Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, L nadstropje.
$ *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
, ■ i * Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravalStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstra-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 8"a0 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 66.
Telefonska itevllfca 65.
Celje, v sredo, 23. marca 1910.
Čekovni raenn 48.817. I LCtO II.
Volilna reforma na Hrvaškem.
Za sedaj še ni znano, kako volilno reformo misli predložiti hrvaška vlada na novo zborujočemu saboru; zna se doslej samo to, da ostane razdelitev volilnih okrajev ista, da ostane tudi način glasovanja stari, samo da se hočejo upeljati direktne volitve. Ni mogoče torej že obsoditi volilne reforme, kakor jo namerava podati vlada, tem manj, ker je ta volilna reforma samo prehod k splošni in enaki volilni pravici. Tako vsaj je namignil ban Tomašič v svojem programnem govoru, katerega je imel v saboru dne 19. marca. Koalicija zasleduje le zdravo in pametno politiko, ako čaka na vladin načrt, dobro vedoč, da s praznim radikalizmom in kričem ne pride nikamor, a dobro vedoč tudi, da Hrvatska pred Ogersko ne dobi splošne in enake volilne pravice.
Volilna reforma je neobhodno potrebni predpogoj za ozdravljenje političnih razmer na Hrvaškem. Sedanji volilni red je nepravičen in nazadnjaški. Hrvatska šteje 2,600.000 prebivalcev in ima komaj 49 tisoč volilcev; polovica od teh so uradniki, učitelji in drugi od vlade odvisni ljudje. Ta volilni red je omogočal dosedanji absolutizem na Hrvaškem. Saj nam ni treba razlagati, kaj lahko z njim doseže spreten in brezobzirno svojo moč izkoriščajoči ban. Za to je le naravno, ako si Hrvatje žele pravične volilne reforme, ki bi omogočala vsaj to, da bi prišla pri volitvah narodova volja popolnoma do izraza.
Volilna reforma na Hrvaškem, ki bi bila le količkaj pravična, pa ne bode po volji budimpeštanski gospodi. Ta bi rada živela v prijateljstvu s Hrvati, a le nerada bi pa tudi kaj žrtvovala od svojih mad-žarizacijskih načrtov. »Pester Lloyd« je že izdal, da hoče vlada dati novi hrvaški volilni reformi isto podlago ko ogerski. Kako pa dela Tisza, znani zagrizeni nasprotnik demokratizma, volilne reforme, si lahko vsakdo prilično misli in zato ni zameriti Hrvatom, ako so skrajno oprezni in nezaupni. Ako je Khuenu do tega, da bi živel res s Hrvatsko v miru, bode že moral hočeš, nočeš upoštevati tozadevne želje hrvatskega naroda.
Pa tudi doma na Hrvaškem je mnogo nasprotnikov volilne reforme. Med njimi nosijo velik zvonec Frankovci. stari prijatelji slovenskih klerikalcev, s katerimi je vežejo gmotne in duševne vezi. Ti hrvaški »radikalci« ne vidijo najhujšega sovražnika svoje očetnjave v Madžarih, temveč v — Srbih. In s tega stališča delajo tudi — za javnost seveda — sedaj strašen krič vsled volilne reforme, ki kakor smo rekli, še ni niti znana. Na eni strani upijejo, da je nevarnost za katoliški živelj v deželi — to je pre-računjeno za Dunaj in nemške socijalce — na drugi I
pa predočujejo svojim vernim teličkom doma, da je konec Hrvatov, ako se izjvede volilna reforma. Kako nesmiselno je to kričanje, kaže razprava Vlad. Mažuraniča, predsednika banskega sodišča in strokovnjaka na tem polju. Po njej je razmerje med hrvaškimi in srbskimi volilnimi okraji na Hrvaškem danes sledeče: 56 volilnih okrajev (vseh je 88) je popolnoma hrvaških, v katerih je zmaga kateregakoli hrvaškega kandidata sigurna; 21 je popolnoma srbskih, kjer lahko zmaga Srb, ako se sklicuje na verske ali narodne molitve. Ostane torej še 11 volilnih okrajev; izmed teh je 1 nemški (Ruma; volilni okraj šteje 23 tisoč duš, med njimi 13 tisoč Madžarov in Nemcev), ostali pa so sedaj deloma v hrvaških, deloma v srbskih rokah, večinoma vsled pakta med Hrvati in Srbi pri zadnjih volitvah. Svojo razpravo zaključuje g. Mažuranič s temi besedami: Strahu ni treba Hrvatom gojiti nikakega. Po svojem številu imajo dobiti Srbi 23—24 mandatov; v tem številu so pa vedno bili v saboru, odkar je združena Krajina z banovino. V dvomljivih volilnih okrajih pride morda kak katoliški kandidat v težji položaj proti Srbu, ali tudi obratno se bode vsled znižanja cenzusa godilo Srbom v enem ali v drugem okraju slabejše. — Iz vsega tega se vidi, da nameravajo Frankovci preprečiti volilno reformo — če se jim seveda posreči, je drugo vprašanje — samo zaradi tega, ker se boje za — lastne mandate.
Naj si bo že kakor koli: če še ne more iti danes do najširše volilne pravice, pa se naj vpelje čim najnižji cenzus, da se pritegnejo k političnemu življenju danes še brezpravne množice naroda. Vrednost ali nevrednost sedanjega saborskega zasedanja in delovanja bodemo cenili po tem. Spočetka bode sicer še vedno trpela dežela vsled domačih političnih bojev, ki se bodo razvili z novo silo, čim več bo kombatan-tov — ali politični in gospodarski napredek se da doseči samo s skupnim trudom in delovanjem vseh narodnih sil.
Bolgarsko časopisje o Slo« vencih.
V Sofiji, 20. sušca.
Bolgarsko časopisje je gojilo prejšnja leta precej omejene nazore o slovanstvu. Sedaj pa je zaznamovati v tem oziru vesel preobrat, kateri je ne le s stvarnega temveč tudi s tega stališča umesten, da se bolgarsko občinstvo pripravi na vseslovanski shod v Sofiji. Občinstvo se mora poprej seznaniti s slovansko idejo, z razmerami in boji ostalih slovanskih narodov, da spozna pomen novoslovanskega gibanja.
Zanimalo bode Slovence, kako pišejo o njih me-rodajni bolgarski listi, kateri so jih poprej komaj po imenu poznali. Bolj znani so bili Bolgarom Cehi in Hrvati, ker je študiralo znatno število mladih Bolgarov v Pragi in Zagrebu. Tudi je prišlo v Bolgarijo po osvobojenju mnogo čeških in nekoliko tudi hrvaških inženirjev, podjetnikov, trgovcev in učiteljev — Slovenec pa samo jeden.
