Poštnina plačana v go»ovinl. Leto IX flev. 94. V UuMlonl, v sredo 27. aprila 19Z1 ceno Din i Izhaja vsak dao popoldne, Lzvzemii nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrs: 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Dio. Popust po dofcovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 — Din. za inozemstvo 420— Din Upravništvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034. Obetajo nam dobro vlado Ljuba Jovanović mož bodočnosti? — Vukiče viceva vlada ni naperjena proti Slovencem in Hrvatom. — Do 1. maja ni pričakovati sprememb. — Beograd, 2b. aprila. Radi pravoslavnih velikonočnih praznikov vlada y Beogradu tudi danes popolno politično zatišje. Ministri in \omteiji parlamentarnu! skupin se tekom današnjega dne vrnejo v prestolico in se bo šele jutri nadaijevalo posvetovanje o na-aaijnem razvoju političnega položaja. Včeraj popoldne ^e je delj ća^a mudii pri ministrskemu predsedniku \ uKicc-viču bivši minister Milorad Vujičič. V političnih krojni ^e spravlja ta poset v zvezo z izpopolnitvijo vlade. Ljuba Jovanović, ki je delj časa bolehal, je popoinoma ozdravel. Kakor se doznava iz njegove okolice, bo za nekaj časa odpotoval v morsko kopališče, na kar bo zopet aktivno posegel v politično življenje. Splošno se sodi, da bo Ljuba Jovanović po svojem povratku v Beograd prevzel vodstvo notranje politike. Velja Vukićevič bi v tem slučaju obdržal notranje ministrstvo, dočim bi ministrsko predsedstvo prevzel Ljuba Jovanović. V zvezi s tem se v političnih krogih obširno komentira namen sedanje vlade, o katerem se širijo najrazličnejše vesti. Neki ugleden politik in ožji so-trudnik g. Vukičeviča je podal novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da hoče sedanja vlada likvidirati z dosedanjo nevzdržno strankarsko razcepljenostjo in ustvariti kar najširše koncentracije obstoječih sorodnih strank. Vse dosedanje vlade so hirale baš na tem, ker niso imele za seboj dovolj močne par- lamentarne skupine ter so bile popolnoma odvisne od razpoloženja poedi-Etih strank. Zaključiti je treba serijo slabili vlad, ker je to v interesu države in interesu prebivalstva. Ko bo vlada izvedla stabilizacijo v svojih strankah, bo s tem obenem ustvarila najboljši teren za stabilizacijo svojih koalicijskih odnošajev napram drugim strankam, če se bo to izkazalo za potrebno. Vlada zato ni naperjena niti proti Hrvatom, niti proti Slovencem, ki bodo imeli še dovolj prilike, da urede odno-saje napram novo ustvarjenemu političnemu položaju. Vprašanje izpopolnitve vlade se v vladnih krogih vedno bolj zavlačuje, V opozicijonalnih krogih se domneva, da bosta gg. Marinkovič in Vukičevič skušala parlamentarne počitnice kar najbolj izkoristiti v prilog svoje akcije ter tudi v tem pravcu izpopolniti vlado z zastopniki onih političnih struj in skupin, ki bodo akceptirale njune načrte. Živahnejšo politično akcijo je pričakovati šele po 1. maju, ko bo že dovolj znano razpoloženje posameznih parlamentarnih strank. Opozicijonalne stranke so prepričane, da se Narodna skupščina ne bo več sestala, marveč da bo še pred 1. avgustom razpuščena. Zato se že sedaj pripravljajo na kampanjo med volilci, da tako paralelizi-rajo akcijo vlade, ki je predvsem usmerjena proti manjšim političnim skupinam. o volitvah v Avstriji Nepričakovano nazadovanje krščanskih socijalistov in uspeh socijalnih demokratov. — Razmerje strank v novem parlamentu. — Poraz komunistov. — Seiplova kandidatura v nevarnosti. — Nove kombinacije. — Dunaj. JU. aprila. Pri u«jdeljskih volitvah je bilo po kronik rezultatih oddaniii 3,5S6wS47 veljavnih glasov. Dobili so: združena lLsta (krščanski socijalci, velenemci, stanovska lista, del narodnih socijalistov) 1,72.8.173. socijalni demokratje 1,529.375, Kmetska zveza (Landbuud) 220.182 glasov. Ostalih 109.115 glasov odpade ua razne manjše stranice, ki si niso priborile nobenega mandata. Udeležba pri volitvah je bila izredno velika in znaša po deželi 80, v mestih pa 90 odstotkov. Novi avstrijski parlament bo sestavljen tako-le: krščanski socijalci 75. Velenemci 10, socijalni demokratje 71, Kmetska zvezd 9 mandatov. Krščanski socijalisti, ki so imeli v prejšnjem parlamentu 82 poslancev, so torej izgubili 7 mandatov, socijalni demokratje pa so pridobili 3. število socijalnodemo-kratskih glasov je kljub združeni fronti meščanskih strank narastlo za nad 100.000. Po-sebno značilen je izid volitev~ na Dunaju, kjer sta propadla židovski in kackenkreuz-lerski kandidat, dočim so si socijalni demokratje priborili na Dunaju 3 nove mandate. Komunisti so v Avstriji tako rekoč izginili. Le v večjih industrijskih centrih so dobili neznatno število glasov. Tudi pokret dr. Ude-ja ni našel pričakovanega odziva. Novo izvoljeni parlament se sestane 17. maja k svoji prvi seji. Razumljivo je, da 66 v političnih krogih že sedaj živahno razpravlja o novem političnem položaju. Če tudi se številčno razmerje ni znatno spremenilo in je ostalo med meščanskimi strankami in socijalnimi demokrati razmerje v bistvu nespremenjeno, je vendar popolnoma jasno, da je v Avstriji vsaka vlada brez socijalnih demokratov nemogoča. Po starem parlamentarnem običaju bo vlada po konstituiranju parlamenta podala formalno demisijo. Socijalni demokratje računajo, da jim bodo krščanski socijalci ponudili koalicijo. Socijalni demokratje so sicer pripravljeni z njimi sodelovati, odločno pa odklanjajo prelata dr. Seipla kot predsednika vlade. Večinske stranke hočejo imeli delazmožni parlament, ki pa brez socijalnih demokratov ni mogoč. Na dunajski borzi je naletel izid volitev proti pričakovanju na ugoden odmev. Gospodarski krogi pričakujejo, da bosta obe največji stranki bodisi ločeno bodisi skupno skušali izvesti svoj gospodarski program. — Dunaj, 26. aprila. Današnja >Reichs-posb: razpravlja o političnem položaju po volitvah ter naglasa, da so volitve pokazale, da ljudstvo odobrava dosedanjo politiko In ni nobenega povoda za kako spremembo. Meščanske stranke imajo veliko veščino ua-prani socijaldemokratom in lahko brez njih nadaljujejo započeto sanacijsko delo. Arbeiter-Zeituiig« pa presoja položaj iz vidika svetovnega nazora v parlamentu zakopanih strank ter naglasa, da je sedaj ne- klerikalnim ttrankam dana prilika, da izvedejo reforme, ki jih smatrajo za potrebne, zlasti reformo bracnega prava, vprašanje ločitve cerkve od države itd. Socijaldemokrati hočejo dati Velenemcein in Kmetski zvezi priliko, da uveljavijo svoja načela, kar bo tem lažje, ker razpolagajo skupno z njimi s 100 glasovi proti 75 klerikalnim. : Wiener Journalc priobčuje iz krogov aktivnih politikov informacije, da namerava dr. Se i pel, proti kateremu be pojavlja odpor tudi v gotovih krogih krščanskih socijalistov, v najkrajšem času odstopiti ter da se hoče iz zdravstvenih razlogov popolnoma umakniti iz političnega življenja. Kot njegov naslednik se imenuje minister Kien-bock. Po razpoloženju v socialdemokratskih vrstah se da sklepati, da bi bili socijalni demokrati pripravljeni stopiti v koalicijo s la*šcanakimi socijalci, toda le pod pogojem, da prevzame ministrsko predsedstvo sedanji štajerski glavar. Malo verjetno pa je, da bi zvezni predsednik dr. Hainisch na to pristal. Politični položaj jo kljub jasni sliki novega parlamenta mnogo bolj zamotan, kakor pa se da na prvi pogled sklepati. Nov hrvatski blok — Dubrovnik, 26 aprila.. Vodja radicev-skib disldentov dr. Nikić je imel zadnje dni več sestankov z voditelji hrvatskih federa-listov in s hrvatskimi republikanci. Kakor se v poučenih krogih doznava, se je na teh sestankih razpravljalo o ustanovitvi tako-zvanega hrvatskega revizijonističnega bloka. Ustanovitev tega bloka je v glavnem naperjena proti Radiću, ki tudi med podeželskim ljudstvom vedno bolj izgublja simpatije, dočim je mestno prebivalstvo radi njegovega postopanja v zagrebški oblastni skupščini naravnost ogorčeno nad početjem. Dr. Nikić upa, da bo pod firmo tega bloka uspe'o Radićev vpliv popolnoma paralizirati tet mu iztrgati tudi večino hrvatskih poslancev. V političnih krogih se domneva, da akcijo dr. Nikića podpira in propagira zlasti sedanja vlada, ki bas zato dosledno odklanja vse Radićeve ponudbe za vstop v vlado. IZVOLITEV MASARYKA ZASIGURANA — Praga, 26. aprila. Pogajanji med po« edinimi strankami o predstojećih volitvah prezidenta republike so bila včeraj zaklju* čena. Dosežen je sporazum, s katerim je zopetna izvolitev T. G. Masarvka popol* noma z&sigurana. Za njegovo kandidaturo bodo glasovali tudi socijalni demokratje, češki narodni socijalisti in Nemci. Stranke, ki se ne strinjajo z Masarvkovo kandida? turo, bodo oddale prazne glasovnice. Francoska javnost na naši strani Zanimivi komentarji francoske ga tiska o jugoslovensko-itali-janskem sporu. — Kosta Todorov za bolgarsko-jugoslovensko zbližanje. — Naša diplomacija čaka na intervencijo v Rimu. — — Pariz, 26. aprila. V zvezi z jugo-slovensko - italijanskim sporom naglasa »Petit Parisie:: i važnost intimnega sporazuma med Francijo in Anglijo, ki je bil neobhodno potreben za ohranitev miru. Ta sporazum pa odkriva tudi dvoličnost italijanske politike. Italija vodi drugačno politiko doma in drugačno v inozemstvu. Francija iskreno želi, da bi prišlo med Jugoslavijo in Italijo do prijateljskega sporazuma in pomirjanja ter poziva Mussolinija, naj opusti svojo tudi za Italijo skrajno nevarno agresivnost. »Oeuvre« razpravlja o intervenciji Društva narodov ter naglasa, da je razumljivo, če se Italija skuša temu izogniti. Po današnjem razpoloženju mednarodne diplomacije ni nobenega dvoma, da bi ostala Italija popolnoma osamljena. Za kake vojne avanture pa manjka tudi Italiji vse razun dobre volje. »Quotidien« zamerja evropski di- plomaciji postopanje ob priliki u*.