Glasilo Udruženja Jugosiov. Učiteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana. V* »piše, v oeeno poslane knjif e itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša t Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40' — Din, za naročnike v inozemstvu 60-— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Osnanila sprejema upravništvo lista. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega To varil« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine Vzpored zborovanja III. pokraj. skupščine UJU poverjeništvo Ljubljana V smislu čl. 19. Pravil UJU in § 15. Poslovnika UJU poverj. Ljubljana sklicuje se HI- pokrajinska skupščina UJU pover. Ljubljana na 7. in 8. dan meseca julija 1923 v Ptuju. DNE 7. JULIJA: I. Ob polu 11. uri dopoldan seja širjega sosveta z odseki v risalni c i Mladike. Dnevni red: 1. Izročitev došlih predlogov, resolucij in nasvetov odsekom. 2. Volitev strokovnega tajnika, urednika stanovsko-polit. glasila, upravnika rezervnega sklada, knjižničarja centralne knjižnice in stalnih članov odsekov za prihodnjo poslovno dobo 3 let po § 28. a) in d) ter § 21. d) poslovnika, in čl. 24. pravil UJU. 3. Dopolnitev odsekov po § 21. e) poslovnika. 4. Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki. II. Seje odsekov se začno takoj po seji širjega sosveta in se nadaljujejo ob pol 14. uri v prostorih Mladike. III. Ob pol 17. uri točno se prične v Društvenem domu Zborovanje delegacije: 1. Otvoritev in overovljenje delegatov. 2. Poročilo poverjenikovo. Poroča poverjenik tov. Luka Jelene. 3- Poročilo tajnikovo. Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal. 4. Poročilo blagajnikovo: a) račun, b) proračun. Poroča glavni blagajnik tov. Mirko F e g i c. 5. Poročila odsekov. Poročajo načelniki odsekov. 6. Poslovnik odsekov. Poroča urednik »Učit.Tovariša« tov. Ivan Dimnik. 7. Socialna ustanova učiteljstva Slovenije. Poroča tov. Fran Š k u 1 j. 8. Poročilo o pripravah za kongres UJU v Ljubljani. Poročata tov Rudolf Dostal in Mirko Fegic. 9. Resolucije za pokrajinsko skupščino dne 8. avgusta. — Sestava odseka. 10. Volitve: 1. članov uprave, 2. članov nadzorstva, 3. članov častnega soda; — po § 28. c) poslovnika in po čl. 14., 34., 35. pravil UJU. 11. Nasveti. DNE 8. JULIJA: Pokrajinska skupščina. Začetek točno ob 9. uri zjutraj v Društv. domu. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Pozdravi. 3. Program UJU. Poroča okr. šol. nadzornik tovariš Pave! Flere. 4. Sodobne zahteve vzgoje in narodne prosvete. Poroča Dr. phil. Fran 2 g e č. 5. Resolucije. UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Mirko Fegic, glavni blagajnik. Luka Jelene, poverjenik. Rudolf Dostal, strokovni tajnik. Skupno delo ÜJU in učiteljev-poslancev za izboljšanje pragmatike. Izvršni Odbor Udruženja povodom činovničkog zakona, sazvao je konferen-ciiu učitelja poslanika svili grupa koja je održana 17. ov. mes. u Učiteljskom Domu. Konferenciji je prisustvovalo 8 narodnih poslanika učitelja, članovi Izvrš-nog Odbora i Povereništva našeg Udruženja iz Beograda i znatan broj ostalih beogradskih učitelja. Od uč:telia poslanika bil' su gg.-Pavle Gajič, Marko Petrovič, Andra K. Kujundžič, Joca Trifunovič, Svetozar K. Dordevič Nikola Karaš, Nikola S. Srete-novič i Traiko Arsič. Od ostalih učitelja poslanika gg.: Mih. Kujundžič. Sreta Vukosavljevič i Ra-dojko Ilič bili su na putu te im zato poziv za ovu konferenciju nije ni mogao biti dostavljen. Gg. Matej Kordič (Radičev Disident) i Edem Mulabdič i ako su naročitim pis-mima zamoljeni da prisustvuju ovoj konferenciji. niti su došli niti su na poziv što odgovorili. Konferenciju je otvorio predsednik Udruženja g. Stankovič. Naglasio je da konferencija ima da pomogne orijentisa-nju učiteljstva prema projektu Zakona o činovnicima i da utvrdi kooperacija Udruženja i učitelja-ooslanika u ovom pitanju. Izloživ ukratko poglede na projekat činovničkog zakona zamolio ie g. Svetoza-ra K. Dordeviča nar. posl. da konferenciji onširnije referiše o tom pitanju i detaljno i iznese kako je prema ooslednjoj odluci ! sekcije Zakonodavnog Odbora, ovim projektom rešeno materijalno pitanje učiteljstva. U svome podužem i iserpnom govoru g. Dordevič je upoznao konferenciju detaljno sa ovim projektom a naročito sa projektovanom Uredbom, koja sadrži naj-noviju tabelu činovničkih plata. Njegov govor utvrdio je u glavnom. da srazmera izmedu plata činovnika I. i II kategorije nije 4 :3, kako bi s obzirom na broj godina školovanja trebalo da bu-de, več da je srazmera daleko manja na štetu činovnika II. kategorije: i da učitelji. 00 izradenim tabelama za razvrstavanje činovnika po grupama, sa svojim položaj-nim platama idu samo od 5. na zaključno do 2. grupe, a ne ulaze u I. grupu II. kategorije. . U daljem govoru g. Dordevič izlozio je prilike i raspoloženja pod kojima se ovaj zakon sada radi i naglasio pravac i metode rada, da bi učiteljstvo zaštitilo svoje interese. Poslanik g. Joca Trifunovič prikazao je članovima konferencije izradene tabe le činovničkih plata, koje potvrduju postavke g. Dordeviča. Zatim je g. Nikola S. Sretenovič oba-vestio konferenciju koliki je procenat učiteljskih plata u raznim godinama službe prema platama činovnika sa fakultet-skom spremom. U daljem govoru dotiče se tačke 7. čl. 4. Zakona o činovnicima, koji govori o tome: ko ne može biti državni činovnik. U daljem toku rada poslanici gg. Marko Petrovič i Trajko Arsič govorili su o akciji koju udruženje u ovom pogledu ima da preduzme. Odmah oo završetku konferencije. Izvršni Odbor, u smislu ovih obaveštenja 1 odluka konferencije, izradio je predstav-ku, koja je 18. ovog meseca predata pred-sedništvu Zakonodavnog Odbora, pred-sedništvima svih klubova trg ministrima i narodnim poslanicima. U predstavci su sledeči zahtevi: 1. Da se razlika u plati izmedu činovnika I. i II. kateg. ublaži u korist on'h iz II kategorije srazmerno broju godina školovanja, tako da srazmera izmedu plata I. in II. kateeorije bude kao 4 : 3 odnosno četiri četvrtine prema tri četvrtine; 2. Da učitelji u pogledu položajnih plata počinju sa 5-tom a izvršavaju zaključno sa 1-vom grupom II. kategorije, i u ukupnom iznosu plata osnovnih i položajnih budu rasooredena oo periodskim povišicama po Zakonu v Narodi Školama sadanjem ili novom; 3. Da se u projektu doda nov član. u kome bi se naglasilo, da če se plate od prve osnovne i položajne pa do poslednje u II. kategoriji, u pogledu učitelja, raspo-rediti na oeriodske oovišice predvidene sadanjim Zakonom o izmenama i dopu-nama u Zakonu o nar. školama od 23. jula 1919 god., dok se bude doneo Zakon o nar. školama za celu zemlju; Da udate učiteljice u pogledu materi-jalne nagrade budu potpuno izjednačene sa učiteljima. »N. P.