Izlrofa vsak četrtek. V L(nbl|an3, dne 22. maja 1919. Leto XIV. posamezna Številka stane 40 vlnarlev. ........ 1 ■■■■!■■■■....... II PII ■—■■■■L UMI Štev. 25. Celoletna naročnina znaša K 12"— polletna • » ■ 6-— četrtletna » « » 5'~~ ;Hminimnrni!r;iHinmitmnnran!!mii:mMmnmiiiinnrrim!an!rinii!!:m:raninnminijnHm:!S:iii!inmnrrmiiiiminmiiiti!:iimM!ii!ittniHiMiiniiiraimminmnimniuinunriKiramniKinTiniHi(nmraiinmnfniinuiiiniiiiininmi«rani HiiniiMitntnniiiimiiiimiimiiiimitminiiic.niiiniimnniniHKiinnr.miimmniininnniii Uredništvo In npramlštvo se nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovoru Delavski stan. Sredi lepe dkunovine prelepa pokrajina, sredi te pokrajine cvetoča ravnina, prekrižana z vodami, obrobljena z gorami, posuta z vasmi, seli in počaščena z glavnim mestom Slovenije, sredi te ravnine nas vabi, kliče kipeča gora, romarska gora, Šmarna gora. Tam, kamor se ti je duh dvignil, da ga ne moti zemeljski stan, tam, odkoder zamore tvoj pogled gledati jasno nezmo-teno doli na obljudeno ravan, na liubljeni gori se vrši petindvajsetletni delavski dan ♦.. dan petindvajsetletnih izkušenj kr-ščanskomis 1 ečega delavstva, zbor novih delavskih misli, sklep dejanj za prihodnjih petindvajset let.., Delavci, vaš dan, vaš praznik! Sredi sladkega središča sc vrši. Ko razcvete narava v polni cvet, ko vsipava nebo na zemljo celo luč, tedaj nas zbere 15. junij — petnajsti rožnik, in na Marijini gori nas pozdravi delavski srebrni jubilej. Na svidenje, bratje, na veselo svidenje, sestre, na Šmarni gori! ZA GOVORNIKA na delavskem taboru 15. junija sta naprošena minister dr. Korošec, načelnik Jugoslovanske Ljudske Stranke, in minister Jožef Gostinčar, načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze. PREDVEČER srebrnega delavskega jubileja je namenjen Krekovemu spominu. Nepozabni Krek naj gleda iz nadsvetnih višav, kako se zbere delavstvo, pa tudi vse delavstvu naklonjene družbe oa njegovem grobu. Poklonitev, pokojnikovemu sporni -nu ob grobu se izvrši ob šestih popoldne. Določen je desetminutni nagovor. Delavsko zastopstvo obkroženo od prijateljskih trum položi na grob Javorov venec, SKUPINA »KRANJ" za delavsko petindvajsetletnico. Prejeli smo od skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze v Kranju: Petindvajsetletnice ustanovitve krščanskosocialne slovenske delavske organizacije dne 15. junija t, I. na Šmarni gori se udeležijo člani in članice iz Kranja v narodnih nošah. hrvaški člani. Hrvaški krščanski delavci, ki so organizirani v naši Zvezi, se udeleže naše LISTEK. Zamolčani verzi. 1. V celici. (Maja 191&) Zunaj je življenje, zunaj je pomlad; gora je zelena, cvetje klije s trat Ptički žvrgolijo svčbodni, prosti; i jaz pa v tihi celi štejem dolge dni. Celica je moja tiha kakor grob, solncu, luči vanjo je zabranjen vstop. Okence edino je zamreženo; s prahom, pajčevino je preprečeno. Zid umazan, mrzel, ta je moj mejaš, dolg čas moj tovariš, mrčes raoi oajdaš. 25letnice na Šmarni gori v večjem številu z zastavo. Našega jubileja se zelo vesele in vabijo tudi druge hrvaške somišljenike, da pohite na naše slavlje. — Zabava, ki so jo mislili prirediti v velikem obsegu 18, t, m. v Maksimira, sc je preložila vsled neugodnega vremena na 25. t. m. Priprave so velike in med občinstvom je veliko zanimanje. ZA DELAVSKO BODOČNOST. Razrušena je hiša. Razrušen dosedanji družabni red. Svetovna vojska je zrušila neumno zgradbo, ki so jo sezidali na denar, na grlo, na meč. — V boj so šli za denar — danes je več revnih ko kdaj prej — na vojsko so šli za trebuh, danes je več lačnih ko prej — v boj so šli za prestole, danes sp države brez prestolov. Razrušena je hiša, prebivalci zmešani brez strehe, brez reda, brez gospodarja ... Treba je hišo zgraditi nanovo. Treba je misliti na organizacijo države ,nn organizacijo potrebnih ljudi, treba je delati za organizacijo najpotrebnejših, treba je organizirati danes delavski stan. Delavska stanovska organizacija je danes nujno potrebna. Sedaj se delajo novi časi, nov družabni red, nova država. In ta red, ta država, ti časi se ne smejo delati brez delavcev, brez delavske besede, se ne smejo delati zoper delavce. In če delavci hočejo, sc ne bodo. Čegav bodi sad dela, se ne sme več določevati brez delavstva. Skrb za starost in za hude čase delavskih ljudi mora biti zadeva javnosti. Kdor ne misli vladati države ljudem v korist, naj pobere šila in kopita in se izgubi. Da so pa komu ljudje mar, se pozna na tem, da obrača svoje oko na delavca. Zakaj? Zato, ker delavec nima dolarjev in ne velelasti, ima človeško dostojanstvo. Vse sposobnosti ima, da sc dejstvuje v državi. Zato sc ga nc sme zapostavljati nikdar več. Delavci sami morajo storiti svoje. 15. junija je delavski tabor na Šmarni gori. Petindvajset let sc ni delalo zastonj v delavski politiki, delavski strokovni organizaciji in delavskem gospodarstvu. Tudi slovenski delavci so pripomogli, da je zmagala svoj čas splošna in enaka volilna pravica. Upapolno se ozira danes na delavsko zbiranje cela naša mlada država. Drugod ogepj in meč, pri nas trezno zborovanje, moder preudarek, in kmalu pride tudi mir in ljubezen. Šmarna gora — bodi priča naših novih ciljev, našega novega svežega dela. Postelja so tla mi vzglavje na deskah; vrata mi zapira dvojnati zapah! Vendar nisem kradel ropal ne moril, ter'človeški družbi nič nevaren bil. Tudi domovine svoje nisem izdal; saj sem trikrat zanjo v ogenj se podal! Srčbrni mi dala hrabrostni je znak, Izdajalec njen ni torej tak vojak! — Kaj tedaj sem storil da kot ropar, tat, dihati zdaj moram, tu zapora smrad? Švabu sem povede' pikrih par resnic, narodu pomoči hotel do pravic! In zato mi stopil svabski birokrat, je na neupogljivi in uporni vrat. Politika. Resolucija skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze Sava-Jesenicc. , Ko smo danes, dne 18, maja zvedeli, da hočejo na konferenci v Parizu večji del našega okraja priklopiti Italiji ali Nemški Avstriji, da bi na ta način prišla bohinjska železnica popolnoma ali deloma v italijanske ali nemške roke, proti čemur najod-ločnejše in najenergičneje protestiramo ter izjavljamo, da take priklopitve nikdar ne pripoznamo in da se bodemo branili proti njej z vsemi svojimi močmi. Zahtevamo, da ostane vse slovensko oz.emlje neločljivo zedinjeno z Jugoslavijo, Zahtevamo, da se prouči pred končno odločitvijo narodna volja potom plebiscita na vsem Goriškem, Tržaškem in v Istri. Protestiramo proti barbarskemu postopanju nemških.