« Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo horoških Slovencev Velja za celo leto 4- krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 23. sušca 1912. Št. 12. Vabilo na letni občni zbor Slovenske krštansko-socialne zveze ki se vrši o nedeljo dne 24. marca foiz ob 3. uri popoldne o ueliki dvorani hotela Trabesinger o Celovcu. »Slovenska krščansiko socialna zveza« Praznuje svoj IV. obični zbor. Občni zbor bo dan računa za preteklost, dan načrtov za prihodu j ost. »Slovenska krščansko so-cšlalna zveza je bila za koroške Slovence največja potreba. Dvajseto .stoletje je doba demokracije, to se pravi: Ljudstvo bo prišlo povsod na površje, ljudstvo dobiva že sedaj vlado v roke, ljudstvo se bo tudi v gospodarskem oziru združilo v zadrugah itd. proti bogatašem; za. ta nov poklic se mora pripraviti, potrebuje šole, in ta šola za ljudstvo naj bo »Slovenska krščansko socialna zveza«. Razen tega potrebujemo na Koroškem posebno varuhinjo za tri starodavne bisere: za vero, dom, cesarja. 1. Za vero: Naše ljudstvo moramo va-1'°vati lutrovskega duha, našo mladino voditi nazaj h Kristusu, odrešeniku «veta. 2. Za dom: Za svoj narod se hočemo Potegovati in smo pripravljeni veliko žrtvo-vati za njega, zaičeli smo šele in pred isabo vidimo silno težavne naloge. Ljudstvo potrebuje jasnih in svetlih prostorov, v katerih se bo izobraževalo. Kdaj bo na Koroškem 100 ljudskih domov? V roke našega ljudstva mora priti 20.000 dobrih knjig. Naše ljudstvo potrebuje bistrili neomadeževa-bih mladeničev, ki so vneti za vero in za baro d, ne pa za pretepanje in pijančevanje. »Orel« bo moral torej razprostirati svoje Peroti nad koroškimi Slovenci. Naše žene in dekleta, kdo jih ne bo pozdravljal v naših vrstah? 3. Za cesarja: Neomajna zvestoba do preisv. cesarja je odnekdaj dičila Slovence. Zavedamo se, da velika močna Avstrija je prava zaščitnica našega naroda. Za veliko Avstrijo hočemo naš narod navduševati. Vse,nemške struje in brezdomovinska socialna demokracija se zajedajo v telo našega naroda in ta strup je treba odstraniti od našega narodnega telesa. Slovenska krščansko socialna zveza« pričakuje in zahteva, da se bo slovensko ljudstvo zavedalo pomena tega občnega zbora. Sveta dolžnost društev je, da pošlje vsako društvo vsaj 3 do 4 zastopnike na občni zbor »Zveze«. Obični zbor je ravno zato, da spet poživi društveno življenje in da spet zbira in organizira staro koroško armado. Dr. Val. Rožič, predsednik. Dr. Lamberi Ehrlich, podpredsednik. Jožef Vajncerl, tajnik. Interpelacija g. poslanca Grafenauerja in tovarišev na Njega ekscelenco g. ministrskega predsednika v zadevi pisave krajevnih imen na Koroškem. Gospod poslanec Grafenauer in tovariši so dne 15. t. m. vložili v državnem zboru sledečo interpelacijo: V pretečenem zasedanju koroškega deželnega zbora se je vršila v eni zadnjih zborničnih sej razburjena debata. Vzrok te debate je bila izahteva dr. Angererja, da c. kr. vlada, črta slovenska krajevna imena iz ravno v tisku se nahajajočega krajevtoe-ga leksika in iz c. kr. poštnih imenikov. Kakor je povzeti iz časniških poročil, se vršijo res v nekaterih, četudi nemških krajih, za katere pa so od pamtiveka slovenska krajevna imena, seje občinskih odborov, v kterih se sklepa, pozvati c. kr. vlado, da v novi izdaji seznamkov krajevnih imen, to je tako v lekisiku krajevnih imen kaikor tudi v poštnem seznamu, črta slovenska krajevna, imena, ker bi uplivalo to, če- !se še nadalje obdrže, na uradno poslovanje zelo neugodno in bi se s tem podpiralo posloven j e-valno stremljenje na Koroškem. Kakor so te trditve neverjetne, pa tudi napačne in neprimerne, na ktere je v teku imenovane deželnozborske razprave opozoril že gospod deželni zastopnik