« O učiteljski izobrazbi. Na videz sem napravil slabo uslugo stvari, za kojo sem se zavzel v svojem pismu na urednika. Donesla nam je očitek frazerstva. Nasmehnil sem se a se nisem čudil. Prilik bo še dovoli, da se bolje spoznamo. Kakor gotovo je Rape lahko uverjen. da nihče ne dvomi o iskrenih njegovih namenih — sai nimamo toliko orijateliev da bi jih ne poznali — tako sem prepričan, da bo korigiral svoje mnenje o nas. O onem pismu nisem pričakoval. da koga prepriča. Tovariš mi je očital da ie bilo bolj izzivalno kot prepričevalno. Če ie tako. nai zopet enkrat namen Dosvečuie sredtsvo Nisem nameraval zadeti dr. Rapeta,* ker bom imel z drugimi dosti opraviti, ki sem jih izzval, a' stvari ie končno le v korist da se je oglasil. Vodijo nas isti nagibi in nameni, zato sem uverjen. da se najdemo tudi glede potov in metod in da bomo enkrat še skuoai korakali. Tudi ni tako da bi stal dr. Rape osamljen, mi pa bi imeli vse učtelistvo za seboj. Marskateremu tovarišu se bo zdela naša zahteva predrzna in pretirana. S tem sem računal. Tembolj nam bi bila dobrodošla resna kritika, ki bi šla stvari do jedra da imamo priliko svoie stališče vsestransko pojasniti. Seve od polemičnih člankov v podlistku si ne obetam preveč haska in ko bi ne bil radi stvari ki jo zastopam, dolžan, da odgovarjam na očitanje neres-nosti. bi bil predlagal da se debata prenese v »Popotnika«, ki ie baš v zadnji številki prinesel izpod peresa urednika daljši prispevek k našemu vprašanju. Kakor kaže ie b'la moia domneva napačna, da se smiselno okoristimo z izkušnjami in zaključki ki iih ie ori naših sosedih na severu donesla debata o vprašanju uči-teliske izobrazbe in da se takni lotimo iedra problema. Prehoditi bo treba ore-cei dolgo oot. da pridemo v glavnih točkah do enotnega nazirania. Vsestransko resno se vprašanje reforme učiteljske izobrazbe uri nas še ni obravnavalo. Na učiteljskih zborovanjih se ie sicer o njem večkrat razpravljalo, vendar do pravega oficielnega programa v naši stanovski organizaciji še nismo prišli. Baš zato nastanejo vsak hip lahko nesporazumlienia. Tak program bi bil seve možen le kot del celotnega šolskega in kulturno-vzgoinega programa da pa takega. do podrobnosti izgrajenega programa še nimamo, se ni čuditi. Tak program, ki bi organsko zrastel iz naših posebnih živlienskih prilik a hkrati upošteval vse moderne zahteve na poliu vzgojstva bi predstavljal uprav monumentalno delo, ki bi ga težko izvršili brez sodelovanja učiteljstva drugih kategorij šol. Kdor se * Ko bi bil imel ta namen, bi se bil podpisal s polnim imenom, ker ne streljam izza plota. Tov. dr. Rapetu je tudi moje ime pri uredništvu na razpolago kakor vsakemu, ki se čuti Prizadetega, drugače pa s svojo osebo ne silim v ospredje ker ne nodaiam samo svojih misli, ampak govorim v imenu gotovega kroga tovarišev s katerimi sem ta in druga vorašania razmotrival. Da nas je kritika v Ped. Zborniku izzvala oa ni nič čudnega. Tam ie padla beseda o akademično natrpanem učitelju, ki ie bila neumestna, ker bistvo tega kar nudi in kar mi pričakujemo od akademskega študija ne zadene in našo zahtevo skoroda smeši. zaveda, kako globoko smo kot narod razdvojeni ta si bo svest. kako težko nam ie priti do enotnih idejnih smernic in temeljev brez katerih ni mogoče postaviti trdne zgradbe narodnega šolstva in vzgojstva Vprašanje izobrazbe, vzgo-ie in izbora učiteljskega naraščaja oa je središnie vprašanie vsega vzgoistva. zato smo se obotavljali ga ločeno obravnavati, arnpak smo ga hoteli obravnavati koi d1?? celote kakor ie to poskusil Franjo Žgeč v svojem lepem delu: »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«. Zato se ie samo mimogrede iin slučajno omeniala potreba no akademski izobrazbi učiteijstva in umljivo ie. da ni napravila preveč resnega utiša. Ne spominjam na se. da bi bil kje srečal zahtevo oo fakultetni izobrazbi Iiudskošolskega učitelistva ki bi io sam moral označiti kot liluzorno ampak oovdariala se ie le akademska izobrazba. Samo po sebi se razume, da nam ne gre za besedo. A beseda »akademska« najtočneje označuje to v čemer se naša zahteva razlikuje od drugih reformnih predlogov: da se namreč učiteljsko poklicno izobrazovanje loči od splošnega, da se zanj zahteva ista zrelost, kot za visokošolski študij vobče in nadalje, da bodi učiteljsko izobraževališče v Čin tesnejši zvezi z univerzo, od koie pričakujemo, da z veseljem pride nasproti vsem težnjam po naobrazbi v mejah, ki jih stavijo oziri na njen znanstveni značaj in višino. Zahteva, 'da se nudi ljudskošol-skemu učiteljstvu splošna izobrazba po načelih ki so merodaina za višjo izobraz- i bo. ie v Nemčiji uzakonjena v ustavi in i tudi v Avstriji se pripravlja tozadeven j zakon. Za to zahtevo govori mjimo drugih tudi dovoli praktičnih razlogov o kojih v drugi priliki spregovorim. Omenjam le eno. da ni treba da bi bil učiteljski študij radi tega daljši, kot ga predlagajo drugi manj radikalni reformatorji za mnoge bi brl celo ceneji. Ne razumem da bi bilo to kar ie drugod že uzakonjeno in za kar govorijo tehtni stvarni, vmes tudi ekonomski razlogi, tako iluzorno. da se označuie ta stremljenja