pa je dvojno osmešeui uemškutar vendir priznal, da res ni podaril petaka za živalsko tele. temveč za — politično, a takih mej Slovenci ni dobiti. — (Za Čehovinov spomenik,) ki se bode pred junakovo rojstveno hišo v Gorenji Rramci dne 14. t. m. svečano razkril, delal** ho en velike priprave, in u pravic no smo pričakovali, da sh hode v skriti Dramski dolini ta dan praznoval pravi narodni praznik. Toda mi obračamo „Josef Paliich von Caarburg in Anton Jakob." pa obrneta, kajti ravnokar razpošiljata imenom veteranskega kora samo-nemška vabila, in kar je še hujše, napisi na spomeniku so tudi samonemŠki, če tudi imajo menda namen slaviti sloven kega junaka na slovenski zemlji in pred slovensko njegovo rojstveno hišo, ako že ne uvažujemo, da se je za ta spomenik tudi nekaj slovenskih grošev žrtvovalo! Slovenska Braniča in — nemški spomenik!?! Ali res ni bilo nikogar, ki bi bil tako oskrumbo preprečil in nemško slavnost onemogočil? Z* patrijotične slavnosti je menda tudi slovenski jezik dovolj patrijotičen ? Pri takih razmerah se pač ne bo čuditi, ako se bode zavedna narodna inteligencija na tej slavnosti odlikovala s svojo — odsotnostjo ! — (Guggenberger — obsojen) Okrožno sodišče v Gorici je včeraj kurata Gnggenbergerja is Jagršč pri Gorici, kateri je na neko deklo streljal z revolverjem, ker se mu ni udalo, obsodilo na šest mesecev teške ječe. — (Imenovanja ) Poštnimi asistenti so imeno-novani poštni vežbeniki: Silvij Poliak, Jos. N i-količ, Emerik Schiff rer, Ivan Mestrovič, Silvij Dnbich, Vilj. Holluschka, Herman Berna rdiš, Henrik Ros s i in Ivan Dot ti ne 11 i v Trstu za Trst, Buro Hreglich, Ivan Schmutz, Vekoslav Pertot v Trstu, in ErnstJ Stangber v Pulju za Opatijo, dalje Jerko Peric iz Spljeta, jgBjjajjr" Dalje v prilogi. '1WI Pribga JBgNMkm Naroda* Si 177, ini 6. avgnsta 1898- Anton Franič ii Zadra in poročnik Fran GIo-bočnik ia Lvova za Št. Peter na Krasa, Kazimir Bel tram sa Geriev in slednjič veibenik Vladimir Vojaka in manipntacijski doevničar Fran Jeglič za Novo mesto. Istočasno sta bila postna azistenta VVirgil Zenecovich in Dante Dardi iz Opatije v Trat premeščena._ * (Židovska podjetnost.) Da u mejo židje cajtmati is vsake stvari koristi za svojo lastno osebo, pričajo iznova „Zola prstani", katera je iz dala tvrdka Bohlinger v Fforzheima. Prstani so srebrni ter nosijo mesto običajnega bisera doprsno Zolino sličico Jeden „Zola prstan* stane 3 marke. * (Nasilna Amaconka) Nedavno je v Gradcu Amaconka Dahomejske družbe, katera biva sedaj tamkaj, javno skubla živega petelina. Ko je redar slučajno videl ta brezsrčni čin in jo opomnil, da tega ne sme delati, ga je Amaconka — kamenala, radi česar se ima pred sodnijo zagovarjati. , (Vsa obitelj umorjena.) Kakor poročajo iz Przemvslanv pri Lvovu so bili predvečerajsnjim po noči gostilničar Haber ter vsa njegova obitelj, sku- Saj pet oseb, umorjeni. Zločincev dosedaj še niso obili. * (Katehet samomorilec.) Iz Brna javljajo: V Hamburga se je pripetil obžalovanja vreden dogodek. Profesor veronauka na deželni višji realki, K16tal, ki je bil zagrizen nacijonalec, se je usmrtil, ker se je bal neke preiskave. * (Zaloigra mej komedijanti) V Pobarelli na Ogerskem se je produciral v akrobatni umetnosti zakonski par. Žena je bila lepa in mlada, in soprog, atarikav, plečat mož je bil jako ljubosumen. Te dni sta se zopet hudo sprla, a se vendar navidezno spravila ter priredila novo predstavo. Ko pa sta nastopila, je planil mož nakrat kakor besen na ženo ter jo z nožem dvakrat zabodel. Potem je hotel zabosti še sebe, kar pa se mu je še za branilo. * (Morilec ss zabavo.) Iz Arca v Južni Tirolski se poroča 3. t. m. Danes dopoludne je umoril okoli 28 let star mož 14letnega dečka s tem, da mn je prerezal vrat. Istotako je hotel umoriti še dva druga dečka, ki pa sta se pravo Časno rešila. Morilec je pobegnil, toda dve kompaniji vojakov in več žendarmerijskih patrnl ga je vjelo ter izročilo sodišča. * (,La Bonrgogne* ni bila t pravem tekn.) Preiskava je dognala, da je vozil parmk 160 milj severno od predpisanega teka. Ko bi se bil kapitan tega teka držal, bi se ne bila pripetila tako ogromna nesreča in bi ne bilo ntonilo bliso 800 Ijuiij. Dognalo pa ee je tudi, da je bilo meštvo ladije za službo na morja nezmožno in da so bile reštlne priprave nedostatne. Daril«! Uredništvo našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Edvard Cerja k, obč. tajnik v Cerknici 2 9 kron 30 vin., in sicer 22 K nabranih od rodoljubnih gostov v gostilni g. Antona Švigelja na Koiljeka pod geslom: BV slogi je moč", 1 K daroval gosp Bonač Ant. iz Begunj, 6 K 