kot neutemeljene in nepotrebne, vendar ni nobenega dvoma, da bode nemškonacionalna stranka na Koroškem in njeni častilci v sloven. delu dežele to zadevo, ki je namenjena splošni koristi, zopet skušali porabiti in zlorabiti za svoje strankarlško - politične namene in bodo vse sile napeli, da bi dosegli svoje separatistične in za vse državno življenje škodljive cilje, čeravno je dejstvo, da; so ravno krajevna imena v slovenskem delu dežele čestokrat nerazumljivo ponemčena in popačena, kar je poslanec Grafenauer s svojimi govori v deželnem zboru opetova-no poudarjal in jasno in resnično dokazal. Če je bilo mogoče, da so take popa.čbe slovenskih krajevnih imen, kakor je sporočeno v nekaterih teh govorih, nastale v času, ko so c. kr. vladni organi na Koroškem varovali vsaj parfem nepristranosti in ko je nemškonacionalna stranka imela še nekak instinkt za poštenost in pravico, potem se sme imenovati zadnje ljudsko štetje na Koroškem, katero so izvršili ponajveč od politične oblasti imenovani števni komisarji, ki povečini niso bili zmožni slovenščine niti v besedi, da ne govorimo o pisavi, in so povečini bili nasprotniki slovenske narodnosti — giljotina (rabljeva sekira) za Slovence. Pred nekaj leti je zagledala beli dan od neke nemške kapacitete v Celovcu spisana brošura o označbah krajevnih in gorskih imen v slovenskem delu dežele, ki bi po pravici morala imeti naslov »Ortsnamen-erfindungen« (iznajdba krajevnih imen). Ta brošura je vredna, da se jo postavi ob stran Podlistek. Citava Rubin. ^oljsko papisal Aleksander Swigtochowski. Poslovenil Ratiški. (Dalje.) Kljub temu ni imela Chava svoje glavnice v žepu in cel dan ni zaslužila niti gro-sa! Popolnoma potrta vsled teh misli je šla Hornov, toda z nekim izrazom čudne odločnosti. Bila je ena ura popoldan. Simhe je J1'Ral perje rdeče repe in ga metal kokošim, katere je hotel prevarati, a zastonj. Otroci, ®iisnivši se v kot, so grizli zelene hruške, katere jim jo oče prinesel iz mesta. Opazivši •nater so pričeli silno kričati. Chava je dvignila najmanjše dete v zrak, poljubila ga in topila v sobo. »Kupi jim funt kruha,« je dejala možu ju vrgla štiri groše na mizo, »jaz moram takoj oditi.« Ne oziraje se na jokojočo deco je odinola Chava iz hiše, pograbila jesetro, vrgla 1° na ramo in odšla. »Kam greš, Simhova?« jo je vprašala loka stara žena, ki je sedela pred neko hišo n pletla nogavice. hi-- . Pulavo, milostna gospa,« reče Chava Uzajoč se stari gospej ter ji poljubi roko. »Ti neseš neko jesetro? Za koga?« »Sama ne vem. Tukaj ne morem ničesar prodati, polovico imam še doma.« »To bom jaz vzela. Moj vnuk je prišel na praznike s prekrasnim tekom po jedi. A kako boš nesla toliko breme v Pulavo?« »Oh, draga gospa, komaj se držim na nogah. Danes nisem še ničesar zavžila, a tudi ne vem, če bom imela kaj za otroke. Kaj naj počnem? Riba ne sme dolgo ležati. Kupila sem tri jesetre, eno je vzela sodnica po enajst grošev, eno polovico davkarica in z ostankom grem v Pulavo. Do sedaj nisem še ničesar zaslužila, še nimam svojih treh rubljev. Če zgubim še ta vaš denar, mila moja gospa, potem mi nič drugega ne preostaja, kakor z otročiči umreti lakote.« Starka, kateri je Chava vse tako odkritosrčno povedala, je bila vdova po vrtnarju kneza Czartorskega v Pillavi. Ker je izgubila dobre gospodarje in dragega moža, ni mogla ostati v mestu, katero ji je pripravilo toliko bolečin, pa se je preselila v Kazi-mierz, kjer je vzdrževala sebe in slabotno hčerko z malimi prihranki. Pred dvema letoma je posodila Chavi tri rublje; ta ji je bila hvaležna za vsa svoja trgovska podjetja, a svoje uspehe je skrbno prikrivala. Najboljši pogledi v bodočnost je niso mogli oprostiti nemira, ki jo je obšel vsakokrat, kadar je za kratek čas odvila iz robca tri čarobne rublje. Tedaj je občutila nepopisen strah in zdelo se ji je, da stoji nad prepadom, kamor bode padla z vso družino. Ta strah je bil vzrok silne hitrice, da brZo proda jesetre. Manjkalo je še pet forintov do treh rubljev. Židinjina odkritosrčnost je bil karakterističen pečat odnošaja med Chavo in gospo Wlostovicko. Samo tej starki je vestno povedala vso resnico, dočim je pri prodaji nalagala vse gospe. »Kako drago si plačala ribe?