£oslo-vensko - italijanskega spora ter naglasa, da zlasti diplomaciji velesil primanjkuje potrebna odločnost in uvidevnost. Y istem listu objavlja bivši bolgarski minister Kosta Todorov daljši članek o položaju na Balkanu ter naglasa, da lahko edino popolna solidarnost balkanskih narodov onemogoči Mussolinijeve načrte in ohrani nezavisnost Beograda. Prvi pogoj za tako uspešno akcijo pa je bolgarsko - 111.2:0-slovenski sporazum. — Beograd, 26. aprila. V jugoslo-vensko - italijanskem sporu zadnje dni ni nastopil noben nov moment. Jugo-slovenski diplomatski krogi čakajo na rezultate intervencije Anglije in Francije v Rimu ter so zaenkrat popolnoma rezervirani. Vsekakor pa je računati s tem, da bo jugoslovenska vlada prve dni maja podvzela energične korake, da se zadeva končno veljavno razčisti. Nova proga Krapina-Rogatec — Beograd, 26. aprila. Kakor se doznava v prometnem ministrstvu, se bo še tekom letošnjega le:a pričela graditi proga Krapina - Rogatec. Vse potrebne priprave so že dovršene. Za 17. maja je odrejen lokalni ogled, ki bo še enkrat proučil izdelane načrte, na kar bo takoj razpisana ofer-talna lidciracija. Proga od Rogatca do Krapine, ki bo omogočala direktno zvezo Zagreba in hrvatskega zaledja z Rogaško Slatino, bo dolga 19 km. Dograjenih je že 5 in pol km. Od Lupinjaka bo tekla proga po dolini So-tle, koder krene v bližini sela Trlično skozi 434 m dolg predor v dolino Hlevuice. Pri Gjurmancu krene prosa proti jugu ob potoku Krapinici, nato skozi 212 m dolg predor v Doličko dolino. Zgradba proge bo precej draga, ker bo treba zgraditi številne nasipe in mostove ter na več mestih regulirati Sotlo in njene pritoke. Na progi med Krapino in Rogatcem bodo samo tri vmesne postaje: Lupiniak. Dokovci in Gdurmanec. KONGRES TRGOVSKIH ZBORNIC ODGOĐEN — Split, 26. aprila. Za 5. iu 6. maja v Spli: sklicani kongres Trgovskih zbornic je sporazumno s poedinimi zbornicami odgođen na nedoločen čas, ker se glavni referenti nahajajo v inozemstvu kot člani delegacij za sklepanje trgovinskih pogodb. SAVEZ JUGOSLOVENSKIH MEST — Zagreb, 26. aprila. Pripravljalni odbor za ustanovitev Saveza jugoslovenskih mest je sklical ustanovni občni zbor za dne 7., S. in 9 maja v Zagreb. Na zbor je povabljenih okoli 100 mestnih občin, ki se bodo odzivu brez izjeme odzvale. Zbor bo otvori! in vodil zagrebški župan arh. Heinzl. Za referente so določeni dr. Bogdanovič, Šarič m Lamsa, vsi triie iz Zagreba. Glavna razprava bo posvečena saveznim pravilom in načrtu zakona o mestnih občinah. Udeleženci si bodo med zasedanjem ogledali avtomobilsko razstavo in zagrebški vele-sejem ter druge mešane zanimivosti. Zagrebška mestna občina priredi udeležencem svečan sprejem PREZIDENT MASARYK NE PRIDE V BEOGRAD — Beograd, 26. aprila. Češkoslovaški poslanik g. Seba je včeraj posetil ministr* skega predsednika Vukičeviea ter mu ob tej priliki sporočil, da se predsednik Ce* škoslovaške republike g. Masaryk na svo* jem povratku iz Grčije ne bo ustavil v Beogradu, marveč bo odpotoval direktno v domovino. PRED NOVIMI NEMIRI V GRČIJI — Solun, 26. aprila. Glasom najnovejših vesti iz Aten se je politični položaj v Grčiji tekom zadniih dni zelo poostril. V vseh krogih se resno računa z novim prevratom, V oficirskem zboru so pristaši Venrzelosa pričeli z živahno agitacijo, ki je tem bolj uspešna, ker skuša vlada ponovno sprejeti v armado monarhistične oficirje, ki so bili svoj čas odpuščeni. Venizelisti zahtevajo takojšnji razpust parlamenta, razpis novih volitev, odstop predsednika republike Kou-duriotisa in povratek Venizelosa na predsedniško mesto Razumljivo je, da se sedanja vlada teai zahtevam noče ukloniu" in lahko vsak čas izbruhnejo novi nemiri, PRORAČUN SARAJEVSKE OBLASTNE SKUPŠČINE — Sarajevo, 26. aprila. Ker je oblastni odbor že sestavil proračun, je sarajevska oblastna skupščina za dne 2. maja sklican« k rednemu zasedanju. Ker tudi sarajevska oblast nima potrebnih davčnih virov za kritje izdatkov in ker država z od=-topitvijo poslov ni izročila tudi s tem združenih dohodkov, se omeji proračun le na najnujnejše potrebe ter znaša samo 3 milijone Din, kolikor je potrebno za kritje dnevnie in vadrževapje potrebnega uradniškega aparata. DVE MEDNARODNI KONFERENCI — London, 26. aprila. Danes je biia ot-vorjena mednarodna zrakoplovna konferenca, katere se udeležujejo zastopniki 18 držav. Konferenca bo razpravljala 0 organizaciji mednarodnih signalov in vremenske poročevalske službe ter o izdelavi točnega zemljevida za zračni promet preko arktičnega ozemlja. V ospredju zanimanja stoji tudi razprava o novi direktni zračni zvezi med Francijo in Južno Ameriko. Konferenca bo zasedala več dni. — Rim, 26. aprila. Danes je bila otvor-jeua mednarodna žitna konferenca, ki jo je sklical na željo italijanske vlade mednarodni poljedelski zavod. Konference se udeležujejo zastopniki italijanske vlade z Mussoli-nijem na čelu ter delegati 33 držav. KERENSKI OKLOFUTAN — Washington, 26. aprila. Znani ruski revolucijonar Kerenski, ki potuje po Ame* riki in prireja predavanja, je bil včeraj na svoji turneji že tretjič oklofutan. Y Chis lagu ga je po predavanju med banketom napadel neki bivši caristični oficir ter mu prismolil par krepkih zaušnic. Napadalca so takoj odstranili, Kerenski pa je nemu* doma zapustil lokal in se odpeljal v svoje privatno stanovanje. VELIKA EKSPLOZIJA — Berlin, 25. aprila. V tvornici laka za avtomobile v Detroitu je nastala včeraj eksplozija, pri kateri je bilo 20 ljudi ubitih, 50 pa težko ranjenih. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA, Efekti: Investicijsko posojilo bo.50, 86.50; vojna škoda 339, 340; zadolžnice Kranjske deželne banke 20, 22; zastavni li* sti Kranjske deželne banke 20, 22; Celjska posojilnica 195, 197; Ljubljanska kreditna 150, 0; Merkantilna Kočevje 98, 98, zaključi ki 98; Praštediona 850, 0; Kreditni zavod 160, 170; Trbovlje 0, 500; Vevče 135, 0; Stavbna družba 55, 65; «Šešir* 104, 0. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 1% invest. posojilo 1921 Sol* —86; 2>s% drž. rente za ratnu štetu 342, 342—343; Ljubljanska kreditna 150—0; Hrv. eksompnta banka 96H—97-50; Kre* ditna banka, Zagreb 93—94; Hipotekama banka 61—62; Jugobanka 93—95; Prašte* diona 850—855; Drava d. d. Osijek 560— 575; Šećerana, Osijek 526—530; Isis d. d. 46—50; Gutman 260—0; Slaveks 101—0; Slavonija 21—22.50; Trboveljska 490—500; Union, paromlin 300—305; Vevče 141—145: Agrari a 54—54.50. Devize. Dunaj S00.50—S03.50. Berlin 13.50—13.53, Italija 325.55—327.55. London 276.20—277, Nevvvork ček 56.75—56 95. Praga 168.30—169.10. Curih 10.94— K>.97. — Valute: lira 316—318. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13. Pariz 203625, London 25.25625. Nevvyork 519.935. Milan 29.175, Prasa 15.40. Dunaj 73.15. — Trst:*Bcojrrad 31.52. London 86.75, Curih 345.30 Iz ljubljanske kronike Pokvarjena ljubavna noč. — Vztrajen samomorilni kandidat. Železničar France je sicer oženjen, tok rad »skoči preko zakonskih ojnic. V sobote je kolovratil po Šiški in se nenadoma spomini, da žene ni vloma. Želja j>o avanturan je vzbudila v njom in France je krenil \ znano mu ^stilno, kjer mu je često pome žikovala razposajena Micika, luli dane- j*, bila tam. a v družbi dveh fantov, ki sta ji veuonier nalivala rujno kapljico ter ji pih.i-la na dušo »Zelenci, griže U »e je razjezil Franci, - Ajzelponerja ne bosteU laku je pričel burka ti \odo. Miciki je bil France všeč, pustila je oba kavalirja na < a-dilu i:i prisedla k Francetovi mizi. Ona.!... ata ga s^rdo gledala, a rekla nista nič. Končno je France z Miciko odšel. Naravnost proti domu. Spotoma nikakor ni opazil, da mu sledita dve tajLostveni sen*-i. Ko je z Miciko /.••-vil pod domači krov, sta bliskoma šinili ob«? senci ioj;oucu. In že je padalo po Francetu: Bum, bum. barabo banditi . . je odmevajo po hiši. Hišnica je planila iz postelje iu oprezno prisluhnila za vogalom. Bila priča sani-mivesra dialoga ter živahne rokoborbe. France je kričal: vXe bosta, kalina! Sem plačal v na prej!- Kuš!< je odvrnil drugi in priselil Francetu zaužnico, da je po veži odmevalo kakor bi pokal s starim kanouom France s>e je osokolil, pognal se je kvišku, kakor bi ga pičil gad, in se vrgel za predrzjiežem. Drugi mu je podstavil nogo in France je teleb-nil ves dolg in širok na trda tla. Oba zelenca sta se pognala v dir, eden se je spotoma zaletel v hišnico in jo podrl. Nato je zopet teke^ tekel, kolikor so ga nesle noge. France se je med tem pobral, gledal je Miciko. ki je stala ob strani, in srdito pripomnil: Izgini še ti. mrha pokvarjena, ti si vsega kriva!i In že je zadonelo Še po Mickinih plečih, da je Mrcika kar odirfotala. France pa je pobral svojo pohojeno čepico, resignirano vzdihnil in Ee sam odpravil k zasluženemu počitku. a Pod košatim kostanjem na Vodnikovem trgu se je danes zjutraj ob lepem aprilskem solncu zbralo čedno Število članov tretjega, železnega kora. Dolgi Miha, ki je v ustih vrtel čik, je začel pripovedovati o z teatru i u cirkusu«, ki se je snoči odigraval na šentjakobskem mostu. Pripovedoval je povest o vztrajnem samomorilnem kandidatu, sicer po svoje, a drastično. Nekdaj srečno dneve uživajoči F'rancti; se je bil včeraj popoldne prav pošteno na-kresal črnega dalmatinca. Postal je zato melanholičen. Spustil se je v divji dir s Šentjakobskega Irga proti mostu. Tu se je ustavil. Urno je zavihtel klobuk in ga vrgel v vodo. Vlekel ie nato suknjič in obupan zakričal : »Tudi suknje ne maram, ker jo je žena kupila. Prijatelj ga je prijel za roko, ker ee je hotel nato še sam pognati v vodo. Prijatelj ga je nagovarjal: »Francelj, nikar no! Pojdi domov!« >Ne pa ne, domov ne. V vodo grem!