Za danes naj navedem odlomek članka o slovenskih razmerah, katerega je priobčil sofijski »Mir«, list, ki izhaja že 16. leto in ima precej ugleda. »Mir« piše: »Borba Slovanov proti hegemoničnim željam Nemcev v Avstriji je dobila v zadnjem času izredno oster značaj. V političnem razvoju slovanskega sveta zavzemajo važno in vidno mesto Slovenci in Cehi; zato je njihova borba z nemštvom velikega pomena. Oni nosijo vso težo nemškega pritiska in stremljenja proti iztoku. Vsak Slovan mora s ponosom gledati na peščico Slovencev v štajerskem deželnem zboru, katera se bori proti desetkrat močnejšemu sovražniku z neverjetno hrabrostjo in požrtvovalnostjo, da zagotovi štajerskim Slovencem narodni obstoj. — Z isto hrabrostjo branijo pravice svojega kraljestva tudi Cehi. Ti dogodki in boji med Slovani in Nemci v Avstriji se tičejo interesov celega Slovanstva; zato ni mogoče, da bi ravnodušno gledali slovenskonemško in češkonem-ško borbo. Nasprotno — njihovi uspehi ali porazi zadevajo ves slovanski svet, katerega hoče preplaviti nemško valovje.«
Odprto pismo.
Slavno
c. kr. poštno ravnateljstvo
v Gradcu.
Podpisani Anton Pesek sem učitelj na slovenski ljudski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem. Sem tukaj od 1. novembra 1. 1. V tem času sem pisal v razne kraje pisma, čudno se mi pa zdi, da na mnoga pisma nisem dobil odgovora, četudi sem opetovano pisal. Posebno pa pisma naslovljena v Celje niso došla naslovljencem v roke. Tako sem pisal v tem času n. pr. g. dr. Hrašovcu šest pisem, a dobil ni nobenega, g. dr. Schwabu sem poslal neko knjigo, ki je pa tudi ni dobil itd.
Nasprotno pa tudi jaz nisem dobil vseh pisem, ki so mi jih pisali s Štajerskega in drugod, kakor sem ustno zvedel od svojih znancev o prilikah, ko sem jih posetil. — Nekatera pisma sem dobil pa po 1 do 2 tedna pozneje, eno celo štiri tedne pozneje, kakor so bila oddana. Nekdo je na naslovu v besedi Velikovec »popravil« o v a in c v s tako da je
LISTEK.
Smrt.
Češki spisal I. S. Machar. — Poslovenil T. L.
Zida se hiša.
Na odru v tretjem nadstropju se je odzval nenadoma strašen krik. Zidar je padal doli z glavo naprej, z razprostrtimi rokami in nogami. V drugem nadstropju je udaril z glavo na močno prečno briino in padal dalje. Priletel je v globoko klet na gromado opeke. Cel ta strašni trenutek ni dal niti enega glasu od sebe.
Nekoliko zidarjev z mojstrom je teklo doli. Pokleknili so k njemu in ga preiskovali. Bil je mrtev. Glava in obraz sta bila čisto razbita, s temena so mu kapali možgani in kri. Roke je imel krčevito sklenjene, na komolcih odrte.
Privzdigovali so mu glavo, odpenjali suknjo in telovnik, segali na prsa, iskajoč na njem sledove življenja; glava se je pustila obračati na vse strani.
»Zlomil si je tilnik«, je dejal zamolklo jeden izmed zidarjev.
^Najbrž ob brunu v drugem nadstropju«, je menil drugi, »hm, prestal je vsaj prej, kakor je priletel na zemljo.«
»Kje pa je njegovo dekle, ta Mataskova?« je vprašal mojster, gledajoč po okolostoječih.
A mesto odgovora je klicalo takoj nekaj grl:
»Mataskova, Mataskova! Pojdite sem! Korinek se vam je ubil!«
Mataskova je vozila na dvoru pesek in pripravljala malto. Oni prvi krik, ko je letel doli njen ljub-ček, je sicer slišala ali se ni zanj zmenila.
Pri zidanju se kriči vedno in nihče se ne zmeni, ako ni zaklicano njegovo ime.
Mataskova je obrnila glavo. Poklicali so jo še enkrat. Slišala je, da se je Korinek ubil, ali to je ni nikakor osupnilo. Zasadila je lopato v gromado peska, popravila si je rutico na glavi in odšla v klet.
Bilo je to polno, kipeče dekle, svetlih las, modrih očij, vsakdanjih potez v obrazu, z velikimi mesnatimi ustnicami. Z udelanimi, razpokanimi rokami je držala konca predpasnika in stopila k mrliču. — Gledala je nanj ali niti ena črta se ji ni zgenila v obrazu. Kakor bi bilo to truplo človeka, ki ga še nikdar prej ni videla.
»No, Mataskova«, je pregovoril eden izmed navzočih, »s Korinkom ne pojdete več na ples!«
»Ni to ravno tako velika škoda«, je odvrnila suho, »ni znal niti pravilno plesati!«
»Lepo govorite o njem, lepo«, je začel drugi, »Korinek vas je imel vendar tako rad! Eh, te ženske so vse enake. Tu se ji ubije fant, ona gleda nanj in misli pri tem nedvomno že na druzega!«
»In zakaj ne?« se je branila Mataskova, »kaj bi mi pomagalo to, če bi še mislila nanj? Hočem uživati svet, dokler sem mlada. Ko se postaram, bo vsega konec.«
»A kaj je delal, da je padel?« je vprašal zidarski mojster čmerno.
»Neumnosti, gospod mojster«, je odgovarjal blizu stoječi zidar. »Saj veste, da ga je bila sama norčija. Jaz stojim poleg njega, on se smeje, poskakuje, uganja komedije, naenkrat mu spodleti deska — in že je letel.«
»Ali je bil pijan?« je spraševal mojster dalje.
»Prosim vas«, se je vmešal drugi v pogovor, pil je kakor navadno. Ta človek je sploh pil, dokler je čutil v žepu krajcar. Učenec je samo zanj letal okoli. Pivo, žganje, žemlje — to si je privoščil Korinek!«
»Vi ste prava banda«, je dejal mojster strogo. »Zaslužite denarja, da bi se mogli voziti v kočiji! To
je to! Odtegniti bi vam moral od plačila. Zapijete poslednjo suknjo! Pa dela komedije, pade in se ubije, in človek ima nepotrebne skrbi, in opravke z uradi. Banda ste, prava banda. Ali počakajte, jaz vas za-sučem!«
Zidarji so molčali in gledali topo na mojstra in truplo sodrugovo.