30 vin. pa is nabiralnika pošiljateljeve gostilne. — G. Franc Z o r e v Smartnu 2 5 kron, katere so darovali dne 31. julija gg. svatje na novi mali g. Antona Zor sta v Spodnjem Tuhinju — G.Elizabeta Kupljen, so proga c. kr. notarja 10 kron, nabrala v Toplicah na Dolenjskem, darovali so: gg. Ognjeslav Ključev šek 2 K, Martin Nemanič 4 K, dekan Krese 2 K, Eliz. Kupljen 2 K. — G. Vekoslav Grabrijan, knjigovodja v Jaršah 10 kron, nabral mej veselo družbo v Vipavi povodom dvojnega sporazumnega dogovora a geslom: „Da bi srečni bili I" — Slavni odbor ca Koseškega slavnost v Lukovici nabral v gostilni g. Loke Mlakarja 4 krone. — Goap. Janko Vavken v Celji 3 krone, katere je plačal g. notar Deti ček v Celju mestu da plača jeden »Štefan" na dan dovršene mature sina Jurčka. — Skupaj 81 kron 30 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Za nčiteljski konvikt v Ljubljani G. Ra faela I n g I i č v Begunjah pri Cerknici 10 kron nabrane v veseli družbi na Kožljekn pri Cerknici. — Svoto smo izročili g J. Dimniku, blagajniku učiteljskega društva, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 6 a*gusta. Ogerski ministrski predsednik baron Banffv in ogerski finančni minister Lukacs sta prišla včeraj zvečer sem in Bta imela danes dopoludne prvo posvetovanje z mimsttrskim predsednikom grofom Thunom in finančnim ministrom dr Kaizlom Posve tovanje je trajalo tri ure in se bo popoludne nadaljevalo. Doslej še ni določeno, kdaj pojdeta grof Thun in baron Batiffv v Ischl. Dunaj 6. avgusta Policija v Bielskem pri Opati je v neki obskurni krčmi artti vala pofil. Stojalovvskega zaradi razdajanja re solocijonarnib spisov. Budimpešta 6. avgusta. Z o žirom na posvetovanja mej Thunom in Banffyjem na Dunaji pravi „Iiudapesti Hirlap*, da se mora kriza rešiti le na dvojen način. Ali prevzame Thun nalogo, da doseže v kratkem funkcijo niranje parlamenta, eventuvalno z oktroiranjem novega vohlntga reda, po katerem bi pač ostala peta kurija, ostale poslance pa bi volili deželni zbori — ali pa se iz kompleksa na godbenih predlog izločijo tisti, ki se ne nana šajo na carinsko in trgovinsko zvezo in se v Ci.slitvanski uvilp.vijo s § 14 , v Ogerski pa s parlamentom, do'im bi trgovinska in carinska zveza prenehala in bi se status ijuo vzdržal le do tedaj, da se mej obema državnima polovicama sklene trgovinska pogodba. „Buda pesti Hirlap" sodi, da se najbrž druga even tuvalnost ures r, i-i, ker vlada novih volitev na podlagi novega volilnega reda ne more v tako kratkem času izvršiti. Budimpešta 6. avgusta. Listi poro čajo, da se je začela preiskava proti prof. Baudouin de Courtenavu iz Krakova radi „panslavistiških agitacij" v Tarč. St. Martinu. Rim 6. avgusta. Časopisje trd . da pri -stoja Italiji protektorat nad Raheito in da ga izvršuje že jed naj nt let, vsled česar mora biti vest, da je Menelik protektorat odstopil Rusiji, kaka nova spletka Menelikova. Berolm 6. avgusta. Ruski car ni B s marekovi rodbini kondoliral, pač pa je ller bertu D s m a rek u kondoliral ruski minister zu nanjih de). Madrid 6. avgusta. PoBvetovknja mini-sterskega predsednika Segaste z voditelji raz nih strank glede miru so končana. Sagasta je o tem že poročal ministe rskemu svetu, kateri pa ni če ničesar definitivnoga sklenil. Madrid avgusta. Iz Santiaga se po roča, da so mej španskim vojaštvom, kateremu so AmerikBnci odkazali jako tesno taborišče, začele razsajati vsakovrstne bolezni. Bolnice so vse prenapolnjene, mej ostalim vojaštvom pa je nad 8000 bolnikov. New-York 6 avgusta. Aguinaldo se je amerikansl7cmu konzulu v Hnnkongu bridko pritožil, ds se Zjed. države nečejo odločno izreči glede bodočnosti Filipin, on pa da jim ne more slepo zaupati. Narodno-gospodarske stvari. Prvi splošni zbor slovenskih posojilni carjev V ned 1 jo in v pondeljek se je vršil v Ljubljani prvi splošni zbor slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic. Pri predzborovanju in pri glavnem zbo rovanju je bilo 30 do 40 udeležnikov navzočih. Za stopans so bile sledeče posojilnice: 1. Velike Lašče (g. Benedik), 2. Pazin (pooblaščenec g. Bezlaj), 3, Podgrad (g. Stembergeri, 4. Tin je (g, V. Seraj nik), 5. Brežice (pooblaščenec g Lapajne), 6. Mutna (isti pooblaščenec), 7. Mokronog (g. Ravnikar), 8. Nabrežina (g. Stupica), 9. Stari trg pri Ložu Ig. PeCe), 10. Trst (g. Ulčaker), 11. Sv. Kriz pri Litiji (g. Jeglič), 12. Gornji grad (g. Kocbek), 13. Črna (g. VValter), 14. Kobarid (pooblaščenec g Lapajne), 15. Sodražica (g. Fajdiga), 16. Mestna hranilnica v Ljubljani (g. Klein), 17. Srednja vas v Bohinju (g RditerŠič). 