Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
361.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin nčiteljev in učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih kolah, zavodih za glubonemce in za slepce ter na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrbnin učiteljskih vdov in sirot na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
I.	Službeni prejemki aktivnega učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah.
§ 1-
Dokler se plače učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah ne urede dokončno in po zakonu, se bodo plačevali službeni prejemki iz državnih sredstev, kakor je razvidno iz nastopne razpredelnice:
Činorni ra« red	Stopnja	Plača	Aktivi z več nego 80.000 prebivalci v kr	tetna d v krajih z manj nego 80.000 prebivalci onah	iklada z manj nego 40.000 prebivalci	Službovanje v posameznih stopnjah
	a) Za ljudskošolske učitelje					
Začasno nameščeni učitelji pred usposobljenostno						
	preizkušnjo : 1600 kron.					
V.	1	1800	576	504	432	3 leta
V.	2	2000	676	504	432	3 leta
IV,	1	2200	768	672	676	3 leta
IV.	2	2400	768	672	576	3 leta
IV.	3	2600	768	672	576	3 leta
III.	1	3000	960	840	720	3 leta
III.	2	3200	960	840	720	3 leta
III.	3	3400	960	840	720	3 leta
II.	1	4000	1104	966	828	4 leta
II.	2	4400	1104	966	828	4 leta
II.	3	4800	1104	966	828	3 leta
	■ b) Za meščanske učitelje:					
IV.	1	2200	768	672	676	3 leta
IV.	2	2400	768	672	676	3 leta
IV.	3	2600	768	672	576	3 leta
m.	1	3000	960	840	720	3 leta
m.	2	3200	960	840	720	3 leta
m.	3	3400	960	840	720	3 leta
n	1	4000	1104	966	828	4 leta
n.	2	4400	1104	966	828	4 leta
«	3	4800	1104	966	828	3 leta
!.	1	5400	1288	1127	966	2 ieti
i.	2	6000	1288	1127	966	2 leti
I.	3	6400	1288	1127	966.	2 leti
Učitelj napreduje v višje činovne razrede in višje plačilne stopnje, če ni prekinil službe in če je služboval z zadovoljivim uspehom.
Ako se ljudskošolski učitelj imenuje stalno za meščanskega učitelja, se uvrsti v tisti činovni razred in v tisto plačilno stopnjo, ki bi mu šla, če b« bil ve» čas nastavljen na meščanski šoli.
Ljudskošolski učitelji, ki začasno poučujejo na meščanskih šolah, prejemajo, če so usposobljeni za meščanske šole, nagrado letnih 600 K, če so pa usposobljeni samo za ljudske šole, nagrado letnih 360 K.
Ljudskošolskim in meščanskim učiteljem se všteje tudi doba, ki so jo prebili v službi na slovenskih zasebnih ljudskih ali meščanskih šolah s pravico javnosti in na vseh šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ali družbe istega imena za Istro.
§ 2.
Ravnatelji meščanskih in voditelji ljudskih šol prejemajo opravilne doklade, in sicer za eno-razrednice, dvorazrednice in trirazrednice letnih 300 K, za vsako vzporednico, oziroma za vsak naslednji razred, po 50 K na leto.
Učitelji, ki začasno namestujejo ravnatelje meščanskih ali voditelje ljudskih šol v vodstvu, prejemajo vodstveno nagrado v izmeri opravilne doklade za dotično šolo.
§ 3.
Začasno nameščeni učitelji se pomaknejo s prvim dnem meseca, ki pride za tistim, v katerem so prebili usposobi j enostno preizkušnjo, začasno v V. činovni razred, ako službujejo na ljudskih šolah, a začasno v IV. činovni razred, ako so usposobljeni za meščanske šole in službujejo na meščanskih šolah.
Za stalne učitelje pa se imenujejo šele potem, ko se jim podeli stalno učno mesto. V drugo plačilno stopnjo V., oziroma IV. činov-nega razreda pa napredujejo ne glede na to, ali so nastavljeni začasno ali stalno.
Ako se začasni učitelj ne poganja za stalno učno mesto, tako da ga ne zadobi v času petih let, odkar je prebil usposobljenostno preizkušnjo, mu mora višji šolski svet ne glede na zakonite predpise o zasedanju učnih mest odkazati stalno učno mesto.
Ako začasni učitelj zakrivi ali provzroči, da tri mesece ali še daljši čas ni zaposlen v šolski službi, se mu ustavi plača in ta doba, med katero ni bil zaposlen, mu ne šteje nit: za napredovanje v činovne razrede in višje plačilne stopnje, niti za odmero pokojnine.
§ 4.
Namestni učitelji, ki še nimajo usposoblje-nostne preizkušnje, prejemajo za čas, ko namestujejo obolelega ali odsotnega učitelja, nagrado letnih j.600 K, ki se izplačuje za čas namesto-vanja v mesečnih obrokih, in sicer nazaj.