kot nerealna in neresna. Eno nam bo menda brez ugovora vsak priznal: da ie osnovnošolsko uči- i teljstvo ne le upravičeno amoak naravnost dolžno, da si ustvari o učiteljski izobrazbi svoi idealni program "kakor mu £a narekujejo ne glede na praktične težko-če stvarni oziri na veliko vzgojno nalogo, ki mu ie poverjena med narodom. Da teg^ ideala tako hitro ne dosežemo da pride do kompromisov in da dobimo morda samo surogat tega. kar zahtevamo, zato bodo že drugi skrbeli Vendar pa smo prepričani da smo se znebili z avstrii-skim robstvom tudi glavnih oiniteljev ki so zavirali oovzdigo in reformo učiteljske izobrazbe. V dobi kulturne demokracije. ko se vedno bolj povdaria potrebo socializirania duhovnih vrednot in potreba takozv. ljudskih visokih šol se oač smemo nadejati da naideio stremlje-nia da se nas čimboli usposobi za to delo razumevanje ori vseh uvidevnih ljudeh. Opazujemo oa da so celo oni naši prijatelji iz akademskih krogov ki ka-žeio naivečje zanimanje za vzgojna vprašanja in naiveč simpatij za naš stan. nenaklonjeni zgorajšnjim našim težniam. Razlagam si to iz dejstva ki sem ga že omeri/il da niso nikdar slišali od nas glob- ie utemeljitve naše zahteve in imaio zato utis da ie to zgolj stanovski postulat, ki smo ga prevzeli od nemškega učiteijstva. ker nam ugaja in nam akademski titul imponira. (Konec prih.) Razprave o programu UJU. MORALNI POUK V OSNOVNI ŠOLI V FRANCIJI. V svojem referatu o »Programu UJU« na državni skupščini v Sarajevu navaja g. Jovanovič moralni pouk kot nov predmet v osnovni šoli. Glasovi so za in proti. Pogleimo. kako se poučuje ta predmet v Franciji. V učni načrt ie bil sprejet leta 1882. Tvori del moralne vzgoje. Njegov cilj je dokazovati otroku dolžnosti, seveda kolikor ie njegovi starostni stopnji primerno. Ta pouk smatrajo potrebnega zlasti demokrati. Kakor že stari filozofi, je tudi Montesquieu rekel, da ie čednost velika gonilna sila ljudske vlade. Ako državljani uživajo svobodo, jim jo mora njih vest omejevati. Moralni pouk mora tvoriti moralno enotnost narodovo. Narodna vzgoja temelji na .pojmih dolžnosti in pravic. Moralni pouk se poučuje kot samostojen predmet razen na najnižji stopnji (section enfantine), kjer ga posreduje oriprosto pripovedovanje in memorira-nie pesemc in povesti združenimi z vajami pri pouku in v prostem času. Posebna pažnia učiteljeva glede otrok pri katerih .ie opazil kako napako ali kako porajajočo se pregreho. Na elementarni stopnji (cours élémentaire) izhaja moralni pouk od povesti. zgleda, ki ga učitelj živo pripoveduje in ki mora vplivati boli na srce nego na razum. Učenci sami posnamejo nauk. .učitelj ga izrazi v načelu, maksiimi ki ]o otroci prepišejo in nauče na pamet. Na srednji in višji stopnji (cours moyen et supérieur). Postopek isti kot na elementarni stopnji, samo da učitelj bolj vpliva na razum poučuje še bolj metodično in natančno ter razloži pripomočke za spoznavanje dolžnosti. Kot izhodišče tvori na tei stopnji vest. moralni zakon in obveznost. Učitelj vzbuja čuvstvo in pojem dolžnosti in odgovornosti. Vsaki učni sliki sledi pismen posnetek, ki se združi s kratko maksimo in nauči s posnetkom vred na pamet. Pri posebno važni tvarini pripiše učenec k načelu svoj oseben sklep. n. pr. govoril bom resnico itd. Po načrtu je snov za srednjo stopnjo sledeča : I. Otrok v družini in šoli. Dolžnosti proti staršem in starim staršem. Dolžnosti bratov in sester. Dolžnosti proti slu-žinčadi. Otrok v šoli. Domovina. II. Dolžnosti proti samemu sebi. Telo. Zunanje dobrine (varčevanie. delo itd.) Duša. Dolžnosti prott drugim ljudem. Dolžnosti proti Bogu. NB. Uradna navodila dodajajo še tem načrtom glede verskega pouka sledeče: Učitelj naj. navaja otroka razumevati in čutiti, da je prvo spoštovanje, ki ga ie dolžan božanstvu, ie pokorščina božjim zapovedim, kakor mu iih odkrivajo njegova vest in razum. Verski pouk oskrbuje družina in cerkev, moralni šola. Ucitp'j ne nadomestuie niti duhovnika niti družinskega očeta prizadevati se mora skupno z niima ustvariti iz vsakega otroka poštenega državljana opirati se mora na dolžnosti, kj zbližujejo ljudi in ne na dogme. ki jih ločijo. Višja stopnia obsega oo učnem načrtu socialno moralo. Snov: Družina. Družba (pravičnost, bratstvo ljubezen). Domovina (razlika med dolžnostjo in lastnim interesom med pisanim in moralnim zakonom). Kot potrebni pogoji za uspehe moralnega pouka ie seveda prepričevalnost, s katero se podaja in zgled učiteljev. Ne samo v šoli. posebno izven šole se lahko sodi o vrednosti tega pouka. Zato je treba posebno praktičnih deianj in navade. Otroci se pa morajo priučiti morali kot čitanju in računstvu. Knjiga o moraii ni potrebna, nadome-stuje jo beležnica s posnetki vseh učnih slik in nasvetov. Knjiga tvori le pripomoček učitelju. — Prednost pred junaškim zgodovinskim zgledom ie dati zgledom iz vsakdaniega življenja, ki naj pokažejo koliko ie lahko skritega junaštva v naiskromnejših življenskih prilikah. . Velike važnosti ie nauk. ki zaključuje vsako učno sliko ki naj bo zmeren in kratek pravi pedagog Marion. Izraža s svoio kategorično obliko gospodovalno povelje razuma. —m O programu UJU je razpravlja! pri Celjskem učiteljskem društvu dne 10. junija tov, Ljud. Potočnik. Tovariši so posegli prdno v debato in se ie sklenilo referat in' tozadevne izpremfnjevalue nredloge poslati glavnemu referentu. Ferijalni Savez učiteijstva —f Vsem članom-icam 152 uč\ podr, F. S. za kočevski okraj! Razposlal sem »Dačke legitimacije« vsem članom-icam: tudi onim ki niso poslali ne fotografij in ne denarja. Rok 15. junij, priznam, se iz gotovih vzrokov ori nekaterih ni upošteval. »Dačko 'egitimacijo« naj potrdi tudi šolsko- vodstvo skupno z popisanimi objavami.. Almanahi bodo: dotiskani šele koncem junija. Oni. ki žele* dobiti »Almanah« na počitniški naslov prosim, da mi Došljek» frankirano oismo z naslovom, ostalim pošljem na šolska vodstva. Prosim ponovno poravnajte društvena obveznosti t ako i! Čla-ni-ce drusrih okrajnih učiteljskih društev, ki so vpisani v našo podružnico, so dolžni plačevati članarino do začetka šolskega leta 1923./24. naši podružnici, šele potem lahko pristopijo v učit. P. F. S. dotičnega okraia. ko iim izstavimo člansko izkaznico s potrjeno pristopnino in društveno članarino. Razne predloge itd., z ozirom na iuliiski kongres F. S. sprejema do 13. iulija — S. M., t. č. predsed-trk. Vel.. Lašče. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prično novo šolsko leto, dne 15. septembra t 1. Šola ie dvoletna. Ž njo ie v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove ki ostaneio oo končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri soreiemu prednost nred vsemi" drugimi. Kolekovane. lastnoročno pisane prošnie na celo polo (kolek 13 Din) za sprejem ie pošiljati rav- nateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 25. julija t. L; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list. 2. do-movnjica. 3. odoustnica. odnosno zadnje šolsko izpričevalo 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. 5. izjava staršev odnosno varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja 6. obvezna iziava staršev ali varuha ki reflektirajo na državni ali kak drugi štipendiji iz iavnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiii v nasprotnem slučaju pa povrneio zavodu spreiete zneske podpor iz javnih sredstev: ravno tako ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, zgubi štipendijo. — Za sprejem ie potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemati se bodo pridni, dovolj nadarjeni zdravi kmetski sinovi ki ostanejo po končani šoli doma. Spreime se tudi nekai eksternistov (izven zavoda stanujoči h učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali | kake nižie srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda:' ako niih zdravstveno stanie ni povoljno.. se odkloniio. Oskrbovalna znaša do preklica mesečno 240 dinarje/. Plačuje se v naorei v dveh enakih polletnih obrokih Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti Popolnoma ali do polovice prosta državna mesta. V tem slučaiu je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega ali davčnega urada^ potrjenim ubožnim izoričevailom. — Absolventi te šole uživajo ugodnost no členu 8. zakona o ustroistvu vojske t. i skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod oofoiem da ostanejo pozneic na lastnem" domu. Iz Jugoslavije. — Pokrajinska skupščina v Ptuju. Društveni predsedniki naj naznanijo število izkaznic, ki jih potrebujejo za polovično vožnjo v Ptuj. Opozarjamo na zahtevano klavzulo, ki smo jo priob« čili v zadnji številki Tovariša in jo mo« ra vsak udeleženec napisati na obratno stran izkaznice. — Ptujsko društvo želi, da se mu prijavijo udeleženci n a j k a s« neje do 21 julija. Zajedno sporoča društvo, naj se vsak točno drži odka« zanih gostiln in prenočišč. Nobeden naj ne pozabi gesla »Svoji k svojim«! Narodne gostilne in tvrdke bodo ozna= cene z narodnimi odznaki. — Vozov* nic naj člani ne oddajo na ptujski po* staji, ker so veljavne tudi za povratek. — Vse člane širjega sosveta, delegate in tudi vse članstvo opozarjamo na Po« s 1 o v n i k UJU p o v e r. L ju b I j a « na, ki je izšel kot I. zvezek naše Sta« novsko=strokovne knjižnice, da ga vest« no preštudirajo, ker se letos prvič vrši pokrajinska skupščina po tem novem poslovniku. — Vse člane Samopomoči opozarjamo, da se vrši o b č n i zbor v nedeljo dne 8. avgusta ob 8. uri zju« traj, torej eno uro pred začetkom skup« ščine r Ptuju. Lokal objavimo v prihod* nji številki. — Delegati naj pridejo v Ptuj že z dopoldanskim vlakom, ker pride popoldanski vfak šete ob V2I8. uri in zato, da prisostvujejo sejam odsekov v smislu §21 e). Delegati; ki žele sode« LISTEK. Izlet Barjanov na Golo. Dne 14. t. 111. je napravila barjanska šola svoj majniški izlet na Golo nad Igom. Namen ji ie bil da si mladina ogleda z lepega razglednega hriba pod vznožjem razprostirajočo se bariansko ravnino pa vso panoramo ki io nudi razgledišče — in pa da si barjansko učiteljstvo ogleda torišče kjer razvija svojo izredno marljivost mladi tovariš Ljubic od katerega je že tako mnogo slišalo. Prvi namen ie bil dosežen v polni meri. Mladina ie korakala vseh 14 km daljave čila in vedra in vsa pot tja in na-zai ie bila polna šal in nedolžnih otroških dovtipov bivanie na Golem pa polno veselih iger. petja in smeha. In drugi namen? Ta pa ie presegal naše pričakovanje! Ljubeznivi Ljubic nas ie prijazno sprejel nas pelial najprej v lično golsko cerkev in potem 00 hribu naokrog kjer nam ie bil geografski in prav dober krajevni zgodovinski tolmač. Končno nas ie peljal tudi v šolo. Pa prav je imel. da ie to storil nazadnje! Ali ste že videli kdai kako beraško, raztrgano mrtvašnico? No — prav malo ali oa nič boljša ni in nič večja! In pa niti pedi zemlje vrtiča krog nje, in Ljubic ima samo 00 dobroti župnika posajenih ob potu na žuonikovem svetu 10. deloma cepljenih deloma necepljenih šiokov. In učilnica? Bog se usmili! Mali prostor ie natrpan s klopmi prav do šolske table..ki stoji na mizi — katedra nikjer — in ljubi naš Ljubic ie dobesedno obsojen, da brez prestanka med poukom stoji in stoji — in uči — vsai skoraj nima kamor da sede! In ta mrtvašnica obseza zgolj to sobo — in stranišče — leseno — je orislonieno tam zunaj na steno izpostavljeno vetru in vihri! O — vi Golani — ki imate krasno cerkev krasno župnišče in lične domove — kai vas ne boli srce da ie vaša nadarjena mladina natrpana v tak — za učilnico neprimeren prostor in da je goveji hlev marsikaterega kmeta v primeri z vašo šolo že grad? Da bolelo nas ie srce in pomilovali smo tovariša Ljubica ki mora delovati v takem poslopju. In ori tem stanuie učitelj daleč proč sredi vasi ker ie tista podrtija pomaknjena venkaj iz vasi. kakor da se ie sramujejo že vaščani sami! Tisto stanovanie. _ena sama