18. Radeče (g. Labarnar), 19. Splošno kreditno društvo v Ljubljani (g. dr. Maj arom, 20. Krško (g. Rupnik, g. Rozman), 21. Logatec (g Turk). 22. Slap pri Vipavi (g. PunČuh). Poleg teh zastopnikov in domoljubov je bilo več drugih rodoljubov, mej njimi sam župan ljubljanski, g. Hribar, ki je zborovalce prijazno pozdravil, želeč jim najboljšega vspeha. Pismeno je zborovalce pozdravilr. posojiln'ca v Šmihelu pri Pli-berku. Predzborovanje je vodil in glavno zborovanje je otvoril g. Lapajne, ki je povdarjal važnost shoda, fiOletnico cesarjevo, 251etni obstanek zadružnega zakona in opominjal k edinosti pri delovanju na gospodarskem polju Slovencev. Razprava je pri glavnem zborovanju gladko tekla, ker se je bilo že pri predzborovanju v vseh predloženih točkah doseglo sporazumljenje. Debate so se mar Ijivo udeleževali skoro vsi navzočni, obžalovali osobito to, da se po svojih zastopnikih niso udeležila tega shoda ona društva, katera so v prvi vrsti po klicana, da vodijo zbore, 8 katerim se pospešuje duševni in materijalni napredek naših gospodarskih zadrug. (Konec prih.) Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati holesti atefiujoče milice in živce krepčujofe, kot mazilo dobro znano .Moli-ovo francosko iganje in sol", katero se splošno in DBpeino porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih preblajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji raz-pošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi j« izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (5-11; Poslano * j anonimnemu pisaču dopisnice. Na anonimno dopisnico neznanega pisača odgovarjam le v toliko, da obžalujem, da se nahaja mej trgovskimi pomočniki neolikan človek, ki piše take h n z sram ne dopisnice, da iščem cunjarskega hlapca i. t. d. Vsak inserira. kakor se mu ljubi, ako plača. Dotičnik pač ne pozna razmer na deželi, dasi-ravno mora biti, aodeč po njegovi brezsramni dopisnici, pravi pravcati rovtar. Sram ga bodi! V Cerknici, dne 5. avgusta 1893. Janko ^©pOTTlć trgovec. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1195) Bratje Sokoli 1 Dne H. avgusta mine 14 let, kar je umrl genijalni ustanovitelj slovanskega Bokoistva, dr. Miroslav Tyrš. Pridobil si je velikih zaslug tudi za slovensko So-kolstvo in ga je ljubljanski Sokol dne" 29. decembra 186G. 1. imenoval za svojega častnega člana. Njemu v Bpomin priredimo v soboto, dne 6. avgusta gra-leriJI naše teloTrad.ia.lc© Tyršev večer s predavanjem načelnika br. JMurnika: Tyrš Sokol, nčenjak, človek. Začetek ob 1 ,9. uri zvečer. Poživljamo Vas, da se udeležite tega večera v kar največjem številu. Na zdar! Odbor. 100.000 kron in trikrat 25.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega prečkanja, ki se izplačujejo le s K>V« odbitki v gotovini. E'rihodnje srečkauje bo nepreklicno dne 0. avgusta t. 1. na. Iz uradnega lista. IzvrAIlne »11 ekiekotlvne dmibe : Posestvo vlož. Itev, 656 kat. obč. Dobni dol, cenjeno 16 gld., dne 10. avguRta v Novemmestu. Zemljišče vlož. 6tev. 22 kat. obč. Bukovca, b pri-tiklino, cenjeno 669 gld. (poslopje), 14<'0 gld. 'zemljišča) in f>0 gld (pritikltne), dne 10. avgusta v Kamnika Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. I* a «8 Hm Vetrovi Nebo ce c '> te i •C > CM 6 9. zvečer 739 6 19 0 sr. vzhod jasno 6. 7. zjntraj 740 2 146 si. jug megla 02 n 2. pnpol. 738 4 95*0 sr. jug jasno Srednja včerajšnja temperatura B0'9*, ca 07* nad aor malom. 3D\3JQ.a0s3ra, borza dne 6 avgusta 1896 Sknpnl državni dolg v notah..... 101 gld 80 ki. Stri p m državni dolg v srebrn .... 101 a 60 , avstrijska zlata renta....... 121 B 80 a Avstrijska kronska renta 4' ,..... 101 B 20 , Ogerska zla u renta 4%....... 120 , 80 , Ogerzka kronska renta 4" ,..... 98 B 75 , kvstro-ogerske bančne delnic« .... S08 „ — a Kreditne delnice......... 363 , 10 , London vista........., . 120 , — , Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 a 82'/, , 30 mark............ 11 . 75 , 10 frankov........... 9 „ 53 , (talijanski bankovci..... . , 44 , 30 , C kr. cekini........... B B 63 a Dne" 6. avgusta 1897. l°/c državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld. f>0 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. 192 , — „ Dunava reg. srečke 5°0 po 100 gld. . . 129 „ — , Jemlj. oM. avstr. 41// . zlati zast. listi . 98 „ 50 B kkcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 158 „ — a Ljubljanske srečke......... 23 „ — „ andolfove srečke po 10 gld...... 26 , 50 a Kreditne srečke po 100 gld...... 203 B 50 B rramway-drust. velj. 170 gld. a. v. ... 611 , — B Papirnati rubelj.......... 