šovinistov s slovenskim prebivalstvom in našimi vojnimi ujetniki na Koroškem. Zahtevamo, da se vse slovenske pokrajine na Koroškem in Štajerskem s pri-hodnimi in prometnimi središči z Beljakom, Celovcem in Mariborom združijo, oziroma ostanejo združena z Jugoslavijo in uveljavijo plemenita načela Združenih držav Severne Amerike. Na Jesenicah, dne 18. maja 1919.' Za predsedstvo: Štcian Bernik. Londonske pogodbe ni več. Italijani se trudijo, da jo vzdrže, a dr. Trumbič je označil stališče napram londonski pogodbi za njen obstoj jako značilno: Londonski pakt namreč ne obstoja več, 1. ker Avstrije ni več, proti kateri je bila ta pogodba naperjena in 2. ker ga je Italija tudi že satna opustila s tem, da zahteva Reko, ki jo londonski pakt prisoja Hrvatski. Ker sta pa Anglija in Francija izjavili, da vstra-jati pri izpolnitvi londonskega paleta, je to toliko, kot da Italija ne dobi Reke. Sicer pa za nas ni merodajen londonski dogovor, ampak zahtevamo zmiraj in zmiraj pravico. Diplomacija in njen mir ne bosta prinesla tistega zadovoljstva med ljudstvo, ki ga želi. Maša država je uradno priznana, V mirovni pogodbi sc nazivlja našo državo kot zaveznico enteute z imenom: »La Scrbie-Croatic-Slovenje.« Preki sod je bil proglašen v okrajnih glavarstvih Celje, Maribor, Slovenjigra-dec in Radovljica ter v avtonomnih mestih Celje in Maribor za hudodelstva punta, Ter me tri nedelje d'jal pod varni ključ, srkat zrak jetniški v blagor mojih pljuč. Toda ni me vklonil, nikdar me ne boj ni duha mi vklenil, če mi je telo! Tisoč src sorodnih zunaj jih imam, akoravno v tihi celici sem sam! 2. Preki sod. (Judcnburški dogodki maja 1918.) Solnce zemljo pomlajeno boža raz nebesni svdd, a nad našimi glavami plava preki sod .., — Tam pod bregom, pod zelenim trava pordečila je; tam za zidom božje njive zrasla pa gomila je. Iz omreženih zre celic mnog prepaden, bled obraz; zunaj pa se v vsej krasoti smeie maj — najlepši čas ,,, — umora, ropa, zažiga in javnega nasilstva a hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, — Opozarjamo ljudstvo in posebno Vas, delavce, da se trezno zadržite v Vaše in nas vseh korjsti. Kronski kurz se je določil sledeče: 300 kron za 100 dinarjev, ki bo obenem tudi uradni kurz. Zamenjava kron z dinarji se bo kmalu pričela. Finančni minister Ninčič je naznanil, da bo tisti, ki bo menjal pred 1. junijem dobil za 100 K 5 dinarjev več, kot poznejši menjalcu Pogajanja med našo in nemško vlado v Celovcu so se razbila vsled nemške nestrpnosti, zato bodo najbrže začele zopet poslovat- enjentne komisije. Mir, in sicer pravičen, kje si? V celovški okolici bo odločil plebiscit — ljudsko glasovanje, kakor poročajo. V nemškem nevtralnem pasu nad Ma* riborom se Nemci sumljivo gibljejo. Pazimo! Jugoslovanski klub in srbski radikalci so pri zadnjem glasovanju nastopili skupno. < Iz Belgrada so izgnani vsi tujci, razen onih, ki imajo za to dovoljenje. Tudi v Sarajevu so slično odredili. Mislimo, da bi za naše kraje in mesta še posebno veljalo, ker ni le pomanjkanje stanovanj, ampak 'je med'temi tujci tudi-mnogo izdajic. Posebno pa glejmo, da ne dobimo judovske zalege! Časopisje se je popolnoma odtegnile vprašanju naše Gorice in Trsta ter Primor, ja in se tepe le za Reko, za nekaj, kar je naše. Borimo sc za ušše ravno tako kompaktne narodne, naseljene kraje cele Primorske z Gorico in Trstom vred. Opomnimo svet in pokažimo na naše brate, ki trpe toliko pod tujim krivičnim jarmom. Usoda Rek© je še neodločena, ker se tozadevno Italijani in Jugoslovani še pogajajo in še ni prišlo do sporazuma. Naših dežel, naših brdov, posebno pa še našega slovenskega ljudstva ne damo nikomur ne v zameno, ne v kup in ne zastonj. Ves slovenski narod mora biti združen in tudi bc združen. Jugoslovanska bojna mornarica bo se- stojala najbrže iz 53 ladij in so že razpisana častniška mesta, WiIsonu je poslalo 19.751 prebivalcev Reke spomenico, kjer zahtevajo, da se priključi Reka Jugoslaviji. Veselje! V mestu Ljubljani so krušne nakaznice odpravljene! Znak, da ne bojne lakote umrli! Kdo tako divja na Koroškem smt vprašali te dni nekega uglednega koroške- 3. Zima v maju. (Spomin na 18. maj 1918.) Maj v prelestnem svojem čara bedni zemlji se smehljaj cvet opojni duh svoj širi, ptiček poje, gozd Šumija. — Ko vse krog življenje klije dvojno bridka.zdi se smrt; v zlatem solncu ves ožarjen mračno zije grob odprt. Ali užaljena »pravica« je brez milosti; za greh tri življenja v spravo boče ravno v maja zlatih dneh. »Z Bogom, solnce zlatožarno, z Bogom, dom in beli sveti Z Bogom, dragi za gorami! — Govorijo brez besed..