soba in kuhinja pa ie Liubiču sedaj tudi že odpovedano ker ie hiša prešla na novega lastnika — in tako te ljubi naš Ljubic na cesti! Obupal bi v takih razmerah vsakdo na tem mestu, obupuje pa ne Ljubic, ampak — tih in skromen kakor ie — razvija vso svojo marljivost, kakoršna bi bila vredna boljših razmer! Po kosilu, ki smo ga imeli po župni-kovi prijaznosti v župnišču. priredil je Ljubič na svojem odru z golsko šolsko mladino nam B a r j a n o m šolsko predstavo, ki nas ie vseskozi iznena-d i 1 a. 2e oder sam! Pod mogočnim kozolcem vam ie napravljen tako prostoren in čeden oder in so kulise in ie zastor tako plastično in dobro naslikan da bi tega ne pričakovali niti v vaseh, ki so bližje človeški civilizaciji, kakor oa je vas Golo. Prostor za posiušalce pa ie zračen in hladen ki mora biti vsem vaščanom ob poletni vročini prijetno zbirališče osobito. ako se iim nudi taka zabava, kakor se le nudila nam Nastopili so golski fantiči in deklici — sami majhni čmrlii — v raznih dekla-maciiah in igrah tako izborno. da smo se vsi čudili. Vse ie bilo podano tako nazorno in s takim povdarkom. da prekašajo tj mladi Golani marsikatere enake igralce 0,0 večjih krajih, kakor, pa ie ta. No — kai oa ie to danes takega? : Vsaj čitamo od enakih predstav danes že iz vseh krajev! Res je. A drugod ie bila ledina že zdavnai preorana in se vidi na krasnih šolskih stavbah, da ie ljudstvo že jako izobraženo in dovzetno na take stvari in da zanie tudi rado kai žrtvuje. In pa na drugih šolah sta dva triie in še več učiteljev ki si delo razdele — in tako gre vse — četudi ne lahko, oa vsai ne s tolikim naporom. Tu oa? Lahko trdim, da ie Ljubič sam ledino zoral. io orebranal in io po-seva sam dan za dnem z novim klenim zrnom — z novo setvijo ki nai donaša bogate žetve! Komu? Njemu? V prvi vrsti narodu! Golanom! V srcih in dušah golske mladine mora rasti samozavest poštenost in rodoljubje. ki bo odlikovala odrasle mladeniče in mladenke. da bodo drueim v vzgled! Pa tudi Ljubič mora biti deležen žetve! Iz ust marsikaterega Golana sem slišal že nrei. kako ceni svojega učitelja in to že ie za Ljubica bogata žetev! Bogata lovati v odsekih, naj to javijo, že pred sejo širjega sosveta poverjeniku. — Okrajni šolski nadzornik tov. Pavel Flere je imenovan v ministrstvo prosvete v Beogradu. S tem je rešena ena naših zahtev, ki smo jo predložili že dvema drž. skup. UJU, da isto izpo* sluje pri ministrstvu prosvete lmenova* j nje enega uradnika v ministrstvu iz vrst slovenskega učiteljstva. — Zveze vlakov za pokrajinsko skupščino v Ptuju. Odhod iz: Maribora..... 5 25 832 165 21 10 4— Zidanega mosta . . . 130 76 13 51 19 35 1-48 LiubHane . . . .23 52 5 28 12 10 17-55 0*32 Zagreba ..... 22-76 - 9 34 1631 22 46 Prihod v Ptuj . . • 6 47 9"52 17 19 22 24 4 42 Zagreba preko Zagorske proge 4 25 1140 16-45 Varaždina..... 3 12 6 57 14 37 17-43 22-4 Kotoribe..... 1-10*6-30 1430 19-40 23 14 Čakovca.....3*51 7"36 15-36 21 20 23 59 Prihod v Ptuj ... 5 5 8 46 16-46 22-53 050 Iz Ptuja proti Čakovcu 4 43 6 53 9 56 17 22 22 26 iz Ptuja proti Pragnskem . . 0 51 5-7 8 50 16 51 23-3 * Samo ob nedeljah. Debel tisk je brzovlak. — Dopisnike, ki se žele udeležiti kongresnih izdai »Učiteljskega Tovariša« prosimo da nam primerne članke in dopise. ki nai bi prišli v teh dneh v list pošljejo s to označbo na uredništvo. — Naša prosveta. V smislu blejskih resolucij smo dolžni, da zasledujemo delovanje našega učiteljstva na prosvetnem poliu in obenem žigosati zaviranje tega gibania od strani naše duhovščine, ki si hoče vsakršno grupiranje ljudstva — naj bo še tako koristno — prilastiti v svoie politične namene. Kot kronist sem omenil v 22. številki da ie Komenda pri K. v tem oziru najnesrečnejši kraj. Dokler sedi učiteli za pečkom mu je za&igurana strpljivost. če hoče delovati ob strani one gospode ie zasiguran za vse napake, kakor hitro pa se zgane v najnedolžnej-šem iavnem pojavu, ima že bič nad glavo. To in nič drugega nisem konštatiral in se le čudim, da tov. V. drugače čita, kakor ie pisano in v svojem odgovoru v številki 24. razkriva kar sem jaz previdno zamolčal. Da bi bila Komenda nesrečen krai radevolie preklicem, kajti težko ie dobiti na deželi kraja, kjer bi ljudstvo samo ustanavljalo društva in orosilo učitelistvo za sodelovanje a če bi to ne uspelo da išče Pomoči v sosednjih občinah. Hvalevredno je. da ima K. nekaj mož. ki se požrtvovalno zavzemajo za preganjano učiteljstvo. in se pri intervencijah naslaniaio na pomoč tovarišev, ki so v vsakršnem boju preizkušeni. — Glede sokolske prireditve omenjani le, da ie bila to »prva iavna predstava«, da sta sodelovali 2 domači 1 zunanja učiteljica med gledalci oa smo bili le 3 zunanji učiteji. Javni delavci rabijo moralne, ne materijalne podpore. .1. L, — Ker na Vidovdan (28. t. m.). 29., 30. t. m. in 1. julija tiskarna ni v obratu, nismo mogli uvrstiti dopisov ki smo jih prejeli šele v torek in tudi v prihodnjo številko uvrstimo samo one dopise, ki so že postavljeni. Prihodnia številka izide radi skupščine že v torek 2. julija. — Iz mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se ie vršila dne 5. junija 1923 smo prejeli nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče, med njimi nove zastopnike mestne občine v mestnem šolskem svetu z dostavkom da se izreče bivšim za mnogoletno marljivo sodelovanje pismena za- žetev oa mora doleteti niega tudi od strani pristojnih šolskih oblasti ki ne morejo, da ne bi opazile ogromnega dela. ki ga vrši Ljubic med narodom in ga bodo zato primerno nagradile. O Golanih se ie Ljubic prav oovolj-no izražal, tako povoljno da vkljub kričečim šolskim razmeram še, ne misli iti z Golega če le dobi do ieseni drugo stanovanje. Morda na se Golani vendar enkrat vzbude pa vstooiio v vrsto onih, ki iim ie skrb za niihove otroke njih orva in poglavitna skrb in postavijo svoii mladini šolsko noslopie ki ie bo vredno! -Sai njihovi otroci so nadarjeni in vredni boljših šolskih prostorov. Prot; večeru šele smo se vračali domov in nesli seboj utise ki nam ostanejo nepozabni! Tu semkai — na Golo — bi moral ooromati marsikateri mlad učite1!