Vsi namestni učitelji imajo pravico do dejanskih potovalnih strošk' v, in sicer za pot na službeno mesto, kamor so pozvani, in za pot, kadar odidejo odtod.
Povračilo nakaže potem, ko pregleda in odobri potovalni račun, višji šolski svet v Ljubljani.
II.	Službeni prejemki veroučiteljev.
§ 5.
Kateheti na ljudskih in meščanskih šolah, ki so nastavljeni na stalnih mestih, prejemajo plače meščanskih učiteljev brez ozira na to, ali so nastavljeni na ljudskih ali meščanskih šolah.
§ «•
Stalna mesta katehetov sistemizuje višji šolski svet v Ljubljani potem, ko je zaslišal o tem škofijski ordinariat (konzistorij), v čigar cerkveno območje spada šolski kraj.
Obenem sc tudi določi, na katerih ljudskih in meščanskih šolah mora katehet poučevati razen na oni, na kateri je nastavljen.
§ 7-
Katehetom se pri uvrstitvi v činovne razrede in v plačilne stopnje všteje službovanje v dušnem pastirstvu, ako so obenem učili vero-nauk na ljudskih in meščanskih šolah, in sicer tako, da se računajo tri leta dušnega pastirstva za dve leti učiteljstva.
§ 8.
Za katehete s stalno plačo se določa učna obveznost 20 ur, pri čemer šteje cerkveni govor pri šolski službi božji za dve uri.
§ 9.
Dušni pastirji, ki obenem uče veronauk, dobivajo v krajih, ki štejejo nad 80.000 prebivalcev, nagrado letnih 90 K za tedensko uro;
v krajih, ki štejejo manj nego 80.000, pa več nego 40.000 prebivalcev, nagrado letnih 80 K za tedensko uro;
v krajih, ki štejejo manj nego 40.000 prebivalcev, nagrado letnih 70 K za tedensko uro.
V	enaki meri se določajo nagrade za nad-štcvilne ure stalnih katehetov.
§ 10.
Dušnim pastirjem, ki uče veronauk izvun svojega stanovališča, gre potnina za tja in nazaj, in sicer 60 vinarjev za kilometer.
Ako morajo zaradi takega poučevanja obedovati izvun svojega stanovališča, jim gre odškodnina letnih jjjO K.
isnc-
V	§ 8. in 9. navede« agrade, potnine in odškodnine se izplačujej« aravnost dotičnim dušnim pastirjem, in ne rCipnijskim (kuracijskim) uradom, in sicer v peluletnih obrokih za nazaj.
Zahtevki naj se uveljavljajo po šolskem vodstvu pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani najkesneje do dne 15. januarja, oziroma do dne 15. julija vsakega leta.
■ Ti prejemki pa dospejo v plačilo dne 1. februarja, oziroma dne 1. avgusta vsakega leta.
III.	Službeni prejemki za učitelje na zavodih za
gluhonemce ali za slepce.
§ 12.
Za učitelje na zavodih za gluhonemce ali za slepce se določajo plače učiteljev na meščanskih šolah, ako se vzdržujejo zavodi popolnoma ali pretežno iz državnih sredstev ali pa od zakladov in ustanov, ki so v državni upravi. Ako dohodki zakladov in ustanov ne zadostujejo za pokritje osebnih prejemkov učiteljstva, se nedostatek plačuje iz državnih sredstev.
Vodja zavoda ima naslov „ravnatelj“.
IV.	Službeni prejemki otroških vrtnaric in uči-
teljic za ženska ročna dela.
§ 13.
Učiteljice za ženska ročna dela na javnih ljudskih in meščanskih šolah in otroške vrtnarice na državnih otroških vrtcih, kateri niso v zvezi z državnimi učitel jišči, služijo deset let provizorno in prejemajo za službeno dobo do petih
let nagrado letnih 1200 K, za dobo od šestih let do desetih let nagrado letnih 1400 K.
Potem postanejo stalne, se pomaknejo v V. plačilni razred (glej § 1.) in napredujejo po nastopni razpredelnici:
		Aktivitetna doklada			
Stopnja	Plača	z več nego 80.000	ir kraj 11 z manj nego 60.000	% manj nego 40.000	Službovanje v posameznih stopnjah
		prebi- valci	prebi- valci	prebi- valci	
		v kronah			
V. razred	1600	576	604	432	4 leta
V. razred	1800	576	504	432	4 leta
V. razred	2000	576	504	432	4 leta
IV. razred	2200	768	672	576	4 leta
jlV. razred	2400	768	672	576	3 leta
IV. razred llV. razred	2600	768	672	576	3 leta
	2800	768	672	576	3 leta
Voditeljice otroških vrtcev prejemajo opravilno doklado letnih 150 kron.