« 1'rišel je na pomoč stražnik. Francelj pa se je izuiuza 1 iu odšel jadrno z mostu proti Bregu. Tu je hotel skočiti čez ograjo v Ljubljanico. Dva stražnika sta ga komaj za lizala. Ves čas je kričal: ^Pustite me! Kamor je šel klobuk, grem pa še jaz . . .< Naravno, da se je okoli vztrajnega samomorilnega kandidata zbrala velika množica radovednežev. Kronika blagohotno pripominja, da samomorilni kandidat ni nikogar žalil, niti udaril; hotel je pač le ekočti v vodo. Ko je Francelj uvidel, da ne more skočiti v hladne valove Ljubljanice, jo je od-kuril v neko gostilno ter se še nadalje tolažil z rujno kapljico tako, da je pozneje ponoči silno razgrajal . . . STAVKA V TURČIJI — Carigrad, 25. aprila. V Turčiji je izbruhnila včeraj prva delavska itavka. Od obstoja nove turške države pa do danes v Turčiji še ni bilo nobene stavke. Radi odklonitve zahtevanega povišanja plač so včeraj delavci tobačne tovarne v Carigradu zapustili delo in proglasili stavko. SINDIKALNI BOJ V ANGLIJI London, 25. aprila, s. Danes &c je vršila seja ministrskega sveta radi proučitve no* ttanjepolitičnega položaja z ozirom na se= stanek parlamenta, ki je določen za torek Konzervativni manever za zakon o delav= skih organizacijah ie otvoril delavski mi. nister z govorom \ Birminghamu. Zborova« nje združenih tekstilnih delavcev v Man* chestru se je pretvorilo v protestno man i te* stacijo proti novemu zakonu o delavskih organizacijah. Celokupno delavstvo v pre* dilnicah in tkalnicah se je priključilo opo žici j i proti novemu zakonu o delavskih or» cjanizacijah Stran Z *SLO VENSKI NAROD« dne 27. aprila 1927. Stcv. 94 Vinko Kisić t Smrt odličnega jugoslovanskega novinarja rala k sodniji. Senat je prereSetal njeno zadevo in obsodil mlado greznico radi prestopka goljufije na 1 teden zapora. Vredno je bilo pritožiti se, saj so ji odbili kar 14 dni. Sport Občni zbor JZSS V nedeljo se je vršil v damskih prostorih kavarne >Emona< občni zbor JZSS, na katerem je bil izvoljen nastopni odbor: Predsednik: dr. Hubert Souvan; podpredsedniki: dr. Fran Jesenko, dr. Stevo Had-ži, dr. Ciril Žižek; generalni tajnik: Joso Goreč, II. tajnik Anton Bervar; blagajnik: Ivo Komar; odborniki: dr. Fran Pavlin, dr. Janko Berce, Janko Ravnik, dr. Stanko To-ininšek, Franjo Perhavec, Viktor Naglas, dr. Ivo Lipovšček, dr. Peter Knoll, dr. Milan Hristič, Belja Beli-Markovič, Vladimir Mir-kovič, dr. Janko Orožen; člani aniuš. term. odbora: Ante Gnidovec, Ivan Tavčar, Stane Pelan, Oskar Delkin, Marzelj Ivan, Kopriva Franjo; odborniki, člani drsalnega tehn. odbora: ing. Stanko Bloudek, Evgen Betetto; odborniki, člani sankaškega tehn. odbora: Čeme Josip; ing. Mencinger; odborniki, člani vojaške delegacije v savezu: štabni polk. Petar Nedeljković, pod polk. Kosta Adamo-vic, pod polk. Miloš Ožegović, kapitan I. ki. Karlo Tauber. — Še o tekmi Slavija — Svoboda. Včeraj smo poročali, da je prišlo povodom tekme Slavija — Svoboda do izgredov in da je bil sodnik g. Kemperle insultiran. Poročilo izpopolnjujemo v toliko, da Svobode ne zadene nobena krivda na incidentu. G. Kem-perla je insultiral član Slavije, ki je obenem tudi odbornik LNP. Še nekatere nedeljske tekme. NOVO MESTO: Jadran rez. _ Elan 2:2. Zanimiva in lepa igra, kateri je prisostvovalo okoli 600 gledalcev, znak, da tudi v naši provinci sport pridobiva na terenu. RAKEK: Jadran komb. — Javornik 5:3. Tekma se je vršila ob hudem viharju in ji je zato prisostvovalo bore malo gledalcev. BEOGRAD: Drugi dan turnirja: Sand — Gradjanski 2 : 1, Slovan (Dunaj) — Jugoslavije 2:0. SARAJEVO: Hašk (Zagreb) _ Slavija 4 : 2. HAZENA: Zagreb: Družina I. SSK Maribor je v nedeljo izgubila proti družini Aeka v razmerju 8:13. Prvi polčas so Mariborčanke še vzdržale, a drugi dan se jim je poznala utrujenost. * — Iz LHP (službeno iz seje 25. aprila). Vzame se na znanje odjava igralk SK Ilirije: Golob šteii, Hanoni Anica, Česnik Zinka, Erber Lidija. SK Ilirija kakor tudi vsi ostali klubi, se pozivajo, da za vsako odjavljeno igralko prilože savezno legitimacijo. Glasom savezne skupščine, ki je v celoti potrdila vse kazni ASK Primorja, izrečene od strani LHP, se poziva ASK Primorje, da vplača ves svoj dolg v iznosu 600 Din in 6icer v dveh obrokih: prvi obrok do 15. maja t. 1. 300 Din in do 15. junija t. i. ostali znesek. Ako do tega časa ne sledi poravnava, stopi v veljavo avtomatično zabrana igre. Poziva se ASK Primorje, da do 30. t. m. do 18. ure pošlje predvsem savezno legitimacijo Omanove ter eno sliko. Vzame se na znanje sodniško poročilo tekme Ljubljana — Zagreb. Gg. Doberlet in Dekleva se naprošata, da prisostvujeta seji dne 2. maja ob 20. Prvenstvena tekma Ilirija — Primorje 6e vrši v nedeljo 1. maja na igrišču Atene ob 10.30. Službujoči odbornik: gdč. Jančigaj. Sodnik: g. Baltesar. SK Ilirija in ASK Primorje se pozivata, da postavita k tekmi po 3 starejše reditelje, ki se imajo javiti ob 10. služb, odbornici; v nasprotnem slučaju globa 100 D. Za nedeljsko prvenstveno tekmo Maribor — Mura v Mariboru se določa kot sodnik g. Bal-tesar (rez. g. Voglar). SSK Maribor se poziva, da javi SK Muri pravočasno pričetek tekme. — Prihodnja 6eja 1. maja ob 20. — Tajnik. — 1. splošna športna razstava v Lvovu. Na inicijativo velesejemskega urada v Lvo-vu se vrši tam od 3. do 16. junija I. splošna športna razstava mednarodnega značaja. Informacije o razstavi daje: Komitet Organiza-cyjny I. Ogolno-polskiei Wystawy Sportowej, Lwow. Jacnellonska 1. V LJUBLJANI JE ljubljenec vse kinopublike, ne« odoljivi B1SC0T z velikim spremstvom dobro znanih francoskih igralcev. — Prihodnje dni gostujejo vsi v Elitnem Kinu Matica. Pazite na jutrišnji oglas! šBetežnica KOLEDAR Danes: Torek, 26. aprila. 1927; katoličani: Kletus; pravoslavni: 13. aprila, Vaskr« u torak. Jutri: Sreda, 27. aprila 1927; katoličani: Peregrin; pravoslavni: 14. aprila, Martin. DANAfcNME PRIREDITVE. Gledališča: Drama: Zaprto. — Opera: >Tajda< E. Kino Matica: Kokain. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kurait, Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnkrv czv, Mestni trg. ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri so na vrsti izkaznice =erij F in G. Oremus! Slovenske tretjerednice in tretjered* niki imajo po posebnih mesečnih mo* lit veni h koledarjih predpisane tudi na* slednje posebne molitve: Za narodne voditelje, za znanstven nike, za odpadnike in za preganjane vernike. Nadalje običa j ne dnevne molitve: za naročnike dobrih listov, za boj proti slabemu časopisju, za neustrašen r.o versko življenje in za stare grešni* ke (-ce) ... Vse skupaj je gotovo dopadljivo in Bogu všeč. Posebno, kar se tiče dobre-ga in slabega časopisja, ki ga menda v nebesih cenzurira Tomaž Hren. — čudno je samo to, da stari grešniki ne spadajo v prvo kategorijo, dočim bi za klerikalne narodne voditelje gotovo zadostovale običajne molitve, pa naj bodo na vladi ali v opoziciji. No, mor* da pa so po padcu iz vlade zares po* trebni tudi posebnih očenašev! Prosueta Opozarjamo, da se vrši današnja operna predstava »Eros in Psvchec za abonente reda B in ne za red A, kakor je bilo prvotno pomotoma objavljeno. Narodno železničarsko glasbeno društvo sSloga« v Ljubljani priredi v pondeljek dne 2. maja t. 1. ob 20. v unionski dvorani velik koncert pod vodstvom zborovodje g. H. Svetla s sodelovanjem operne pevke ge. Ribičeve in opernega orkestra, pomnoženega § člani društvenega orkestra. Spored obsega sledeče točke: Beethoven op. 98 ^Ljubici tam dalečz, samospev, poje operna pevka ga. Ribičeva, na klavirju opremlja g. 11. Svetel. 2. Beethoven op. 112 »Tišina na morju in uspela vožnja-, poje društveni mešani zbor § spremljevanjem orkestra. — 3. Glazunov: op. 97 »Ej uhnemc, poje društveni mešani zbor. 4. M. P. Musorgski: -Poraz Senaheri-ba::, poje društveni mešani zbor s sprem Ijevanjem orkestra. 5. Čerepnin op. 6, št. 1 >Noč,£ poje društveni mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 6. Čerepnin op. 6, št. 2: »Stara pesem:, poje društveni mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Slavnostni večer Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije se bo vršil dne 9. maja t. L ob S. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujoči: dr. D. Lončar (govor), Jul. Betetto in Pavla Lovše-tova (koncertne točke), Ivan Le var (recitacija) in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Gostovanje gde Ante Kovaeie. V sredo dne 27. t. m. gostuje v ljubljanski drami gdč. Anta Kovačič, članica mariborskega Narodnega gledališča. Gdč. KovaČičeva je izšla iz ljubljanske Dramatične šole, igrala pogosto na odru šentjakobskega gledališča v Ljubljani ter bila pozneje angažirana kot članica drame mariborskega Narodn. gledališča. Tu je kreirala celo vrsto glavnih vlog in to a prav lepim uspehom in toplim priznanjem tako s strani kritike kakor tudi publke. Posebno je ugajala Mariborčanom v vlogi drame >Pegica mojega srca-r, s katero vlogo gostuje tudi v sredo na našem odru. S tem gostovanjem izpolni uprava nadebudni slovenski igralki vročo željo nastopiti v ljubljanski drami. Predstava se vrši za abonente reda A. Otroška predstava po izredno nizkih cenah. Da omogoči gledališka uprava po set mladinskih predstav tudi onemu delu slovenske mladine, ki sicer ne more posečati dramskih predstav, priredi v četrtek, dne 28. t. m. Šolsko predstavo s cenami 6, 4 in 2 Din. Uprizori se Golieva »Triglavska bajka«. — Priglase za vstopnice sprejemajo posamezna šolska vodstva. V četrtek pa prodaja vstopnice tudi gledališka blagajna. Velik uspeh Stan. Przybuszewskega so imeli v Varšavi z njegovo najnovejšo dramo -Osvetnik (Msciel) s Heleno Grom-nicko in Josi Wegrzynom. V Splita je sinoči umrl Vfako KI s i ć, izdajatelj in glavni urednik znanega splitskega -dnevnika »Novo Doba«« Med Sterilnimi mojimi prijatelji in znanci iz vrst jugosloveoskih novinarjev je bil Vinko Kisić ena najbolj simpatičnih pojav. EH je sireno dober človek, visoko in vsestransko naobražen ter fin in ljubezniv, Ita-kor znajo biti le potomci patridiskih rodbin dalmatinskih mest. Predstavljaj je tip idealnega novinarja, kakršnih bi nam bilo treba čkn več; za današnje težke Čase je bil morda celo preveč idealen in so ga zato tem bolj bolela razočaranja, ki so nam jih vedno znova prinašala zadnja leta. Vsa razočaranja pa niso mogia streti njegovega pdeairznia In njegove fanatične vere v skorajšnjo boljšo in lepšo usodo Jugoslo-vensrva. Rojen je bil Kisić leta 1879. v Dubrovniku; na tamkajšnji gimnaziji je postal duša nacionalističnega pokreta in bil zato leta 1895. izključen radi »veleizdaje« iz vseh avstrijskih srednjih šol. Ker je kmahi nato izgubil še roditelje, se je preseli* v Split, kjer se je preživljal z delom po pisarnah in dopisovanjem v razne revije in v zagrebške dnevnike. Kljub obupni borbi za obstanek si je kot samouk z železno energijo priboril izobrazbo, za katero bi ga lahko zavidal marsikak absolviran akademik. Poleg hrvaščine je obvladal perfektno tudi italijanščino, nemščino, angleščino in francoščino; poznal ie vso svetovno literaturo in nas, svoje slovenske kolege, je često osupnil in celo osramotil s poznavanjem slovenske zgodovine in slovenske literature. Njegovo publicistično delovanje ga je naposled docela privedlo v novinarstvo, ki se mu jc posveta z dušo in telesom. Celih 18 let je voda v Zadru in Splitu znano Bi-ankanijevo narodno glasilo »Narodni List«, po prevratu pa je prevzel glavno uredništvo novega splitskega dnevnika »Novo Doba«, ki ga je dvigni! na nivo najboljšni ju-sostavenskih dnevnikov in ki se je vedno odjikoval po svojem jugoslovenstvu in svoji za naše razmere izredni finesi in noblesi. Kljub velfei zaposlenosti z novinarstvom je dob3 Kisić še vedno časa, da se je ukvarjal s svojo ljubljenko literaturo. Pisal in izdajal je izvirne stvari, mnogo pa prevajal tudi iz italijanščine in francoščine, tako da ga bo ohranila v svojih analih tudi naša literarna zgodovina. V hvaležnem spominu pa sa bomo ohranili tudi njegovi stanovski tovariši. Saj ie bil med onimi, ki je uspešno sodeloval pri ustanovitvi nase, danes že tako močne in ugledne stanovske organizacije Jugosloven-skega Novinarskega Udruženja. S svojim Ijubeznjivini in taktnim posredovanjem je tudi v naslednjih letih spretno izgladi! mar-sikako diferenco, ki jih umevno v prvem času ni manjkalo. BM - je tudi ponosen delegat Novinarskega Udruženja za razne mednarodne konference in si je znal rudi pri tujih novinarjih priboriti ugled in priznanje, ki ju je užival med rojaki. V starosti 48 let ga je usoda mnogo prezgodaj iztrgaJa naši javnosti, njegovim kolegom in njegovi rodbini. Vsi ga bomo težko pogrešali. Bodi mu miren počitek v skalnem grobu ob njegovem in našem ljubljenem Jadranu! S. V. je sodišče izročilo zločinca. Veliki zlu pan je bil takrat na poti v Kladovem, njegov tajn;k Lozanič pa je us trn eno po telefonu in v prisotnosti zdravnikov dr. Kolesnikova in dr. Stojanoviča ter oblastnega pravnega referenta dr. To« lazzija odločil, da naj se justifikacija ne izvrši, dokler se ne vrne veliki žu* pan. Zgodilo pa se je, da je v času odsotnosti velikega župana Krajan naglo zbolel. Sreski poglavar Mihajlovič je tedaj določil v komisijo zdravnika dr. Kolesnikova in dr. Čivkoviča, ki sta ugotovila, da Krajan trpi na kili in da je potrebna nujna operacija, ki se je izvršila še istega dne v bolnici. Kakor je srezki poglavar Mihajlo« vič šele pozneje doznal, je Krajan po prestani operaciji sam ponudil eno svojo žlezo dr. Kolesnikovu za pomla* je valno operacijo dr. Zdarskega, ki se je istotako nahajal v bolnici. Ko se je veliki župan vrnil, jc tudi on takoj doznal za uspeli eksperiment dr. Ko* lesnikova in srezkemu poglavarju ni dostavil nikake naredbe za Krajanovo justifikacijo. Sam pravni referent veli* kega župana dr. Tolazzi jc dajal navo* dla dr. Kolesnikovu, kako naj nujno zahteva odobritev za operacijo, rekoč: — Ce bi jaz bil veliki župan, bi to dovolil, ker ni zakonskih ovir. Šele tri dn po izvršeni operaciji je veliki župan začel raziskovati celo stvar in je odgovornost naprtil srez* kemu poglavarju Mihajloviču. Doslej so bile zaslišane že razne priče, ki potrjujejo istinitost Mihajlo* vičevih izpovedb. Mihajlovič izjavlja: — Obžalujem, da je zadeva povzro* čila takšno afero, dočim bi v drugih državah tak eksperiment dobil podpo* ro. Glede Krajana pa smatram, da je tu pravica pokazala svoj prst, ker se je po raznih okolnostih zgodilo, da je sodišče pravega ubijalca kaznovalo sa« mo z 20 leti ječe, dočim je bil Krajan kot poznejši pomagač pri zločinu ob* sojen na smrt. V ostalem pa Krajano* va pomilostitev dokazuje, da je sam kralj sankcij on ral ono, kar se je zgo* dilo. _ - - ni ---■---— Izpred sodišča ČUDNA ŽALITEV. Kmet Matevž iz Senice je bil lani povabljen na poroko svojega prijatelja Brenka. Ker pa sam ni hotel iti, je dejal 6vojemu sorodniku Tonetu, naj gre on. In res je sel Tone z Matevževo ženo Angelo na ženito-vanje. Tone in Angela sta dostojna človeka. Odšla sta na Brezje k Brenkovi poroki in se kmalu vrnila. Pa* ni dal jeziček miru sosedovi Franci in jela je namigavati, da to potovanje ni bilo kar tako ter je Toneta in Angelo sramotila, Češ, da hodi Angela z oženjenim. Posebno Tonetu Franca ni mogla odpustiti, da je šel s prijateljevo ženo na Brezje. Rekla mu je, da po smrti ne sme ležati na pokopališču med ženskami, sicer ga bo še t eda i mučilo poželjenje mesa. To je bilo Angeli in Tonetu dovolj. Tožila sta Franco češ, da ju je lani julija hudo razžalila. Sodnik je Franci pošteno zavezal jeziček. Radi žaljenja časti je bila obsojena na teden dni zapora Franca se je pritožila, a tudi gospodje pri kazenskem senatu so dejali, da je ta razžalitev precej kosmata in da Franca zasluži kazen. DOLARJI SO JI ZADIŠALI. Lani v septembru je prišla na kamniško pošto kmetska deklica Ivanka U. iz Bistrice. Vprašala je, če je prišlo iz Amerike za njo ali za njeno mater Miciko kako^ pismo od njenih sorodnikov. Prijazna pošiarica je dejala, da je res za Ivanko došlo pismo, a pismo za Miciko naj pride slednja sama iskat. Micika ne more priti, kar meni dajle pismo, gospa,; je dejala Ivanka. »Veste, bi že prišla, pa ima toliko dela, pa kravice mora pasti. O, to bo vesela pisma iz Amerike!« Poštarica je res dala Ivanki obe pismi. Deklica ju je vzela in odhitela domov. Doma je obe pismi odprla in našla v vsakem 1 dolar. Dolarja je obdržala, a Micikino pismo je zalepila v novo kuverto in ji ga poslala. Pa je tudi Ivanka dobila še eno pismo, v Gotovo spet iz Amerike,« je vzkliknila, ko ga je zagledala. Saj je bilo tako lepo plavo, pa potrditi je morala, da ga je sprejela. Poštni sel se je pa Ivanki smejal v svoje košate brke in se toliko časa sukal okoli nje, da je ovitek odprla. Ivanka ej zazijala, pismonoša se je široko zarezal in odšel. >0, kakšno razočaranje,« je zavpila. — >Mislila sem, da je pismo iz Amerike, pa je le iz »malerike«, na sodni jo bom morala.« Sodnik v Kamniku je naredil kratek proces, mlado Ivanko je obsodil na 3 tedne zapora. Zaplakala je in se pritožila. Spet je mo Braschevega in Hegelovega zločinskega žargona, je prišel Hegel končno v stik s prebrisanimi pustolovci, ki jih zna zelo lepo opevati. Dovoli mi skrom* no vprašanje: Ali misliš nadaljevati dopisovanje? — Dragi Simon, saj sem že nadalje* val dopisovanje. — To sem si takoj mislil. — Predno sem prišel k vam, sem bil na pošti in poslal sem pismo na Korziko. Brasch je postavil steklenico na mizo. — Pismo si poslal? Angelsko pobož* nemu možu? Res? — Da. S čekom na štiri tisoč fran* kov. Simon Well je prijel steklenico za grlo, da jo izprazni, pa jo je prevrnil. Odmaknil se je od mize, čez katero je visel negov trebuh kakor meh. — Pesnice, kaj praviš? Sleparjem si poslal tisoč kron? Tvoja dela sicer pričajo o popolnem zanemarjanju imo* vinskih dolžnosti in o nedolžni moral' insanitv, toda kaj takega bi si ne bil mislil o tebi, bogme da ne! — Saj bi si tudi sam ne bil mislil o sebi, dragi Simon! Tn baš zato sem storil to Treba je presenetiti samega sebe Dan'r <= m sestavil račun svoj^ pustolovščir Mizerne i šega računa ni» ma noben menjalec te dežele. Aktiva ničla, pasiva tristošestdeset izgubljenih dni letno tekom desetih let — od pu* stolovščine s staro cesarsko obleko. 1 akrat sem se seznanil z Angležem, ali se ga spominjaš, Brasch? Mož je /biral francoske ženske adjektivne končnice. Oseba mojega poklica naj bi pa zbirala vprašalne stavke. Toda deset let sem živel od obetajočih stav* kov. Zdaj se mi nudi prilika, da po* pravim svojo bilanco. Brasch je globoko vzdihnil. — Popraviti svojo bilanco — kako to? — sleparji dobe tvoj denar. Čez štirinajst dni dobiš pismo, da potrebu* jejo še več denarja. To bo vse, kar dosežeš. Brasch je umolknil. Simon Well je zrl nemo v svojo steklenico, iz katere je raziil po mizi vino, ki je vpilo v nebo kakor Abelova kri. Da, celo ki* par je bil preveč ogorčen, da bi mogel izrabiti priliko in končati anekdoto o pesniku Haugastollu. e — Da, dragi Brasch, — sem odgo* voril, — najbrž imaš prav. Zdi se mi, da mi bodo čez štirinajst dni res pisali, r.aj jim pošljem še tisoč kron Ali pa odpotujem sam na Korziko, da jim «>sebno izročim drugi tisočak. A tega gospodje sleparji gotovo niso slutili. Signore Cazzoletti daite gosnodu Wellu še eno steklenico — topot celo steklenico! Nam drugim pa prinesite tri steklenice šampanjca! Piti hočem na zdravje bogate dedščine. II. Nepričakovani dogodki. Hotel v katerem sem stanoval, se ie imenoval Hotel de V Univers et de Hollande — zakaj Holandske niso pri* števali k vesoljstvu, ne vem. Morda je pa Holandska fiksna točka izven vse« mirja, o kateri je sanjal Arhimed? Hotel je imel dobrega kuharja in bar, kjci so prodajali opojne pijače sumljivih mark — baisers, caresses in še mnogo drugih. Okrog in okrog se je razprostirale manjše mesto na Rivijeri, taKo kakor je bilo po vojni: z ulicami z imeni Gc* orga V., Alberta 1. in Petra srbskega; z ameriškim barom v vsaki drugi hiši in angleško čajarno tudi v vsaki drugi hiši; z robes et manteaux. postiches d* art in shaving for gentleman. Poleg hotela de 1* Univers et de Holland sc bili v mestu še Hotel de Suisse et des BeauxsArts in Hotel de Voltair et du Commerce. Zvečer so zažarele elek» trične žarnice po hotelih kakor so* zvezdja na nočnem nebu in kot reče* no sem prav lahko našel v sozvezdju vsemiria tudi Holandsko. Zanimivosti iz naših krajev Beg z ukradenim avtom proti meji. — Stara vnukinja slavnega junaka, — Čudna upravna afera radi pomlajevalne operacije« V Beogradu ne mine dan brez tat* vin, katerih število narašča tako siste* matično, da je policija že popolnoma prepričana o obstoju široko razprede* ne tatinske organizacije. Rekord v svoji tatinski operaciji je nedavni večer dosegel šofer Milivoj Tošič, ki je pred kavarno na ulici ukra* del avto trgovca Vlajka Radoviča in oddirjal proti meji. Trgovec Radovič se je proti večeru vrnil z avtom z običajne večerne šet* nje in se je ustavil pred hotelom «Ja* dran» v Sarajevski ulici. Z nekaterimi prijatelji se je odpravil na črno kavo in avto pustil sam, ne da bi slutil, da bo prikupno vozilo že čez pol ure pre* šlo v roke drugega gospodarja. Brez* brižno je sedel v kavarni in se vdajal prav intimnemu razgovoru s svojimi prijatelji. Med tem je zunaj skočil šo* fer Tošič v avto ter zdirjal po Sara* jevski ulici iz Beograda, Šele čez dobre pol ure se je iz ho* tela vrnil trgovec Radovič in na svo* je ogromno začudenje uvidel, da avto* mobila ni nikjer. Takoj je telefonično obvestil policijo, ki je naslednji dan po številnih izsledovanjih ugotovila identiteto šoferja Tošiča, ki je oddir* jal iz Beograda proti meji, da se reši zapora, kjer bi moral te dni nastopiti kazen radi raznih tatvin in sleparij. Narodna društva Krajincev in Ti* močanov v Srbiji se prapravljajo, da letos postavijo spomenik kapetanu Koči Petroviču, znanemu srbskemu ju* naku in mučeniku, ki je v velikem upo* ru, znanem pod imenom upor Kocine Krajine 1. 1788. tragično plačal s svo* jim življenjem poskus, da svojemu ljudstvu pribori svobodo. Zgodovina pripoveduje, da je bil ta upor po he* rojski borbi od Turkov krvavo in za* vratno udušen. Kapetan Koča je bil s 65 tovariši živ vjet in so ga nataknili na kol. Odtlej je poteklo okrog 140 let. Še danes pa živi v Smederevu Ana Velič* kovičeva, ki je stara 104 leta. To jc prava vnukinja slavnega heroja Koče Petroviča. Zadnja leta je precej osla* bela, a vendar je še dovolj čvrsta. Pri* povedujejo, da je hčerka Ivka Kočiča, bivšega zdravnika v Smederevu, ki je bil sin kapetana Koče Petroviča. Očeta se ne spominja, ker ji je umrl že dav* no v rani mladosti. Starka Ana se rada razgovarja, do* bro čuje in je pri popolni čisti zavesti. Samo vid ji je močno opešal. Bila je poročena s trgovcem Kosto Veličko* vičem. Zdaj ima veliko število vnukov in pravnukov, ki jo skrbno negujejo. Lepo pripoveduje o svojem dedu Koči Petroviču, o katerem so ji mnogo pra* vili v mladih letih, kako je po uporu hotel pobegniti preko Dunava v sodu, a ga je nekdo izdal Turkom, ki so ga vlovili in nataknili na kol. Skupno s pripravami za spomenik heroju Koči Petroviču nameravajo dru* štva Krajincev in Timočanov tudi nje* govi vnukinji*starki pokloniti lepo spo* minsko darilo. Že pred dvema mesecema smo po beogradskih listih posneli zanimivo in istotako čudno afero, pi se je porodila v Zaječarju povodom pomlajevalne operacije, ki jo je izvršil zdravnik dr. Kolesnikov. Na smrt obsojeni zločinec Krajan je žrtvoval eno svojo spolno žlezo, ki jo je dr. Kolesnikov porabil za opera f*> svojega starejšega tovariša dr. Zdarskega. Uspeh operacije je bil popolen. Za humano požrtvovalnost je kralj zločinca pomilostil. Toda palica se je zlomila nad srezkim poglavarjem Miodragom Mihajlovičem. Nazori naših birokratov so včasi zares čudoviti. Četudi se je z opera* cijo izvršil odličen znanstven eksperi* ment in humano delo, in čeprav je kralj nagradil Krajana s pomilošče* njem, so nekateri višji gospodje vene dar ugotovili, da je srezki poglavar z dovolitvijo odvzemanja žleze zagrešil ce«o vrsto disciplinarnih prestopkov. In tako je bil srezki poglavar Mihajlovič obtožen upravnemu sodišču ter su= spendiran. Razprava, ki bo po svoji originalnosti ena najinteresantnejših ne samo za našo, temveč za vso evrop* sko javnost, bi se morala vršiti že te* kom tega meseca. Ker pa preiskava še ni zaključena, se bo razprava bržčas vršila koncem maja. Kako je prišlo do operacije? Mi* hajlovič se na očitek, da se justifika* cija ni izvršila, čim je bila za to izdana naredba, zagovarja s tem, da ni imel dovolj orožnikov za eksekucijo, ko mu Frank Heller: S Novi Napoleon Roman. — Signore Carroletti, dajte gospodu Wellu še vina — pol steklenice! Da, nedvomno sere za običajno sleparijo z dedščino. Pri tem ne manjka niti hčerke, niti duhovnika, niti kovčega z dvojnim dnom. Je pa tu nekaj, kar me je presenetilo. — Kaj neki? — ie vprašal Brasch. — Da govori o mojem stricu Johnu. Veš, o stricu Johnu, ki je bil garjeva ovca naše rodbine in se ie klatil po svetu mnogo let Po njem sem podedoval tisti kitaiski kroj. Se-li spominjaš? Stara cesarska obleka! — Toda dragi moj! — ie vzkliknil Brasch. Ti gospodje — gospodie z dedščino — znameniti solidni trgovci — imajo velike pisarne in so naročeni na vse adresarje v Evropi, kaj pravim, v Evropi — v Ameriki, v Aziji in v Avstraliji. A Who is volno! A telefonski seznami! A pisateljski koledarii! A novine za protestirane menice! To so ti naimoderneiši liudje. Napiši o njih članek v »Extranostenc. — Da, da, vse to je res in recimo, da sem tudi jaz v adresarju. Toda stric John! Od svojega dvajsetega leta pa do smrti sploh ni imel naslova. — Hm. Da. Morda se je pa neznani pisec pisma res seznanil z njim. Čemu bi se ne? To na stvari nič ne spremeni. Vse drugo je pa gotovo laž in vražja izmišljotina. Brasch je naglo načečkal nekaj v svoj notez. Kipar je takoj povzel be* sedo. — Da, govorili smo o pesniku Hau* gastollu. Haugastoll je najzanesljivejši mož na Norveškem. Ima v Kristijaniji stanovanje petih sob. Ko se je tja pre* selil, je dejala gospa Haugastollova: "Križ božji, kaj neki bova počela sama s petimi sobami!» — Nič se ne boj, dušica, vse pride prav, tudi pet sob ne bo preveč. Tn tako se je res zgodilo. Drugi dan se je vselil v gostoljubno stanovanje slikar Svkheland. dan po* zneje je stanova! v predsobi kipar Hohngangson. Čez dva dni se je vselil pesnik Solflorn v kabinet. Čez štiri dni — — Simon Well je obrni) palec navzdol, kakor Nero pri borbi gladijatorjev. — Dragi kiparče. moja iskrena že= ;a je. da bi imeli vsi pripovedniki anekdot eno grlo in da bi sedel jaz na sod* nikovem stolu Kolikor sem razumel iz -tev. 04 tS C O GENSKI NAROD* dne 27. aprila 1927. 'Stran 3. Dnevne vesti, (H Ujabljani, dne 26. aprila 1927. — Nemški auiomobOlstl oosetrjo Slovenijo. Nemški automobilski klub v Mona-kovem priredi s svojimi člani daljši izlet po Italiji, nakar se isti vračajo preko Slovenije in Avstrije nazaj v Nemčijo. Vožnje se udeleži okrog sto automobiiov in 15moto-ciklov. V soboto dne 30. aprila t. 1. posetijo izletnici postojnsko jasno, nato se pa odpeljejo dalje proti Ljubljani. Pričakuje se, da prekoračijo prvi mejo pri Planici kmalu po 1. uri popoldne. Ljubljano pasiralo po Blei-weisovi cesti, zavijejo nato na Aleksandrovo cesto ter nadaljujejo pot proti Bledu. Zvečer se vrši istotam oncijefen pozdrav gostom v hotelu Toplice. Drugi dan, to je v nedetjo 1. maja, pa obiščejo izletniki Bohinjsko jezero, nakar zaipuste zopet našo državno mejo preko Kranja in Jezerskega sedla. — Naši dijaki na Češkoslovaškem. Da- Bes dopoldne so prispeli jugoslovenski di-;aki v Prago, kjer so jim priredili zastopniki prosvetne oblasti in srednješolske mladine prisrčen sprejem. Popoldne se je vršila v \ inonradskem gledališču pevska in telovadca akademija našth dijakov. Izletniki ostanejo v Pragi tri dni. 30. t. m. posetijo Plzen, 1. maja Pisk, 2. maja Češke Budjovice, 4. maja Tabor, 5. in 6. maja Jihlavo, 7. maja pa Hodonin. Ekskurzije se udeležuje tudi ancijemi zastopnik našega prosvetnega ministrstva. — Priprave za učiteljski kongres v Skoptju. Letošnji kongres UJU se vrši avgusta v Skopim- Kakor navajajo novine, bo io, sodeč po pripravah, eden največjih dosedanjih kongresov. Pričakuje se udeležba številnih delegatov in gostov iz vseh krajev države. Stanovanja so že zagotovljena. Po kongresu se bo vršil izlet na Kosovo polje s posebnim vlakom. Proslavi na Ko-sovem polju bo eventualno prisostvovala tudi vojska ter po možnosti improvizirala sliko kosovske bitke. Nadalje bodo kongre-sisti lahko priredili izlete na Ohridsko jezero ter v Solun in Atene. — Razpisane sodne službe. Mesto pisarniškega uradnika se odda pri deželnem sodišču v Ljubljani, pri okrajnem sodišču na Vrhniki in pri okrajnem sodišču v Logatcu. Prošnje je treba vložiti pri predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani do 31. maja. — Finančni zakon za leto 1927/28. »Uradni list« priobčuje v svoji 45. letošnji številki finančni zakon z vsemi dopolnili vred. Posamezni izvodi te številke, ki obseza 24 strani, se dobivajo pri upravi »Uradnega lista« dokler zaloga ne poide, po Din 4.50. — Javna jpženjerska praksa na ozemlju lase države je dovoljena oblastnemu avto-riziranemu civilnemu inženjerju za šumarstvo ing. Antonu Sodniku, ki ima v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6.IL, gospodarsko pisarno za šuiiisko - gospodarske in agrarnoreformne zadeve. S tem se popravlja včerajšnia notica z napačnim imenom. V Sloveniji poslujeta torej sedaj čva avtoriziTana šumarska inženjer ja; eden v Celju in imenovani v Ljubljani. — Podpora vojnim invalidom. Z ozirom na vesti v časopisih, da je minister za socijalno politiko povodom velikonočnih praznikov nakazal Udruženju vojnih invalidov znesek 170.000 Din in sedaj zopet 40.000 dinarjev, poroča odbor, da je to nekazilo namenjeno invalidom, vdovam in sirotam cele kraljevine. Od tega zneska je prejel oblastni odbor v Ljubljani za ljubljansko in mariborsko oblast 8000 Din, ki se moralo razdeliti na 50 podružnic v enakih delih, to je 160 Din, koje ima vsaka podružnica razdelili dvema najsiromašnejšima invalidoma. To v pojasnilo članom invalidskega udruženja, ki so po večini mnenja, da ie to nakazilo v celoti bilo namenjeno za Ljubljano. — Veliki župan noče potrditi uredb zagrebške oblastne skupščine. Zagrebška obustna skupščina je sprejela celo vrsto uredb, tako uredbo o prisilnem pregledu ženinov, uredbo o oblastni hranilnici itd., ki bi jih v smislu zakona moral veliki župan potrditi, ker sicer niso veljavne. Zagrebški veliki župan pa je proti tem uredbam vložil veto in sedaj bo moral o niih razpravljati še državni svet. Če jih državni svet v roku dveh mesecev ne razveljavi, se smatrajo za potrjene in stopijo takoj v veljavo. Korak velikega župana je izzval med radi-ievci veliko ogorčenje. — Slovenščina v oglasili. Slovenščina v oglasih nekaterih slovenskih listov je res taka, da bi je še pes ne povahal. Tako čitamo v nekem slovenskem dnevniku oglas, v katerem se priporoča nov aparat za »trajne valove«. Misli namreč kodre, pa :'e iz nemškega »Dauerwellen« napravil »valove«. Dandanes bi pač tudi že trgovci lahko polagali malo več pozornosti na jezikovno obliko oglasov. Seveda pa zadene slavna krivda tudi uprave, ki niso dovolj pazljive. — Starokatoliški zakoni neveljavni? Pred zagrebškim sodiščem je bil te dni končan proces, ki se je vodil med zastopniki starokatoliške in rimsko-katoliške cerkve glede veljavnosti zakonov, sklenjenih po s;arokatoliškem obredu. Mnogo zakonskih nezadovoljnežev je namreč prestopilo v staTokatoliško vero, se dalo po starokatoliške cerkveni oblasti ločiti in sklenilo nov zakon. Sodišče je sedaj razsodilo, da staro-katoliška cerkev nima pravice izrekati ločitev in da so na podlagi teh ločitev nanovo sklenjeni zakoni neveljavni. — Konec osiješke operete. Osiješki listi prinašajo črnoobrobljen poziv članom tamošnje operete, v katerem pozivajo meščanstvo, naj se v kar največjem številu udeleži zadnjih treh predstav, da bodo dobil* člani gledališča vsaj toliko dohodkov, da bodo lahko odpotovali v Beograd s trebuhom za kruhom. Vsied redukcije kreditov je namreč osiješlko gledališče prišlo s 1. aprilom v finančne težkoče in bo prenehalo. — Dijaški kino v Mostarju. Šolske oblasti v Mostarju so pokrenrle akcijo za ustanovitev posebnega dijaškega kina. V tem kinu bi se predvajali samo filmi, ki so jm predhodno cenzurirale šolske Oblasti. Dijakom in šolski mladini bi bil pose t drugih kinematografov prepgvedan Proti tej nameri so nastopili lastniki obstoječih kinov, vendar pa je akcija šolskih oblasti naletela v javnosti na splošno odobravane je. — Smrtna kosa. V Krškem je umrla včeraj daleč naokrog znana in priljubljena mati ge. Po4di baronice Lazarmi ga. Frančiška Or egorič, roj. Kaučič. Bila je izredno simpatična in plemenita dama. Zato je imela mnogo iskrenih prijateljev. Pogreb bo v sredo ob 16. — V Ljubljani je umri danes po daljšem bolehanju vpokojeni nadučatelj Peter Repič. Pokojni je bil znan kot agi-len prosvetni delavec, ki si je pridobil za vzgojo naše mladine mnogo zaslug. Pogreb bo v sredo ob 4. popoldne s Kongresnega trga št. 3- — V nedeljo je preminula v Ljubljani po dolgi mučni bolezni ga. Marija Na dr a h. BHa je smrpa-tična, blaga žena. Pogreb bo v sredo ob pol 3. z Dunajske ceste št. 12. Blag jim spomin! Žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje! — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wollova 12, so darovali: mesto venca pokojni gospe Fiala g. A. Zalaznik 100 Din, v počaščen je spomina ge. Kati Fiale g. Kurent s soporogo 100 Din, g. Peter Graselli v počaščen je spomina ge. Lev cev e 200 Din. — Vsem plemenitim darovalcem naj iskrene jša hvala. Iz Ljubljane —lj Predavanje dr. Julija Kugyja je bilo sinoči ob udeležbi ogromnega števila poslušalcev prisrčno, navdušujoče slavje v proslavo naših planinskih krasot. Vsa srca so utripala ljubezen in spoštovanje, ko je profesor Ravnik izrekal lepe pozdravne besede in se je na Ijubeznjivega gosta vsulo cvetje. Vsaka beseda predavatelja je vlivala prepričanje o njegovi globoko vkore-ninjeni ljubezni do naših planin, kjer je slavni planinec hodii in plezal nad 50 let, zajemal večno mladost in se opajal v živi romantiki kraljestva Zlatorogovega. Nad tri ure je trajalo predavanje, a poslušalci so do konca z napeto pozornostjo sledili vsem epizodam, povezanim v pravo poetično pri-povest o veličastni planini in o doživljajih izkušenega planinar ja. Ovacije, ki so često prekinjale predavanje ter ob zaključku dolgo niso pojenjale, so svedočile, da naše planinarsko pokolenje z vsem navdušenjem priznava dr. Kugyja za svojega učitelja in velikega vzornika. Šopek rdečih nageljnov, ki ga je odličnemu gostu poklonila mlada Skalašica, je bil simbol ljubezni in navdušene hvale. Danes odpotuje dr. Kugy v Zagreb, a v petek bo zopet med nami. —lj Kontrola dalmatinskih vin v Ljubljani. Ker so se zadnji čas vedno bolj širile vesti o manipulacijah, ki jih vrše gotovi trgovci z vinom, zlasti oni z dalmatinskimi vini. Ker je stvar obravnavala tudi ljubljanska oblastna skupščina, so merodajne kontrolne in druge oblasti uvedle preizkušnjo vseh, zlasti dalmatinskih vin. Pretekli petek je sodišče samo odredilo preizkušnjo vin in sicer za nekatere trgovce, odnosno gostilničarje precej usodno, tako da so nekemu trgovcu več sodov vina zaplenili, odnosno izlili, ker je bilo ponarejeno. Organi mestnega dohodarstvenega urada so v mestu doslej izvedli že dvakrat preizkušnjo vin. Prva preizkušnja je bila negativna. Drugič so vzeli zopet 16 vzorcev ter vina izročili državnemu higijenskemu zavodu, da izvede natančno analizo vin z ozirom na procentno vsebino alkohola in barvila. Rezultat te preizkušnje še ni znan. Kakor čujemo, so zelo kompromitirani nekateri vinski fabrikanti. Zadeva pride končno pred sodišče radi ponarejanja živil. —lj Kontrola na ljubljanskem trgu. Ker je tržni nadzornik g. Siavko Plemelj odšel na zdravstveni dopust, je prevzel začasno vodstvo tržnega nadzorstva živinozdravnik mestne klavnice g. Riegler, ki je začel izvajati strogo kontrolo trga, zlasti v higi-jenskem oziru. Od vseh mesariev in mesaric, ki prodajajo meso na stojnicah, je zahteval najstrožjo čistost, zlasti glede predpasnikov. —lj Opozorilo članom Avto - kluba in ljubljanskemu občinstvu. Avto-klub sekcija Ljubljana opozarja vse člane, ki se nameravajo udeležiti sprejema nemških avtomo-bilistov na Bledu, odnosno prevzeti kake funkcije, naj sporoče tajniku, koliko sob si žele rezervirati. Ljubljansko občinstvo se naproša, naj v soboto popoldne ne postopa pa ulicah, po katerih bodo nemški avtomo-bilisti pasirali Ljubljano, ker bi to napravilo na Nemce slab vtis. Hišni posestniki naj bi ta dan izobesili zastave, da napravi naše mesto na odlične tujce čim ugodnejši vtis. —lj Sokol I. v Ljubljanu V četrtek dne 28. aprila t. 1. se vrši na Taboru članski sestanek. Predmet nujnega razgovora je nad vse važen. Udeležba bodi torej obvezna za vse! — Odbor. —lj Aretirani komunisti. V nedeljo ob sedemletnici žrtev na Zaloški cesti se je zbrala na pokopališču pri Sv. Križu večja skupina delavcev in pristašev komunistične struje, da na skromen način in z govori ob grobovih žrtev proslave sedemletnico tragedije, ki se je odigrala na Zaloški cesti 24 aprila leta 1920. Hoteli so položiti na grobove tudi venec. Policija in organi političnega oddelka policijske direkcije so proslavo preprečili ter več komunistov, med njimi dve ženi, aretirali in zaprli. Po zaslišanju so vse izpustili. —lj Tatvina ženskih čevljev. V delavnico čevljarskega mojstra Matije Tometa v Kotnikov! ulici so prišli trije, še precej čedno oblečeni individuji Eden je takoj pričel živahen pomenek z mojstrom, druga dva sta si pa ogledovala delavnico ter se delala, kakor da ju sploh nobena stvar ne zanima. Ko je pa troperesna deteljica zapustila delavnico, je mojster Matija ugotovil, da so rmi izginili visoki damski čevlji, vredni 250 Din. —ili Zopet letalo nad LJabliano. Policijsko poročilo zopet omenja, da je včeraj popoldne plulo neznano letalo nad Ljubljano v smeri proti italijanski meji. Tudi v soboto popoldne je plulo nad Ljubljano proti Kamniškim planinam veliko letalo. —*j Nesrečni in hudobni kužki. Lep volč-jak, brez znamke, postopač, se je že delj časa klatil po mestu. Iskal je hrane povsod in vsakemu je sledil, če mu je le pokazal kako skorfo ali kos smrdljive klobase. Včeraj popoldne je pridrvel ta kužek po šenrtpeterski cesti v hipu, ko je voznik cestne železnice Alojzij Cvar privozil od bolnice v smeri proti Ambroževem trgu. Tramvaj ga je zadel in povozil. Vofcčjak je bil takoj mrtev. Mestni konjač ga je pozneje odpeljal na Gmajno in zakopal. — Po Ljubljani je zelo mnogo hudobnih cuckov in psov, ki neprestano grizejo mirne pasan-te. Tako je na Dunajski cesti napadel za-sebnico Ano Markovič visok pes ter ji raztrgal 250 Din vreden plašč. —lj Aprilsko vreme. Zelenemu J ur ju — ali kakor je vnet slovenski purist prekrstil Jurja v Jurisiava — je »pomladno solnce hitro odneslo beli plašč. Danes zjutraj je bil lep, pomladanski solnčni dan. Ker je pa vihrav in nestalen, se je nebo proti poldnevu zoblačilo. Tlakomer tudi ne obeta lepega vremena. Zjutraj ob 7. je kazal 757, a toplomer + 11° C. Opoldne tlakomer 756.5, toplomer -f- 16° C. Vetrovno. —lj Drobiž policijske kronike. Včeraj so prijeli in zaprli okoli 35 let staro ciganko Anico Hudorovič radi beračenja. Izpustili so jo, ker doji tri mesece starega otroka. Prijavljeni sta dve manjši tatvini. Šest ponočnjakov, med njimi plemeniti Edi, krepki Franci, dalje Polde in Jože, radi tuljenja, rjovenja, razgrajanja Ln nedostojnega vedenja. Dva druga ponočnjaka sta se na cesti preglasno prepirala, zato so ju spravili v zapor. Dvema gospodoma je policija zaplenite orožje, ker sta ga nosila brez dovoljenja. — Ovadenih je 10 voznikov radi prestopka cestnopolicijskega reda. —lj Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. Žargi, LJubljana, Sv. Petra cesta. 64L 41 Ugoden nakup nogavic vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic, Pred Škofijo št. 15. 109 Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. Predavanje, ki bi se imelo vršiti v ponedeljek 25. t. m., je preloženo na ponedeljek dne 2. maja. —c Požar. Med močnim nalivom in snežnim metežem je nastal v noči od nedelje na ponedeljek okrog 24. ure ogenj v kegljišču bivše gostilne Skalna klet v Zavodni. Gornji del kegljišča je ogenj uničil. V kegljišču je bil shranjen avto. kateri je tudi zgorel. Trgovec Ahnoslecbner je šel ravno v času, ko je gorelo, mimo kegljišča domov. Opazil je ogenj in zbudil okrog stanujoče ljudi, ki so takoj prihiteli in omejili ogenj. Ce bi isti že prešel na poslopje Skalne kleti bi bila katastrofa neizogibna. Bivša gostilniška klet je namreč skladišče bencina. Ce bi se Pil isti vnel, bi nastala eksplozija, ki bi bila nevarna za sosedne hiše. Prišla je po strelu na Miklavževem hribu na lice mesta tudi mestna požarna bramba. Kako je ogenj nastal, ni znano. —c Trgovsko društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek 5. maia ob pol 8. zvečer v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. —c Stanovanjsko sodišče v Celju razpisuje zopet eno prosto stanovanje v celjski okolici. Interesenti se naj zglasiio v pisarni do 27. t. m. opoldne. Iz Maribora —m Tri smrtne obsodbe. Mariborska porota je trikrat razpravljala o bestijalnem umoru nekega trgovca v Slovenskih goricah. Umora je bil obdolžen neki Ivan Markuzzi, pomagala pa sta mu brat Josip Markuzzi in neki Miha Žemljic. Porotno sodišče je obsodilo Ivana Markuzzija na amrt na ve šalih, njegova pomagača pa na dosmrtno jeeo. Na pritožbo državnega pravdnika in zagovornikov pa je sedaj Stol sedmorice prvotno razsodbo razveljavil ter obsodil vse tri na amrt na vešalih. To je prvi lučaj, da je Stol sedmorice kot najvišja instanca spremenil zaporno kazen v smrtno. Justifikacija bo izvršena, čim bo novo izrečena smrtna obsodba potrjena. —m Občni zbor društva hišnih posestnikov v Mariboru se je vršil preteklo nedeljo v mali Gotzovi dvorani. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je posetil tudi predsednik Zveze društev hišnih posestnikov g. Frelih iz Ljubljane. Društvo Šteje 417 članov, kar je za mariborske razmere zelo malo. Iz poročila o delovanju društva v preteklem letu posnemamo, da je društvo z uspehom zastopalo interese hišnih posestnikov ter doseglo znatno znižanje davčnih dajatev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen mestni stavbnih g. Glaser, za podpredsednika pa odvetnik in industrijalec dr. Pipuš. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je še eno onih redkih društev, ki smatrajo še vedno za potrebno, da razpravljajo tudi na javnih zborovanjih v nemščini. —m Sneg na Pohorju. V noči od nedelje na pondeljek je zapadel na Pohorju nov sneg, ki ga je vrglo ponekod do 10 cm. Tudi v dolini je naleta val, vendar pa se je sproti tajal. Včeraj in danes je bilo zato kljub solnčnemu vremenu tudi v dolini zelo hladno. Po ljudskem pregovoru pomeni pozni sneg dobro letino. —m Prosta stanovanja. Pri stanovanjskem sodišču v Mariboru so razpisana 4 prazna stanovanja. Interesenti naj si stanovanja ogledajo in vlože prošnje najkasneje do četrtka opoldne. Ozdravljenje po gladovanju Ženske, ki so prestale prostovoljni 40-danski post. — Štiri priče zdravilnih uspehov gladovanja. — Novi stradalci. O gladovalnem apostolu Alekseju Su= vorinu smo že parkrat pisali in i čeraj krat* ko zabeležili, da je prva «partija» njegovih pacijentov odlično prestala 40=danski post. Ta uspeh je zaminiv po sebi. Ne toliko gle= ae svojega namena kot univerzalno lečenje vsakojakih bolezni in telesnih težav, marveč kot dokaz neverjetne vztrajnosti posamez* nikov, ki so se prostovoljno podvrli dolgo= trajnemu gladovanju. Suvorinov nauk obstoja v tem, da se z gladovanjem temeljito očisti ves organu zem in odpravijo vse telesne težave. Ta ctoktrina se je v Beogradu videla čudna in je na prvi sestanek prišlo le okrog 30 oseb. In še od tega števila poklicanih je bilo le malo izvoljenih, ki se niso plašili smrti radi pretiranega oslabi jenja organizma. Po par dneh gladovanja pa se jih je še nekaj iz* neverilo m so ostale vztrajne samo štiri osebe, ki so skupno s pravoslavnim 40*dan* skim postom absolvirale svojo gladovalno kuro. Kvartet teh gladovaleev je internacijo* nalen. Tvorijo g«a namreč: 1 Srbkinja, 1 Po* ljakmja, 1 Rusinja in 1 Rus. Naj se zdi čudno kakorkoli, dejstvo je, da je stanje teh čudnih pacientov po 40*danskem postu odlično. Izgubili so precej na telesni teži (10 do 15 kg), zato pa so, kakor pravijo, mnogo bolj sveži in mladostno razpoloženi. Srbska gladovalkia ga. Gospodjinački, ki je navzlic svoji precejšnji življenski do* bi vztrajno prestala post in je zdaj pri naj* boljšem zdravju, pripoveduje o sebi: — Bolehala sem na sklerozi, ledvičnem kamnu in revmatizmu. Nisem se moglža sklanjati, ker mi je to povzročalo hude bolesti in dušenje v prsih. Zdravila sem se žc deset let in potrošila precej denarja. V končnem obupu sem slušala Suvorinov e nasvete. Tekom gladovanja sem imela tež* ke dni. V prsih se mi je nekaj trgalo. Ni* sem mogla spati. V treh tednih sem že sko* raj obupala nad življenjem. Ali nato sem se nenadoma počutila čvrsta in brhka. Z lahkoto sem opravljala svoje delo. Zdaj po prestanem gladovanju ne čutim nobenih bolesti več, živahna sem in ne bi menjala z nobenim dekletom... Prej sem tehtala 75 kg, a zdaj 60 in pol. Interesanten primer predstavlja druga gladovalka, ga. StruidžaKćeva, rodom Po* Ijakinja. Tudi ona je vztrajno prestala, poat, a gladuje dalje, ker je njen jezik ie rumen* kalst... In po Suvorinov i doktrini znan to. da organizem še ni prečiščen, dok., jezik ne dobi normalne rdeči? barve. Pac:* 'entka je živahna in vesele narave, trpela pa je razne bolečine. Pred tremi leti je ra* di nesrečnega padca dobila poškodbo med želodcem in prsnim kosom. Odtlej jc dc» prestano bolehala, ne da bi zdravniki mogli ugotoviti njeno bolest Razen tega jc dama trpela na močni nevrasteniji in so se ji vsa* ko pomlad pojavljali izpuščaji na koži. — Do 22. dne gladovanja, pripoveduje Poljakinja, me je glava neprestano bolela. Razen tega sem izpočetka trpela tudi v prsih in hrbtišču. Moje običajno bolehanje v želodcu je trajalo 35 dni, nakar je po» poln oma prenehalo. Ves čas sem opravljala vse hišne posle in tudi prala. Cesto mi je zvečer bilo hudo, a-zjutraj sem se zbudila lahka in sveža. Vztrajala bom dalje, dokler jezik ne dobi normalne barve, a že zdaj ne opažam več simptomov svojih bolezni. V početku gladovanja sem tehtala 87 kg, a 31. marca 78. Odtlej nisem več slabela in kakor vidite, izgledam dobro___ Tretja pac i jen tka, mlada Rusinja, je trpela na nervozi srca in so jo zdravili ra?* ni zdravniki. Razen tega je radi močne r.evTastenije, slabega spanja in slabokrvno* sti bila nesposobna za vsako delo. Že drugi dan gladovanja je začela dobro spati. Post je prestala spričo svoje šibkosti izredno vztrajno in se zdaj počuti popolnoma zdrava. Rus, ki je gladoval radi močne nevra* stenije in splošne opešanosti, je za čudo tekom sistematičnega gladovanja začel pri* dobivati moči in je zdaj neprimerno bol) čvrst kakor prej. Zdaj ima dober apetit m se bo popolnoma oživel. Tekom posta je gladovahu kvartet imel redne sestanke, kamor so prihajali tudi drugi interesiram pacijenti. Vztrajnost gla* dovalk je raznim bolehnežem dala pobudo in zdaj v Beogradu gladuje okrog 20 oseb pod nadzorstvom Alekseja Suvorina, ki je seveda ponosen na svoj uspeh in izraža prepričanje, da v Beogradu na tihem gla* duje več sto oseb. Morda jih je še več. a marsikateri bi ozdravel, če bi imel kaj jesti... Sreča v nesreči Iz Londona poročajo o nenavadni letalski nesreči, pri kateri si je letalec po srečnem naključju rešil življenje. M nedeljo se je dvignil neki angleški letalski poročnik z velikega letališča blizu Londona, da preizkusi svoje le* talo. Gledalci so naenkrat opazili, da je izgubilo letalo ravnotežje in se na* gnilo na stran* Pilot je skušal spraviti letalo zopet v ravnotežje, kar se mu pa ni posrečilo. Letalo je bilo zelo vi* soko in vsi so mislili, da je katastrofa neizogibna. Nekaj sekund pozneje so gledalci opazili, da je pilot skočil iz aeroplana. Z velikansko brzino je padal iz višine in zdelo se je, da je rešitev nemogoča. V zajdnjem hipu se je pa njegovo pa* dalo odprlo in tako je pilot nepoško* dovan dosegel zemljo. Aeroplan se je pri padcu popolnoma razbil. Dve grozni rodbinski tragediji Dve grozni rodbinski tragediji, ki sta zgolj posledica današnje socijalne bede in stanovanjske mizerije, sta se v soboto in nedeljo odigrali v Semri* achu pri Gradcu, odnosno na Dunaju. V Semriachu, neposredni okolici Gradca, je živela obitelj Zechner, ob* stoječi iz zakoncev in štirih otrok v starosti od 3 do 7 let. Zechner je vi so zadnje čase živeli v veliki bedi in po* manjkanju. Lakota je trkala na duri, zakaj mož je bil brez zaslužka. Nesre* či pa se je pridružila še druga: Zechs nerjevim je bilo odpovedano stanova* nje, katero bi morali včeraj izprazniti. To je izbilo sodu dno ... Ko se je Zechner v soboto zvečer z nekega opravka vrnil domov, je na* šel stanovanje zaklenjeno. Slutil je ta* ko j, da se je nekaj zgodilo. Poklical jc sosede in šiloma odprl vTata svojega stanovanja. Sosedom in možu se je nudil grozen prizor. Vse stanovanje je bilo okrvavljeno, v posteljah so le* žala trupla vseh štirih otrok in žene. Vsi so imeli z britvijo prerezane vra* tove. O krvavi tragediji so takoj obve* stili orožnike. Zdravniška komisija je ugotovila, da je Zechner jeva naj preje umorila svoje otroke, nato pa izvršila samomor. Strašen čin je nesrečna žena gotovo izvršila v popolni duševni zme* denostt Slična tragedija se je odigrala tudi na Dunaju. V Pichlergase št. 11 so na* šli v soboto zastrupljeno Hedviko Goldner, ženo trgovskega zastopnika Friderika Goldner j a, poleg nje pa je ležal mrtev njen enoletni sinček. — Vzrok tragedije je iskati v obuboža* nju. Rodbina je bila popreje imovita, zakonca sta vodila dve trgovini. Pod* jetji sta dobro prosperirali, ko pa je minula doba inflacije in je nastala na Dunaju huda gospodarska kriza, je šlo podjetje rakovo pot. Končno so morali Goldnerjevi obe trgovini likvidirati. Goldner je šel s trebuhom za kruhom. Dobil je sicer primerno službo kot tr* govski zastopnik in je imel okrog 2400 dinarjev mesečnih dohodkov, tako da bi se rodbina za silo lahko preživljala, toda razkošnega življenja vajena žena se ni mogla vživeti v nove razmere. Opetovano je izjavila možu, da si bo končala življenje. Dobila je fiksno ide« jo, da mora njena rodbina umreti od lakote. V soboto ponoči se je zastrupila s plinom. Njene roke so krčevito okle* pale enoletnega sinčka« Strahoviti uda* rec je uničil tudi moževo življenje. — Goldner jc pod vtisom strašnega do* godka živčno popolnoma podlegel in morali so ga oddati na opazovanje v umobolnico. Blaznež skočil iz brzovlaka Madžarski listi poročajo o groznem prizoru, ki se je odigral v brzovlaku med vožnjo iz Carigrada preko Bu* dimpešte na Dunaj. Vi spalnem vago« nu sta se vozila dva turška trgovca iz Aleksandrije, Danici Csiselma in nje* gov mlajši prijatelj Sidmet. Csiselma je potoval na Dunaj, da bi se lečil v sanatoriju za živčno bolne. Med voz* njo iz Aleksandrije do Budimpešte ni kazal živčno bolni trgovec nobenih znakov blaznosti. Komaj je pa brzo* vlak zapustil Budimpešto, je začel Csiselma tuliti in razgrajati. Tovariš ga je hotel ukrotiti, toda Csiselma ga je zgrabil za vrat in potisnil na hod*« nik. Tu ga je začel daviti. Zgrabila sta se in se valjala nekaj časa po hodniku, dokler ni prihitel na Sidmetove klice oskrbnik spalnega vagona. Predno je pa skopil oskrbnik k blaznežu, da bi ga ukrotU, sta se privalila trgovca do vrat spalnega vagona, ki so se nena* doma odprle. Blazni trgovec se je za* valil po stopnicah in padel iz drvečega vlaka. Njegov tovariš se je v zadnjem hipu ujel za stopnice in obvisel na njih. Oskrbnik spalnega vagona mu jc po* magal zlesti nazaj v vagon. Ko je prispel brzovlak na postajo Totis, je sprevodnik obvestil o dogod* ku postaj enačelnika. Dva železniška uradnika sta se odpeljala v spremstvu trgovca Sidmeta z drezino nazaj in r-ašla blaznega trgovca ob železniškem nasipu v mlaki krvi. Pri padcu si je zlo* mil roke in noge, poleg tega jc zadobil težke poškodbe na glavi in obrazu. Prepeljali so ga v bolnico. Sidmet jc bil zaslišan, nakar sc jc odpeljal na Dunaj. ..KLJUČ" tiaj bol {se. najtrpe2nejs£. zato najcenejše, X Težka avtomobilska nesreča. Težk* avtomobilska nesreča se je pripetila v ne deljo ponoči na cesti Hamburg—Frankfurt Osebni avtomobil, v katerem je bilo 6 oeeb. je skušal na cesti prehiteti pred njim vozeči voz. Radi nagle vožnje pa se jo avtomobi" prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike 4 osebe so bile .takoj mrtve, 2 pa težko ranjene. X Velika eksplozija v Detroitu. v poslopju tovarne za izdelovanje avtomobilski!) delov v Detroitu v Ameriki je nastala v soboto strahovita eksplozija. V kemičnem laboratoriju sta dve zaporedni eksploziji uničili ogromne količine laka in drugega materijala. Nasreca je pa zahtevala tudi mnogo Človeških žrtev. Porušila se je stena tovarne, ki je podkopala pod seboj nad 100 delavcev. Izpod ruševin so doslej potegnili 20 mrtvih in 50 ranjenih oseb. Škoda je ogromna. Stran 4. tSEOVENSKI NAROD» dne 27. aprila 1927, Stev Q4 Gospodarstvo —g Glavna skupščina Hrvatske Eskompt Banke v Zagreba. Dne 23. aprila t h se je vršila pod predsedstvom družbinega predsednika g. Milana barona Turkovica 58. rei-na glavna skupščina delničarjev Hrvatske Eskoir.ptne Banke v Zagrebu v prostorih zavoda. Prisostvovalo je deloma osebno, deloma po pooblastilih 65 delničarjev z 1 miL 175.133 komadov delnic od celokupnega števila 1,400.000 delnic Iz predloženega poročila ravnateljstva je razvidno, da je bilo poslovanje v preteklem poslovnem letu kljub težki situaciji na denarnem trgu zaključeno $ povoljnim usphom. Čisti dobiček v znesku 14,763.565.99 Din se razdeli tako-le: 11 miL 200.000 Din na račun 8odstotne dividende, t j. 8 Din na delnico, izrednemu rezervnemu fondu 1,500.000, pokojninskemu fondu 5u) tisoč Din, na novi račun za leto 1927 se pa prenese 1,255.962.79 Din. Tako se bo torej izplačeval kupon št. 33 z 8 Din počenši od 25. aprila t. 1. Glavna skupščina je na predlog g. Arse Stamenkoviča, ki je v daljšem govoru naglašal zaslugo ravnateljstva in nadzornega odbora za dobro poslovanje in povoljni razvoj te velebanke — soglasno vzel na znanje poročilo ravnateljstva in nadzornega odbora V ravnateljstvo so bili ponovno izvoljeni gg. 2iga Steni, Milan Weiss de Polna in Guido vitez Pongratz, dočim je bil izvoljen kot novi član g. Z. Hajdu, generalni reprezentant ca srednjo Evropo Anglo-International Banke Ltd., Lodon. Po glavni skupščini se je vršila seja ravnateljstva, na kateri se je slednje konstituiralo in izvolilo ponovno svojim predsednikom g. Milana barona Turkoviča, podpredsednikom pa g. dr. Stanka S veri jugo, glavnega ravnatelja zavoda. —g Naša sladkorna industrija. Po uradnih podatkih poljedelskega ministrstva je znašala produkcija sladkorja v naši državi v kampanji 1918—1919 277.268 meterskih eto-tov, v kampanji 1919 — 1920 77.935, leta 1920—1921 201.706, leta 1921—1922 238.102, leta 1922—1923 337.559, 1923 — 1924 406 tisoč 332, leta 1924—1925 1,228.016, leta 1925 —1926 569.801 in leta 1926—1927 701.770 meterskih stotov. V povojnih kampanjah so predelale naše sladkorne tovarne 88-5 milijona meterskih etotov sladkorne pese in izdelale 4 milijone meterskih stotov belega sladkorja. —g Mednarodni sejem v Budimpešti se vrši letos od 80. aprila do 9. maja Prospekte dobe interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ss Adresar industrijskih podjetij. Beograjska Industrijska zbornica je izdala adresar protokoli ranih industrijskih podjetij svojega področja. V cirilici in latinici tiskani adresar je pregledno sestavljen ter stane 20 Din. Smrt bivšega avstrijskega ministra Na Dunaju je umrl v soboto bivši avstrijski minister Henrik Prade. Po prevratu se je umaknil v zasebno živ« ljenje kot predsednik dveh zavaroval* nic. Podlegel je neozdravljivi bolezni, ki ga je še pred meseci priklenila na bolniško posteljo. Pokojni je bil rodom češki Nemec, sin tekstilnega tovarnarja iz Liberca. Leta 1885. je bil izvoljen v češki dežel* ni zbor, pozneje pa v avstrijski parla* men t, kjer je bil nekaj časa podpred* sednik. Kot politik se je udejstvoval na čelu nacijonalne in antisemitske ljudske stranke v borbi proti praškim nemško * liberalnim naprednjakom. Ko je baron Beck sestavil parlamentarno vlado, v kateri sta bila češka ministra Pacak in Fort, so češki Nemci dobili svojega ministra, pokojnega Henrika Pradeja. Do karijere mu je najbolj po* magala protipraška tendenca takratne nemške politike. Nemci so hoteli pre* nesti celo nemško univerzo in tehniko iz Prage v Liberec kot svoje politično središče. Kot minister je pa Prade kmalu izgubil med rojaki popularnost in končno ga je radikal Schreiner iz* podrinil. Leta 1911 ni več kandidiral. Namesto njega je bil izvoljen sedanji senator Hartl. Lipska univerza ga je izvolila povodom svoje 5001etnice čast* nim doktorjem. K O K A DANES ZADNJIKRAT! Prekrasno tilmsko delo, ki nam v osmih velikih dejanjih razkriva vse tajne razkošno opremljenih skrivnost^ nih salonov, kjer se za drag denar uži* vajo «sladki» strupi, kokain, morfij opium itd. Sijajna igra svetovno znane filmske prvakinje, in dive ASTE MELSEN ostane vsakemu v neizbrisnem sporna iiu. — Izvrstni so tudi Werner Krauss, Alfred Abel, Trude Hesterberu in mala Eliza la Porta. — Izredna režija! Elegantno! Moderno! Razkošno! — Mladini prepovedano! Današnje predstave se vrše ob: 4., % 6., V2 8., 9. ELITNI KINO MATICA Vilhelmina Repič naznanja v globoki žalosti v svojem in v imenu rodbin Križaj in Leskovic pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma stric, gospod Peter Repič nadučitelj v pokoju danes, dne 26. aprila t. L po daljšem, težkem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 27. aprila t. L ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št« 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. aprila 1927. Me.tal pogrebni uro