« je vprašala starka. »Pet grošev za funt,« je odgovorila Chava. »Torej si napravila dobro kupčijo?« »Pri gospej sodnici da, a davkarica mi še ni plačala.« »No, le idi, draga moja, sedaj ne vem več, kdo živi v Pulavi, a čula sem, da je sedaj mnogo gospode.« Chava je poljubila roko starki in odhitela. Od Kazimierza do Pulave je deset vrst. Ni bila torej lahka »naloga prehoditi to pot z bremenom petdesetih funtov. Zdelo se je, da tudi riba, katera je visela'na židovkini rami, skeptično kima z glavo nad uspehom tega podjetja. Pri vsem tem, vkljub gladu in trudu, je krepko korakala dalje. Pri tretjem karnenu, ki označuje vrste, se je odpočila. Nek vlastelin, ki se je mimo peljal, je ustavil voz, ko je zapazil ribo pri Chavinih nogah. »Kaj imate?« je vprašal. »Jesetro,« odgovorila je Chava boječe. »Eh jesetro,« je zamrmral zaničljivo in pognal dalje. (Dalje.) egiptovskih 'sanjskih bukvic, če jim morda ne dela že umazane konkurence, ker pisatelj te brošure se pri imenovanju gor ne more izkobacati iz samih besed »Gupf« in »Kogel« — »Kopf« ih »Šebarte«. Pravilno je torej — in podpisani zahtevajo to — da sta leksikon krajevnih imen in seznam poštnih uradov potrebna izpopolnitve v tem smislu, da se morajo sprejeti v novo izdajo tozadevnih krajevnih seznamov razen krajevnih imen za poštne urade tudi vse železniške postaje, ki se nahajajo v slovenskem delu in jezikovno mešanih delih Koroške, kojih splošno znana slovenska imena, kojih število je zelo veliko, se dosedaj niso nahajala niti v leksikonu krajevnih imen, niti v seznamu za, poštne urade niti v postajni knjigi! Poisebno velja to tudi o železniških postajah, h katerim gravitirajo slovenske občine in se vrši vendar največ prometa. Ker razen krajevnih imen ne smejo biti tudi prometne napravo podvržene strankarskemu vplivu in se mora skrbeti, da postanejo kolikor mogoče pristopne širšim ljudskim slojem, vprašamo podpisano celotno vlado: 1. Je ista volje, ustaviti se strankarskim željam nemško - nacionalne stranke na Koroškem glede nameravanega črtanja slovenskih krajevnih imen iz leksika krajevnih imen in iz seznama za poštne urade? 2. Je volje, v splošnem interesu ukreniti in ukazati, da se v smislu te interpelacije izpopolnita leksikon krajevnih imen in seznamek za poštne urade? Slovenci, polirajte Jr" z insemini! Dnevne novice in dopisi. Slovenske postne pridige v Celovcu. Kot vsako leto bodo tudi to leto slovenske postne pridige v cerkvi sv. Duha, 'in sicer dne 27., 28., 29., 30. in 31. marca zvečer ob 8. uri. Po vsaki pridigi bo blagoslov. Na cvetno nedeljo slovesen sklep. Nova bojna ladja. V Trstu so izpustili v morje novo avstrijsko bojno ladjo »Te-getthof«. Ladja je modernega tipa (dread-nought). Navzočih je bilo pri slovesnosti nad 100 državnih poslancev. Predsedstvo državnega zbora sta. zastopala poslanca Pogačnik in Jukel. Šolske vesti. Za nadučitelja na Brdu je imenovan začasni šolski vodja Gustav Srebernik in za podučiteljico v Možici učiteljska aspirantinja Ana Majcen. Svetovni jezik Ido, to je popravljeni Esperanto, vedno bolj napreduje. Danes po štirih letih njegovega obstoja izhaja že 15 časopisov v idskem jeziku. Nemci imajo pet različnih učnih knjig, od katerih je Notzli-jeva pred