« Salvi dve — zelena trava hipoma se pordeči; troje mladih mož se zgrudi — krivdo je omila kri. — Naša kri je poškropila tuje zemlje rnladi cvet. — Bog sodnik jim milši bodi kakor ta j i m bil je svet! ga domoljuba. Dal nam fe odgovor, da to divjaško delo izvršujejo nad slovenskim ljudstvom in duhovniki nemčurski socialni demokratje, ki služijo radi ropa pri vojaštvu, deloma pa tudi civilni rdečkarji. Socialna demokraška ljubezen do Cerkve. Znano je, kaj počenjajo nemške in Sonemčurjene divje tolpe na Koroškem, 'oben Slovenec m ondi več varen življenja, Cerkve ropajo in župnišča, duhovnike in ugledne slovenske kmete pobijajo na grozovite načine. Med temi divjaki so posebno divje obnašajo socialisti. Boroveljski socialni demokratje so se znosili nad slovensko cerkvijo v Selih. Pobrali so vse svete posode, vlomili v tabernakelj, raztresli svete hostije po tleh, vso mašno obleko poteptali z nogami, svetniškemu kipu odbili roko. Ali ni to postopanje rdečih bratov naravnost satansko. Lahko si mislimo, kaj nam je pričakovati, ako b: dobili moč v naših krajih. Zato krščansko socialno delastvo v našo J. S. Z, Bosna se je pričela organizirati politično. Večina hrvatskega ljudstva je vstopila v Hrvalsko Pučko Stranko, posestri-mo naSe V. L. S. Na delo! Prostovoljce nabira Italija v okupiranem ozemlju. Odzvalo se jih je v celem — 7. Italijani demonstrirajo proti Wilsonu. To Je zahvala za preživljanje v vojski in ga to, da ni avstro-ogrska vojska pokončala gornjeitalijanskih mest. Nezvestoba! V Štajerski deželni zbor je bilo izvoljenih pri zadnjih volitvah 36 kršČ. soc., 24 soc. dem., 8 pristašev kmetske stranke in 2 nemška demokrata. Nacijonalni liberalci so popolnoma propadli. Na Dunaju so se vršili pretekli teden protičeški izgredi. Čehi zahtevajo zadoščenja, ki so ga tudi dobili. Krivci bodo kaznovani. Kakor poročajo so meje Nemške Avstrije že določene. Italijansko časopisje se vedno bolj in bdlj zavzema za Nemce. Pogajanja z Nemčijo so se že pričela. Nemški delegatje so odgovorili na pogoje precej resno, opominjajoč na pravičen, na 14 Wilsonovih točkah sloneči mir. Ubogi Nemei se danes vendarle poslužujejo Wil-sonovih točk, ki so ga med vojsko tako omalovaževali. Rumuni mislijo zapustiti Pariz vsled banatskega spora. Petrograd bo kmalu padel v roke sovražnikov sedanje boljševiške vlade. Nekatera poročila govore že o padcu, Stointrideset tisoč Letošnjo Veliko noč je tavalo po Di|-naju 130.000 brezposelnih ljudi. Dela ni, kruha ni, rešitve ni. Na Dunaju je zastala trgovina. Meje zaprte, v notranjosti pomanjkanje, Na dosedanja mesta so ljudje navajeni ko čebele na panj. Čebele še letajo v panj, ljudje še žive na Dunaju in prebivalci se še zbirajo, a Dunaj ni več glava nekdanje Avstro-Ogrske. Nekdanji višji in nižji častniki so nepotrebni. Visoki uradi, od katerih je zavisela železnica v Suho in Belo Krajino, so zgubili svojo moč. Brez dunajskih uradov živi državno življenje ljudstvo pri nas, po banovini, po Bosni, ob morju, pa tudi po Češkem, po Poljskem. Uboštvo je zadelo družine, katerih očetje so sedeli na stopnicah centralne državne uprave. Zastonj čakajo na trgu trgovski pomočniki. Nihče jih ne najame. Izumreti ali pa se izseliti iz mesta, v katero so bile napeljane vse žile vseh dežela države, ki je štela 50 milijonov, J. S. z. Škapina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Jurkloštru in njene zgodbe. Bilo je nedavno. Majniška narava je klicala vse k življenju. Kako tudi ne. Po 4. Jetnik. (Maj 1918.) Kostanj je ozelenel, tAjnostao šumi; bezeg se je razcveti! ter sladko duhti. Bele stez* sevafo iz zelenih trat, ptičice prepevajo: Prišla je pomlad. Tam po parku seta se mlad, zaljubljen par, veseli življenja se slednja živa stvar. — Skoz omrežje gosto zre nekdo v solnčni dan; Usno mu pri srcu je, tžsen mu je stan. Živega so v celice grob zakApali, solnca, luči, svobode ga oropalil 2 r mrzli zim! in po neprestanem deževju so nastali vendar enkrat lepi, jasni dnevi. Kako se nam ob takih dnevih pomladi duša! In ni čuda, potem ko zahrepenimo po lepoti, po nečem boljšem, je-li čudno, ako se tudi uboga delavska duša vzdrami iz otopelosti vojnih let, se ozre nazaj na to črno preteklost in zahrepeni po boljšem, svobodnejšem življenju. Tako slučaj se je izvršil pred dobrimi štirinajstimi dnevi v Jurkloštru. Kraj je po svetu prav malo znan. Odstranjen je tri ure od postaje Rimske toplice in leži v grabnu, obdanem od gozdov grajščaka (juda) Falterja, Vse življenje, ves promet se suče le krog te grajščine. Nekdaj je bil na onem kraju samostan. Poslopje je še sedaj dobro ohranjeno, dasiravno je bilo že več gospodarjev v njem. Iz mirnega samostanskega zavetja je postalo zavetje raznih nemških judov, ki izrabljajo te tako bogate gozdove in — tamošnje revne ljudi. Gozdarji, logarji z oskrbnikom in pisarjem (judom) vred so se kosali, kdo bode svojemu gospodarju bolje služil, kar bi jim iz njihovega stališča ne bilo ravno zameriti, saj jim gre tudi za obstanek, a pri vsem tem so le delavci trpeli. Mera se je napolnila. Ko so enkrat čutili svobodnejši zrak, ko so se zanašali, da se jim ne more nič hudega zgoditi, so povzdignili svoj glas. Zahteve niso bile visoke, bile so take, da bi si ravno za silo izboljšali položaj. Toda grom in strela se je vnela pri oskrbništvu grajščine. Vsi so bili pokoncu. Kako da si delavstvo toliko upa! V Jurkloštru na veleposesti vlastelina, priseljenega Juda iz Galicije Hinka Falterja, žive gozdni, lesni, poljski in hišni delavci, O Veliki noči se je vzbudilo med delavci mezdno gibanje. Zahtevali so od gospodarja, da jim izboljša gmotni položaj. Res so se pogodili 12. ajprila z ©skrbništvom in graščakom samim. Ta dogovor je zvišal delavcem plače za 50 odstotkov in lesnim delavcem zagotovil Burni delavnik. Po sklepu teh dveh dobrot je preteklo mesec dni. Med tem časom je prišla graščina Jurklošter pod državno nadzorstvo. Slabe izkušnje z državnim nadzorstvom. Vsak je mislil: zdaj je delavstvo na konju, ker državno nadzorstvo naj posluje z ozirom na velike stiske nižjega ljudstva v korist delavstvu. Motite se, če tako mislite, Vladni gozdni nadzornik je sporazumno z grajskim oskrbništvom takoj ukrenil svoje, a glejte razočaranje. Oskrbni-štvo je sporazumno s tem možem znižalo delavcem