Te določbe veljajo tudi za otroške vrtnarice in voditeljice občiiudrih otroških vrtcev, ako je državna naučna uprava na prošnjo občine prevzela plačevanje službenih prejemkov.
Pri uvrščanju otroških vrtnaric v činovne razrede in plačilne stopnje se všteva doba, v kateri so služile na prejšnjih deželnih, občinskih ali na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. Okrajni šolski svet določa, na katerih šolah morajo učiteljice za ženska ročna dela opravljati ta pouk razen na oni šoli, na kateri so nastavljene.
Višji šolski svet v Ljubljani pa določa v vsakem primeru posebe ali pa normativno potnino za potovalne učiteljice ročnih del.
V. Upokojitev učnega osebja. Pokojnine.
§ 14.
Učitelj se upokoji, ako se je preveč postaral, ali ako zaradi težkih telesnih ali duševnih hib ali drugih ozira vrednih razmer ni več sposoben opravljati svojih dolžnosti.
Upokojitev se izreče ali na prošnjo ali pa uradoma.
Učiteljem, ki so dovršili 37. leto službene dobe in 35. leto po usposobljenostni preizkušnji, ni treba dokazovati nesposobnosti za šolsko službo, ako prosijo za upokojitev.
§ 15.
Kdor se prostovoljno odpove službi ali jo samolastno popusti, izgubi pravico do pokojnine.
§ 16.
Pokojnina se računa po letni plači in po službeni dobi upokojenčevi.
§ 17.
Vštevna je tista letna, plača, ki jo je užival učitelj neposredno, preden je bil upokojen.
Opravilne doklade ravnateljev, nadučiteljev, šolskih voditeljev in voditeljic otroških vrtcev se prištevajo plači.
Tudi del aktivitetne doklade se prišteva, kadar se odmerja pokojnina, in sicer
za	I.	plačilni	razred	znesek	.	560	K;
za	II.	plačilni	razred	znesek	.	480	K ;
za	III.	plačilni	razred	znesek	.	400	K;
za	IV.	plačilni	razred	znesek	.	320	K;
za	V.	plačilni	razred	znesek	.	240	K.
§ 18.
Všteva se tisti službeni čas, ki ga je kdo po usposobljenostni preizkušnji prebil v šolski službi. Doba pred usposobljenostno preizkušnjo se pa vračuna z dvema letoma.
Ako je učitelj prekinil službeno dobo, ne da bi bil sam zakrivil ali provzročil prekinitev, se všteje tudi prejšnja službena doba.
§ 19.
Tistim učiteljem na ljudskih in meščanskih šolah, kateri ob času, ko se upokoje, še niso do-služili vštevne službene dobe desetih let, gre le odpravnina, katera se odmeri za službeno dobo do petih let z enojnim, za službeno dobo čez pet let pa z dvojnim zneskom vštevnih službenih prejemkov.
To pa ne velja, če se učitelj prostovoljno odpove službi ali če še disciplinarnim potem odpusti iz nje.
§ 20.
Pokojnina znaša po desetih brez prekinitve dovršenih službenih letih 40 odstotkov, za vsako nadaljnje leto pa 2-4 odstotka zadnjih vštevnih službenih prejemkov.
Doba nad šest mesecev se šteje za polno leto.
Z učitelji, ki postanejo nesposobni zaradi bolezni ali telesne poškodbe, katere niso nalašč provzročili sami, se postopa, če so doslužili vsaj pet let, tako, kakor bi bili dovršili že deset službenih let.
§ 21.
Upokojuje se učiteljstvo ali trajno ali začasno. Učitelj, ki je začasno upokojen, mora po ukazu višjega šolskega sveta v Ljubljani zopet nastopiti šolsko službo, ako ni več tistega vzroka, zaradi katerega je bil upokojen, sicer izgubi pokojnino.
Tudi trajno upokojeni učitelj izgubi pokojnino, ako se iznova nastavi s stalno plačo v kaki stroki državne službe.
§ 22.
Učiteljem javnih ljudskih in meščanskih šol, ki so bili upokojeni do dne 31. decembra 1918., so pokojnine zvišane na zneske, ki jih kaže nastopna razpredelnica:
Pokojnina v kronah za učitelje:
Službena doba	Za Ijudsko-šolske učitelje	Za meščanske učitelje
10 do 15 let	1500	1800
16 do 20 let	2000	2300
21 let	2200	2400
22 let	2300	2600
23 let	2400	2800
24 let	2500	3000
25 let	2600	3200
26 let	2800	3400
27 let	3000	3600
28 let	3200	3800
29 let	3400	4000
30 let	3600	4300
31 let	3900	4600
32 let	4200	4900
33 let	4500	6200
34 let	4800	5500
35 ali več iet	5100	5800
VI. Preskrbnine za vdove in sirote učiteljev.
§ 23.
Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do preskrbnine samo, če bi umrli soprog, oziroma oče, sam imel pravico do pokojnine.