»In kaj njegova mati?« je nadaljeval mojster, »ali že ve? Ste ji že povedali?«
»Poslal sem takoj učenca ponjo«, je dejal jeden izmed zidarjev, »morala bi že biti tukaj!«
Med tem so prišli v klet vsi zidarji, žene in otroci od zgradbe. Govorili so o mrliču, govorili t?ko, kakor bi si pripovedovali o poginulem konju. Brez sočutja so govorili o njegovem življenju, o njegovi grozni smrti ljudje, ki so bili znjim skupaj celi dan, tako je govorila tudi Mataskova, katero je ljubil rajnki. (Spominjam se nehote na dogodek iz svojih otročjih let. Imeli smo psico, ki je imela mlade. Li-zala jih je, in se je igrala znjimi ves dan. Nekega večera je pogoltnila ostrupljeno vabo za miši in je poginila. Mladiči se niso več brigali zanjo, da, bežali so od nje. Spominjam se še na podoben dogodek pri kokoših. Hodile so v gruči po dvoru. Naenkrat je ena zakurikala, zvalila se in poginila. Ostale so zbežale od nje, kakor bi kdo streljal za njimi. Smrt pretrga pri živalih vse, kar veže nanje življenje. Mrlič spada v zemljo, z živimi nima ničesar skupnega več. Mislim, da je bilo to v davnih časih tudi pri ljudeh. Pri prostih, neolikanih ljudeh, ki stoje kar se tiče čutov in dovzetnosti, naravi zelo blizu, je ta pojav zelo intenziven. Izraža se v besedah in dejanjih. Da, tudi tam, kjer je omika ugladila sirov značaj človeka, kjer se izraža sočutje v črni obleki, v vizitkah s črnim robom, spremljanju do groba, vencih, cvetlicah in spomenikih, v ti lažnjivi uljudnosti, ki je bolj zaradi živih kakor radi mrtvega — da, tudi tam trdim, je to vse le prazna forma, resna komedija, srce
bilo namesto Velikovec V e 1 i k a v e s. Kdo je naslov tako samovoljno spremenil, seveda ne vem, da me pa potem pisma niso mogla pravočasno najti, je umljivo.
Včeraj dne 20. t. m. sem dobil priporočeno pismo iz Trsta s samosl o venskim pravilnim naslovom, a poštnooddajni list je bil samonemški in ker ga nisem hotel podpisati ter sem poprosil dvojezičnega, so se dame c. kr. poštne uradnice čudno obnašale. Zabavljale so čez me, ena je rekla: »Ist das ein Teufel», druga: »Ist das ein Mistvieh«, tretja pa: »Geb's ihm halt e' »b i n d i s c h e«, ham's ja genug«. Priča, ki je to vse slišala, je na razpolago.
Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo naj blagovoli, prosim uljudno, uvesti preiskavo 1.) k'je so zaostala pisma, ki sem jih odposlal od tod, a niso došla na-slovljencem v roke, 2.) kje zaostajajo pisma naslovljena na me. 3.) kdo spreminja na naslovih Velikovec v Velikaves in 4.) naj pouči uradnice c. kr. poštnega urada v Velikovcu, da je slovenski jezik r a v-nopraven jezik, da ni »bindisch« in da se ne sme avstrijskega državljana imenovati kar »ein T e u-f e 1«, »ein M i s t v i e h«, če od c. kr. poštnega urada kaj zahteva v jeziku, ki je po d r ž a v n i h o s n o v-nih zakonih ravnopraven z nemškim.
Prosim tudi uljudno, slavno c. kr. ravnateljstvo naj mi blagovoli naznaniti, kaj je ukrenilo v tej zadevi.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Pesek, učitelj.
Velikovec, dne 21. 3. 1910.
Politična kronika.
K POLOŽAJU.
Cesar se je po poročilu dunajskega lista »Mor-gen« zelo nevoljno izrazil napram Bienerthu zaradi zavlačevanja posojilne predloge. Ta cesarjeva graja zadeva v prvi vrsti min. predsednika, kateri je spravil s svojo napačno parlamentarno taktiko in svojim sovraštvom do Slovanov tako daleč, da danes nima nobene zanesljive večine v državnem zboru. Opozicije ne more zadeti cesarjeva graja, ker je samo-obsebi umevno v vseh ustavnih državah, da opozicija ne bode nikoli pomagala vladi iz zadreg. »Ako Bienerth še sedaj vočigled porazu v parlamentu in cesarjevi graji ne odstopi in ne da event. nasledniku prilike, da popravi njegovo zavoženo politiko, kaže to le, da nima ne duha ne sluha o dolžnostih ustavnega ministerskega predsednika«, dostavlja praška »Union«. »Hlas Nar.« ve povedati, da bode v kratkem zasedeno mesto češkega ministra rojaka (!) — Kandidati so dr. Pacak, dr. Zatka, Ulrich in Slavik.
HRVATSKI SABOR.
Frankovci so tudi v včerajšnji seji razgrajali. Ko je Tomašič v saboru izrekel svoje obžalovanje nad dogodki v ogerskem drž. zboru, so pričeli frankovci tako razgrajati, da je moral predsednik Medakovič sejo prekiniti. Včeraj se je pričela debata o bano-vem govoru in se je obravnavalo o interpelacijah. Ko je prevzel dr. Magdič predsedstvo, mu je fran-kovec Zatluka zaklical: Vi ste zločinec. Zato je dobil klic k redu.
Zanimivejša je bila seja proračunskega odseka. Izkazalo se je, da je porabil Rauch krog 2 miljona deželnega denarja več ko bi smel. — Posl. Supilo je predlagal volitev peteročlanskega odseka, kateri bode stvar preiskoval. Izvolitev se je tudi izvršila.
POSLEDICE »KRVAVE SEJE« OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Sedaj se kaže, da so si justhovci s svojimi divjaškimi napadi na Khuena in ostale ministre silno
pa ne čuti ničesar. Je to zakon neizprosne prirode.)
Korinkova mati je prišla. Zena, katere življenje je bilo trpljenje in skrb, katere ogorel obraz je bil razoran, katere obledele modre oči so gledale s topo resignacijo, je stala pri sinovem truplu. Pogledala je na njegovo razbito glavo, odrgnjene roke, polodprte oči s steklenim leskom — in vzdahnila. In ta vzdih je bil vse, v čemur se je javila njena bolest. Dalje ni bilo ničesar v njenem obrazu, kakor sledovi trpljenja, skrbi in tope resignacije.