kratkim izšla že v 5. izdaji 9 in 10 tisoč). Tudi slovanski narodi se učijo tega v resnici lepega in lahkega svetovnega jezika. Učna knjiga za Srbo-Hrvate in Bolgare se ravno tiska, oziroma se pripravlja, medtem ko je slovenska pravkar izšla in ise dobi v samozaložbi spisateljevi: Jak. Kovačič, nadučitelj, p. Št. Vid pod Juno, Koroško. Cena 1 K. Knjižica vsebuje tudi berila, od katerih je nekaj prevedenih iz slovenščine, in dvojni besedar. Slovensko katoliško akademično tehn. društvo »Danica« na Dunaju si je na občnem zboru dne 12. t. m. izvolilo za XXXVI. tečaj isledeči odbor: Ivo Pokoren, cand. iur., predsednik; Joško Dolinar, cand. iur., podpredsednik; Jakob Sajovic, stud. phil., tajnik; Ivan Žgur, stud. med. vet., blagajnik; Gabrijel Majcen, stud. teh., arhivar; Zdravko Sibitz, stud. iur., gospodar; Ivan Prijatelj, stud. phil., I. knjižničar; Franc Koblar, stud. phil., II. knjižničar; Joisip Kos, stud. med., zapisnikar. Srečen dan se prerokuje tistemu, ki kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži« na mesečne obroke po 4 krone 75 v in ž njo zadene pri žrebanju dne 1. aprila t. 1. 400.000 zlatih frankov. Vsakdo naj hiti, da ne zamudi ugodne prilike. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«. Nov ustanovnik »Slovenske Straže« je postal g. Mihael Brenčič star., veleposestnik v Rogojnici pri Ptuju, ter plačal 200 K. Slov. šolskemu društvu v Celovcu je podaril občijiski zastop in člani krajnega šolskega sveta v Rožeku 10 K. Hvala! Cerkveni tatovi zopet poizkušajo po Celovcu svojo srečo. V stolnici je nekdo skušal vlomiti v puščico, pa se mu ni posrečilo. — V Kumpfovi ulici so ukradli neznani tatovi ponoči pet kur. Občino za gostilničarje bi lahko imenovali občino Trnjavas (Annabichl), ker je dve tretjini občinskih odbornikov gostilničarjev; tudi župan je gostilničar in zato baje občina ne pobira doklad na pivo, prodajajo pa pivo tako drago kakor v Celovcu, in vrh-tega imajo gostilničarji popolnoma prosto roko glede plesa. Idealna občina, mimogre-dejpovedano, je strogo nemškonacionalna! Pri naboru dne 20. t. m. je bilo v Celovcu od 93 mladeničev potrjenih 27. Požar v skladišču. Dne 19. t. m. proti štirim popoldne je nastal v skladiščnih prostorih trgovca Perza nasproti hotela Moser v Celovcu ogenj, ki je uničil posestniku mnogo blaga. Goreti so začele baje vžigalice. Izpred celovške porote. Na vešala je bil obsojen pri porotni obravnavi dne 13. t. m. v Celovcu 24 letni Janez Schuster iz Vrbe, hlapec v Holbicah. Dne 16. julija 1. 1. popoldne je napadel na poti v logaveškem gozdu 65 letno gostijo, hoteč jo posiliti, kar se mu pa ni posrečilo. 4. septembra zjutraj je našel 131etni pastir Jožef Jernošič 701etno Marijo Piček, ko ji je prinesel mleka, umorjeno na postelji. Kmalu se je orožnikom posrečilo dobiti zločinca v osebi Janeza Schusterja, ki je izprva tajil, pozneje pa vse prizrial. Najprej je rekel, da je imel hudo jezo na Holbičane, ker so ga zmerjali za »lenuha«. Zato je po prepiti noči 'sklenil maščevati se na Mariji Piček. Vsled te izjave so ga preiskali, če je pri pameti. Toda pozneje je izpovedal, da je umoril staro ženo, ker se ga je ubranila. Njegove trditve, da je bil popolnoma pijan, priče niso potrdile. Porotniki so potrdili glavno vprašanje o poizkusu posiljen j a z 11 glasovi in glavno vprašanje o umoru soglasno, dodatna vprašanja, ali je bil obtoženec popolnoma pijan, oziroma če ni bil prav pri pameti, soglasno zanikali. Sodni dvor je nato obsodil Janeza Schusterja na smrt na vešalih. Zagovornik si je pridržal pravico za čas za premislek o nadaljnih korakih zagovorni-štva. Po obravnavi se je sodni dvor umaknil, da se posvetuje, če naj obsojenca priporoča v pomiloščenje ali ne. — Dne 