plačo pod dogovor z dne 12. IV. in zahtevalo od lesnega delavstva 12urrio delo. Ljudje so pripisovali naklonjenost gozdnega nadzornika graščini jedilnim zalogam, ki jih je odpeljal zastopnik na kočiji. Štrajk. Med delavstvom je zavladalo veliko razburjenje. Izbruhnil je štrajk. Štrajk na polju, v gozdu, v hlevu, pri vozovih, na žagi,., in sicer v ponedeljek, dne 12. maja, ravno ob mesecu sklenjene, pa od gospodarjev grdo poteptane pogodbe. Delni* štrajk je nastal v ponedeljek, splošni pa v četrtek. Samo živine so se usmilili strežniki, da so ji dali jesti. V petek so se začeli pogajati. V soboto je prišlo posebno delavsko odposlanstvo v Ljubljano, a niti pri poverjeništvu za socialno skrbstvo, niti pri poverjeništvu za javna dela ni bilo nobenega kompetentnega človeka doma. Poverjenik Kristan se je nahajal v Bel-gradu, poverjenik Prepeluh v Zagrebu, obrtni nadzornik v Kamniku. Nato se je pogajalo delavstvo samo v družbi zastopnika Jugoslovan. Strokovne Zveze. Glede žage je menil graščak, da je obrtno podjetje, ker je tam zaposlenih samo 12 delavcev in ne 20 — pred vojsko je imel več Zunaj vigred in mladost — omamljen sladkih sanj svet smeji se srečen prost. Kdo se zmeni zanj?... 5. Pasji dnevi. (1. avgusta 1918.) Pratika začetek kaže pasjih dni; to resnica meni letos se ne zdi. Pasje dni imama štiri leta že in življenja pasje večkrat i — imel Vojna, glad in tu ga vse nas tlači k tlom; marsikdo zamenjal bi z veseljem s psom! 6, Iver. (10. avgusta 1918.) Pamet naša zahteva miru — kaj ni že klanja zadosti? — kruha hoče želodec naš, srce hrepeni po prostosti! žkg Z več Ko 100 delavci, tedaj fe bflo seveda industrijsko podjetje, obrtno podjetje pa ni vezano na 8 urni delavnik —; ker so delavci izgubili vero v državno nadzorstvo, so se pogodili sami za deseturni delavnik, to je od sedme ure zjutraj, do šeste zvečer, glede plače pa za zvišanje 50 odstotkov pri tistih, ki so imeli hrano, pri tistih pa, ki je niso imeli, pa za 75 odstotkov. Nekaj je, a vendar je čudno, zakaj je priseljenemu Judu dovoljeno pleniti naše gozdove in izsesavati naše ljudi? Rogaška Slatina, V tem velikem kopališču je zaposlenih mnogo delavcev in delavk: zidarjev, poljedelcev, vrtnarjev, stekleničark (dozdaj so jim rekli ^flašer-ce«), sobaric, raznih delavcev pri strojih itd. Socialni demokratje so iih začeli letos silno vabiti v svojo stranko, ustanovili so tudi delavsko društvo. Vendar že sedaj spoznavajo ved»o bolj vsi, tudi tisti, ki so se dali zapisati, da to ni pravo društvo. Ustanovila se je dne 11. majnika plačilnica Jugoslovanske Strokovne Zveze; sedež ima pri Sv. Križu. Delavci, delavke, to je pravo društvo za vas! Trudilo se bo za vaše koristi, a vedno po krščanski pravici. Združite se, da boste močni in varni proti vsakim napadom! Kdor pa ni nič stalen delavec, ampak ima bolj skrbi s svo-idm posestvom, naj je zvest član Kmečke rveze, Bralnega društva, Marijine družbe, Mi gremo naprej, mi se hočemo pošteno boriti za sveto katoliško stvar! Skupina J, S, Z. v Velenju. 16. maja. Danes vam moram obširno poročati vsa hudodelstva, ki so se godila zadnjih 14 dni v naših krajih, ki nam bodo ostali v spominu vse žive dni. Še danes je ljudstvo tako zbegano, da so nekateri znoreli, Ni bilo dosti, da se nam je bil že približal kruti Nemec iz Koroške, ampak nastali so domači ropi, napadi in umori. Vsako noč so domači roparji nap?dali kmete očitno in skrivaj. Nekateri so že prišli v roke pravice, druge pa Še Čaka plačil >. Ne ena noč ni bila brez napadov. Rudarit — sodjalni demokratje so se spremenili naravnost v roparje. Kar pri belem dnevu so napadali eden drugega. Ravno včerai so enega odpeljali v Ljubijano v bolnišnico, ker ga je eden izmed delavcev napadel in ker je bil že pfej prestrašen od Nemcev in vsled vstaje pred nekaj dnevi, j« sedaj znorel. — Jaz se nisem upal na delo! Pisal sem takoj ob mojem begu rudarskemu uradništvu, da si nisem več zvest življenja, moral sem se skrivati cele tri tedne. Takoj ob mojem begu sem pisal tudi nagemu uradništvu, da nisem več zvest življenja in da me ne bo prej na delo, dokler ne ukrene oblast vse potrebno proti nasilnikom. Povsod so mi stregli po življenju, ker splošno se je govorilo, da me morajo ubiti, kjerkoli me dobe, četudi me pričakajo pred pragom mojega stanovanja. Tako nisem mogel tri tedne na delo, povrhu so mi pa socialisti še odpovedali prehrano, tudi proti plačilu v gotovem denarju. Nato so sledili znani dogodki radi poloma na Koroškem in socialisti so naravnost rekli, da bi se bili pridružili Nemcem in jim šli z godbo in z rdečo zastavo nasproti, mi zavedni Slovenci pa bi bili vsi izdani, Nisem se zbal vsega tega. Da bo kaj koristi od tega, sem porabil ves ta Čas za agitacijo za J. S. Z. Natančnejši opis vseh dogodkov je priložen. Shod na Viču se je vr$U v novi telovadnici ob desetih dopoldne. Govor je bil o medsebojnem razmerju delavskih stanov. Skupina J, S. Z. se pripravlja na občni zbor, ki ga skliče v kratkem. V Trbovljah počenjajo socialni demokrati nekaj takega, kar so svoj čas na Jesenicah. Na meji sovražnik, v deželi pa rdeče nasilje. Socialisti mislijo: zdaj l?hko rogovilimo. Če se klerikalci nad nas dvignejo, nastanejo zmede in sovražnik dobi priliko, da vdere v deželo. Zato bodo morali potrpeti iz ljubezni do domovine, mi bomo pa želi. — Šepeta se, da je preki sod v zvezi z neznosnim počenjanjem rdečih bratov. Najnovejši predmet rdeče surovo sti in preganjanja je Blaž Kralj. V prihodnji številki izide spis »Socialna demokracija pred sodnim stotom čle veškega razuma«. Skupina »Ljubljana« J. S. Z. je zbon> vala v ponedeljek v »Ljudskem domu«. Iz-volil se je nov odbor. Dr. Jež, odbornik Jugoslovanske Strokovne Zveze, komisar pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v invalidnem oddelku, je odpotoval na svojo novo službo v Belgrad. Invalidi žalujejo za njim. Ljubili so ga, pa tudi stanovski tovariši, kot Ču-jemo, ga pogrešajo. Hrvaško okrožje. 