»Vedno sem mu to pravila«, je spregovorila za trenutek. »Vedno sem mu pravila! Vsako jutro: ne pij, varuj se, da se ti kaj ne zgodi. Ne, ne. Smejal se je! In sedaj so se izpolnile moje besede.«
»No, mati«,je vprašal mojster, »ali vam je dal kaj na teden? Dobival je lep denar!«
»Niti krajcarja! Mučim se kakor konj, da bi imela kaj za v usta. Vse je zabil in zapil. In sedaj še to! Kje naj vzamem te groše za pogreb? Kaj naj storim? Pokopati ga moram!«
»Prosite gospoda stavbenika, naj vam kaj daruje«, je svetoval eden izmed okolostoječih.
»Pojdem k njemu v pisarno, kajti nimam krajcarja«, je sklenila stara Korinka in odšla.
Trenutek je bilo vse tiho.
»Korinka pustimo tu ležati, kakor leži, dokler ne pride komisija«, je spregovoril nato mojster. »A sedaj delat! Samo da morete zjati, banda lena!«
Zidarji, žene in učenci so odhajali. Odšla je tudi Mataskova, ne da bi se še enkrat ozrla na mrliča. Govorila je z enim izmed zidarjev o prihodnji nedelji. Veselila sta se na večerni ples in se smejala.
Za trenutek je teklo zopet vse po starem tiru. Udarjanje kladiv, tupatam se je slišalo petje in smeh, krik in govor — kakor da ne bi bil pred kratkim jeden izmed njih na večno odšel, kakor bi tam doli ne ležal mrlič z razbito glavo in kapajočimi možgani...
škodovali. Ljudje, ki kaj dado na politično dostojnost, se odvračajo od njih; iz stranke sta tudi že izstopila dva poslanca. Vladna stranka se pripravlja na velike protestne shode proti justhoveem.
Državno pravdništvo je že pričelo s preiskovanjem proti razbijačem v državnem zboru, katerih sedaj več ne ščiti poslanska imuniteta. Ranjena ministra sta bila že zaslišana.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Volitve v bosanski deželni zbor se vrše v drugi polovici meseca maja in sicer voli 3. kurija dne 18. maja, druga kurija dne 23. maja, in 1. kurija dne 25. in 28. maja.
Med vlado in Irci v angleškem parlamentu je došlo po nekem poročilu iz Londona do sporazuma. S tem bi bila rešena sedanja kriza v vladni večini in zasiguran nadaljni obstoj Asquithovega ministerstva. —
Dnevna kronika.
a Slovanska beseda na Dunaju si je vsled smrti dozdajnega predsednika grofa Harracha na obrčnem zboru dne 20. t. m. izvolila predsednikom grofa Evgena Czernina.
a Afera nadporočnika Hofrichterja je še vedno nejasna. Preiskovalno poverjenstvo še do sedaj ni moglo dognati, kje bi bil Hofrichter dobil ciankali. Proti Hofrichterju bodo menda tudi naperili tožbo radi krivde, ki jo je storil, ker je hotel profoza zapeljati, da mu tihotapi pisma.
Štajerske novice.
V Avstriji je vse mogoče. Poveljnik tretjega kora, Potiorek, bode imenovan za generalnega nadzornika naše armade. To je tisti Potiorek, čegar simpatije za »Siidmarko« je moral g. drž. poslanec Roblek v posebni interpelaciji grajati v parlamentu. Pri nas v Avstriji je zares vse mogoče; ako se le more, se draži z izzivajočimi imenovanji Slovane. — Upamo, da pride stvar še na merodajnem mestu na razgovor.
Somišljeniki in somišijenice! Širite »Narodni Dnevnik«, pridobivajte mu inseratov, poročajte mu točno najnovejše novice iz domačega kraja. — »Nar. Dnevnik« ne sme manjkati v nobeni narodni gostilni in kavarni.
»Slovenčeva« perfidija. Včerajšnji »Slovenec« poroča, da so naprednjaki pomazali klerikalcem vrata v noči po mladinskem shodu v Petrovčah. — Cela notica je pisana tako, kakor da bi urednik Leš-ničar hujskal tamkaj mlade ljudi k imenovanemu nedostojnemu činu. Razume se samo po sebi, da je »Slovenčevo« poročilo navadna, katoliškega lista zares vredna laž. Saj smo že poročali, da so klerikalci sami namazali svojim somišljenikom ne vrat, temveč stene in ne po mladinskem shodu temveč s prozornim namenom že eno noč poprej. Taka je ta reč in »Slovenca« naj bode zaradi njegove perfidno-sti sram!
Hrastniški Nemci delajo zopet reklamo za svojo zadolženo šolo. V nedeljo je zborovala v bivši rudniški restavraciji šulferajnska podružnica. Kot slavnostni govornik je nastopil — Linhart iz Ptuja! No — jeden brat je vreden drugega in zato sodi v milje pri hrastniških Nemcih edinole — Linhart. Da bi pa bilo kaj škandala in pa mučeniške slave za hrastni-ške renegate, so ponoči naložili na tir rudniške železnice cele skale. Od kedaj ima sicer rudnik pravico prevažati ljudi po svoji železnici? Ali se je že pozabilo na mnoge nesreče, ki so se prigodile? Pa, kakor rečeno, malo mučeniške slave in reklame so si morali napraviti Nemci, za to so spravili kamenje na železnico. In Slovence se da na ta način malo oblatiti ter škodovati ugledu trboveljskega »Sokola«, ki je baš to nedeljo napravil izlet v Hrastnik. Naših Nemcev res ne drži ničesar drugega skupaj kot — same lumparije.