Zakonski otroci umrlih učiteljic, katerih ne morejo očetje vzdrževati, imajo enako pravico do preskrbnin.
§ 24.
Vdova učitelja, ki ob smrti še ni izpolnil desetega vštevnega službenega leta, dobi kakor odpravnino polovico zadnje vštevne letne plače, katero je dobival umrli soprog.
§ 25.
Ako je umrli soprog že izpolnil deseto vštev-no službeno leto, gre vdovi vdovnina, in sicer:
a)	vdovi ljudskošolskega učitelja,
ki je služil 10 do 15 let, v znesku letnih 1000 K; ki je služil 16 do 25 let, v znesku letnih 1200 K; ki je služil 26 in več let, v znesku letnih 1400 K;
b)	vdovi učitelja na meščanski šoli,
ki je služil 10 do 20 let, v znesku letnih 1200 K; ki je služil 21 do 30 let, v znesku letnih 1400 K; ki je služil 31 in več let, v znesku letnih 1800 K.
§ 26.
Ce je bil zakon sklenjen že v pokoju ali če je bil ločen pred soprogovo smrtjo po krivdi so-progini, vdova nima pravice do vdovninc.
§ 27.
Ako se vdova zopet omoži, si sme pokojnino pridržati za zopetni vdovski stan ali pa vzeti dveletni znesek' vdovnine kot odpravnino.
§ 28.
Za zakonske otroke ali za otroke, pozakon-jene s kesneje sklenjenim zakonom, gre učiteljevi vdovi, ako ima ona oama pravico do vdov-nine, ne glede na število otrok, vzgojevalnina; ta znaša za vsakega otroka, ki je v njeni preskrbi, peti del vdovnine.
Normalne preskrbnine vdove in otrok v pokoju umrlega učitelja ne smejo skupaj presezati normalne pokojnine umrlega učitelja, a tudi ne znašati manj nego letnih 800 K.
§ 29.
Vzgojevalnina se ustavi, ko otrok dovrši 20. leto, po tem času pa le v posebnega ozira vrednih primerih.
§ 30.
Ako učitelj ne zapusti vdove ali če ta nima pravice do pokojnine (§ 26.), gre vsem njegovim nepreskrbljenim otrokom, ki še niso dovršili 20. leta, v primeru § 24. ravno tolika odpravnina. V primeru § 25. pa jim gre sirotinska (konkre-talna) preskrbnina v skupnem znesku polovice one vdovnine, katero je prejemala njih mati ali mačeha, oziroma ki bi ji pristojala po § 25.
Ako pa bi vsota normalnih vzgojevalnin, katera bi šla materi po § 28., presezala znesek siro-tinske (konkretalne) preskrbnine, je nakazati presežek kot doklado k sirotinski (konkretalni) preskrbnini po glavah. Kadar kak otrok izgubi pravico do prejemanja, odpade znesek nanj pripadajoče vzgojevalnine, dokler oni večji znesek ne izgine popolnoma ter ne ostane samo sirotinska (konkretalna) preskrbnina v popolnem znesku.
Ako sta bila oče in mati učitelja, gre otrokom konkretalna preskrbnina po tistem roditelju, ki je dobival večjo v pokojnino rštevno plačo.
Sirotinska (konkretalna) preskrbnina neha šele z dnem, ko ni več nobenega nepreskrbljenega otroka pod dovršenim 20. letom. ‘
§ 31.
Ako se učiteljeva vdova zopet omoži, dobe otroci umrlega učitelja namesto vzgojevalnin konkretalno preskrbnino. Ako si pa učiteljeva vdova za primer, da bi iz novega zakona zopet ovdovela, pridrži pravico do svoje vdovnine, se razteza ta pridržek tudi na vzgojevalnine, tako da v tem primeru takoj preneha konkretalna preskrbnina.
§ 32.
Vdova in otroci v dejanski službi umrlega učitelja kakor tudi otroci take učiteljice imajo pravico, šc četrt leta porabljati naturalno stanovanje.
§ 33.
Užitki zemljišča, ki po kakem volilu ali po volji šolske ali krajevne občine ali iz drugega pravnega naslova služi za priboljšek učiteljskega mesta, gredo dedičem v dejanski službi umrlega učitelja samo, če je umrl msd dnem 1. junija in dnem 31. oktobra.
Razen tega imajo dediči le pravico do povrnitve tistih stroškov, ki so se izdali za pridobivanje teh užitkov.
§ 34.
Zaostalim svojcem učiteljevim, tudi ako je umrl v pokoju, gre posmrtna četrt v trojnem znesku mesečne pristojbine, ki jo je pokojnik nazadnje prejemal kot aktivitetne užitke ali kot pokojnino.
Posmrtna četrt gre, kadar umre učitelj, vdovi ali pa, ako bi nje ne bilo, zakonskim potomcem pokojnikovim; ako umre vdova učiteljica, gre posmrtna četrt njenim zakonskim potomcem.