16 tobačnih delavk v tobačni tovarni v Zagrebu, ki so bile pred letom po soci- jalnih demokratih vržene iz tovarne, ker so bile organizirane pri Hrvatskem Krščanskem RadniŠkem Savezu, je bilo t« dni sprejetih zopet na delo. Obširnejše bomo poročali o tem v prihodnji številki. Tobačno delavstvo. Občni zbor tobačne skupine JugosL Strokovne Zveze se vrši v torek, 27. maja ob pol petih popoldne v Šentjakobski Prosveti, — Dnevni red je sledeči: 1. Odbo-rovo poročilo; 2. volitev novega odbora; 3. slučajnosti. Udeležite se občnega zbora polnoštevilno, _ Železničar. Za železničarje z dražjnami bi morala, država skrbeti najizdatneje. Mož z družino potrebuje več kot zasebnik. Ko pomaga država železničarju z obilnejšim! prispevki skrbeti za družino, skrbi sama zase, ker obstoji iz državljanov. K državljanom pa spadajo tudi železničarjevi otroci. Rdeči 1. maj budi spomine tudi Železničarju, glasilu slovenskih socialnih de> raokr&ških železničarjev. Z obilnimi in krepkimi besedami, kot socialisti znajo, pripovedujejo tudi v tem listu, kako SO imeli sprevod: 24 velikih zastav, nebroj malih zastavic — seveda tega pa nič ne povedo, kako so nabirali za zastave. V Zagorju so enega fanta stepli, ker jim je premalo dal. Dalje »vozovi«, »avtomobil« ne kažejo ravno revščine in proletarijata, katerega naj bi socialni demokrati zasto pali. V istem svojem Železničarju pravijo socialni demokrati, da hočejo mir. Mnogo razburjenih stavkov naštejejo in potem enega s klicajem, ki se glasi: »Mir hočemo! Ali ste razumeli hlapčevske duše? Mir in še enkrat mir in bratstvo med narodi!« — Tako kličejo z zares krepkimi stavki, da hočejo mir. Ali jim ne vena-mete? Le verjemite! Socialni demokrati so odkritosrčni ljudje. Ko mesar zakolje teleta, ie tele popolnoma mirno. Prav oič več ne brca. Na Ruskem so sekali živim ljudem roke in noge. Ko jim je kri odtekla, so postale žrtve popolnoma mirne. In tistim, ki so jih žive pokopali, ali jim niso prinesli »mir«? Torej zakaj bi ne verjeli socialnim demokratom, da hočejo mir. Na Ogrskem so nune izgnali, v Trbovljah so tri kršcanekotnisleče delavce iz službe vrgli, mizarju Petru Bauerbeinu so z nožem grorili, do ga tako prepričajo za socializem..., no, ali ne verjamete potemtakem, da prinašajo r-ocialni demokrati narodera mir? List »Železničar« toži, da se socialnim demokratom krivica godi. V svojem »Že- kmalu zgledalo v Evropi ko v saharski bo puščavil Leto mine — vojna neče, peto že se nam odpira, a na temnem nebu niti zarje, zlatega ni mira. Ljudstva se obup polaSča, strah in groza vsega stvarstva. Ne čemu bori se —~ zna pa, kdo je tega kriv barbarstva. Dandanes, kdo še verjame, da se gre za domovino? — Par ljudi, pohlep in zloba vsega kriva sta edino. RAZPOLOŽENJE ZA BOLJŠEVIZEM, 8. Bruck ob Mari. (10. junija 1918.) Kjer se Mura temnooka, združi s svojo mlajšo sestro, z bistro Murico med hribi mestece sameva pestro. Ob železni kači, ktera s severom nam veže jug; to ie novi dom moj — Bruck. S patriotizmom nam pamet slepe, ker nese magnatom in bogatincem; želodec z obljubami nam tešč, a srcu grozijo 6 — svincem!,.. 7. Na pragu petega vojnega leta. (26. julija 1918.) Štiri leta vojne groze, boja, smrti je za nami; tisoče nedolžnih bitij že počiva v tihi jami. Čvrsti mladci brezštevilni zdaj so bedni pohabljenci; udi gumnati, leseni.,. njih so lavorovi venci! t NaSe rože — deve zorne trga kleta tuja roka . Žena plaka sama. — Kdo bo skrbel zanjo in otroka? Bela mesta — razvaline, sela mična — pogorišča, polje plodno — poteptano, vrti žlahtni so grobiiča! Komur še sta prizanesla meč »n krotile, glad ga davi; lezničarju« (L. 12, &. lO) tožijo nad pisavo nesocialističnih listov, češ da so socialni demokratje pod vodstvom Židov, da so na nekrščanskem stališču, da hočejo vreči križ iz šol. Tako pišejo pri tej priliki. V »Napreju« so pa samozavestno pisali, da so ponosni, da jih vodijo Židje. Pred Veli-konočjo je njihov zastopnik Štebi na javnem trgu v Ljubljani govoril, da mora križ iz šol. Pa recite, če niso tiči na dve strani ti naši socialni demokrati. Gospodarstvo. Kaj je kapitalizem? (Konec.) III. Tu, v teh razmerah, ki jih smemo imenovati idilične, pa se je razvil v časih kraljev, posebno v »zlati« dobi Salomonovega vladanja, s hitrim napredovanjem kapitalizem, ki ga je povzročila predvsem žitna kupčija, ki ji je Salomon sam zalival, da se je najlepše razcvela. Neverjetne množine žita so šle v inozemstvo, odkoder so ga potom morske trgovine izv? rali dalje Feničani. Ta žitna kupčija, ki je kmalu najboljše tekla, pa je močno razločila prvotno lastninsko enakost in je kmalu motila socijalno ravnotežje. Različne trgovske okoliščine so enemu znatno pomnožile premoženje, drugemu pa povzročile velike izgube in tako je bila kmalu končana prvotna lastninska enakost, ki je po osvojitvi Kanaanske dežele tvorila socijalno in gospodarsko podlago. Temu se je Se pridružila okolnost, da so bogati žitni kupčevalci, spodbujeni po zapeljivih nadah na še večji dobiček, skušali svoje zemljiške posesti pomnožiti, ker so jim bile te prave zlate zakladnice. Z vsemi sredstvi so stremill za tem eiljem. In če ni šlo po pravi poti, tedaj to posegli po krivici in po očitni sili, da preženejo postavne posestnike z njihovih posestev. Posebno to izkorižčali vdove in sirote, ki so bile oropane krepke zaščite; te so najlažje pregnali iz njihovih domov in dedne zemlje. Izraelski preroki so nam podali res veličastno in pretresljivo sliko svojega časa; te slike posebno krepko predočujejo poteze brezsrčnega kapitali-stsa. Risane so in izklesane kakor z jeklom. Poleg tega so kralji v