1 , 26*/< „ v — 5 « > :~ M (A O MM priporočena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška redilna moka. Najboljša primes k mleku. (424—10) Najboljše dijetetićno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke gnj~~ Doniva bb v lekarn ali in drogerljan v kUh(I|m]i po br In i |ld> Bergedorf- '•*jni ■g* MUrmutei Wien Hamburg R. KIIT6K6 VL|2i;(uDiperg44!46. Zaloga za Ljubljano: Lekarna a PIccoll. V Igriških ulicah št. S v Ljubljani odda bo s 1 novembrom 1898 (iioo—l) več pritličnih prostorov event. odda se takoj da 9« daj ravno tam opravljana lončarija z vso pripravo v zakup. os I w £2. .-.'JL'I£mXZ. ^ij^^^^M*^T^S^^i^iMr^JXO^ Jedini d. "L bbLi Ki v.lesl a»pfraa|a ne trpi ni'...« ut» *u«.«io, Jc 1 o pt-U-iilotuiit ui Uit*'i::U i*l»»r\en in po vnanjosti naj fioejl« mu svilnatemu dežniku jednak. R Tudi se blaga po mokroti ne ikrfii ta ostane vedno m I« po ua|M'l". Kdor je kd.ij nosil tak dežnik, ne kupi nikdar več. drnsega. Na pol tenki temnosvetll genre, naj no vej li 1. •■•ti primeren. V Ljubljani prodaja take dežnike samo Vidmar Ces. fa avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda reljtvon od dne 1. Junija 1898. leta. OIJ»ne jttž. kol. 1'roKii tfe« Trn;* Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfesto, Ljubno; če« Selsthal v Ausse, Solno^rad; cest Klein-BsiflJnfj v BteTr. Line, na Dunaj via Arastotten. — Ob 7. uri f> m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabtd, Beljak, Celovec. F r a n z «11«i '»* s t o, Ljubno. Dunaj ;čez Selzthal V Solnograd; Bes K1e.n-Ueiflin«» v Line, Burlejovice, Pizenj, Marijine vare, Hob, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipftko, čez Amstetteti na Dunaj. —• Oh 11. uri 50 na, dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabtt, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebtbal, Dunaj. — Ob 4. uri S ni. popoltuliie oaohni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, Lene - Oastein, Zeli 6b ježevu, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariš; Bas K !ei:i-lloi tlinj; V Bttrr, Line, Rndejevire, Pizenj Marijine vare, Htb, Francov« tat*) Karlove vare, Pra^o, Lipako, Dunaj via Ainstetteit, -- Ob 7. uri I P* min. zvečer osebni vlak v Lepco Bled. l'< l S t m. zjutraj, ob 12. nri ;>5 m. popotadnt, ob B. uri BO »t-, zvečer — l*rlho«l v l,|uM|H>u<> j. k, Prog* •■• Trl»l*»« Ob B>, url \>\ m. sintraj osobni vlak z Duuajs v«a Amstetton, iz Lipskega, PrsgB, Francovill varov, Karkvih varuv, Heba, Marijinih tatOV, PUnja, Budejevie, Bolllorrada, Linca, Steyra, Anaaeea, Ljabna,Celovca, Beljaku, rfrsn lenafests. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz LfBfO* Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopolnilne osobni vlak z Dunaia via Amstetton. Karlovih tatOV, Heba, Marijinih tatOt Plznja, Budejevie, bolnograda, Linea, Steyra, Pariza, Ooneve Curi h a, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oabteiua Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolrdne usobui vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Ct lovca, b'ranzensfeate, Pon-tabla - Ob 9. ari o" m. tteftt osobni vlak z Duaaja, Lipaka, Proge, Franootih taro v, Karlovihvarov, tl-jba, Marijinih varov, Planja, Bodejetie, Linca, Ljubna, Boljaka, Celovca Pontabla. PoltfB tam vsako nedeljo in pravnik ob y. uri 65 m. vlak iz Les»Bleda. — Frogu Is No* r«a uipmIh I u Is Ko6ev|». Ili ..mi vl»ki: Ob 8. uri li* m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, DO| rudne in < b S. nri 35 tO. zvefer. — Odhod Is l„|ul»-Ijaue d. k v Hniiinlk. ()l 't. nri 23 m. zjutraj, ob 2. uri r> Di. popolmlne, ob S< uri :>•> do in ob 10. uri 85 min. zvečer, p slednji vlak samo ob nedeljah in praznikih, — l»rlho«l v LJubljano d. k,!a lininanilca. 01 ti. uri 56 m. zju omi, ot 11 mi H m, dopoludne, ob ti. ari lo m. in ob d. uri .")"> min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—27) izde.cvalec ćtožnUcOTr. Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat: •^4 Ponatelanje ali pik mini i->lilt Isbornih la^tuoMtij. (2H8-9) .slovenskega in nemškega j»zika, išče službe. Porudbe vzprejema iz prija^nos'i upravništvo ,bl>ov. Nai oda*. ril81—2) L. Luser-jev obiiž za turiste. Priznano najboljšo sredstvo proti kurjim očesom žuljem i. t. d Ciilaviitt laloKSt (2 — 31) L. Schvvenk-ova lekarna,Dunaj-Me diing. Zahtevajt« ]j {J § £ J{-j ^ V za *totiito Dobiva Ifl v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Picc^li. — V Kranju: K. Šavnlk. Samozastopnik za vso Kranjsko: Fran Kaisor Ljubljana, Šelenburgove ulice 6 i ,Waffen'-kolesa. .OpeV-kolesa. Dobra delavnica /«« poprave. Vsi pripadajoči predmeti. Preciziiski izdelki I. vrste. K sezoni j^^H':r:;.'V-.'