Absolvirani juiist — Slovenec — dobi takoj trajno dobro službo, kjer ga čaka lepa prihodnjost. Več pove naše uredništvo.
a „Za božji grob v Jeruzalema" požira neka škatljica, ki je pritrjena ob vratih slovenske farne cerkve v Celju. Ne vemo sicer, če gre kdo tem lažem na lira, a žalostno je, da mislijo iz-vestni ljudje, da je narcd še tako neumen. Raje kot bi se jeruzalemski menihi (če niso dotični kje bližje) mastili s slovenskim denarjem, pa res vidimo, da grejo tisti krajcarji za sklad „obmejnih Slovencev"'. Bodo ljudje vsaj dobivali gratis „Naš dom" in „Slov. Gosp.", pa gulaž in pivo pri volitvah proti liberalcem.
a Celjske magistratorce sila bode slovenščina v oči. Nek slov. trgovski pomočnik, rodom Ljubljančan, je dobil te dni pozivnico na nabor, katero je izdal ljubljanski magistrat. Pozivnica je bila seveda slovenska in slovenski izpolnjena. Nekega magist-atnega uradnika v Celju je pa slovenščina tako bodla v oči, da je nekaj na po-zivnici popravljal in prestavljal v nemščino. Ali se sme to na uradnih listinah storiti?
a Na Poukvi ob J. ž. so klerikalci pri četrti volitvi vendarle dobili večino v 3. razredu, imajo sedaj 2. in 3. razred v rokah.
a Samomor. V ptujski pijonirski vojašnici se je ustrelil pijonir Anton Turk s svojo službeno puško. Ni bil rad pri vojakih in je pouovno pravil, da se bode poprej skončal predno dosluži.-
V Ptuju so zaprli 19 letnega trgovskega Učenca Franca Fekonja iz Brengove v Ienarčkem'"tofcrajn. Imel je čisto novo Puch-kolo, katero je kje ukradel. Na zvoncu je graviran jelen. Lastnik se naj oglasi pri ptujskem mestnem uradu.
Slovensko pevsko društvo v Ptuju je nameravalo prirediti letos Ipavčev večer, kojega Čisti "dobiček je bil namenjen kot prispevek za Ipavčev, spomenik. Začele so se že redne pevske vaje ali vsled prevelike zanikarnosti in navdušene (!) discipline pevcev so morale za nekaj časa prenehati. Upamo, da bo letošnja pisanka zopet ojačila pevske moči in prazni izgovori drugih vaj in zabav bodo odšli na letovišče v Šturmovce. Ptujskim pevcem želimo več navdušenja za narodno stvar. — Zaspanost in osebnosti pa na stran. Prihodnjič še kaj več!
I. Izkaz darov odseku krškega Sokola v Rai-henburgu. Darovali so po 20 K gg.: dr. Strašek, Novomesto, neimenovanec iz Kozjega; po 10 K gg.: dr. Lj. Stiker, Šetinc, oba iz Brežic, M. Perme, Divača. Ant. Kunej, Celje, Iv. Robnik, Sv. Križ nad Mariborom; po 3 K: dr. Pak, Zagreb; po 2 kroni: gg. A. Schweiger, Scagnetti, Mayer, vsi z Brežic, M. Vut-kovič, Trbovlje, V. Zupevc, J. Kline, oba iz Vidma; po 1 K: gg- Irkal, Rajhenburg in potov. Stepišnik. — Poleg tega nam je zaznamovati jako vesel pojav: brat Oset se je zapisal ustanovnikom. Vsem, ki čutijo kaj pod palcem in jim je na ugodnem razvoju našega bodočega Sokola kaj ležeče, kličemo: Pojdite in storite tako!« — Vsem dosedanjim darovalcem pa izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo z zagotovilom, da njihovi darovi ne bodo zakopani talenti. Na zdar!
a Umrl je v Monakovem nekdanji ravnatelj deželnega kopališča v Rogaški Slatini, upokojeni major vitez Schuberth.
a Meteor so videli sinoči v Gradcu na južnem nebu. Bil je zelo velik in svetel in je letel v zapadni smeri.
a „-Cikv kropilnici. V Gradcu je bil obsojen 18 let stari kmetski fant Karol POltzl na 14 dni strogega zapora, ker se je obnašal v cerkvi nekoliko proti predpisom. Njegov gospodar ga je nekoč nagnal k maši, a tu ni mogel obstati brez obligatnega "čika. Naphal si je tprej tobaka v usta, ga mozgal nekoliko časa, na to pa izpljunil v kropiluico. Ker kropilnica seveda ni za čike, je bil obsojen.
a Dolgoletni župan. V občini HOch na nemškem Štajerskem so izvolili pos. Stiametza že enajstič za župana. Strametz je dobil že zlati zaslužni križec.
Rešeno je! vprašanje, iz koga je nastal človek. Veliko nas katoliških duhovnikov je naravoslovca Darvina dolžilo nauka, da je človek nastal iz opice, akoravno v Darvinovih spisih te trditve ni. Pa'šfcot grozni sovražniki naravoslovja smo.si omenjeno'izmislili, da smo s tem hujskali svoje vernike proti darvinizmu in proti vsemu, kar je s tem v ZvezU -— Pred petimi leti je »Slovenec« ljubljanskim liberalcem kmalu da ne vsak dan predbacival verO m "Sorodstvo človeka z opico. Četudi smo bili mi duhovniki dolžitelji sami največji častilci »orangutangovi«, nam vendar ni nihče vsedel na limanice, kerrtaši bedasti čredi so prepovedali darvinizem, zakrknjeni liberalci nam pa itak ničesar ne verujejo. A sedaj je male, slovenske, rimskokatoliško dobro preparirane, kranjske deželice klerikalec našel, da človek ne izvira iz opice , ampak — slišite in strmite! — iz želve. Niti najgorkejši kozel ali pa mrkač največje ovčje vrste bi nas ne mogel tako silno trkniti v čelo, kakor nas je butnila pojasnitev našca. Stemnilo se nam je kar in zvezde so nam pred očmi zalesketale. Vendar nas tolaži čast, da je to novo odkritje naše. Kar na mah je kranjska zvezda razsvetlila celi svet in mi Slovenci, dozdaj prezreti, smo postali kar čez noč plemenit narod. To je neprecenljiv piruh k vuz-mu! Pa našim presnetim liberalcem, ki samo svoj pogubljajoči liberalizem učijo, ne prepustimo niti trohice te kozmopolitične slave; oni naj le »ocihta-jo« na njo! — A prav za prav pa vendar tega odkritja ne moremo pripisati našemu prvenstvu, ker se je že norcu »Don Kišotu« rodila ista misel, ter je on iz zgolj velike pietete do svoje prababice želve se pokrival z želvini kopanji podobno svetlo brijaško skledo, imajoč jo za vitežko čelado. Torej, rešitev je definitivna, zdaj pa »amen« pika in sipo. Duhoven.