pretežni večini negovali in čuvali kapital; trgovski politiki so posvečali vso naklonjenost. Preroki so nam mojstrsko opisali odnošaje takratnega časa: kako so darovali pravico, vero in nravnost zlatemu maliku, in storili •0 to s tako klesajočo silo, da so že nekateri hoteli videti v njih nositelje socialističnega ideala. Z razvitjem trgovine vedno bolj razpada gospodarstvo svobodnega kmeta; na površje pride sloj bogatih, kateremu je kmečki stan globoko zadolžen; bogati to izrabljajo, da dobijo vsa zemljišča in posestva v svoje roke in da potisnejo kmeta na stopnjo podložnikov ali rabotnih najemnikov... Z bedo tistih, ki so brez vsake posesti, ki se kljub delu in trudu ne morejo dvigniti, se je ostro razločevala obilnost in naslada bogatih razredov, kakor to razvidimo iz pokore, ki so jo oznanjali preroki, ker so videli v tem znak nravne propalosti in prelom s staro tradicijo.1 Zatiranje dela po lastnini, veliki premoženjski razločki, razuzdano razkošje »gorenjih deset tisočev« so znaki, po katerih spoznamo kapitalistično družabno gospodarstvo, če ga primerjamo z vsem tem, kar smo doslej o njem govorili, tedaj pridemo do zaključka, da ni nikak izključno novodoben pojav. Seveda priznavamo, da je kapitalizem v novejši dobi potom teh-nike, strojev ia iznajdb, produkcije in obrata dobil še ostrejše poteze in se je še * Adlerjeva zgodovina str. 54. Me«to belo — in veselo, starodavno — staroslavno; mesto živo — in vabljivo. Bela cerkev, črni grad in planinski cvet in hlad; krasna lega — za poet«, nizka cena — za dekleta! Svež in čist planinski zrak, cvet planinskih divni vonj, tega dosti ima vsak, kar je glavno — vse zastonj! Tukaj dobro je za pljuča, toda za želodec slabo! In kdor rad in dobro ruča, težke moSnje nima s sabo, tukaj sem ne bodi naj in posebno ne sedaj! Pa saj taka je povsod; pojdi v kteri bočeš kot. dandanes, ko nam nemila v/)jna vse je ugonobila! Dosti hvale, baharije, a še več pa — beračije! Malo kruha, dosti zmag — celi svet naj vzame vrag! Vid Ambrožič. bolj razširil. T ada bistvo Je že bilo: sovraS* ni razkol interesov dela in posesti. Zato je imel stari vek svoje »socijalno vprašanje« prav tako ko mi. Navadno govorimo o socijalnem vprašanju če so široki družabni krogi nezadovoljni v svojih materijalnih življenjskih pogojih in mislijo na sredstva za odpomoč .V prvi vrsti imamo v mislih socijalno vprašanje sedanjosti, kjer se je polastilo nezadovoljstvo širokih krogov ?rebivalstva in jih pripravilo do gibanja, reba pa se je varovati, da ne gledamo socialnega vprašanja kot izključno moder* no vprašanje: vsaka velika gospodarska doba je imela tudi svojo posebno socijalno vprašanje. Že v najstarejših časih, na katere pada polna zgodovinska luč, v klasičnem srednjem veku najdemo socijalno pro-tivje razredov, boj strank po postavi gospodarskih razrednih protislovij in socijal-nih preobrazovalnih teženj: torej vse, kar ustanovi »socijalno vprašanje«. Iz mnogopomembnosti besede »kapitalizem« je bilo tudi kmalu razvidno, kako težko je določiti ta pojem. Zakaj pokazalo se je: Kot kapitalističen se ne sme označiti tisti gospodarski red, pri katerem leži ka- Sital v zasebnih rOkab, kar trde socijaHsti. es je nastal zlasti vsled tega, da je izkoriščal človeško delavno moč lastnik, lastnik delavskih sredstev, torej lastnik kapitala, in da ga je mogoče vzdržati zlasti le s pomočjo nasilnega sestava, ki Varuje kapital delavca pa ne. V kapitalizmu je nekaj, kar binesmelobiti. V njem tiče nepopolnosti in nedostatki današnjega gospodarskega reda. Socijalizem je sicer obsojal napake in mnoge posledice kapitalističnega gospodarskega življenja, rešilnega 6redstva. pa ni povedal, ker tudi kapitalizma ni poj-mcval prav. Socijalizem je trdil, da je zlo kapitalizma v zasebni lasti, s pomočjo katere lastnik izkorišča tistega, ki jo nima. Zato socijalizem družabnega gospodarstva ni ozdravil, ampak zapeljal k tatvini, brezdelju in nasilju in k zlorabi skupne državne lasti. Zlorabe vzrok je nepoštenost ali pa zmotena volja. Kapitalizem je gospodarstvo, ki manj ceni človeka ko ivrrni dobiček. Konsamna organizacija. Ob hudih časih se prijatelj izkafe. Tako se je tudi konsumna organizacija. Med vojno so cene v zasebnem prometu silno poskočile. S pomanjkanjem blaga so se okoristili trgovci in stare zaloge prodajali po visokih novih cenah. Za 40 K si komaj dobil liter olja, član v konsumu ga je dobil za 13 kron. Tako jc bil Član konsumne or-anizacije pri enem predmetu v enem ro-u poplačan za delež in poroštvo. Tekom leta pa mu je bil plačan stokratno. Tako so udje res lahko hvaležni tistim, 'ki se požrtvovalno trudijo s konsumne organizacijo, Višje cene v konsumu so nastajale šele takrat, ko je bilo treba nakupiti novo blago po vojnih cenah. Občni zbor I. ljubljanskega konstantnega društva se je vršil v nedeljo 18. maja ob štirih popoldne v »Ljudskem domu«. — Blaga je bilo nakupljenega v minulem letu za 4,403.808 K. Vsega prometa je bilo 12 milijonov 654.212 K. — Občni zbor je potekel zelo živahno. Debata se je vnela o poročilu revizijskega zapisnika. Odobrile in nasvetovale so se nekatere premembe, — Društvo ima osem prodajalen. — V odbor so bili izvoljeni: Liza Cerkovnik, Ivan Jakopič, Alojzij Kocmur, Anton Komljanec, Anton Kralj, Ivanka Kosec, Fran Pezdir, Ana Srakar in Franja Zajc. — Za namestnike: Mihael Opeka, strojar iz Kranja; Josip Sitar, mizar v Križah; Janko Komljanec, kaplan v Sv, Križu pri Kostanjevici. — V nadzorstvo so bili izvoljeni: Fran Kramberger, Mihael Moškerc in Ignacij Zaplotnik. Delavsko pravo. OKROŽNICA IZ LETA 1891 Kaj terjamo od države. Poleg tega, kar smo povedali, je pa treba uporabi U tudi vsa druga sredstva, ki lih le ljudje zmorejo, da rešimo delavsko pravdo ugodno, da režimo socialno vprašanje, Vsi, prav vsi prizadeti morajo stre-nuti, da se to zgodi, in delati na to po svojih razmerah seveda. Ja pa nujno. Delo za prav urejene družabnike je nekam podobno previdnosti, ki vlada svet. Dogodki zavise od svojih vzrokov, Mi gledamo ob priliki to zvezo. Vidimo, od katerih vzrokov zavise stvari, vidimo tudi, kako vsi ti vzroki sodelujejo, da stvari nastanejo. Zato ne bo prav nič odveč, če preiščemo, koliko družabnega zdravila pričakujmo od države. Ne mislimo pa na tem mestu tako državo, kot je navadno, kakršno ima to in ono ljudstvo, ampak mislimo vzorno državo, kakoršna bi morala biti, tako kakoršno hoče pravo razumevanje, državo, ki se ujema z naravo, kakoršno hoče imeti Bog in kaže na njo s svojimi podatki njegova modrost, kakoršno smo razložili tudi mi sami v okrožnici o ustroju krščanskih držav. Po tej razlagi sc morajo potruditi najprej tisti, ki državo vodijo. Nafpret morajo sploh vse postave in odredbe storiti svoje. Vsa njih vsebina mora prispevati, ves državni ustroj in vsa državna uprava sama, da vzcvete javni in zasebni blagor. Zakaj, to je nalog državne prevdarnosti in svojsko opravilo njih, ki načelujejo. Sedaj pa naštejmo tisto, kar najbolj osrečuje države. To-le: značajnost in nravnost, prav urejeno družinsko življenje, izpolnjejvanje dolžnosti do Boga in do bližnjega — vernost in pravičnost, zmerna in enakomerna razdelitev javnih bremen, rast umetnosti in trgovine, cvetoče kmetijstvo in podobno. Čim večjo marljivost goji država za vse to, tem bolje in srečnejše bodo živeli državljani. — Da torej omenjene stvari uspevajo, morajo skrbeti tisti, ki imajo oblast in vodijo državo. Teh dolžnost je, da koristijo ljudstvu in zboljšujejo predvsem delavcu stanje. To je tudi ne-ovržna državna pravica in nihče ji je ne bo zameril, k*>r država sama mora po postavi svojega zvanja skrbeti za javni blagor. Čim več koristi bo izviralo iz tega spločn^ga viši e ga skrbstva, tem manj bo treba iskaxi drugod rešilnih poti za delavce. I* nasprotnega tabora. Boljševizem. — Domov vrnivši se ujdnik je povedal o ruskem boljševizmu tudi to dogodbo: »Na potovanju proti domu sem zadel blizu mesta na četo boljše-vikov, ki so se bili odpravili na »potreben« lov v okolico. Nedaleč preča tropo reven mužik (kmet) z vozom in konjem. Vse to je pa seveda tudi boljševikom ugajalo. Takoj zahtevajo od kmeta, naj jim prepusti konja in kuretko (voz). Žal, da je kmetič tej želji malo preveč ugovarjal, ker konec je bil, da so boljševiki ustrelili kmeta,« (Primeri Sl. Gospodar, L. 53, št, 20.) Boljševiki pregnali usmiljenke. — Na Ogrskem so boljševiki izgnali redovnice. V Ljubljano je prišlo štirideset usmiljenk — Slovenk, Nasilstvo socialne demokracije. V Trbovljah povzroča socialna demokracija skrajne nasilnosti. Ko bi organizacija krščansko mislečih delavcev zagrozila nasprotnikom, da jih s silo včlani v svojih vrstah in jim vzame kruh, če tega ne store, bi kričali po celi Evropi. Čujte, kako pa delajo socialni demokrati. Jugoslovanska Strokovna Zveza je prejela sledeč dopis. Slavno načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani. Sklicujoč se na našo vlogo z dne 25. aprila 1919, na podlagi katere je deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani v svoji seji dne 26. aprila 1919 s soglasnim pritrdilom soc. dem. sklenila izdati na delavstvo oklic, da je organizacija vsrkemu po lastnem prepričanju prosta in z ozirom na našo tozadevno informacijo v spremstvu glavnega tajnika J. S. Z. pri deželni vladi poverjeništvu za notranje zadeve, dne 29. aprila t. 1, z ogorčenjem konštatiralo, da od vlade zagotovljeni oklic na delavstvo do danes še ni izšel. —- Ker se je v zadnjem času od strani tukajšnjih soc, dem. začela zopet največja gonja proti našim članom, zahtevamo nujno izdajo tega oklica, brez katerega ni nihče več varen pred nasilstvom soc. demokratov. V dokaz nekaj dogodkov, Organizacija tukajšnjih soc. dem. je dosegla, da se članarina njihovim članom, ki so svoj pristop priglasili, pri rudniku od plače odteguje. Dogodil pa se je slučaj, da je bilo našemu članu Seme Štefanu v to svrho potegnjenih 11 K 75 vin. kljub temu, da isti nikdar ni svojega pristopa' k soc, demokratom javil. Ko je nato šel V pisarno nadnevnega kopa, kjer je zaposlen, in ondi reklamiral, čemu mu je bil omenjeni znesek odtegnjen, ga je tam službujoči uradnik Topolšek nahrulil; »Proklet čuk, če ne boš organiziran, te bomo pa s tag-baua ven vrgli.« Drug slučaj. V osrednji delavnici je Sla aeputacija soc. dem. k obratnemu inže-nerju g. Daxu ter od njega zahtevala, da pozove one rokodelce, ki niso pri soc. dem., ampak pri nas organizirani, da se morajo takoj pri njih organizirati. Nato je Izzval omenjeni inžener naša člana Pode-beršeka in Jordana k sebi in jima prigovarjal, da naj se vsled varnosti in feda ukloneta soc. dem. Izjavil jima je, da bi v slučaju, da soc, dem nastopijo proti njima s štrajkom, ne mogla biti ščitena od njegove strani, ampak bi se njima morala služba odpovedati. Enak dogodek je bi! tudi na nadnev-nem kopu, Druhal delavstva, organiziranega pri soc, dem., je navalila na našega člana strojevodjo Kolariča ter zahtevala od njega, da se takoj pri njih organizira, Ker mu je ta nasvet dal tudi tamošnji obratni vodja g. Bredenbeck, češ da drugače ne bo imel miru pred njimi, se jim je moral slednjič ukloniti. Izjavljamo, da teh izvajanj soc, dem, pod nobenimi pogoji več ne moremo prenašati in zahtevamo, da skliče vlada takoj komisijo, v katero naj se pritegnejo: 1, zastopstvo vlade, 2. zastopstvo centrale J. S, 7,., 3. zastonstvo skupina J, S, Z. v Trb "'lni pogovori med angleško vlado in predstavitelji zionizma. Zastopniki zioni-slov so bili: N. Sokolow, H. Wajeman, M. Oaster, H. Sakier, lord Walter Rotschild in baron James Rotschild. Tu sc je pokazalo, da je angleška vlada zelo naklonjena zionistom. Začetkom maja 1917 je šel član osrednjega odbora zionistične organizacije v .ar\z *n da jc tam seznanil vlade o zionističnih težnjah. 