.;:'::: K priporočam svojo bogato zalogo puik na novejših sistemov in najnovejšo vrste, revolverjev itd , vseh pripadajočih rekvizitov m municijo, posebno pa opozarjam na i*ž«r trocevne puške katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in pri ročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker M-m na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdeovanjem oroSja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršuje u tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in na:ceneje. V. velespostovanjcm (lltitj_2 I>ii>-liJii* v I - j«a I»I j:i n i. v >^i«l<>\>Ki li itli«'2ili. ana~ Uustrovan cenik ae potijo na zeljo zastonj. ^ tf.v u **'.c^t^^'JLCNn«»Kifc kotrnii* in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride »lepari|Miu v okom, zahtevaj iz« rečno Bera;erJ«?vo kotranuvu milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znao. ko. Pri ueezilrat 1 ji vili polipih l»«lt**nili se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot I»Ih*J«* kotrunovo milo za odpravljanje iiCMintajre m polti. Eroti apuSčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi ot nenadkriljeno kosmetično milo im umilnu]« In ko|»au|e bh vank«lnii|o rnko služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 3fi odst. glici-rina in ki je fino parfumovano Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kraje. Od drugih Bergerjei ih medlelaako ■ koamei llenlli mil zasluzijo, da na nje posebno opozarjamo: Heuaoe-uillo za fino polt; borak novo milo za pri Me | knrbolHko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkazujoča mila: IL rgerjevo murekuvu - Itjl«-•to milo km mulvnnje In tolleto, Bbtf&erJ« 10 milu ta Metan otročjo dolio (25 kr.); Ichtvolovo milo proti rudečici obraza; milo ia |m*«<- v obrazu jako učinkujoče; tauiiiNko milo za potne noge in proti izpadanju laB; zobno milo. najboljše sredstvo za čiMenje zob Glede vseh drugih ltory«*rJ«'»11» mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno litra--rje 1 n iuIIh, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (405—12) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr. (i. Plenili. J. Bvtbeoa in L', pl. Tinko zy-ja, dalje Bkoro v vseh lekarnah na Kranjskem. o\biva se po najnižji ceni pri (239—24) Andreju iTIauer-ju vZagorji ob Sivi. Uradno dovoljena (1192) 1. najstarejša posredovalnica stanovaoi in siniti Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni i»i<"'C5 nujno: !\Ni 11\It u a i «•«" na račun ; nehat ^rn I li. #.ii-*«'t»iiili in n<»sl HniAli ili Uiih tri«*; prodi«-julko; elehle v.n % ••al*«»% r*tna h'-t-Metkovič. V torek ob 10. uri 2<> m. dopoludne hitri parniki v Zader. Spljet Oravoaa (Rajraaa] in Kotor. V sredo )b pol 1U uri zvečer postni parnik v Zader. benik, Trau. ISpljet. na otoke Drač, ,esina Vis. Kič, dalje v Dabrova k do Kotora. V petek ob pol 11, uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gra^osa r-reiu mtoir- ure s srebrnim pokrovom ntoir-ure za gospode z dvojnim pokrovom od.....38 (Jrt n« nihalo v skrinjici svetli in temni '* Ure m nihalo v skrinji« i Bvetli in i< rani z h tjem ur od ...... Dre na nihalo z bitjem četrtina od Budilke od.............. SI „ — •» •» ,,Schwarzwalder ' z bitjem pol urod 3 „ — JfcŽS" Za dobro blago ln za dela se Jamči ~2£Q Popravila b«^ hitro, dobro in p» ceni izvršujejo v lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z velespostovanjem (806 — 17) Franc Karo! Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avstro-o^erako vlado, za Bosno ln Henegovlno. 13 27 Stanovanja za novemberski termin. Nk TValuail«! oentl At. lMa se da v najem prodajalnioa za vBako trgovino pripravna, z jedno sobo. kuhinjo, kletjo itd. Istotam se odda stanovanje v I. nadstropji, z dvema sobama, kuhinjo, shrambo itd. D.dje ae dajo v najem uit Tržaaki cesti £t lO v vrtnariji■ stanovanje s tremi sobami kuhinjo in pritiklinami v 1. nadstropji in stanovanje pri tleh z jedno sobo, kuhinjo in pritiklinami. Pri vaeh stanovanjih je pravica vporabljati vrt, in imajo stranke brez otrok prednost. Povpraša naj sc istotam pri lastniku Alojzija Korzika ali v prodajalnici cvetllo Selenburgove ulice it. 5. vi 197 — 1) Dfirkopp-ova * Diana-kolesai CKCcMMaC;«; n.Ava A presezajo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopn ku (436-21 J"anezu J"asz-u t. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 13. Prva največja kranjska tvrdka. Fran Primožič Ljubljana Sv. Petra cesta 34. Priporoča ae slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermenarsklh in «o-dlarsklb proizvodov, kat> ra nkusno, trpežno in osno izdeluje. Ravno tam velika zaloga različnih konjakih oprem m sedlov, popolne Jezdne opreme i. t. d. Izdelovanje Jermen za stroje in mline. — Vse poprave se dobro in po osni isvrinjejo. (1057—6) 2£iiaaaii|ii nnrodila ae vcnIho in točna i*vt*Mitf«*i<>. & & v^, & jtl & v^v & v^5 B TONNIES, tovarna za siroje v LinMjaDi, Izviren ffOttou-motor za plin in bencin priztinno najl.'ljći. najviirfnejfii in najcenejši motor. Bencin-niolor in bencin-lokomobila najje Jnostavnejša in najvaiii.jSa gonilna DHofi, bres nevarnosti ognja, brc-/, maiiniata, vedno za delo pripi avljena. (1110—3) Stroški k večjem tri nnvčiče na uro za jedno konjsko moč ■■ 3 Mleko. Že mnogo let obstoječe in sedaj v povečani meri apeljano mlekarstvo na Laverci pri Ljubljani ul mino naznanja in priporoča vsem zasebnikom, kuvarnarjein, restavr.it«TJem, zavodom itd . da se lahko vsak dan odda te do 160 litrov finega maatneaja mleka po iiisbdnjih cenah: Pri vsakdanji naročbi do 8 litrov .... a liter 10 kr. n &.....& - 9 - Pri ve?jih naročdih nad 5 litrov vsak dan zaračuni pa se liter mleka le ti kr. Vsakemu naročniku dostavi se mleko vsaki dan zjutnj zgodaj na d m v s patentovano kljufiavnioo zaprtih posodah, naročenih pri tvrdki Ktelner A Fieiichmann v Mbdlingn pri Dunalu. Cenjena naročila, ustmciu ali pismena, se vzprejemajo pri podpisanemu na Laverol. v g-ostilnl „pri belem volku" v Wolfovih ulloah In v gostilni „pri meitu Uonakovo' (pri Lozarju), Roina ulloe it. 15. (1096—4) Karol Lenčo poeeatnik na Laverci pri Ljubljani. s i i Ernest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vseli k.fatesre>r|J po ii»Jii1>JIIi ecnali. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča (311-24) z velespostovanjem Einest 3peil. rc^Ei i'...t i » ,«..... . ^. l=>Iyl zalog-o ® J. Soklič. ■gŠ Trampi m«. '-T. |—t?J> JOSIP REICH ► likanje sukna, barvanja> j iu kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4t Be priporoča za vsa v to stroko spada- a 189) joča dela. ^ " Poatreiba točna. — Cone nizke, r Ljubljana, Židovske ulice št. 4. { Velika zaloga obuval (40) lastnega izdelka aa dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakerina naročila izvršujejo no točnu in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznauieiinjejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzoreo vpoalati. ive priporoča po ceni Hugo Ihl v Spitalskih ulicah štev. 4. 2/zor Alojzij Erjavec/zori €j (42) čevljarski mojster i ■ v Ljubljani, Čevljarske ulioe st. 3 ' H priporoča se prečast. duhovščini in slav. & j£ občinstvu za obilno naročevanje r«zno« £ *| vrstnih oImi vol, katera izvršuje ceno, \jr & pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja v «0 od najfinejše, do najpriprostejse oblike, £ 2 Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom y naj se blagovoljno prideue vzorec. mu*********** j*f^em»rwiuiinair^ioeeue»rw>r^ioit Pekarija in slaščičarna filavna trgovi Stari trg št 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 Tu se dobiva lUrai mm rimi iikaana« »«lr»vo In mIhnCii«* pe- hnriito ptM'lvo, vsob vrst kriali iim *hk<>, rien kruli in pre|»eeene« (Vanille-Zvviebak) V svojih h n^cicrtruliiih postrezam točno z iml fliie|*lni iiaMlnriiitui pecivo m. i nttolcdom in s II nI ml urini nI ml IlUerJI ter ■ VVermii tli-vinom. Posebno opozarjam na fine i«««1 i j itiisUr krofe in attvitkett Miuetttno uapulneue. i^^auvooi/aocauMK^O^o Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. i Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. južne železnice. k Slikarja napiaov, 4 ■tavblnaka ln pohištvena pleakarja. r Tovarna za oljnato barve, lak J in pokost. (44) Zaloga originalne«« k»rbullne|a. Maft.'idia za konjska kopita in usnje. oderci izvrstne facpone najboljši izdelek »i »i |t*«»n«»J«% pri I ALOJZIJU PERSCHE I Pred Škofijo 22, peleg mestne hiš«. iHEjH ~~ifiE=3Jei? - "S fS.fS.rS.IS. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstno uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov tt 3Lij-u.Tol3a.ni, Šelenlourg-ove ulica št- "3= se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepramodljlvlh havelokov po najnovejši f><;<>ni in najpovoljnejsih cenah, AngleSko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču — Og. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsako vratnih uniform tet preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meće, klobuke itd, gg. c. kr. jnstičnim urad>lro medjo ali mpsinf»om montiranih za ohklade s pefinioami ali | kahlami. ) ■ ■■ p r« » l) n u j >» It i t •*«» In j»" vrni. Vn;tnj;i n;iročila se hitro izvrftrt. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Duna ska cesta priporoča svojo nnjvečjo salogo vseh vrst Ljubljana, lliimtjska cesta Kte Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. ur zlatih, srebrnih, is tole, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salrnskihur vse le dobre d<> najfinejše kvalitete po nizkih conah-IVovostl v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. 56 Poprave se lzvraojejo najtočnejo 41 Brr^SB^^e.^v./^aa-L^^1 ■>aalairjBiraa^?ac;;a uv:!5^^>v»s^aasJBig| Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana. Sv. Petra cesta št. G priporoča svojo veliko zalogo gospode in dečke, za g-ospe, nepre- gotovih oblek za jopic in pladčev močljivili jhavelokov itd. ObU^Uo |>^> meri se po najnovejših nsoroib in pri naj ni?, jih cenah solidno iu najhitreje isgotovljajo, (?>7) Prn rr Detter Xj3"U.TDl3a.xiSL, Stari trg: štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svojo izvrstne *il»an<»-rezial«*« in mlakilinice, katere se dobivajo vzhc njih izbornosti oand. (fi Oonlkl zastonj ln poštnino prosto. Največja izber najnovejšega I svilnatega blaga £>ii<» in barvasto, za cele obleke in blir«-, priporoča po najuiajlli ceimli (47) Alojzij Persche || Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. | J. J. NAGLAS Ljubljana <5lJ Turjaški trg štev. 7. IVI e h a xt i ls (fi2) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani, Šivalni stroji po najnižjih cenah iti »i k U' in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in cono. Vnaujanario-iU ne tiičn" ItvrsaJ*!«'. ii mili ■—im n Jopce, nogovice pasove, kravate najceneje priporoča Alojzij Persclve JJ Pred škofijo 22 pnlcg msstne hiše. * v največji izberi in po J najnižjih cenali m Ptrakovekvencem" z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel j na Mestnem trgu. V 54 0908 r Trgovski pomočnik oiaScine prost, več let pri jedni tvrdki, teli «vo|o al a ž ho V reiii«'««'*1 <,M* vstopiti zu MtKRncIneriM ali komUiJo- erli* v kako tovarno, cventuvalno tudi v trgovino. Prijazno ponudbe pod naslovom ,,£elesuar4' upr.iv-niStvu rSlov. Narodau. (117y—S) Podpisana sodnija vzprejme s I. septembrom 1898 leta nemškega in RlnvmHkegii jezika zmožnega, v sodnijskih opravilih vHaj nekoliko izvežba- poga diurnlsta z mesečno plačo 30 gld. I Ponudbe naj se, če možno, s spričevali opre* kr. okr. sodnija v Sevnici oddelek I. doc 1. avpusta 1898. (1171—3) J Šfolandsko^ ameriška črta. \ a P&rniki veslje po lkrat de Škrat aa t«4«i i£ I nfcfcto 'z Rotterdama v New-York. I 1 " J •■ 1 Pisarna za k.ijute: I Dan (tj i I., Kolowratrlng 9. k ki je izvežbana tudi v knjigovodstvu in je službo-vala več let v tobačni plavni zalogi, In«!1*' nIiižIm* o«l 1. oklohra I s«l*. napief. Ponudbe na JI. 'M., v tobačni glavni zalogi v Celju. mu—2) Dve stanovanji jedno visokopritlično, drago pa v II. nadstropju, s štirimi velikimi sobami, se oddasta, in sicer prvo takoj, drugo pa s I. novembrom Natančneje pove kamnosek Y minili. Kolodvorske ulice št. 34. (lioi—2) goldinarjev in višje nepremočljivi alt* Pisarn* za niflknu : Dunaj, I V., Wcyriny erg. 7 A. I. kaj uta: mark 290-400*) I Od 1. aprila do 81, oktobra . n 1. novembra do 81. marca . B 230 -32 0 II. kajttta Od 1. RVgnita do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... „ 180 I *) Po legi in velikosti kajtifc in po hitrosti iu ele- {f /finici parnika. (10^7—(jt y največji zalogi zgotovljenih oblek (1198—8) pl. Kobbe-ja podganji kruh pripravljen za porabo! ~JM Urez iievarnosti /.a ljudi, domače bivali in perutnino. Gotovo sredstvo za uničevanje podgan in miši. V Mvoiih po .r>0 kr. in 90 kr. se dobiva v trgovini Kiissel ln Končan v Novem mestu. tvidke Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice št. 9, Ilustrovoni ceniki razpošiljajo se zastonj in poštnine presto. 89 B) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) (80J na Koroškem 5 *>e priporoča v izdelovanje vnnk«vr*tnl li pasek • za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-JJ nim jamstvom. Tudi pri*.2oeefaee ^mmt Trgovina maoyfakfurn8yc v Izubijani » zaradi bolezni gospodarja i»KoJ T. TKfiii Slitinom |>oste reBtante Ljubljana proti naznanilnema Usta. (11871 ■ ■ ■■. ■ 'M m..... Z METEOR I ,r FAMRRAD-VERKF j (,ri75~l7) lesa kvalitetna znamka. Zastopnik za Kranjsko; I v« Jax Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. i |l 50:;r.za3 100.000 Uai Danes zvečer ob 8. uri žrebanje! jedeuk rat Srečke jubilejske razstave 1037-14 a 5O hri priporoča T- O. IIvC _^.~T£T in 8krat 1 25.000kion| Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. 