Druge slov. dežele.
a Pšenica gre v klasje klerikalcem na Kranjskem. Sedaj že upajo celo, da dobijo v svoje vrste uradnike, ki niso od dežele prav nič odvisni. Krasen je bil sledeči prizor: Prj nekem oddelku na ljublj uski pošti sta si skozi lino stiskala roke klerikalni poslanec Mandelj in nad-kontrolor Štrukelj: ,.Kako so kaj vaši uradniki ?", nakar mu kontrolor odgovori: ,.No, mladi so še močno liberalni, pa bo že šlo". No, upajmo, saj od naprednega do klerikalnega prepričanja na Kranjskem ni daleč.
a Članov ..Slovenske Matice" je v celem i,;tjSe pomislimo, da je med temi mnogo Ne-eiovenjcavT je pač jasno, da' bi moral ta naš zavod najti, med nami mnogo več podpornikov. To je kulturno podjetje, ki se mora vedno bolj razvijati.
^ Dopisnik „Bnsskega Slova", ki izhaja v Moskvi kot glasilo konstitncionalnih demokratov, pride v Ljubljano še ta teden. List izhaja v 800.000 izvodih.
.^Stalno ljudsko vseučilišče mislijo v Zagrebu ustanoviti bratje hrvatskega „Zmaja". Ali bi >se ne dalo to izvesti tudi pri nas, recimo v Trštu in Ljubljani. Seveda bi ne mogli biti taki zavode tako sijajni kakor enaki v Parizu in Be-rolinn, kjer obiskujejo predavanja lastnih profesorjev-uradniki, delavci, dijaki, oficirji, zasebniki in drugi, med njimi ženske, ali mogoče bi bilo po večerih uvesti nekaj važnih rednih predavanj. katera bi imel pravico posečati vsak, ki ima vstopnico, katera stane neznatno vsoto za tečaj. Kljnb temu bi pa imeli predavatelji lep postranski zaslužek in narod korist.
a Za C. ■ M. obrambni sklad, je narasel do 632. kamena. Ker je začel nekdo graditi tudi od vrha in je za obok obljubil deset kamenov, ima 642 kamenov. Treba jih je še torej 348. Na delo!
a Jadranska banka v Trstu je sklenila razdeliti 6 odstotno dividendo in povišati glavnico od 3 milijonov na četiri.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponove	<
»Narodni Dnevnik"
ir velja za avstro-ogrske dežele a
i . r celoletno.....K 25 -
poiletno....... 12-50
No; četrtletno....... 6*30
mesečno	,. 210
. 4 -	Za Nemčijo s
celoletno.....K 28 —
. tov**
Za vse druge dežele K 30'—.
Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika".
Narodni gospodar.
wjv Kolektivne delavske in mezdne [pogodbe v Avstriji. Upi, ki so jih stavili nekateri v to vrsto pgg$db, se niso izpolnili, ker enake pogodbe na števila vedno pojemajo. Sklenilo se jih je oziroma ponovilo: 1. 1906 (število pogodb 478, prizadetih obratov 13.592, prizadetih delavcev 188.719), leta 1907 (784; 8.748; 166.208), leta 1908 (366; 4.647;
o d j T Stavke v Avstriji. Glasom statistike je avstrijska industrija v letih 1899—1908 izgubila •krog 12 in pol miljona delavnih dni. Splošno se opaža, da se število štavk manjša, da pa rastejo stavke na obsežnosti, ker pomenja, da so si de-lavei začeli biti svesti velike odgovornosti. Statistika pa tudi za delavstvo glede uspehov ni posebno spodbudna. Komaj pri 20% stavk se je doseglo popolen, pri 40% le delen uspeh.
v Mednarodni kmetijski inštitut v Rimu, ki je bil nedavno ustanovljen na inicijativo italjanskega kralja, se nahaja v krizi. Začelo se je rivalizira-nje iz osebnih ozirov, in če se kmalu ne izvede reorganizacija, bo mednarodna agrarna statistika padla v vodo.
v Kolonije za brezposelne na Angleškem. Angleški board of Agriculture je izdelal načrt, po katerem bi se brezposelni uporabili na kmetijskih kolonijah. Po dveletnem zadovoljivem službovanju kot kmetijski delavec na taki koloniji bi dobil vsak malo farmo kot posest; kupnino bi pod ngod nimi pogoji odplačeval. V svrho izpeljanja tega načrta bi se oživotvorile rajfajzenovke. Vzgled za take kolonije je dala Nizozemska, kjer so imele uspehe.
Razkosavanje posestev je v nekaterih delih Nemčije stalno na dnevnem redu. Umevuo, saj imajo jazkosalci pri tem izredno lep dobiček. Razne organizacije so že zahtevale, naj se potom zakonodaje onemogoči razkosavanje. A tudi to se doslej še ni doseglo. Pomagajo si torej ljudje sami od slučaja do slučaja, kakor morejo. Posebno zanimiv slučaj se poroča iz nekega manjšega kraja na Bavarskem. Večje pos-stvo je bilo na prodaj, kupiti so ga hoteli mešetarji in ga razkosati. Domača zadružna hranilnica in posojilnica pa je hotela na vsak način preprečiti, da bi šlo zopet par tisoč kron iz občine v obliki dobička, ki bi ga odnesli razkosevalci posestva. Posojilnica je sklicala izredni občni zbor — vsi posestniki so zadružniki! — in na tem zborovanju se je sklenilo: 1. da kupi posestvo posojilnica,
2. za slučaj pa, da bi vendarle kupili tujci posestvo, se zavežejo vsi zadružniki s pismeno pogodbo, da ne kupijo od tujih kupcev niti najmanjšega kosa posestva; kdor bi to pogodbo kršil, plača kazni 300 mark (l marka = 1M = približno 1 K 17 vin.), razun tega mu odpove posojilnica kredit. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Dva dni po tem občnem zboru pride v zadrugo tuji trgovec s posestvi, ki je nameraval kupiti in je obljubil posojilnici 10—20% čistega dobička iz razkosavanja, ako slednja sklep zadnjega občnega zbora razveljavi. Seveda ni nič opravil, zato tudi posestva ni mogel kupiti. Knpila je zadruga za 50.000 M, razkosala je in prodala med zadružnike ter izkupila 65.851*61 M. Po odbitih stroških je ostalo čistega dobička 12.707'31 M. Od tega dobička se je razdelilo med kupce posameznih zemljišč 10% kupne cene, ostanek po 6450 31 M pa se je pripisal rezervnemu zakladH posojilnice. Tako je ostal ves čisti dobiček iz te kupčije domačinom. To je vsekakor velik uspeh trdne organizacije domačinov, ki jo predstavlja tamkajšnja zadružna hranilnica in posojilnica.
Tržne cene.
22. marca.
Dunaj: Žitna borza. Zunanja poročila so bila sicer višja, a pozna se že bližina praznikov. Sprememb v cenah ni bilo.