Ce bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev, se sme izplačati posmrtna četrt tudi drugim osebam, ki dokažejo, da so stregle umrlemu pred njegovo smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svojega.
§ 35.
Država je prevzela plačevanje davkov, službenih taks, pristojbin za podelitev služb in kol-kovine, ki bi se morale pobirati od službenih prejemkov učiteljstva. Tudi se ne odreja plačevanje pokojninskih prispevkov. To vse velja le toliko časa, dokler so tudi državni nradniki oproščeni teh vplačil.
VII. Splošne in izvršilne določbe.	oblastim I. stopnje z izjavo, do kdaj in za kaff 30	! tere obrate je plačana zadnja premija (prinos).
prijavo se lahko uporabljajo dosedanje tisko-V se določbe te naredbe, v katerih se govor. vinc. kdor teh nima> jih dobi pri začasni de.
o učiteljih, veljajo tud. za uc.telj.ee, ce ze ... iz | lavski zavarovainici zoper nezgode v Ljubljani.
vsebine razvidno, da se morejo nanašat, samo! u	•	, *	.• j .	■	,	.
na .. .-	J	! Političnim oblastim I. stopnje se naroča, naj
a lU 1 e •,e'	s	'Zbirajo te uvrstitvene odloke in prijave ter naj
^	! pazijo na to, da jih oddado vsi poslodajniki. Ves
l a naredba velja pričenši z dnem 1. januarja i ta material naj pošljejo politične oblasti naj-
*	! kesneje do dne 5. marca 1919. začasni delavski
zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani.
V Ljubija n i, dne 14. februarja 1919.
Kristan s. r.
365.
Obenem se razveljavljajo vsi zakoni, vse naredbe in vsi razglasi in predpisi, izdani sporazumno z deželnimi odbori, ki so uravnavali službene prejemke in pravne razmere učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah ter na otroških
Kr a nj s k i' 'in "v'' 1 >1 v s i' po k 11 e ž e n fJ gr oh ji Goriški In: Naredba prehranjevalnega urada vLjabljanl Gradiščanski, kolikor so v protislovju z dolo- i o najvišjih cenah za nadrobno prodajo prašičjih
čil. te naredbe.	!	izdelkov.
Naredbo izvede višji šolski svet v Ljubljani.'
i	S L
V Ljubljani, dne 14. februarja 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. 2erjav s. r., podpredsednik.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
362.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o dvignjenju zasego imovine, ki jo je bivša avstrijska vlada odredila zaradi izdajalskih činov.;
V delni izpremembi, oziroma izpopolnitvi naredbe z dne 19. decembra 1918., št. 214 (Uradni list XXVII)-, se za nadrobno prodajo prašičjega mesa s Špehom, to je mesa takozvanih pr-šutarjev, ki se od njega ne odbere Špeh, določa za vse pokrajine Slovenije najvišja cena 16 K za kilogram.
Ta zvišana cena velja izključno le za meso omenjene vrste, ne pa tudi drugo sveže pra-
' sičje meso.
§ 2.
§ 1-
i
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. V L j u b 1 j a n i, dne 16. februarja 1919.
Dr. Senekovič s. r.
Zasega imovine, zasežene po ces. ukazu z j dne 9. junija 1915., drž. zak. št. 156, se dvigne iz-vzemši primere, v katerih je bilo kaznivo de- j janje storjeno iz dobičkarstva.	i
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
§ 2.
I
Dviguj en j e izvrši deželno sodišče ljubljan- i sko kot kazensko sodišče. Njemu morajo so- j dišča, ki po § 9. navedenega cesarskega ukazal Računski svetnik Anton H oz h e var je upravljajo zaseženo imovino, uradoma predlo-' imenovan za višjega računskega svetnika v VIL žiti spise.	;	činovnem razredu. S tem je postal višji svetnik
§ 3.	I	Hozhevar predstojnik knjigovodstva pri od-
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razgla-1 delkAujza ?otranje .zadeve- J , . ,	, J
Adjunkt pomožnih uradov deželne vlade za
{Slovenijo z naslovom „ravnatelj“, Fran J m
v an c, je imenovan za ravnatelja v VIII.činov-
sit ve.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1919.
Dr. Brejc s r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Veratovšek s. r.
363.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo.
Naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., št. 295 (Uradni list XL), se uveljavlja za občine Velikovec, Spodnji Dravograd, Otišni vrh, Guštanj, Pliberk in Prevalje. V Ljubljani, dne 12. februarja 1919.
Kristan s. r.
364.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo glede zavarovanja delavcev zoper nezgode.
nem razredu.
Računski oficial Ivan Rus pri knjigovodstvu deželne vlade za Slovenijo je imenovan za računskega revidenta ravnotam.
Absolvirani pravnik Ivan V r e č e r se je sj -e-jel v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade za Slovenijo ter se pridelil v službovanje okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru.