14. t. m. je bil zaradi goljufije obsojen 281etni Karol Engler, klobučarski pomočnik v Celovcu, ki je opeharil več tvrdk za 5179 K 29 vin., na dve leti hude ječe, poostrene z enodnevnim postom vsak drugi mesec. — Dne 16. t. m. je bil dne 25. aprila 1881 rojeni, v Št. Janž ob Pressien pristojni trgovec Marka Gugl v Paternionu obsojen zaradi- krivde na dva meseca strogega zapora, poostrenega s postom. Istega dne se je moral pred porotniki zagovarjati še ne 17 let star potepuh, obdolžen tatvine, v Št. Lenartu v Lkbudski dolini rojeni Rudolf Gsodam, ki je svoji teti ukradel hranilno knjižico z vlogami nad 3702 K in 9535 K. Vzdignil je nad 11.000 K in v štirih dneh v Celovcu in Mariboru zapravil 4116 K v zloglasnih hišah. Ker so porotniki pri vprašanju d tatvini potrdili tudi vprašanje o menjajoči zblodnjavi, je bil obtoženec glede tatvine oproščen, obsojen pa zaradi prestopka orožnega patenta na 20 K denarne globe. — Zaradi požiga se je moral zagovarjati dninar Jožef Hlupic, pa je bil oproščen. — Zaradi uboja je v ponedeljek, dne 18. t. m., stal pred poroto v Trbiž pristojni rudar Janez Ostermanu. 19. svečana 1912 se je v Dakskoflerjevi gostilni v Mrzlih vodah sprl s Petrom Bucherjem. Pomiril ju je gostilničar. Na poti domov je pa pričakal Petra Bucherja, ki je bil v družbi Jožefa Krobatha, Jožefa Fatemela in Jožefa Klamp-ferja, in ga zabodel v desno ramo z nožem. Tudi Klampferja je ranil. Bucher je obnemogel, obležal na cesti in izkrvavel. Ostermana se je zagovarjal, češ, da je bil popolnoma pijan, česar pa priče niso potrdile. Ker so porotniki potrdili poleg vprašanja' o uboju in težki telesni poškodbi tudi dodatno vprašanje o popolni pijanosti s 7 proti 5 glasovom, je bil obtoženec zavoljo prestopka pijanosti obsojen na tri mesece poostrenega zapora. Napad na laško kraljevo dvojico. Dne 14. t. m. je v Rimu na ulici napadel 21 let star anarhist D’Alba laškega kralja. Ko sta se kralj in kraljica peljala v zaprtem vozu proti Panteonu, kjer počiva kralj Humbert, da prisostvujeta maši zadušnici po rajnem kralju, je D’Alba ustrelil na majorja Langa. Kraljevo kočijo je namreč spremljal oddelek kirasirjev, na čelu mu major Lang. Zadel pa je najprej konja, nato pa Langa v glavo. V tem trenotku sta napadalca zgrabila ko-čijaž Giusti in šofer Luigi in mu izvila samokres iz rok. Kralj in kraljica sta ostala nepoškodovana. D’Alba je pred policijo povedal, da je anarhist in da je nameraval usmrtiti kralja. Ljudstvo je prirejalo ves dan neprestano kralju navdušene ovacije. Laškemu kralju je izmed vladarjev na rešitvi prvi čestital avstrijski cesar, za kar so laški dijaki v Turinu demonstrirali enkrat tudi — za Avstrijo. Lepa lojalnost celovškega župana dr. pl. Metnitza. Celovški župan dr. vitez pl. Metnitz bi v javnosti rad veljal za zelo kon-ciliantnega vsem ljudem enako pravičnega, koroškim Slovencem celo naklonjenega moža. Kdor ga pa pozna od bliže, vidi v njem Slovencem zelo sovražnega človeka. Kakšna da je njegova konciliantnost in politična finesa, ne povedo samo njegovi izbruhi, njegove surove in docela neutemeljene psovke na »Mir« v zadnjem zasedanju deželnega zbora, ampak tudi njegova umetna ogorčenost proti deželni vladi koroški zavoljo dovoljenja igre »Padar« preko njegove glave. Mož ni mogel zoper slovenske gledališke predstave v Celovcu povedati nobenega stvarnega razloga, zato se je pa po-služil nizkotnega sredstva, popolnoma neutemeljenega sumničenja Slovencev glede njihovega patriotizma. Po »Karntner Tag-blattu« posnamemo tozadeven pasus njegovega. govora v celovškem občinskem svetu dne 12. sušca: »Ne brigam se niti za to, da se mi mora besedilo igre predložiti, in ni moja naloga, pri dež. vladi preiskovati, če je igra cenzurirana, če so gospodje na odru državi zelo prijazni (Klici: Živio Srbija!), če se pri takih vprizoritvah izpolnjujejo predpisi, to mi nič ni mari.« Tako namigavanje dr. pl. Metnitza je poštenega političnega nasprotnika nevredno. Naj nam dr. Metnitz in njegovi modrijani v mestnem svetu povedo, kdaj je naša stranka ali tudi en sam pristaš naše stranke klical »Živio Srbija!« Pruskomisleči nemški nacionalci in vse-nemci s svojimi »Hoch Hohenzollern!«-klici v državnem zboru pač vsikdar patriotičnih katoliških Slovencev ne bojo učili patriotizma! Pri tej priložnosti se spominjamo, da je dva ali tri dni pred deželnozborskimi volitvami leta 1909 v volilnem okraju 1. v splošni skupini med ljudstvom nastala govorica, da so Slovenci (oziroma slovenski duhovniki) dali Srbom 20 milijonov, zato da bi se mogli Srbi vojskovati proti Avstriji. To laž je raztrosila zlasti -med neizobraženimi volivci v celovški okolici dr. Metnitzova stranka, ker se je bala, da bo v splošni skupini podlegel dr. Metnitz državnemu poslancu Grafenauerju. Žal je šlo mnogo slovenskih volivcev v celovški okolici tej debeli laži na lim, in tako je dr. Metnitz s prav pičlo večino res zmagal. Zlasti v krajih, kjer se je prej klatil dr. pl. Metnitz, kakor v Pokrčah, kjer je do zgodnjega jutra popival in menda tudi svoji zmagi napival, se je ta laž tedaj ukoreninila. Dr. Metnitzo-vo namigavanje v občinskem svetu nam sedaj potrjuje, kar smo sicer prej že dobro vedeli, za kar pa nismo imeli dokazov. Dr. Metnitz naj samo še enkrat odpre v deželnem zboru usta in se zgraža n. pr. nad raznimi »Gemeinheiten« itd. Kakor ne patriotizma, tako nas ta »konciliantni« mož ne bo učil tudi ne viteških fines v političnem boju! Kako daleč pa sega delokrog občinskega sveta celovškega, o tej priložnosti ne bomo poučevali celovškega župana, ki bi kot jurist moral malo bolj premisliti, kaj da Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajstorici K 8-60 franko. Izdelovateu iamo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). govori; o tem govoriti bo najprej dolžnost deželne vlade; ki je n. pr. »Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« celo razpustila, češ, da je prekoračilo društvo svoj delokrog. Šolski štrajk v Selah. »Freie Stimmen« so dne 11. t. m. objavile dolgovezen članek o šolskem štrajku v Selah in ga označile z besedami: »Šolske oblasti na poti, da žrtvujejo učitelje prirediteljem«. Članek nima drugega namena, kakor vplivati na šolske oblasti, da vzdržujejo še zanaprej protipo-stavne šolske razmere med Slovenci in da varujejo nemškutarskega učitelja, tudi če slovenske otroke do krvavega pretepa. V članku je seveda, kakor v vseh člankih, ki se tičejo Slovencev, mnogo neresničnih trditev. Smo radovedni, ali se bo dala šolska oblast res vplivati od političnih nestrpnežev! Nam je končno vseeno, ker Selani bojo izvojevali zadoščenje in pravice, če treba tudi preko — šolskih ohlasti na Koroškem. Iz Oelovca čez Sele v železno Kaplo. Bil sem dobre volje, zato sem sklenil, = __ D mm m _ Velikouška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi zakurjeno. sediš41 na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dostrasie za škode in oeselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. KoIodVOFSka ERSta 27. V lastni bici liPnlMllI v Mllilliillli PnrtmžniPP v Snliofii Trd,. in Crini Rezervni fond čez K 800.000. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Cenlrala v Wljani. Pottiiie y sminili. Trsni, Sarajevo in Conci. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. mirjev proti gotovini po dnevnem knrzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik:' Mihael Moškerc v Ljubljani. - Tiska KTtoliška tiskarna v Ljubljani.