Budimpešta. Svinj a d: ogrske stare, težke 156 do 160 v. mlade težke 167 do 168 vin., mlade, srednje 167 do 168 v. mlade, lahke 171—173 vin. Zaloga 28.264 komadov. Prignano — komado7, odgnano 199. Ostalo torej 28.065 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13 86 pšenica za maj K 13'74, pšenica za oktober K 11'47, rž za april 8'60. rž za oktober K 8'38, oves za april 7'35, oves za oktober K —*—, koruza za maj K 6'20, koruza za julij K 6*35, ogrščica za avgust K 13'60. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca trdna, promet 12.000 q, efektivna pšenica se drži, ostalo trdno. Termini spočetka za Ameriko trdni, a so pozneje popustili. Vreme lepo.
S1 a d k o r. T r s t. — Centrifneal Pilčs prompt K 40 do K 40% za dobavo 401/4 do 407/g. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 33.45, nova kampanja kron 26*35. — Tendenca mirna. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 187'—namizna slanina 163*—.
Dunaj. Svinjski sejm. Na sejmu 11.312 komadov. Plačevalo se je za kilogram žive teže: Prima 148—152, srednje blago 136—146, lahko blago 132—140 vin.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
POLITIČNE NOVICE IZ OGERSKEGA.
Budimpešta, 23. marca. Policija nadaljuje na predlog drž. pravdništva energično preiskavo zaradi dogodkov v drž. zbornici. Sliši se, da mislijo zapreti bivšega drž. posl. Markosa, katerega sta videla ministra Hieronymi in Zichy, kako je vrgel tintnik.
Budimpešta, 23. marca. Sliši se, da zahtevajo nekateri člani Justhove stranke, naj se Justha izključi iz stranke; ako se to ne zgodi, groze z izstopom.
Budimpešta, 23. marca. Profesor Lomnitzer je preiskal Khuenove rane in konstatiral, da gladko celijo. Khuenu še vedno dohajajo brzojavke, v katerih se mu izraža simpatija in sožalje.
SRBSKI KRALJ PETER V PETROGRADU.
Petrograd, 23. marca. Kralj Peter je odgovoril na Nikolajevo napitnico sledeče v srbskem jeziku: »Vaše veličanstvo! Zahvaljujem se vam iz globo-čine srca za prisrčen in sijajen sprejem, katerega sem doživel v bratski Rusiji. To služi v potrdilo dragocenih vezi prijateljstva med mogočno slovansko državo in mojo očetnjavo. Prinesel bodem od tod v svojo domovino veselo novico, da lahko pri mirnem in samostojnem razvoju Srbije, ki leži v sredi med drugimi velikimi neodvisnimi državami, upamo na prijateljstvo vašega veličanstva in mogočne Rusije.« — Nato je kralj napil ruski carski rodbini in »na slavo in veličino neizrrferne Rusije«.
NAPAD NA VLAK.
Tiflis, 23. marca. Blizu postaje Nigojti so neznani roparji pripravili tovorni vlak, v katerem se je nahajal blagajniški uradnik s plačo za delavce, do tega, da je skočil s tira. Stroj in več voz se je raz bilo. Roparji so začeli na to streljati na vlak; urad nik in spremljajoči ga policaji so odgovarjali. Ko nečno pa so roparji ubili uradnika, ranili stražnike in odnesli denar.
KAZNOVANA SALA.
London, 23. marca. Na vojni ladji »Invicible« v Portsmouthu si je nekdo dovolil to šalo, da je odnesel vizirje od topov. Zapovedujoči admiral je na to odredil, naj se postavi ladija v bojno stanje; kantino so zaprli, mornarji ne smejo ne kaditi, ne citati in dobivajo malo hrane. Isto velja tudi za častnike.
CESAR VILJEM NE PRIDE NA DUNAJ.
Berlin, 23. marca. Vest, da pride cesar Viljem na Dunaj obiskat lovske razstave ni resnična.
SODNIJSKA IMENOVANJA NA ČEŠKEM. Praga, 23. marca. Izvrševalni odbor nrladoče-ške stranke je poslal min. predsedniku Bienerthu sledečo brzojavko: Opozarjamo vašo ekscelenco še enkrat na nepregledne posledice, katere bi morale nastati, ako bi se nepravična in vsako dostojnost žaleča sodnijska imenovanja na Češkem res na nameravan način izvršila. Dr. Škarda.
Po svetu.
Črne koze v Pragi. Bivši trgovec Gross iz Ruskega je prinesel v Prago črne koze. Oross je že umrl. Sedaj pa je umrla v občni bolnišnici tudi neka 18 let stara služabnica. Razven tega je tudi še 16 bolnikov na preiskavi.
Zlodejstvo bandita. V gostilno Salomona Gami-ta blizu Krakova je prišel prošle noči neki potepuh, ki je ustrelili gostilničarja ,ranil na pomoč hkečega vnuka in na to vse pobral, kar se mu je koli kaj vredno zdelo.
Hiše iz stekla. V Pittsbugu v Ameriki bodo skoro ljudje videli čuden pojav. Neki graditelj bode napravil hišo iz stekla. Izjavil je, da čez 10 let sploh ne bo kazalo zidati drugačnih hiš, ker te bodo najbolj trpežne, lepe in v zdravstvenem oziru nedosežne. Stale bodo pa tudi veliko manj. Od kleti do strehe bode samo steklo in še pokrite bodo s steklom. Stene bodo seveda neprozorne, ker se steklo lahko napravi v kaki barvi koli. Tapetnikov, slikarjev in dr. obrtnikov pri moderni hiši ne bode treba. Graditelj Pease pravi, da se bodo nove hiše v desetih letih gotovo udomačile.
Milijoni kralja Leopolda belijo glave onim, ki bi jih imeli dobiti. Kakor poročajo iz Bruselja, je postala zadeva dedščine po kralju zelo zapletena in vlada je v veliki zadregi, ker ima tudi ona pravico na del dedščine. Ker princesinji Klementina in Štefanija še čakata, je začela vlada misliti, kako bi svojo pravico dokazala in čimpreje posedla bogatstvo. Ker pa je kraljev arhiv uničen, je dokaz nemogoč in vlada bode morala dedičem ponuditi spravo v smislu, da se delijo s premoženjem, če hočejo sploh kaj dobiti. Seveda je pa taka ponuda težka, ker se vlada noče izpostaviti sumničenju, da hoče oškodovati prince-zinje. Zdi se, da interesenti želijcf na obeh straneh hitro rešitev. Mislijo pa splošno, da bode prišlo do kompromisa, ker se je Klementina že podala v Oro-szvar k svoji sestri Štefaniji.