Dr. Vladimir Vidmar, aspirant pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, se je sprejel v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade v Ljubljani in se pridelil v službovanje oddelku za notranje zadeve.
Policijski agent I. razreda pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani Maks J e 1 e n c je imenovan za policijskega kanclista na sedanjem službenem mestu.
Ciril Poklukar, vladni koncipist pri mestnem magistratu v Mariboru, je izstopil iz službe.
Dr. Brejc s. r.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, ki se je ustanovila za vse območje deželne vlade za Slovenijo, potrebuje za takojšnjo ureditev urada imenik vseh članov, ki so bili do sedaj člani tržaške in graške delavske zavarovalnice zoper nezgode in katerih obrati leže na slovenskem ozemlju.
Zato se nalaga vsem poslodajnikom, ki so bili do sedaj včlanjeni pri tržaški in graški delavski zavarovalnici, naj predlože za vse svoje zavarovanju zavezane obrate najpozneje do dne 25. februarja 1919. političnim oblastim I. stopnje zadnje še veljavne uvrstitvene odloke („Einreihungsbescheide“), katere jim bo zavarovalnica neizpremenjene vrnila po uradni uporabi.
Obenem se podjetniki pozivljejo, naj prijavijo vse svoje zavarovanju zavezane obrate po stanju z dne 1. januarja 1919. na novo političnim
Avskultanta Leon pl. Tor nago in dr. Tomaž T u r a t o sta začasno imenovana za sodnika za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Njiju vrstni red se določi pozneje.
Dr. Ravnihar s. r.
Imenovana sta: dr. Anton Matelič in Lu-dovik Žepič, absolvirana pravnika, za finančna konceptna praktikanta; prvi je dodeljen finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani, drugi davčnemu okrajnemu oblastvu v Celju. — Emanuel R u ž i č k a, asistent v tobačni tvornici v Ljubljani, je sprejet, v službo češko-slova-ške države.
Premeščen je: Anton Maier, davčni asistent, iz Kamnika k davčnemu uradu v Ptuju.
Odpuščen je: Matija Franz, davčni ekse-
kutor v Radgoni.	„ „	..
Dr. Rupnik s. r.
St. 2066.
Razpis.
Z naredbo celokupne deželne vlade z dne 20. januarja 1919., št. 310 (Uradni list XLIII), je bil dosedanji zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani preosnovan v državni urad za pospeševanje obrti.
Pri tem uradu je namestiti:
1.	) enega inženirja elektrostrojne stroke kot ravnatelja:
2.	) enega eksportnega akademika;
3.	) enega konzulenta za keramične izdelke s teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanju lončene posode, opeke in glinastih izdelkov sploh;
4.	) enega konceptnega uradnika (izprašanega jurista) s prakso v obrtnih zadevah.
Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene s študijskimi izpričevali, oziroma z diplomami in z izpričevali o dosedanjem službovanju, ad 3.) tudi z izpričevalom o kaki praktični preizkušnji, naj se vlože do dne
28. februarja 1919. pri podpisanem poverjeništvu, ki izvrši imenovanja v sporazumu s predsednikom zgoraj omenjenega urada.
V	prošnjah naj se navedejo plačilni zahtevki, pri čemer je vpoštevati, da odgovarja ravnateljsko mesto VII. činovnemu razredu državnih uradnikov; ostala razpisana mesta se zasedejo v činovnih razredih, kakor odgovarjajo sposobnostim najprimernejših prosilcev.
V	Ljubljani, dne 18. februarja 1919.
Poverjeništvo za javna dela in obrt.
Inž. Remec s. r.
St. 1908.	2—1
Razpis.
Pri kopališču v Doberni je začasno namestiti upravitelja.
Prosilci naj pravilno kolkovane in opremljene prošnje z izpričevali o študijah, znanju jezikov, o dosedanjem službovanju in o narodnosti, nadalje z zahtevki plače vlože do dne 2 8. februarja 1919. pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 18. februarja 1919.
Poverjeništvo za javna dela in obrt.
Inž. Remec s. r.
St. 824.	2—1
Razpis.
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini je začasno namestiti: 1.) ravnatelja, 2.) knjigovodjo, 3.) blagajnika in 4.) upravitelja materiali).
Prosilci naj pravilno kolkovane in opremljene prošnje z izpričevali o študijah, o znanju jezikov, o dosedanjem službovanju in o narodnosti, nadalje z zahtevki plače vlože do dne 2 8. februarja 1919. pri poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani.
Vr Ljubljani, dne 18. februarja 1919.
Poverjeništvo za javna dela in obrt.
Inž. Remec s. r.
Razglasi vojaških oblasti.
Objava.
Vojna likvidatura na Dunaju je izporočila, da od dne 1. januarja 1919. dalje ne nakazuje več družinskih pristojbin za družine onih gažistov in dajjeslužečih podčastnikov, ki so še v ujetništvu ali pa so pogrešani.