- ki ima najrazličnejše izgovore da orikriie s plaščem orizanesliivosti svoio nedelavnost! Kar zmore Liubič na Golem bi zmogel marsikdo lahko na ugodneiših tleh. Franc Črnagoj. hvala, kar se soglasno sprejme. Na zna-nie se vzame noročilo o bistvenih prezi-dialijlh izza zadnje upravne dobe in odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne 23. marca 1923 brez ugovora. Poročli o personalijah in oa o daljših dopustih izza zadnie seje dovoljenih ali pa prošenih. se ugotovita. Za razpisana učna mesta na 11-, IV. in V. mestni deški osnovni šoli se oredlože višjemu šolskemu svetu terno-predlogi. Poročila o nadzorovanju zasebne deške osnovne šole v »Marijanišču«, V mestne deške osnovne šole. zasebne dekliške meščanske šole v Lichtenthurno-vem sirotišču. IV. mestne deške osnovne šole mestne manjšinske šole. zasebne deške osnovne šole na Rakovniku. 11. mestne dekliške meščanske šo.e. IV. mestne dekliške osnovne šole I. mestne deške meščanske šole in mestne šole na Barju _ vsa za šolsko leto 1922.'23. — se vzemo soglasno na znanje in predlože višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Za-iedno ž njimi se pritrdi tudi vsem nasvetom oziroma naročilom glede poprav in nabav na teh šolah, ki jih je na pristojnem mestu izposlovati. Ko se reši še dvoie internih vprašanj zaključi predsednik seio ob polsedmih zvečer. — Prisilno upokojenje učiteljstva mi ie b lo povod premišljevanja o nekdanjih in sedanjih časih. V starikonkordatni dobi so bili upokojeni učitelji zelo redki, večina i|ih ie umrla, ko so bili še aktivni. Ako ie šolnik vsled starosti ali bolezni težko opravljal svojo službo, so mu dali pomočnika v ptujskem okraju »kantnar« imenovanega, ponekod tudi »gebilf«. »Ge-hilfe« so imeli tudi konjederci in krvniki. — Pomočniku ie moral dati učitelj hrano spalnica pa mu ie bila večkrat šolska soba. V stari šolski dobi sem poznal samo enega upokojenega učitelja deloma zadetega od kapi. Imel ie pokojnine IV2 krajcarja na dan. šepal ie vsak dan k drugi hiši. kier ie dobiva, kaj jesti. I o je bilo pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Do-t'čni se ie pisal Kaiser. — Dandanes pa se ie nameravalo v ookoi prisiliti zdrave. čile šolnike imajoče veselie do šole. brez ozira na to. kje bi v sedanji stano-vaniski bedi marsikateri upokojenec dobil streho. Redukcija učiteljstva da zopet misliti. Dobro ie zadel dopis izven uredništva v 22. številki »Učit. Tov.«, da naj izločijo iste. katerim je učiteljstvo postranski zaslužek. Razmišljevanje o raznih ukrepih višjih oblasti provzroča človeku tudi nemirno spanje. Žiher. — Okrajna učiteljska konferenca za brežiški in sevniški okraj se je vršila dne 9. junija t. 1. v Brežicah. Ni bila obvezna; učiteljstvo zavedajoč se svojih dolžnosti napram narodu in državi io ie zahtevalo samo in se tudi udeležilo skoro polnošte-vilno — na svoje stroške. Prihiteli so celo nekateri tovariši iz oddaljenega kozjanskega okraia Kot gostie so bili navzoči: domače meščanskošolsko učiteljstvo ter gg. okrajni glavar dr. Gregorin in mestni župan dr. Zdolšek. — Po devetletnem presledku. — leta 1914. ie bila zadnja — ie otvoril konferenco okrajni šolski nadzornik g. Gustav Vodušek. Spominjal se ie velikih dogodkov izza te dobe. spominjal se ie onih tovarišev, ki so ostali na bojnih poljanah, spominjal se ie onih ki so doma legli k večnemu počitku. Dolga, dolga vrsta jih ie bila! Slava iim! — Zupan g. dr. Zdolšek je prinesel konferenci pozdrave mesta Brežic, prinesel slovenskemu učiteljstvu prvi slovenski župan slovenskih Brežic. — Obširno in temeljito poročilo g. nadzornika razmotrivaioče vse pomembnejše vzgoine in učne momente, ie marsikomu, posebno mlajšim pokazalo pot. po kateri naj stopa. Pokazalo ie ponovno da vodi posavsko šolstvo izkušen šolnik. Zal. se v podrobnosti poročila tu ni mogoče spuščati. — Zasluženo pohvalo ie žel tov. Bregant za svoie izčrpno idealno zasnovano predavanje »Kako vzbuiaj in širi učitelj jugoslovansko državno misel v šoli in med narodom?« Tu sem bi naj bili prišli poslušat vsi »jugoslovanski »farizeji« kaj narekuie iugoslovanskemu učiteljstvu ljubezen do naroda in države! Točno ie zadel tov. Knapič st. ob zakl.iuč: ku konference: »Vojna ie razrušila vse, ni pa razrušila idealizma učiteljstva!« — Kot živa potreba sta bila na dnevnem redu podrobna učna načrta za zemljepisje— por. tov. Knapič st. — in za zgodovino — nor. tov. Jam-šek. Načrta sta maksimalna, ki ju vsaka šola lahko prilagodi svojim razmeram. Ker bi bilo s tema načrtoma gotovo ustreženo tudi marsikateri šoli izven okraja razmnožita se oa le v omeienem številu se nai eventualni reflektanti javijo z dopisnico tov. Fr. Jamšku nad-učitelju v Rajhenburgu. Cena 20—25 di- narjev. — Končno ie bilo sprejetih cela vrsta predlogov: a) Gmotno stanje, b) Izobrazba učiteljstva — revizija učnih načrtov za učiteljišča, c) Pomanjkanje učiteljstva na deželi — vse sili v mesto. d) Nadprodukcija ženskega učiteljstva. e) Prisilno upokojenje starejšega učiteljstva — protest, i) Kaderska služba učiteljstva — preduimi. g) Trdi »1« — odprava. h) Predrage šolske knjige, i) Odprava »Matičnih listov« in »Izkazov o šolskem napredku«, i) Odprava krajnih šolskih svetov, k) Pokvarianie mladine izven šole — potreba tozadevnega zakona. 1) Kolovrat in oreia v učnem načrtu ženskih roon h del. Pričakujemo, da bodo merodajni faktorji pričeli razmišljati o potrebi okrajnih učiteljskih konferenc da iih bo že prihodnje leto mogoče sklicati toda — s primernimi ootninami-Vnovič bi na lastne stroške tudi Posavci ne SI'. — Zrelostni izpiti na državnem ženskem učitelj šču v Ljubljani so se vršili ood predsedstvom g. univ. prof. dr. K. Ozvalda od 13. do 19. junija. Priglasilo se je 52 kandidatni IV. letnika in 3 pri-vatistinie. Zrelost za osnovne šole se je priznala 48 kandidatinjam in sicer zrelost z odliko 19. zrelost pa 29 kandidatinjam: ponavljalni izpit se ie dovolil 6 kandidatinjam. 