3=S. "►sa.ri.ica, "V Xj^UL"bl3stn.l. ave ni treba doma žaati! Pred kratkim ustanovljena „Delniška družba za žganje kave na Reki" i n skrlif la je svoje podjetje za žganje kave S posebnim paten-tovauim izvajanjem, katero opravičeno uživa ,.svetovno slavo", kar jf iz dveh nastopno n:.vedenih vzrokov razvidno: P; e li hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline? Zahtevajte po dopisnici l»r<*z|ilu«ano navodilo ea to in franki run o tfoposiljulrv 5 kg naSih gnojevih vzorcev. 012-22) Na vsa dotična vpražanja odgovarja rade volje vodja nasog-a agrlkultnrno-kemičnega oddelka. Pisarna za uroflajo fosfatnik mok čeških Tomasovih fužin **' v Pragi ■^7"a.cla-vslEi trg- št. 55. \w nic: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in d— pridobi kava po tem načinu žganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Več izvestij najslovitejsih komikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskuSnjo. (1055—12) Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: l'orlorilio karakter kilo jaUI. Java „ v 1*809 Man lBaoi<» Jeglič & Lesko vic Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. 021635 15 Glasovirji (1635—U) tvrdke Bratje Stingl na llmiajl in v Budimpešti. Kratki klavirji in pianino najboljBe kakovosti z izborao glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz on.enjene prve ln največje kl»-vlrike tovarn* ■ parnim Izdelovanjem po solidnih cenah in s desetletnim Jamstvom. Stari klavirji sa jemljo v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Pnlal št. 27, poleg kopališča. Si. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda letošnji občni zbor vrSil se boile prihodnji ponedeljek, dne 8. avgusta t. I. ob 1,J8. uri zvečer V vrtnem salonu g. Ferlinca restavracije na cesarja Josipa trgu št. 13. Ker so na dnevnem redn za podružnici zelo vaine točke, vabi najuljudneje vse častite člane obeh podruinlo, da so v prav obilnem številu udeleže zborovanja. (it**) Podružnično načelništvo. Trgovska prodajalnica v Špitalskih ulicah ali na Glavnem trgu bi se prevzela takoj ali pa za pozneje. Prijazne ponudbe vzprejema upravuiStvo „Slovenskoga Naroda4. (1193—1) Vožnje karte in tovorni listi v Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Liiie iz Aitverpa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesljonovana od vls. o. kr. avstrijske vlade Pojasnila daje radovoljuo (bi-—7) koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo), se išče za fino moclistovsko podjetje na tukajšnjem trgu. Pamene ponudbe naj se pošiljajo opravniStvu .Slov. Naroda". (1184-2) LI (Hillman, Herbert & Cooper.) Coveiitrv lic It (Hger) llooa * (Angleško . (CeSko). (pri Nunihergu). Letna Izdelava 6O.000 voznih kole«. Zaloge v Ljubljani: (597-17) Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Stanovanje s štirimi sobami v H. nadstropju v Hllblfai n, II K«* • It Ml. II Ne Olllljft N 1. IMIVCIllhrotu, Vpraša se pri h\ Hn |>i» imI«'- u, Rimska cesta št. 16. (1191—]) Jutri v nedeljo dne 7. avgusta 1898 velik vojaški na Koslerjevem vrtu. Vstopnina prosta. K mnogobrojnemu obiska uljudno vabi (1194) restavrater. Najboljše sredstvo za želodčne in črevesne bolezni in za krvi revne osebe je ca ^2 "5 9 moka za krepčalno juho, krepcalai prepečonec, zmlet, otroška redilna sredstva, Kneipov kruh po predpisih velecastitega gospoda žnpnika Knelpa, kakor tudi najboljšo pijačo za poletje A. Maršner-ja šumeče bonbone priporoča (1K»1—1| Rudolf Petrič trgovec s špecerijskim blagom ln živili v Ljubljani, Valvazorjev (Križevniški) trg št. 8, Zunanji naroČila so tofino in natančno izvršujejo.= G Podpisan^c priporoča slav. občinstvu svojo gostilno, v kateri se de bi izvrstno dolenjsko in istrijansko vino, Koalerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče. J. Peternel (1188—6) gostilničar. C/O !Važno za kolesarje! izposojevalnica koles (-bicHElJeTT-). Na razpolago velika množina voznih koles za dame in gospode, kakor tudi več tandemov. Kolesa se izposojujejo tudi na deželo. F. Kavčič ln dr. (naj-*) Gradišče št. 16, vhod na vrt. WkW ISTizlze cene. *H Gostilna v najem! \ Gostilna I. vrste na Bledu na naj pripravne jšem kraja, ob cesti ležeča, z velikim prometom se odda v najem ali na račun. \ Pisma pod naslovom: „A. 11. ftl.«»v. 111 ltle«l, po nI«' J reMlaule'. (11*7—4) f ltt^M]yfli^ Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano Opcjvu aa, mu / navadno®$®k®mm mM j za zid J ponujata po izdatno znižanih cenah (467—20) j Knez & Supančić ^ tovarna za opeko v Ljubljani. ^ Izdajatelj in odgovorni t*nimk: Josip Nollit. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11. 312966 S+^^ 28 7032