28. maja istega leta je bil tudi po posredovanju angleške vlade pri papežu v avdienci glede vprašanja svetih krajev v Palestini. 14. junija 1917 je poverjenika zionistične organizacije obvestila francoska vlada, da Francija simpatizira z neodvisnostjo židovskega naroda v Palestini s pridržkom, da ostanejo sveti kraji exteritorialni. Laška vlada je odgovorila, naj se to vprašanje reši na mirovni konferenci, Vatikan se je izrazil, da mu je zlasti ležeče na tem, da bodo imeli sveti kraji gotovo varstvo. Ravno tako so bile Združene države zelo naklonjene zionističnim zahtevam. Poleg vlade so ser zavzeli za zionistično vprašanje na Angleškem vsi politični časnikarji in državniki, med njimi tudi lord Landsdow-ne, ki je bil kolonialni minister takrat, ko je sklenila angleška vlada odstopiti teritorij v vzhodni Afriki za kolonizacijo Židov. Angleško časopisje je večkrat na dolgo in široko razpravljalo o Palestini, »Manchester Guardian« je pisal, da interesi Anglije zahtevajo, da pride Palestina v roke nemilitaristične države, da bo tako napad na Egipt onemogočen. Ta pogoj bi bil izpolnjen, če bi prišla Palestina pod angleški protektorat, eventuclno pod mednarodno institucijo z Anglijo na čelu. »Daily Chronicle« je pisala: Angleška vlada ni samo izrazila svojih simpatij do Židov, temveč hoče doseči s tem tudi svo->e namene. Podobno so pisale »Times« in drugi listi. Vse angleške politične stranke so sprejele z velikim veseljem izjavo njihove vlade. Interesi Anglije se popolnoma krijejo z zionističnimi zahtevami, in sicer v trojnem oziru: političnem, vojaškem in gospodarskem. Eden glavnih ciljev Anglije je bil stvoriti s Palestino most, ki bi vezal Egipt in Sudan z Indijo, ohranitev Sueškega prekopa in odstranitev Turčije od njega k Siriji: torej zasigurati progo (pot) Kaira—Sueški prekop—Palestina—Mezopotamija — Indija. Ko bi se število Judov v Palestini vsled emigracije iz Evrope pomnožilo, potem bi Židje igrali tu lahke važno vlogo. Bili bi posredujoč člen trgovine med Egiptom in Indijo. Seveda bi morali tu poživiti glavne komunikacijske arterije. Pridobili bi si simpatije ameriških Židov, ki igrajo vsled svojih velikih finančnih veljakov v Ameriki važno vlogo in s katerimi je Wilson vedno v zvezi. Velikega pomena bi tudi bilo, če bi si pridobili simpatij ruskih Judov, Ves čas med vojno so si prizadevali zionisti, da bi izrazila tudi Turčija svoje mnenje glede njihovih teženj. Šele angleška deklaracija je prisilila Turčijo, da se je o tej zadevi izjavila, Malo pred padcem Jeruzalema je turški kolonijalni minister Nessim-Bej v pogovoru s časnikarji rekel: »Turčija, ki je bila več stoletij zavetišče zatiranih Židov v drugih državah, ni spremenila svojega tradicionalnega stališča nasproti njim. Judje v Turčiji so se izkazali kot lojalni podložniki Otomanskega kraljestva. Pozdravljamo z radostjo njih emigracijo in zagotavljamo jim popolno svobodo.« To je samo neka splošna izjava, ki ne zadovolji. Poglejmo Še nekatere (izjave) misli, katere je podal veliki vezir Talaat-paša v pogovoru z nemškim časnikarjev dr. Julijem Beckerjem: »Turčija je bila ona država, v kateri ni bilo nikdar antisemitskega gibanja in je bila Judom vedno naklonjena. Vendar pa stojimo na stal šču, da ne damo Židom nič več privilegijev, kot drugim podložnikom tujih držav. Naklonjeni smo pa sionističnemu gibanju, ker se sedanje judovske kolonije v teli razmerah ne bi mogle vzdržati. Gotovo ste čltali pismo Balfoura, ki ga je pisal Rotschildu, v katerem angleški zunanji minister obljublja Zidom v imenu svoje vlade neodvisno državo v Palestini, Toda Anglija je G'sala tako lordu Rotschildu kot šerif ussein-u, toda končno ne da nič ne Husscinu ne Židom. Da pa Turčija ni dala dosedaj Judom večjih pravic, je vzrok nemoralno stanje vsled emigracije ' ruskih Židov. Le-ti se preselijo v Palestino, ohranijo pa s pomočjo ruske vlade njih državljanstva. Zato ne spadajo pod turško sodišče, ampak se za vsako stvar zatekajo k svojim konzulom. Konzuli porabijo ugodno situacijo in tako nastanejo vedni konflikti med turško in rusko vlado. Turčija bi jim privolila veliko večje pravice, ako bi postali po stalni naselitvi turški državljani. Seveda bi se moglo na novo naseliti samo gotovo število Židov v Palestini, kakor je to kraju primerno; gotovo pa ne čez 100.000.« V nadaljnem razgovoru je veliki vezir poudarjal, da lahko računajo Židje na popolno svobodo kot turški podložniki in da je v ustavodaji za-sigurana široka samouprava občin in vila-jelov; v teh mejah da je mogoče ugoditi zionističnim željam v Palestini. Čeprav je izjava velikega vezirja jako zavarovana in oprezna, je vendar Turčija zelo spremenila svoje stališče. Emigracije Židov iz Evrope so bile preje zelo otežkočene. Šele v zadnjih letih so se pogoji za kolonizacijo nekoliko omilili. Da pa je turška vlada zavzemala vedno neprijazno stališče pioli .Judom, so največ pripomogli mladoturki, centralisti par excellence. O židovski avtonomiji niso hoteli nikdar ničesar slišati in niso hoteli pustiti, da bi se ustanovila, kakor so rekli, država v državi. V začetku v^ne.so izdale judovske banke v turškem cesarstvu vsled pomanjkanja denarja svoje posebne vrste bankovce; te so smatrali za svoj deijar. Po občinah so imeti tudi lastna sodišča. iToda začel jih je pa preganjati sultanov aam Ljudska posojilnica v Ljubljani Je najveCJa sloverska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 mili-ionov kron vlog in nad 1 milijon en-stotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo od 4 do 6 elv Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.