1 kandidatinia (privatiisti-nja) na ie med izpitom odstopila. Izpričevalo zrelosti so prejele : Ambrožič Roza. Andreika Katarina (z odliko). Be-nedičič Vida, Bohte Stanislava (z odliko), Bolha Roza. Bulovec Marija (z odliko) Česnik Leopoldina (z odliko). Dez-man Vida Dokler Bogdana (z odliko). Doviak Marija (z odliko). Faganel Miroslava Frank Marija. Globočnik Mercedes. Gram Ljudmila (z odliko). Guzelj Sonia (z odliko) Janežič Baricà. Janežič Dora (z odliko) Jeglič Ana. Kastelic Marija. Kavec Marija. Kavšek Frančiška (ž odliko) Konc Alojzija (z odliko), Kordiš Matilda (z odliko). Kozjek Ana, Lenče Iva. Lipovšek Nuša (z odliko) Lipovšek Slava. Lorber Angela. Milavec Josipina, Mozetič Jelica (z odliko). Novak Cecilija. Pavčič Dan'ca Pavčič Lea Penko Pavla. Pirnat Terezija (z odliko), Podboj Marija (z odliko). Poljanec Stanislava (z odliko tudi iz nem. učn. jez.). Pucelj Iva Rainer Meta. Rojnik Elizabeta. Rugelj Zora (z odliko). Sikošek Danica. Smerdeli Mariia. Stolfa Vida. Šuligoj Sava (z odliko), Trtnik Marija Urbančič Marija in Urbinc Ana. — Člani društva za mariborski šol. okraj dobe izkaznice za Ptuj pri tov. Mariji Godčevi v Limbušu, ker je dru* štveni predsednik odstopil. —- Izlet umetniške šole »Probuda«. Dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla priredi umetniška šola izlet pod vodstvom ravnatelja šole akad. slikar* jem Franjom Strletom in profesorskega zbora, ter društvenim predsednikom »Probude« prof. Otona Grebenca na Vrhniko, Borovnico in Pekel. Odhod iz Ljubljane do Vrhnike z jutranjim vla* kom, potem peš do izvira Ljubljanice in pregled grajščine Galletove. dalje v Borovnico in Pekel. Zvečer zopet z vla* kom iz Borovnice. Skupni sestanek je na južnem kolo= dvoru točno ob 7. uri zjutraj. Udele* ženci izleta dobe polovično vožnjo. -— Smrtna kosa. V soboto dne 23. t. m. ob 9. uri dop. je umrla mati našega znanega akad. slikarja in ravnatelja umetniške šole »Probuda« v Ljubljani Franja Strleta v starosti 73 let v Dolenji vasi pri Cerknici. Pogreb predrage je bil v ponedeljek dne 25. t. m. — V Kam* niku je umrl tov. Tramte Ignacij, nad* učitelj. — Ostalim naše sožalje. — TovarišUmaturantje iz l. 1898. mariborskega učiteljišča! Te dni mine 25 let od naše mature. Potrebno je, da ta »srebrni jubilej« našega delovanja v javni službi dostojno proslavimo in se v to svrho snidemo v s i še živeči tova* riši — brez izjeme. Ker se do danes ni oglasil noben drug s kakim primernim predlogom, zato Vas povabim podpis sani, da se snidemo na predvečer obč* nega zbora UJU, to je dne 7. julija v Ptuju, Narodni dom. Če bo kazalo, pohitimo dne 9. julija še v Maribor. Komur je znan naslov Pučelikov in Kumpov, povabi ju k 254etnici! — S tovariškim pozdravom Fran j o Cvetko, t. č. okrajni šol. nadzornik v Murski Soboti. — Novomeško učiteljsko društvo. Običajen sestanek na Čatežu bo letos v torek 3. julija. Odhod iz Novega mesta malo pred 7. uro zjutraj. Seveda samo ob lepem vremenu. M. Matko. — Maturo na ljubljanskem žen. uči* teljišču je napravila tudi gdč. Anica Bercé. Ime je v zadnjem poročilu po« motoma izostalo. — Na vdanost no brzojavko, katero je odposlalo učiteljstvo ljubljanskih osnovnih in meščanskih šol s svoje le* tošnje uradne konference Nj. Veličan« stvu kralju Aleksandru in Nj. Veličan* stvu kraljici Mariji, je dobil mestni šol« ski nadzornik M. Hočevar cd šefa ka* bineta v Beogradu sledeči odgovor: Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo je narediti, da se izjavi Njegova i Nje« nog Veličanstva Kraljice srdačna za* hvalnost Ljubljanskim učitelj ima na iz* razima udanosti prilikom učiteljske re= dovne skupštine. Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —o Prvi strel zoper šolske odre. »Slovenec« piše: »Okrajni šolski svet v Krškem se ie te dni osmelil izdati neke posebne vrste obvestilo na enega izmed krainih šolskih svetov svojega okrožja. — Dotični kraini šolski svet je namreč iz tehtnih vzrokov dal odstraniti iz učne sobe I- razreda ondi stalno stoieči igralni oder kar oa ni bilo prav šolskemu voditelju ki se ie zato pritožil na okrajni šolski svet v Krškem. In res ie dobil dovo-lienie od niega. da sme vso odrovo ro-potiio zopet shraniti v učno sobo zadaj za šolske klopi: če nai pa oder zopet na-zai postavi ali ne. bo odločil višji šolski svet! — Opozarjamo torej višji šolski svet na ta velemodri odlok okrajnega šolskega sveta s prijazno p^njo, da naj tega blagohotno poduči, da ima samo kraini šolski svet pravico odločati o morebitni uporabi šolskih prostorov v kakšne druge namene razen učne. ki pa vendar moraio biti v bližnji zvezi z učnimi. — Da bi pa učilnica bila izpre-meniena v gledišče in obenem v plesišče tega nobeden, tudi ne krajni šolski svet. ne sme dovoliti, kaj šele okrajni ali celo višje!« — Iz navedenega ie razvidno, kako nujno bi nam bil potreben vzorec zložljivega šolskega odra za šolsko sobo (kier ni telovadnice) ker stalen oder v šolski sobi gotovo moti prostorno ni pa tudi priporočljivo shranjevanje odra v šolski sobi. Predstave mladine na šolsk;h odrih so velikega vzgojnega pomena zato pričakujemo, da bo to delovanje šolska oblast podpirala in enako da mu tudi kraini šolski sveti ne bodo nasprotni \v vzemši slučajev, kjer je v ozadju kaka intriga zoper učiteljstvo in šolo. kakor je naibi-že v gorenjem slučaju. Iz nase stanovske organizacije. iz poverjeništva UJU v Ljubljani, +pov Popravek. — Člani obmejne* ga odseka so: Močnik Peter, kot član ož. sosveta, Mervič Anton, Stravs Ka* rel (za južni del), Mencin Rudolf (za Mežiško dol.), Dobršek Karel (za mas rib. oblast), Peternel Ludovik (za Prek* murje). — Namestniki: Lešnik Mir., Pučelik Mir., Mavric Karel. — Ker Do* bršek K. ni član organizacije, vstopi na njegovo mesto Lešnik Mir, +pov Delegati na pokrajinski skup* ščini v Ptuju: XXIV. Kozjansko društ vo. Delegata: 70. Šetinc Franc — Prevorje pri Pilštajnu. 