Tiste družine, ki teh družinskih pristojbin niso prejele že od dne 1. januarja 1919., naj to takoj pismeno javijo vojaški intendanci za Slovenijo, tiste družine pa, katerih vzdrževatelj je pripadal enemu izmed domačih polkov, temu polku. Ti so: ljubljanski (prejšnji pehotni polk št. 17 in lovska bataljona št.7 in 20), slovenski planinski (prejšnji gorski strelski polk št. 2), celjski (pehotni polk št. 87), mariborski (pehotni polk št. 47, oziroma strelski polk št. 26),
tržaški (pehotni polk št. 97), sedaj v Mariboru, topniško poveljništvo v Ljubljani (prej topniški polki št. 7, 28 in 128) in saperski bataljon v Ptuju.
V	teh prijavah morajo biti navedeni vsi važni podatki, ki se tičejo službenega razmerja rodbinskega vzdrževatelja (ime, vojaška pristojnost, ali aktiven, rezerven, ali črnovojnik, kdaj ujet, oziroma od kdaj pogrešan, ime njegove soproge, število in starost otrok, domovinska pravica, natančni naslov sedanjega bivališča in naslov osebe, kateri naj se pošiljajo družinske pristojbine). Prijavi je treba priložiti dobljeno poučilo („Belehrung“), zadnje kupone poštnohranilničnih nakaznic in potrdilo pristojnega občinskega urada (magistrata),da je vzdrževatelj družine še v ujetništvu, oziroma da se še vedno pogreša. Njegovo vrnitev iz ujetništva* oziroma doznavo njegove usode (smrti) je dolžna vsaka stranka takoj naznaniti likvidaturi vojaške Hitendance za Slovenijo v Ljubljani, ker bi se moralo sicer sodno postopati zoper njo.
Družinske pristojbine za navedene družine od dne 1. januarja 1919. dalje in za nadaljnje mesece bo izplačevala po dosedanjem načinu omenjena likvidatura. Le-tej pošljejo tudi polki vse vposlane prijave.
Vojaška intendanca za Slovenijo v Ljubljani,
dne 18. februarja 1919.
Razglas.
Vsa poveljništva in vse druge oblasti, potem občine in bivši narodni sveti, kar jih je proti potrdilu, oziroma reverzu, oddajalo erarične konje, naj dotične seznamke in prepise potrdil čim prej dopošljejo uradu za evidenco konj.
Prav tako se morajo doposlati seznamki prodanih konj.
V	Ljubljani, dne 17. februarja 1919.
Evidenca konj v Ljubljani
(Zvezdarska ulica št. 1/L).
Razglasi drugih uradov in oblasti.
St. 665/1 ex 1919.	382 3—1
Rsiasgrlci.s
glede oddaje tobačne glavne trafike v Mlinom št 5 (davčni okraj Radovljica).
Tobačna glavna trafika v Mlinem št. 5 se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
V enoletnem času od dne 1. novembra 1917. do dne 31. oktobra 1918. se je za to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 10.843 K 90 v, od česar je znašal trafikantski dobiček 1084 K 39 v.
Prodaja poštnih vrednostnic je v istem času vrgla 14 K 89 v.
Natančnejši podatki o dosedanjem donosu trafike in o stroških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri preglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Kranju.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov, in sicer v prvi vrsti častniki, praporščaki, kadeti in istovrstniki, istotako vdove in sirote jk> takih vojaških osebah, imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 20 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička.
Tj torej nimajo v svojih ponudbah staviti nikakega ponudka, ampak se morajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki, določenimi v razglasu.
Ostali ponudniki napovedo zahtevane prejemke tako, da imenujejo iznos povratnega dobička, katerega ponudijo iz trafikantskega dobička.
P o n u dniki se v lastno korist svare, naj ne ponujajo previsokih povratnih dobičkov, ker ni upati, da bi
seponudenipovratnidobičekznižal.
Jamščina znaša 100 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pri davčnem uradu v
Radovljici ali pri finančni deželni blagajni v Ljubljani v pupilarno varnih, neizžrebnih vrednostnih papirjih, ali pa se mora plačati v gotovem denarju po poštni hranilnici ali s položnico ali pa z davčno plačilnico.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih kolkovati in podpisati ter jih je najpozneje do dne 15. marca 1919. ob enajstih dopoldne v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkili vročiti vodji podpisane prodajne oblasti.
Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpošte-vajo.
Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu na Bledu.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 6. februarja 1919.
St. 602/9 ex 1919.	383 3—1
Irt at z. £j la. s»
glede oddaje tobačne glavne trafike v Spodnji Šiški.
Tobačna glavna trafika v Spodnji Šiški (baraka na Celovški cesti) se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
V enoletnem času od dne 1. februarja 1918. do dne 31. januarja 1919. se je za to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 68.460 K 26 v, od česar je znašal trafikantski dobiček 6846 K 2 v.
Vse stroške, spojene z opravljanjem razpisane trafike, trpi zdražitelj sam.
Natančnejši podatki o dosedanjem donosu trafike in o stroških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri preglednem okrajnem vodstvu finančne straže Ljubljana I v Ljubljani.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov, in sicer v prvi vrsti častniki, praporščaki, kadeti in istovrstniki, istotako vdove in sirote po takih vojaških osebah, imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 350 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička.
Ti torej nimajo v svojih ponudbah staviti nikakega ponudka, ampak se morajo zgolj izjaviti, da so zadovoljni s prejemki, določenimi v razglasu.
Ostali ponudniki napovedo zahtevane prejemke tako, da imenujejo iznos povratnega dobička, katerega ponudijo iz trafikantskega dobička.
Ponudniki se v lastno korist svare, naj ne ponujajo previsokih povratnih dobičkov, ker ni upati, da bi se ponuđeni povratni dobiček znižal.
Jamščina znaša 700 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, pri finančni deželni blagajni v Ljubljani v pupilarno varnih, neizžrebnih vrednostnih papirjih, ali pa se mora plačati v gotovem denarju po poštni hranilnici ali s položnico ali pa z davčno plačilnico.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini, pravilno jih kolkovati in podpisati ter jih je najpozneje do dne 15. marca 1919. ob desetih dopoldne v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne oblasti.
Ponudbe, katere niso napravljene na uradnem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpošte-vajo.
Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 10. februarja 1919.
Firm. 151, zadr. VI 163/1.	384
Raasgrla.8.
Vpisala se je v zadružni register dne 5. februarja 1919.:
Mizarska strojna zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano,
registrovana zadruga z omejeno zavez», s sedežem v Št. Vidu nad Ljubljano;
obratni predmet: podpiranje gmotnega stanja članov s tem, da nabavlja in jim posoja stroje, ki sc rabijo v mizarskem obratu. Za uporabljanje strojev napravi zadruga za svoje člane lastno obratovališče.
Zadružna pogodba išjatut) z dne 18. januarja 1919.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z dvakratnim zneskom tega deleža.
Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi v glasilu Zadružne zveze, „Narodnem Gospodarju“ v Ljubljani.
Načelništvo je sestavljeno iz načelnika in dveh odbornikov. Člani načelništva so: Franc Brenk, posestnik in mizarski mojster v Dravljah št. 10; Ivan Arhar, posestnik in mizarski mojster v Vižmarjih št. !8; Ivan Šušteršič, posestnik in mizarski mojster v Vižmarjih št. 6.
Pravico zastopati zadrugo imata skupno po dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se mora naznaniti osem dni prej z oglasom, ki se nabije na vidnem mestu v uradnem prostoru in objavi v zadružnem glasilu „Narodnem Gospodarju“.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 5. februarja 1919.
A 219/18-9.	359 »_i
Oklic, s katerim se kličeta dedični neznanega bivališča.
Okrajno sodišče v Št. Lenartu v Slovenskih goricah naznanja, da je umrl dne 4. septembra 1917. Jakob Fras, ognjegasec na Dunaju, pristojen v občino Spodnji Gasteraj, sodni okraj šent Lenart v Slovenskih goricah, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Ker je sodišču bivališče zapustnikovih sester Alojzije Griesove, om ožene Pokove, in Terezije Šrolove neznano, se te dve pozivljeta, naj se v enem letu od spodaj imenovanega dne javita pri tem sodišču in se zglasita za dedični, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z dediči, ki bi se zglasili, in z njiju skrbnikom Ivanom Vajsom. županom v Spodnjem Gasteraju.
Okrajno sodišče v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek I.,
dne 1. februarja 1919.
St. 170/19.	m
Ob j ekva..
Gospod dr. Artur Wurzbach pl. Ta line nberg, odvetnik v Ljubljani, je podpisanemu odboru naznanil sub pr. 17,/2. 1919., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno na Dunaj.
V Ljubljani, dne 17. februarja 1919
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik :.dr. D. Majaron s. r.
Opozorilo.
Današnja številka Uradnega lista prinaša naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah, zavodih za gluhonemce in za slepce ter na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrbnin učiteljskih vdov in sirot na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
Ker je ta naredba velevažna za vse učiteljsko osebje na ljudskih in meščanskih šolah, tako za posvetno kakor za duhovniško, je pričakovati velikega zanimanja zanjo. Iz tega razloga je izšla današnja številka v večji nakladi nego sicer, tako da jo lahko dobe tudi nenaročniki.
Izvod stane pri upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, 20 vinarjev, po posti
23 vi"ariev'	UpravnütYO.
Natisnila Ig. pl. Klela map- 8i Fed. Bamberg v Ljubljani