Kipar Schilling, ki je bil rojen leta 1828 v Mitt-weidi, je umrl sedaj 82 let star v Draždanih. On je užival sloves, ki je segal tudi čez nemške meje.
a Žaloigra mlade žene. V Peču na Ogrskem se je polkovni zdravnik tamošnje kadetnice dr. J. Becsagi še le pred dnevi oženil z mlado vdovo Violo Scholtz. V ponedeljek večer je pa ona varila čaj in pri tem poslu je po neprevidnosti prevrnila samovar, nakar je bila njena s čipkami posejana obleka za dom takoj v ognju. Na njene obupne klice je priletel njen mož na pomoč, ali nesrečnica je bila tako opečena, da je kmalu umrla.
a Poštna tatvina. Varnostne oblasti v Szol-nokn in Jassberenyn so dognala, da je na pešti v Jassberenyi ukradel nekdo denarno pismo s 40.000 kronami in še neko drugo vsoto 5000 kron, ki so bile namenjene davkariji.
a Uporni ruski vojaki. V Grodnem so top-ničarji umorili z bodali svojega polkovnika Ni-kitina, v Mobarovsku so pa ustrelili poveljnika bataljonov pri amurski železnici, generala Igna-tijeva. Morilce prvega so zaprli, generalov morilec je pa izginil.
a Požar v Jokohami. Včeraj je izbruhnil v Jokohami na Japonskem ljut požar, ki je uničil 500 hiš, da je 3000 ljudi brez strehe.
a Ujet oficir. Iz Černovic javljajo, da je nad-poročnik Karol Rossipol, ki je bil do 12. t. m. na dopustu, dezertiral. Oficirja, ki je ušel baje radi umazanih dolgov, so pa že v Dolini ujeli.
a Vlom in tatvina. V edni glavnih cest v Bruselju so našli, da so neznani storilci v nedeljski noči popolnoma izpraznili bižuterijsko prodajalno, iz katere so ukradli dragocenosti za 150.000 frankov.
a Vreme na Ruskem je nenavadno milo. Večkje je padel topel dež med solčnim svitom. V Černigovu so začeli že s plovljenjem po reki. Ti pojavi so prišli letos mesec prezgodaj.
Širite Nar. Dnevnik.
v Skalni kleti
je • zopet otvorjeno ter prenovljeno. — Kegljavci se vljudno vabijo na mnogo-brojen obisk
Istotam se toči pristen dolenjski cviČeK.
Po častitkah je umrl operator kurjih očes ria Dunaju. Častitke za god so Jožefa tako razveselile, da je radi razburjenja umrl.
Velikanska korupcija na Danskem Nora aiera je vzbudila na Danskem veliko pozornost. Minister notranjih zadev in obenem zgodovinar dr. Munk je naredil pregled državnih blagajn. Sedaj je znan že del rezultatov in iz tega sledi, da jih je med 170 blagajnami 140, pri kojih je večji znesek poneverjen.
a Alkohol — morilec. Neki steklar v Brassao na Francoskem je prišel popoldne pijan domu. Ne da bi mu bila dala žena kak povod, je vzel jezen sekiro in jo je pobil na mesto. Potem se javil policiji, kjer je povedal, da je že dolgo gojil željo, se seznaniti z rabljem.
v Kršenje uradne tajnosti ? Neko nemško društvo, ki ima svoj sedež v pražki kazini, je zadnje dni poslalo drugim nemškim društvom pisma zaupne vsebine. Pri tem je bilo čudno, da so „Na-rodni Listy" prinesli vsebino že drugi dan. „Pra-ger Tagblatt" trdi, da je kak poštni uradnik v Pragi pozabil na svojo dolžnost in izdal pismo.
v Ponesrečen beg. Ko je ravnatelj stroge ječe v Cartageni štel glave svojih milih, je opazil da mu je ušlo 24 jetnikov. Takoj so preiskali vse kote, ali nikjer niso mogli nikoga najti. Konečno so slišali stokajoče glasove; šli so v kraj, od koder so prihajali glasovi in v odtočni cevi stranišča so našli vseh 24. Dva sta se bila v cevi zadušila, ostale so pa potegnili na dan, seveda si lahko vsakdo misli, v kakem stanju.
v Krvavo ženitovanje. Na Španskem je še danes šega, prirejati starim ženinom ovacije svoje vrste. V Villanuovi se je ženil že tretjikrat po-staren možak. Ko mu je vaška mladina začela radi tega nagajati, se je on razhndil in v boju, ki je nastal ua to, je obležalo težko ranjenih petero ljudi. Poročno noč je preživel stari mladi mož v ječi.
Inserati v,^aroc'nem ^nevniku'
imajo najboljši uspeh.
Zenitna ponudba.
Samec, star 25 let, lastnik lepega posestva na Kranjskem se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično poštenih starišev iz dežele, v starosti 19 — 25 let, ki bi bila varčna, dobra gospodinja ter vešča kuhinjstva, gostilne, kmetije in prodajalne ter imela nekaj eotovine. — Le resne ponudbe je poslati do 8. aprila s sliko pod naslovom poštno ležeče št. 92 Zagorje ob Savi. — Za tajnost se jamči. 209 3"1
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmauhova Steckenpferd • lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje »sa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 yin.. dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in partumerijah. 120 40-»!
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
Za tovarniško podjetje
se iščejo t bližini kakega kolodvora na Spodnjem Štajerskem ali
Kranjskem primerni	i<» 3-2
prostori za več let v najem.
Želeti je zveze v parno ali električno gonilno silo. — Ponudbe pod šifro »W. L. 6109" na anončno ekspedicijo Rudolf Mosse, Dunaj L
m ■ ■ m
Velikonočne razglednice.
■L
Zvezna trgovina v Celju priporoča cenjenim gg. trgovcem na deželi velik» zalogo lepih
velikonočnih razglednic
po najnižjih cenah. Od 500 kom. naprej franko.
161 9-9
mmmmm
R. D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke* tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
Postne hran. račun it. 64.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon *t. 48. - ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberjn pri Celjn
,LASTNI DONI'
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
54
H pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je £lan zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © ©
Edino narodno l(atnno$c$l(o podjetje V Celjn.
g ?rVa južnoštajer^a frnnosešHa
sili
Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov ldt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::i
Brušenje, polivanje in
struganje kamena s stroji.
pnaa «
industrijska družba.	■
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih ln nizkih cenah.
Napravo zidanih aH betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
dustrijska dražba Celje'.
6« Sšfii
Tlakovanje cerkva, dvora, in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. i—
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanje napisov v iste. :::