71. Kravarič Ivan — Vir* stanj. — Namestnika: 68. Potočnik Ante — Podsreda. 69. Rauterjeva Otilija — Št. Vid pri Planini. XXV. Laško društvo. Del.: 72. Gnus Anton — Dol pri Hrastniku. 73. Kern Ivan; 74. Kernova Irena — oba v TrbovljahsVode. —^ Nam.: 70. Jurko Vitko; 71. Hallerjeva Pavla — oba na Dolu. 72. Hofbauer Lojze — Hrastnik. XXVI. L i t i j s k o d r u š t v o. Del.: 75. Levstik Janko — Zagorje o. S. 76. Pelko Matija — Toplice pri Zagorju. 77. Čuček=Kleinmayerjeva Julijana — Krka. — Nam.: 73. — ? 74. Kolenc Lojze — Zagorje o. S. 75. Bežkova Mila — Veliki Gaber. XXVII. Mežiško društvo. Del.: 78. Močnik Peter — Guštanj. 79. Kogelnik Franc — Črna. — Nam.: 76. Moderndorfer Vinko; 77. Feinig Ivo — oba v Mežici. XXVIII. Šmarsko * rogaško društvo. Del.: 80. Kurbus Toma — Slivnica. 81. Glinšek Ivan — Rog. Sla* tina. 82. Verk Miloš — Sv. Križ pri Sla» tini. — Nam.: 78. Stritar Josip, 79. Le* ckerjeva Tilka — oba Sv. Vid pri Gro* belnem. 80. Kregarjeva Marija — Po* nikva. XXIX. Ljubljansko društvo. Del.: 83. Malnarič Ivan. 84. Dimnik Ja= kob. 85. Kocijančič Ivan. 86. Škulj Fran. 87. Grum Rado. — Nam.: 81. Lenarčič Janko. 82. Legat Stanko. 83. Grčar Tit. 84. Skrinjar Alojzij. 85. Dr. Rapé Stane. XXX. "Ormoško društvo. Del.: 88. Rajšp Josip — Ormož. 89. Mu* sek Ljudevit — Sv. Bolfenk. — Nam.: 86. Kosi Anton — Središče. 87. Pinterič Drago — Sv. Miklavž. XXXI. Novomeško društvo. Del.: 90. Matko Martin — Novomesto. 91. F.kel Gizela — Novomesto. 92. Fran* ketova Marija — Dobrniče. — Nam.: 88. Kosec Miha — Trebnje. 89. Klemen* čičeva Lina — Novomesto. 90. — ? Gibanje okrajnih društev y Sloveniji. + Cirkniško-ložki krožek logaškega učiteljskega društva je zboroval dne 27. marca v Grahovem. Predsednik tov Jug otvori zborovanje ter pozdravi navzoče. Ker se ie en tovariš odpovedal društvu, graja to ter poudarja potrebo in korist organizacije. Za vsako malenkost se ne smemo razburjati. Spominia se prerano umrlega tov. Zalar-ia. ki je bil vsem priljubljen tudi na svojem službenem mestu V znak sožalja se zborovalci dvignejo s sedežev. Tovariš Žnidaršič poroča o šolskem sosvetu. Konstatira da naše društvo m politično, ampak strokovno. Pripoveduje na slučaj ki priča, da višji šolski svet ne nostopa .povsem korektno. Nekaterim" marsikaj dovoljuje, drugim pa ne. Tov. Kosin je predaval o utisih. ki iih je doživel potujoč po Srbiji. Povedal ie marsikaj zanimivega ter povdarjal srbsko samozavest katera pri nas manjka. Konečno priporoča pristop k Ferijal-nemu Savezu. Volitve. Predsednikom se izvoli tov. Žnidaršič Rud., ker tov. Jug ne more več načeljevati. podpreds. gdč. Tome Mira. tajnik Ponikvar Vek. blag. gdč. Prudič Anica, odbornik Šušteršič Jože. Resolucije Glede razstave šolskih izdelkov se sklene, da lahko razstavljajo posamezne šole doma. Po daljšem raz-motrivaniu se je prišlo do zaključka, da skupna taka razstava nima smisla prej škodo. Naj se tozadevni odlok ukine. Istotako ni na mestu vsakomesečno poročanje o narodnem prosvečivanju: orenaredi naj se v toliko, da se poroča letno. (Oboie sprejeto). Z ozirom na poročevalce o stanju šolskih vrtov, ki naj bi se nastavili, ]se sklene razpravljati pri prihodnjem skupnem zborovanju. Novoizvoljeni predsednik se zahvali za sodelovanje, prosi da se po možnosti nabira za rezervni sklad in zaključi zborovanje P- + RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 14. aprila t. 1. v Lescah. Vsled skrajno slabega vremena se ie zborovanja udeležilo le 43 članov. Okrajna učiteljska konferenca: Tovariš nadzornik ie naznanil, da se je pri seii okrajne blagajne budžet za okr. učit. konferenco znižal za 20%. Učiteljstvo pa ie sklenilo, da naj se vseeno vrši konferenca. čeravno bomo morali radi šolskih neorijateliev dolagati iz lastnega žepa. Predavanje: Tovarišica Albina Epi-hova ie predavala zelo interesantno »o srbohrvaški književnosti«. Ferijalni Savez: Nato se je ustanovila Podružnica Ferijalnega Saveza. Odbor se ie izvolil sledeče: predsednik: tov. Egidij Schiffrer: blagajničarka: tov. Berta Zrimec: tajnik; Drago Hudé; odborniki: tov. Leopold Baebler. Albert Debe-ljak in Janko Kokalj. Šolski vrtovi: Glede dopisa višjega šolskega sveta radi poročevalcev za šolske vrtove sklene učiteljstvo, da nihče te funkcije ne prevzame, ker te dolžnosti ni mogoče izpolnjevati pri takih dohodkih. Prosvetno delo učiteljstva: Razpravljalo še je o dopisu višjega šolskega sveta o našem prosvetnem delu. Ob tej priliki se ie slišala marsikatera trpka beseda o sedanjih dragih časih in naših mizernih plačah. Učitelj ie bil vedno tista dolgouha žival, ki neprestano vleče in gara, pa če se ga še tako tepe. Toda tudi v Beogradu bi že morali vedeti, da gre tudi idealizem le skozi želodec. + SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 14. aprila t. 1. na dekliški šoli v Slovenski Bistrici ob dvetretjinski udeležbi vseh članov. Tovariš predsednik oozdravlia navzoče. zlasti na novo pristopivšo članico Marijo Kraljevo iz Slovenske Bistrice ter gosta tov. Vavhnikovo iz Spod. Polska ve čestita tov. Mijač-Pehanijevi na po- roki ter tov. Tomažiču. ki je dne 1. aprila praznoval štirideore-davanie ter nam prav nazorno pojasnil Kepolerjeve zakone. Prihodnje zborovanje ie dne 7. juniia v Slovenigradcu. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik ; Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Št. 312. RAZPIS. Na enorazrednici v Viršfanju se razpisuje mesto učitelj a*voditelj a v stal* no namestitev. Šolsko poslopje je teme* ljito popravljeno. Vrt meri 18 a. Pravilno opremljene prošnje je vlo* žiti predpisanim službenim potom naj* kasneje do dne 20. julija 1923 pri podpisanem okrajnem šol. svetu. Okraini šolski svet kozjanski v Brežicah, dne 21. junija 1923. Pokosite - ■ ZIKO i, se prepričajte, da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol.