Leto XIX
številka 1
cena 1,46 EUR
25. januar 2017

,\eä-nJ'a ¿č

«o te***8* 5
S


SaAßlnlsA^jli^tin&S
© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
V čast kulturi
Bumfest, ki so ga minuli vikend že enajstič priredili v Žalcu, je bučno najavil čas številnih prireditev, posvečenih slovenskemu kulturnemu prazniku. V vseh občinah Spodnje Savinjske doline bodo pripravili osrednje proslave, ob njih pa se bodo zvrstile tudi številne krajevne proslave in druge prireditve v čast in poklon Prešernovemu dnevu.
Prvi bodo osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili že 2. februarja ob 17. uri v športni dvorani na Vranskem in ob tej priložnosti odprli prenovljeno šolsko knjižnico. V soboto, 4. februarja, ob 18. uri se bodo prazniku poklonili v Občini Prebold, in sicer s proslavo v Športni dvorani
Prebold, ki jo bodo pripravili skupaj z JSKD Žalec.
V Žalcu bo osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij za dosežke na kulturnem področju za leto 2016 v ponedeljek, 6. februarja, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Kulturnemu prazniku pa se bodo poklonili z glasbeno predstavo Trubar in drugi trubadurji v izvedbi skupine Jararaja.
Istega dne bo ob 18. uri v Domu krajanov Andraž nad Polzelo osrednja polzelska občinska proslava z mojstrom besede Ferijem Lainščkom in pevko Ditko, na proslavi pa bodo podelili Prešernov cekin za življenjsko delo na področju kulture.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
gPOP?
V braslovški občini bodo slovenski kulturni praznik obeležili z osrednjo občinsko proslavo v torek, 7. februarja, ob 17. uri v dvorani Doma krajanov Gomilsko. Istega dne ob 18. uri pa se bodo v domačem kulturnem hramu prazniku kulture posvetili v Taboru.
A ob osrednjih prireditvah bodo o prazniku pričala tudi številna druga dogajanja in proslave, nekaj jih je zbranih v napovedniku na str. 17. Vabljeni, da si jih ogledate v živo.
T. T., L. K., D. N.
foto: D. N.
Bumfest je minuli vikend bučno najavil obdobje, ki bo posvečeno kulutrnemu dogajanju in prazniku.
Naj vam uspe!
Kar se mene tiče, bi lahko januar mirno pogrešala. Prve januarske dni smo se po blišču decembrskih praznikov ukvarjali s sivino aktualnih dni in s sanacijo posledic preobilne hrane in pijače, potem nas je upočasnil plaz virusnih obolenj na čelu z gripo. Ko smo že skoraj mislili, da bo del januarja vendarle ostal za pripravo načrta ali vsaj za kakšen vdih in premislek o tem, kaj bomo počeli v tem letu, kaj in kako popravili od prej, da bo bolje za naprej, nas je požrlo nadomeščanje dela prejšnjih dni in januar je zdrknil mimo. Aja, da ne pozabim razprodaj, vsaj na tretje znižanje pač večina pade in opravi kakšen poceni nepotreben nakup ... Zato je, če si samostojni podjetnik ali kakor koli v svobodnem lastnem poslu, januar samo za strošek. Toliko, da smo si na jasnem, kako idealno je v svobodnem poklicu ali »na svojem«. Če ne delaš, če zboliš, moraš drugič delati dvojno, da nadomestiš izpad. In če delaš v intelektualnem poslu, ki bi ga vsi imeli, a nihče zanj ne bi plačal, vsaj ne več kot za čiščenje, je še pestreje.
Ne jamram, samo govorim realno. Želim si, da bi nam kulturna hrana februarskih dni prinesla nekaj duševnega miru, če že ne polnih želodcev, in da bi nam prisrčnost Valentinčkov pogrela srca, v maskah pustnih norčij pa si damo vsaj malo duška na račun vse teže navadnega vsakdanjika. Toda tudi februar bo tako kratek. Nam bo uspelo v njegovi centrifugi predelati vse tisto, kar smo zamudili januarja? Ne bomo le stihijsko odhiteli od enega do drugega dogodka, pomešali različne priložnosti in jih potem na hitro izpljunili čez noč na pragu marca, še bolj zmedeni kot prej? Kaj pa vem, do februarja je še nekaj dni, morda prinašajo kakšno novo priložnost, ki bo rešila januar. In ko smo že pri februarju, morda nas letos preseneti v povsem drugi podobi, morda bo to popolnoma novi februar ... Kdo ve, pustimo se presenetiti. Morda je pa dobro, da si nismo uspeli pripraviti načrta, morda pa je najboljši načrt nenačrtovanje in sprejemanje vsega, kar pride, kot nek izziv, ki se ga lotimo sproti. Morda. Kakor koli že bo, naj vam uspe! Prijeten kulturni praznik in prijetne vam želim vse ostale dni pa kakšen dober izziv za zraven.
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
SI ŽELITE, DA VAM BO POZIMI PRIJETNO TOPLO?
ThermoFrameJl
Vabljeni na ogled baleta DOKTOR ZIVAGO v SNG Opera in balet Ljubljana v soboto, 18. 2. 2017, ob 18.00
(za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob 16.30). Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34.
ZA DEVETIMI GORAMI
Pripovedovalsko glasbena predstava
Četrtek, 9. 2. 2017, ob 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Cankarjev dom, za Cici abonma in izven Vstopnice: TIC Žalec in kupikarto.si
matjciž
Ustvarja	rdrove
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 www.matiaz.si ¡nfo@matjaz.si
9771580096004
2
|anu
2017
OBČINA ŽALEC
_SoAtlnis&e/. datine/S
Za boljši jutri
Petrovško drsališče živi
Zavarovalnica Triglav z novoletno preventivno akcijo Za boljši jutri podpira preventivne projekte po vsej Sloveniji. Celjska območna enota zavarovalnice je del sredstev (4 tisoč evrov), ki bi jih sicer namenila nakupu poslovnih daril, namenila Občini Žalec, ki bo ta sredstva porabila za nakup dveh prikazovalnikov hitrosti, s katerima želijo umiriti promet na šolskih poteh ter tako povečati varnost otrok in ostalih prometnih udeležencev.
»Poslanstvo Zavarovalnice Triglav je ustvarjanje varnejše prihodnosti. Prepričani smo, da je na lokacijah Podvin pri Žalcu in Cesta na Žago v Šempetru potrebno umiriti promet, da bi zaščitili otroke in ostale udeležence v prometu. Zato smo podprli postavitev prikazovalnikov hitrosti v
S slovesnosti, na kateri je direktor celjske območne enote Zavarovalnice Triglav izročil 4 tisoč evrov županu Občine Žalec Janku Kosu.
okolju, v katerem tudi poslujemo,« je ob slavnostni predaji sredstev povedal Aleksander Troha, direktor celjske območne enote Zavarovalnice Triglav.
»S prikazovalnikoma hitrosti želimo umiriti promet na šolskih poteh. Ker želimo po-
večati vsesplošno prometno varnost v naši občini z 22.000 prebivalci, smo se odločili za premična prikazovalnika, ki ju bomo po potrebi lahko nameščali tudi po različnih lokacijah, kjer bomo zaznali največja tveganja,« je dejal žalski župan Janko Kos.	T. Tavčar
Kar tri dimnikarstva v Savinjski
Kot smo že pisali tudi v Utripu, je začela veljati nova zakonodaja na področju dimnikarskih storitev. Vsak lastnik kurilne naprave mora po novem sam izbrati izvajalca dimnikarskih storitev oziroma podaljšati veljavnost sedanjemu. Tudi Občina Žalec je na svoji spletni strani objavila seznam dimnikarskih služb z dovoljenjem in licenco na dan 19. januarja.
Čiščenje kurilnih naprav in z njo povezanih dimnih vodov je potrebno zaradi odstranje-
vanja oblog oziroma saj, ki so sicer kar pogosto vzrok tako imenovanih dimniških požarov. Kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, je potrebno čistiti enkrat na leto, male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini dvakrat v sezoni, kurilne naprave na trdo gorivo do 50 kW, ki imajo 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, pa je potrebno v primorskih občinah

OBČINA ŽALEC
Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec (z dne 21. 6. 2012) Občina Žalec objavlja Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2017 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Rok za prijavo je 20. 2. 2016.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Uroš Govek (zkst.kultura@siol.net), tel. 03/712 12 66.
očistiti trikrat v sezoni, v ostalih delih Slovenije pa štirikrat v kurilni sezoni s presledki najmanj dveh mesecev.
Izvajalcev dimnikarske službe z licenco je vseh skupaj 15, kar trije pa imajo sedež v Spodnji Savinjski dolini, in sicer dva v Žalcu, eden pa v Kapli pri Taboru. Uporabniki morajo izvajalca izbrati najkasneje do 30. junija letos, in sicer za obdobje enega leta. Obrazci so na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor. Če ne izbere nikogar, se šteje, da ostaja sedanji koncesionar, če je ta seveda na novo pridobil licenco države.
Posebna obveznost velja za lastnike oziroma uporabnike kurilnih naprav, ki so odvisne od zraka v prostoru, kar še posebej velja za primere vgrajenih plinskih grelnikov. Do začetka letošnjega januarja je bilo potrebno v take prostore namestiti senzorje ogljikovega monoksida.	K. R.
V KS Petrovče so 21. decembra za petrovško baziliko odprli večnamensko ploščad in mobilno drsališče, ki bo predvidoma odprto do konca februarja. Petro včani so ga v zadnjem mesecu že posvojili, drsališče pa je postalo prostor druženja in srečevanja. TD Petrovče načrtuje letos na njem pripraviti tudi pustova-nje.
Ureditev ploščadi za petrovško baziliko je stala 50 tisoč evrov, od tega je 35 tisoč primaknila Občina Žalec, 15 tisoč pa Župnija Petrovče. Priložnostni program ob odprtju je povezoval Peter Kavčič, v njem pa so sodelovali otroci Vrtca Petrovče in učenci OŠ Petrovče. Ploščad in drsališče je blagoslovil celjski škof Stanislav Lipovšek, namenu pa sta ju s prerezom traku skupaj s predsednikom KS Petrovče Marijanom Volpe-tom predala župan Janko Kos z ekipo žalske občine in župnik Ivan Arzenšek - Vanč. Ploščad, na kateri so pripravili tudi silvestrovanje na prostem, bo sicer namenjena tako za potrebe župnije kot za druge družabne dogodke. Do konca februarja bo tam kraljevalo mobilno drsališče, ki je od 9. 1. dalje med tednom odprto od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do
Drsališče so že ob odprtju stestirale mlade drsalke.
Ploščad in drsališče je blagoslovil celjski škof.
12. ure ter od 15. in 21. ure, v nedeljo pa od 15. do 19. ure. V času zimskih počitnic bo veljal sobotni obratovalni čas tudi
med tednom. Drsanje je brezplačno, za izposojo drsalk pa je potrebno odšteti 2 evra.
L. K., foto: T. T.
Veselje ob prerezu traku
OBVESTILO
Občina Žalec je na spletni strani www.zalec.si objavila POZIV ZA SOFINANCIRANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV za leti 2017 in 2018.
Poziv je namenjen investitorjem - fizičnim osebam s stalnim prebivališčem v žalski občini za obstoječe stanovanjske objekte na delu območja žalske občine, kjer z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Žalec ni predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja, oz. za obstoječe stanovanjske objekte na območjih aglomeracij, ki so določene z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne vode v občini Žalec, kadar so stroški gradnje javnega kanalizacijskega omrežja na takšnem območju nesorazmerno visoki.
OBČINA ŽALEC
Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (Ur. l. RS, št. 94/05)
OBČINA ŽALEC RAZPISUJE FINANČNO POMOČ NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2017
Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za:
-	dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini,
-	študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini,
-	sodelovanje v mednarodnih projektih.
Javni razpis je odprt do porabe sredstev
(prvo odpiranje vlog bo predvidoma 2. 3. 2017).
Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih, ki jih je potrebno priložiti k vlogi, in o razpisu dobite v celoti na spletni strani www.zalec.si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje).
Številka: 641-00-0003/2017
Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec Prešernova 6, 3310 Žalec
Obvestilo
Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec sporoča, da je s 1. 1. 2017 prevzel ambulanto Ivana Djurica, dr. med., na lokaciji Petrovče 33.
Zdravnik koncesionar se je upokojil in njegove paciente je prevzela ambulanta, v kateri dela Mateja Oblak, dr. med., specialistka družinske medicine.
Ordinacijski čas je nespremenjen, torej ob četrtkih popoldan, sicer dopoldan.
Prav tako ostaja nespremenjena telefonska številka (03/710 11 20), elektronski naslov pa je zp.petrovce.amb2@zd-zalec.si.
Pacienti dr. Djurica lahko izbirajo in se vpišejo v ambulanti Mateje Oblak, dr. med., specialistke družinske medicine, ali v ambulanti Gregorja Kralja, dr. med., specialista družinske medicine.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
OBČINA ŽALEC
|ani
2017
3
Žalsko zavetišče za brezdomce polno
Januar je, tako kot je od tega zimskega meseca seveda pričakovati, prinesel sneg in zelo nizke temperature, ponekod po dolini je bilo tudi do minus 20 stopinj Celzija. V Spodnji Savinjski dolini večjih težav zaradi vremena ni bilo, razen slabe volje zaradi ne takoj spluženih cest in pločnikov. Toda v resnici največjo stisko doživljajo tisti, ki nimajo dovolj denarja za ogrevanje ali so celo ostali brez strehe nad glavo. Koliko je takšnih v Spodnji Savinjski dolini, ni znano, je pa zavetišče za brezdomce v Žalcu ta čas polno.
V	Sloveniji naj bi bilo več kot 4 tisoč brezdomcev. Zavetišče za brezdomce je leta 2005 uredila tudi Občina Žalec. Za zavetišče skrbi Društvo za pomoč in samopomoč Želva -
Eureka, ki je lani praznovalo 15 let delovanja in ima v teh dneh ogromno dela v vseh svojih programih, tudi v javni kuhinji, ki je začela delovati leta 2013, in v dnevnem centru za ljudi s težavami v duševnem razvoju. Ljudem v stiski so na voljo 24 ur na dan, kar je najpomembneje, je povedala predsednica društva in odgovorna oseba vseh programov Natalija Zupančič.
Toplo zavetišče
V	žalskem zavetišču je prostora za 17 brezdomcev, poleg tega je dodatna postelja za rezervo. »Zavetišče je polno, pri nas je 18 brezdomcev, nekaj jih je iz drugih občin, okoli 70 odstotkov pa iz žalske občine. Povpraševanja je veliko. Vemo, da je tudi v žalski občini nekaj prebivalcev, ki še niso prestopili meje in se zatekli v zavetišče, pa živijo na hladnem oziroma nimajo primernih bivalnih pogojev. Ne glede na kapaciteto zavetišča bomo zaradi mraza v takem nujnem primeru namestili še kakšno rezervo. Na čakalni listi pa je gotovo še deset pomoči potrebnih iz drugih občin, ampak jih zaradi prostorske omejitve ne moremo vključiti.«
Za namestitev v zavetišču za brezdomce ni potrebna napotitev uradnih služb. V zavetišču
oziroma društvu Želva - Eureka tudi od tistih, ki so že v zavetišču, dobijo podatke o posameznikih, ki bivajo v povsem neprimernih razmerah, in nato vzpostavijo stik z njimi. »Imamo tudi krizne oziroma intervencijske namestitve, ko nas pokličejo sredi noči zaradi morda prepovedi približevanja, pokličejo nas neposredno iz bolnišnic, ker človeka brez vsega ne morejo poslati na ulico. Potem so tu starejši in vinjeni, ki jih policisti poberejo s ceste, in podobno. Koliko časa traja namestitev v zavetišču, je odvisno od vsakega primera posebej. Naši uporabniki oziroma brezdomci iz žalske občine so v celjskem zavetišču, saj je zanje značilno, da krožijo od enega do drugega zavetišča. Smo pa v našem zavetišču dokaj zahtevni do uporabnikov. Brezdomcem ne nudimo samo bivanja, ampak celotno psihosocialno rehabilitacijo, kar pomeni, da vzdržujemo in izboljšujemo njihovo zdravstveno stanje, jih vključimo v zdravljenje zasvojenosti, alkoholizma, sodelujemo z zdravniki in s psihiatri, jih vozimo okrog in poskrbimo, da imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, da si pridobijo denarno pomoč in da delajo tudi na sebi. Pri nas so vključeni tudi v prostovoljna dela, seveda glede na fizično in psihično stanje, da si tudi medsebojno pomagajo.«
Brezdomci lahko sami zapustijo zavetišče, vendar je tega vedno manj, pove Natalija Zupančič. »V osnovi je naše delovanje zastavljeno tako, da je lahko uporabnik v zavetišču do dveh let, ampak nekateri tudi potem nimajo kam iti, nekateri pa dobijo stanovanje in si uredijo svoje življenje. Naše uporabnike po novem vključujemo v tako imenovane podporne zaposlitve, pri čemer nas finančno in materialno podpira Občina Žalec. Uporabniki, ki so zaključili rehabilitacijo oziroma so uspešno dosegli nek cilj v tej rehabilitaciji, to se pravi, da abstinirajo, da so se zdravstveno uredili tako, da sploh lahko opravijo zdravniški pregled,
imajo možnost vključitve v tako zaposlitev. Podporno zaposlitev pridobijo z odločbo, morajo pa imeti delovno zmožnost nad 70 %. Delodajalec pridobi subvencije s strani pristojnega državnega sklada. Najprej jih moramo usposobiti za delo, oceno izdela celjsko podjetje Racio, potem pridobijo odločbo in imajo pri nas možnost dela s posebno pogodbo. Naši nekdanji uporabniki tako postanejo zaposleni pri nas. Za tisti del stroškov, ki ga še vedno moramo zagotavljati kot delodajalci, nas podpira občina. Letos imamo štiri podporne zaposlitve, lani smo imeli dve in dve zaposlitvi prek javnih del. Zdaj to podpirata tudi občini Prebold in Polzela.«
Javna kuhinja
Program javne kuhinje prav tako izvaja Društvo za pomoč in samopomoč Želva - Eureka Žalec, njeno delovanje pa omogoča Občina Žalec ob pomoči donatorjev in sponzorjev. »Število uporabnikov javne kuhinje se spreminja, od 35 do 40 na dan jih pride po kosilo. V obdobju, ki ni bilo varstvenega dodatka, so bile stiske še večje. Cenzus za pridobitev pravice do toplega obroka v javni kuhinji smo ohranili 323 evrov prihodka mesečno na osebo, s tem da v javno kuhinjo prihajajo tudi starejši, naši uporabniki iz zavetišča in programa duševnega zdravja. Zdaj, ko bodo spet uvedli varstveni dodatek, bomo videli, kako bo s številom prejemnikov toplih obrokov, saj se bo materialno stanje malo izboljšalo. Vendar je res, da je tudi s 450 evri na mesec težko preživeti, sploh če imaš stanovanje.«
V Žalcu zelo dobro teče tudi program pobiranja viškov hrane iz trgovskih centrov, ki ga zdaj v celoti izvaja društvo Želva - Eureka. Njihovi zaposleni so se usposobili za to, pridobili so tudi potrdila Haacap, društvo pa ima tudi kombi. »Vsi naši uporabniki v javni kuhinji dobivajo tudi viške hrane, ki jih pobiramo po trgovskih centrih. Zdaj že skoraj vsak dan dobijo kaj, kar odnesejo domov, na
Tudi letos 6 rednih sej
Na svoji zadnji lanski seji
22.	decembra je Občinski svet Občine Žalec sprejel tudi terminski program dela za leto 2017. Ta predvideva v letošnjem letu šest rednih sej občinskega sveta, po tri v pomladanskem in jesenskem delu leta.
Prva letošnja seja bo tako 16. februarja, druga 20. aprila, tretja pa 22. junija. Jesenski trojček rednih sej se bo začel 19. oktobra. Naslednja seja bo
23.	novembra in zadnja 21. decembra.
Slavnostna seja občinskega sveta bo tudi letos 6. septem-
bra, na dan, ko obeležuje svoj praznik Občine Žalec. Morebitne izredne seje bodo sklicevali
po potrebi oz. v skladu s 36. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Žalec. L. K.
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 ¡nfo@tisk-golc.si
Vodja programov Društva za pomoč in samopomoč Želva - Eureka Natalija Zupančič pred stavbo zavetišča za brezdomce in javne kuhinje z enim od uporabnikov programov
primer kruh, pecivo, meso ... Seveda vodimo vse potrebne evidence in lani smo zbrali in takoj razdelili hrano v vrednosti okoli 92 tisoč evrov, torej še več kot leto prej. Viške hrane pobiramo v obeh Šparih, Tušu in obeh Mercatorjih. Z zadovoljstvom lahko rečem, da je hrane dovolj. Približno 30 % jo obdržimo za naše zavetišče, da je ne kupujemo, ostalo pa gre za socialno ogrožene posameznike (gre za drugo kategorijo kot v javni kuhinji) in družine.«
Še nič manj stisk
Glede števila uporabnikov javne kuhinje in drugih programov Natalija Zupančič ne opaža, da bi se zmanjševalo v skladu s trditvami vlade in ministrstev, da je ekonomska kriza končana in da država beleži precejšnjo gospodarsko rast. »Število v resnici niha, marsikdo dobi delo, nam to pove in ne prihaja več k nam, potem pa delo spet izgubi in se vrne. Vedno več vključenih, zlasti samske osebe, se trudi, da bi dobili kakšno delo, čeprav le začasno. Precej smo imeli tudi priseljencev, vendar ne migrantov. Res se prilagajamo našim uporabnikom. Moram povedati, da zelo dobro sodelujemo s slovensko banko hrane Sibahe. Ogromno hrane dobimo od njih in jo razdelimo med naše uporabnike.«
Žalsko zavetišče ima v Sloveniji dober ugled in pokličejo jih tudi iz drugih občin in celo drugih koncev Slovenije. Za uporabnika iz druge občine mora ta občina plačati določen znesek, vendar pri tem ni nobenih težav, je povedala Natalija Zupančič. »Všeč jim je, da smo v našem zavetišču bolj zahtevni, da celostno obravnavamo uporabnika, kar seveda lahko počnemo, ker nismo tako veliko zavetišče kot na primer ljubljansko. Posebnost je tudi ta, da imajo vsi naši uporabniki dogovor o prostovoljskem delu. Vsak lahko v skladu s svojimi zmožnostmi opravi kakšno delo. Naši uporabniki dobijo ogromno oblačil, ljudje prinesejo kakšne priboljške, celo hrano, ki se ne porabi na raznih pogostitvah, tudi župan je bil tu za novo leto . Veliko naredimo zanje, zato tudi jaz od njih pričakujem, da bodo poskrbeli za kakšno opravilo. Naša Jožica nam plete nogavice, pripravili smo delavnico in zdaj imamo že tri fante, ki smo jih naučili plesti. Zahtevamo od vseh uporabnikov, da so aktivni in da tako pridobijo tudi prostovoljski dodatek pri denarni pomoči. Učimo jih, da imajo v trezor-ju shranjen denar, ko je treba k zdravniku ali po kakšen lekadol v lekarno. To sodelovanje se mi zdi zelo pomembno. Ob tem pa moram izpostaviti, da Občina
Žalec res podpira naše programe in nam omogoča takšno skrb za uporabnike.« K. R.
Upravičenci do brezplačnega toplega obroka v javni kuhinji v Žalcu so osebe s težavami v duševnem zdravju, starejši nad 65 let, ki imajo nizke dohodke, invalidi I. kategorije s prav tako nizkimi dohodki, brezdomci oziroma starejši alkoholiki nad 65 let, ki živijo »na ulicah«, brezdomci, ki živijo v zavetišču, in uporabniki nedovoljenih drog, stari nad 45 let. Storitve niso deležni mlajši uporabniki, ki z različnimi aktivnostmi še zmorejo poskrbeti za svoje preživetje. Cilj programa je namreč omogočiti najbolj ogroženim skupinam prebivalstva en topel obrok dnevno, s čimer vsaj v najmanjši meri poskrbijo, da ljudje niso lačni. Hkrati je cilj povečevanje samostojnosti in odgovornosti tistih, ki v programu pomagajo kot prostovoljci (uporabniki zavetišča). Javna kuhinja je odprta od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro.
Natalija Zupančič poudarja, da zelo dobro sodelujejo tudi z žalskim območnim združenjem Rdečega križa in s Karitas. Ob tem ugotavlja, da mnogi posamezniki v stiski še vedno ne vedo, da imajo možnost poiskati pomoč in da jih mnogo zaradi stiske in celo duševne otopelosti zapade še v invalidnost. Izredno pomemben je prav prvi stik z ljudmi v stiski.
OBČINA ŽALEC
Vabimo na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v ponedeljek, 6. februarja 2017, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec, na kateri bodo podeljena Savinova odličja za leto 2016.
Z glasbeno predstavo Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture bo nastopila skupina Jararaja.
Slavnostni govornik bo direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik
4
|anu
2017
OBČINE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Enote Podmornica še v petih občinah Rebalans proračuna za 2017 ...
Center za socialno delo Žalec je januarja letos odprl enote Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica še v petih občinah. Socialno pedagoško pomoč in laično pomoč družinam ter posameznikom na terenu bodo tako pod okriljem Centra za socialno delo Žalec začeli izvajati v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko.
Dnevni center za otroke in mladostnike ponuja varen in miren prostor za opravljanje domačih nalog, pomoč pri učenju, izvajanju ustvarjalnih delavnic ter socialnih iger. Program Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica je preventivni program, namenjen otrokom in mladostnikom med 6. in 15. letom starosti, ki želijo prosti čas preživeti aktivno, se naučiti socialnih spretnosti, pridobiti učne in delovne navade ter krepiti samostojnost in odloč-
nost v vsakdanjem življenju. Program deluje v smeri učenja številnih življenjskih veščin, ki
so pomembne za zdravo rast in razvoj posameznika.
T. T.
Enote Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica:
VRANSKO, na terenu med šolskim letom vsak ponedeljek od 11. do 19. ure, v času šolskih počitnic vsak ponedeljek od 8. do 16. ure. Z izvajanjem programa so začeli v ponedeljek, 9. januarja.
BRASLOVČE, v prostorih Občinske knjižnice Braslovče, Braslovče 2 a, in na terenu med šolskim letom vsak torek od 11. do 19. ure, dnevni center pa bo odprt od 12.30 do 18. ure, v času šolskih počitnic vsak torek od 8. do 16. ure. Z izvajanjem programa so začeli v torek, 3. januarja.
POLZELA, v prostorih Mladinskega centra Polzela, Šolska ul. 3, in na terenu med šolskim letom vsako sredo od
11. do 19. ure, v času šolskih počitnic vsako sredo od 8. do 16. ure. Z izvajanjem programa so začeli v sredo, 4. januarja.
TABOR, na terenu med šolskim letom vsak četrtek od 11. do 19. ure, v času šolskih počitnic vsak četrtek od 8. do 16. ure. Z izvajanjem programa so začeli v četrtek, 5. januarja.
PREBOLD, v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska cesta 4, in na terenu med šolskim letom vsak petek od 11. do 19. ure, v času šolskih počitnic vsak petek od 8. do 16. ure. Z izvajanjem so začeli 6. januarja.
Vse dodatne informacije so na voljo na Centru za socialno delo Žalec, tel. št. (03) 713 12 50, elektronska pošta gpcsd. zalec@gov.si.
Pomoč gasilcev je velika
Udeleženci podpisa pogodbe
Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Prekopa-Sto-pnik-Čeplje, Vransko, Tešo-va in Ločica pri Vranskem so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Z njo vsako leto urejajo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe in njeno financiranja.
Občina se zavezuje, da bo financirala redno dejavnost gasilske službe, nakup opreme in vozil pa v okviru usklajenega in sprejetega finančnega načrta požarne varnosti v skladu s finančnimi možnostmi.
Župan Franc Sušnik se je gasilcem in predstavnikom Gasilske zveze Žalec zahvalil za opravljeno delo, poveljnik GPO Vransko Vlado Reberšek pa je povzel dejavnosti v letu 2016
in se prav tako vsem zahvalil za uspešno izvedena posredovanja, teh je bilo v preteklem letu 17. Pogodbo je v imenu Občine Vransko podpisal župan Franc Sušnik, v imenu GZ Žalec pa član upravnega odbora zveze Rafael Hrustel, ki se je občini in gasilcem štirih prostovoljnih društev v občini zahvalil za dosedanje uspešno sodelovanje ter izrazil željo, da bi bilo tudi v letu 2017 sodelovanje tako uspešno. Pogodbo so podpisali tudi predsedniki vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev v vranski občini.
V skladu s podpisano pogodbo se Občina Vransko zavezuje, da bo v letu 2017 za izvajanje javne gasilske službe zagotovila 53.368,64 evra, od tega 20.000 evrov za redno dejavnost društev in 33.368,64 evra kot in-
Braslovški svetniki so na zadnji lanski seji, petnajsti po vrsti, obravnavali trinajst točk dnevnega reda.
Po sprejetju dnevnega reda in zapisnika zadnje seje so svetnice in svetniki obravnavali predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje braslovške občine. O tem jih je seznanil Klemen Strmšnik iz ljubljanskega podjetja Zavita, ki je za občino pripravilo predlog odloka. Po krajši razpravi so svetniki odlok sprejeli v predlagani obliki.
V nadaljevanju sta direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek in vodja tehnične službe Igor Glušič seznanila svetnike o elaboratu o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanju komunalne odpadne vode in o programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda do leta 2020. Svetniki niso imeli posebnih pripomb, sprejeli pa so tri sklepe, in sicer občinski
svet sprejme elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, občinski svet sprejme 50-odstotno subvencijo k ceni omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode, nove cene pa veljajo s 1. januarjem leta 2017.
Brez pripomb so svetniki v nadaljevanju potrdili osnutek sprememb in dopolnitev Statuta Občine Braslovče in poslovnika občinskega sveta, predlog odloka o občinskem prostorskem načrtu za del območja vikend naselja Letuš - Kočevar in poročilo nadzornega sveta o opravljanju nadzora zaključnega računa Osnovne šole Braslovče za leto 2015.
Med pomembnimi točkami dnevnega reda je bil tudi rebalans proračuna za leto 2017. Občina Braslovče je 27. januarja 2016 sprejela proračun občine za leti 2016 in 2017. V letu 2016 je prišlo do določenih sprememb, ki vplivajo na že sprejeti
proračun za leto 2017, zato so na seji brez pripomb izglasovali rebalans.
Z rebalansom se povečujejo prihodki za 331.017 evrov glede na načrtovane prihodke in znašajo po novem 4.606.538 evrov. Največje povišanje se nanaša na nov izračun dohodnine, ki pripada Občini Braslovče, in na povišanje najemnine za uporabo javne infrastrukture. Odhodki proračuna za prihodnje leto se povečujejo za nekaj več kot prihodki, in sicer za 555.228 evrov, in znašajo 4.968.883 evrov.
Med odhodke proračuna so dodali sredstva za poplačilo krožišča v Malih Braslovčah, glavnina povišanja na strani odhodkov pa se nanaša na povišana sredstva za obnovo lokalnih cest in gradnjo kanalizacije od Grajske vasi proti Gomilskem. Razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki bodo pokrili z načrtovano zadolžitvijo v višini 420.000 evrov in oceno ostanka ob koncu leta 2016. T. Tavčar
Proračun za dve leti
vesticijski transfer za odplačilo kredita za nakup gasilskega vozila.	T. Tavčar
Na 15. redni seji, zadnji v preteklem letu, so svetniki Občine Polzela obravnavali 15 točk davnega reda.
Najprej so razpravljali o predlogu elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, o subvencioniranju cene omrežnine odvajanja in čiščenja za vse uporabnike gospodinjstev, ki jih oskrbuje JKP Žalec, ter o programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za obdobje 2017-2020. O vsem tem sta svetnike seznanila direktor in vodja tehnične službe Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž
Zakonjšek in Igor Glušič. Občinski svetniki so elaborat sprejeli, obenem pa tudi sklep, da bo Občina Polzela v letu 2017 subvencionirala ceno omrežni-ne odvajanja v višini 20 odstotkov in ceno omrežnine čiščenja v višini 20 odstotkov za vsa gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti, ki jih oskrbuje Javno komunalno podjetje Žalec.
V prvem branju so svetniki obravnavali tudi predlog odloka o proračunu Občine Polzela za leti 2017 in 2018. Načrtovani prihodki in odhodki v prvem branju proračuna za leto 2017 izkazujejo prihodke v višini 5.488.000 evrov in odhodke v višini 6.135.528 evrov. Tekoči
Žovneški do povišanja v grofe
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
V Občinski knjižnici Braslovče so se v torek, 10. januarja, zbrali ljubitelji žov-neško-celjske preteklosti. Na zgodovinsko obarvanem literarnem večeru so gostili domačina Franca Kralja, ki je predstavil svojo zadnjo knjigo z naslovom Svobodni gospodje Žovneški do povišanja v grofe.
Knjiga je izšla leta 2015. Na predavanju so se sprehodili skozi zgodovino žovneškega gradu in se po stopinjah ljudi, ki grad obnavljajo že več kot dvajset let, optimistično zazrli v prihodnost. Franc Kralj je predsednik Kulturno--zgodovinskega društva Žov-nek Braslovče. Poznamo ga kot profesorja, zgodovinarja, raziskovalca, avtorja številnih knjig, predvsem pa kot velikega ljubitelja žovneške zgodo-
Voditelja literarnega večera Franc Kralj in Laura Jelen
vine. Težko govorimo o Žov-neških, ne da bi govorili tudi o Kralju. Še težje bi govorili o prihodnosti gradu brez ljudi, ki so zaradi svoje ljubezni do zgodovine, pripadnosti kraju in požrtvovalnosti pred 24 leti začeli dvigovati grad iz povsem preraščenih ruševin.
Hvalevredno je delo, ki ga opravljajo. Ko prisluhneš njihovim zgodbam in se zazreš v oči, ki se elektrijo v vnemi in želji po vedno novih delovnih akcijah, veš, da ni dvoma, da bo ta grad nekoč ponovno sijal v vsej svoji mogočnosti in lepoti.	T. T.
odhodki in tekoči transferji so predlagani v višini 3.004.380 evrov, kar znaša 49 odstotkov celotnega proračuna. Investicijski odhodki in transferji pa so predlagani v višini 3.131.148 evrov, kar znaša 51 odstotkov celotnega proračuna. Investicijski del je usmerjen v začetek novogradnje kulturno-izobra-ževalnega medgeneracijskega centra, v energetsko sanacijo objektov v lasti občine (športna dvorana na Polzeli, kulturni dom v Andražu, stari del vrtca na Polzeli) in v obnovo rojstne hiše Neže Maurer. Za vse investicije se bo občina prijavljala na javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, ki bodo objavljeni v letu 2017. Proračunski primanjkljaj znaša 647.528 evrov. Proračun zato predvideva zadolževanje v višini 559.000 evrov in odplačilo dolga 197.000 evrov.
Načrtovani prihodki in odhodki v prvem branju proračuna za leto 2018 izkazujejo prihodke v višini 4.694.300 evrov in odhodke v višini 5.009.380 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 315.080 evrov. Račun financiranja predvideva zadolževanje v višini 500.000 evrov in odplačilo dolga v višini 185.000 evrov. Oba predloga odloka sta bila v javni obravnavi do 21. januarja.
V nadaljevanju seje je zaradi odstopa člana Sveta OŠ Polzela občinski svet za nadomestnega člana imenoval Zorana Lukner-ja, občinski svet pa je po krajši razpravi potrdil spremembo pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju programov kulturnih društev, programov na področju turizma ter programov in projektov drugih društev, organizacij in združenj v občini.
T. T.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
OBČINE
|ani
2017
5
V znamenju potrditve proračuna
Decembrska seja OS Občine Tabor
Občina Prebold je stopila v novo leto s sprejetim proračunom za leto 2017. Na zadnji lanski seji občinskega sveta konec decembra, ki je bila že 19. po vrsti, so svetniki obravnavali enajst točk dnevnega reda. Med drugim so, tako kot v drugih spodnjesavinjskih občinah, obravnavali Program odvajanja in čiščenja odpadnih voda v obdobju 2017-2020, s tem pa tudi elaborat o oblikovanju cen storitev javne oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Poleg tega so obravnavali tudi predlog za priznanje Občine Prebold na področju kulture v letu 2017, se seznanili s porabo po predlogu razporeditve sredstev iz presežka Osnovne šole Prebold iz leta 2015 ter sprejeli predlog proračuna Občine Prebold za leti 2017 in 2018 s prilogami. V zvezi s tem je občinski svet sprejel tudi načrt razvojnih programov Občine Prebold za obdobje 2017-2020 in 2018-2021. Prav tako so za to obdobje sprejeli tudi načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za zadnji dve leti tega mandata.
Ob predstavitvi predlogov proračunov za leti 2017 in 2018, ki sta bila v enomesečni javni razpravi, je župan povedal, da so za naslednji dve leti prihodki in odhodki občine načrtovani v višini približno 4 milijonov evrov. Odhodki so se v času javne razprave povečali na 4,3 milijone evrov, ker so v proračun vključili tudi gradnjo krožnega križišča v Dolenji vasi. »Čeprav so razmere ugodne za pridobivanje kreditnih sredstev, pa menim, da ni nobene res upravičene potrebe po tem in bomo realizacijo proračuna vodili s ciljem uravnotežiti prihodke in odhodke brez zadolžitev, manjkajoča sredstva pa pridobili s široko oznanjeno oddajo del in nadzorom izvedbe,« je proračun pojasnil župan Vinko Debelak, v nadaljevanju pa nanizal izpeljane aktivnosti občine v dosedanjih letih in tudi naloge, ki čakajo na ustrezno rešitev. Med temi je tudi poplavna varnost v Savinjski dolini in na področju občine, ki ostaja brez ustreznih rešitev in podpore Direkcije RS za vode. Predlagane celovite rešitve poplavne varnosti v porečju Savinje so z rešitvami za poplavni prostor občine samo majhen del tega velikanskega projekta in zato brez realnih možnosti za skorajšnjo izvedbo. So pa v okviru izdelave sprememb občinskega prostorskega načrta začeli tudi z izdelavo hidrološke študije vodotokov na območju občine, s poudarkom na odseku Bolske, s ciljem pridobiti rešitve izboljšane poplavne varnosti brez gradnje suhih zadrževalnikov, ki se v
načrtih države vse bolj zamegljujejo in odmikajo. Vsekakor pa bodo tudi v naslednjih letih sledili razvojnim ciljem občine, zastavljenim v preteklih letih. Izhajajoč iz tega, je kot prioritetna naloga zastavljena dopolnitev izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, v katerem bodo zaokrožene kmetijske in omejene stavbne površine ter zagotovljen razvoj industrijske cone v Preboldu. Poleg tega je tudi pogodbena obveznost občine pri gradnji krožnega križišča v Latkovi vasi z vsemi navezami stanovanjskega in poslovnega dela naselja na regionalno cesto ter vodooskrbe Golave in kasneje še Matk. Pomembna bo zaradi pridobitve vsaj nekaj tujih sredstev tudi izvedba LAS, ki vključuje ureditev in širitev prostorov muzeja, promocijskih in prodajnih prostorov v Preboldu in Šeščah. V proračun je vključena tudi obnova vodovoda Na zelenici, pridobitev in ureditev površin mirujočega prometa v Preboldu, zaključek del na višinskem območju Marije Reke in začetek v Mali Reki ter nadaljevanje v Matkah, Preboldu (Soseska jug) in v Sv. Lovrencu. Dograjevali bodo igrala in rekreacijske površine v Gaju ter pridobili športne površine v Šeščah. Dom kulture v Šeščah bo vključen v projekt LAS, v njem pa bodo uredili še eno stanovanje. Vzdrževalna dela na šolskih objektih bodo samo delno financirali iz proračuna, saj se bodo pretežno financirala iz prenesenih sredstev javnega zavoda iz minulih let.
V času javne razprave je bilo danih še nekaj pobud občanov. Med drugim je bila
izražena želja po drsališču v zimskem času, a te vsaj za zdaj ne bodo upoštevali, saj občina kot ena redkih vzdržuje že letni kopalni bazen. Bodo pa dograjevali in posodabljali otroška igrišča in pridobili še kakšno neprofitno stanovanje. Prav tako se bodo lotili prenove občinskih starih stanovanj in se na določene občane obrnili s ponudbo po prevzemu njihovih stanovanj v zamenjavo za domsko oskrbo.
Svetniki so predlagana predloga proračuna potrdili, prav tako so sprejeli ali potrdili ostale sklepe točk dnevnega reda. Pri obravnavi elaborata o oblikovanju cen storitev javne oskrbe s pitno vodo pa so sprejeli za občane pomemben sklep, da bo občina še naprej sofinancirala razliko med staro in novo ceno, tako da bodo zneski na položnicah ostali nespremenjeni. Svetniki so potrdili tudi odpravek sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je na svoji seji na osnovi razpisa obravnavala predlog za priznanje Občine Prebold na področju kulture. Priznanje Antona Schwaba, ki se podeljuje za glasbene dosežke, bo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku prejel Pihalni orkester Prebold, ki je lani praznoval 90-letnico svojega delovanja.
Po nekaj vprašanjih in pobudah svetnikov se je seja končala z družabnim srečanjem, na katerem so nazdravili uspešnemu koncu drugega mandatnega leta in prihajajočemu letu, ki prinaša nove skrbi, izzive in tudi zadovoljstvo ob uspešni uresničitvi načrtov.	D. Naraglav
Skupaj praznovali
Na zadnji, 18. redni seji Občinskega sveta Občine Tabor pred božičnimi prazniki so tamkajšnji občinski svetniki kot v vseh spodnjesavinjskih občinah obravnavali in potrjevali elaborate o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in potrjevali program odvajanja in čiščenja odpadnih voda 2017-2020.
Pri potrjevanju elaboratov so svetniki sprejeli tri sklepe, in sicer so s prvim potrdili elaborat kot celoto, z drugim spremembo cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je začel veljati 1. januarja, s tretjim sklepom pa so potrdili subvencioniranje cen omrežnine za čiščenje v višini 50 %. Pri naslednji točki, ko so obravnavali Program odvajanja in čiščenja odpadnih voda 2017-2020, pa so omenjeni program prav tako potrdili s sklepom.
V nadaljevanju seje so imeli na dnevnem redu drugo obravnavo in sprejem proračuna za leto 2017 in tudi pri tej točki so sprejeli tri sklepe. S prvim so potrdili proračun občine za leto 2017 v predlagani obliki, v predlagani obliki so sprejeli tudi letni program prodaje občinskega finančnega premoženja za leto 2017, s tretjim sklepom pa so v predlagani obliki sprejeli še načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine in načrt ravnanja s premičnim premoženjem za leto 2017.
Za leto 2017 znašajo prihodki 1.833.203 evrov, odhodki pa 1.854.210 evrov, kar pomeni, da gre za proračunski primanjkljaj v višini 21.007 evrov, kar pa ni veliko, če vemo, da jim je v dveh letih mandata uspelo poravnati velik del neplačanih terjatev. Pri osmi točki dnevnega reda so svetniki začeli z drugo obravnavo odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje taborske občine in odloka o komunalnem prispev-
ku v Občini Tabor. Občinski svet se je na prvi obravnavi seznanil z razlogi in s spremembami omenjenih odlokov, ki ju je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in kmetijstvo. Odloka je občinski svet potrdil. Prav tako je v naslednji točki potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Obnova ceste Dol-Tabor I. faza.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in potrdili imenovanje predstavnika Občine Tabor v Svet zavoda Osnovne šole Vransko - Tabor. To nalogo bo še naprej opravljal svetnik Alen Kovačič. Ob zaključku seje so se svetniki seznanili še s predvidenim načrtom sej občinskega sveta v letu 2017. Prvo, 19. redno sejo bodo imeli 20. februarja, njej pa naj bi do konca leta sledilo še pet rednih in slavnostna seja, ki jo bodo pripravili ob občinskem prazniku 26. aprila.
D. N.
Tokrat za orgle
V Župniji sv. Pavel se je z nastopom službovanja župnika Damjana Ratajca začelo obdobje obnov, ki ga v vsem svojem sijaju ponazarja Anin dom, sledilo je župnišče, uredili so zunanjo podobo cerkve, na vrsti so orgle, tlak...
Kulturno društvo Antona Schwaba, ki deluje v okviru preboldske župnije, je v soboto, 14. januarja, v dvorani Aninega doma organiziralo že osmi tradicionalni koncert z namenom, tokrat pod geslom Zvezdi sledil bom nocoj.
Prihodek 420 evrov bodo porabili za nakup novih orgel, s katerimi bodo nadomestili sedanje orgle iz leta 1898. Župnik Damjan Ratajc je povedal, da nameravajo poleg orgel obnoviti tudi tlak v cerkvi, vendar
morajo najprej zamenjati orgle. Denar zanje bodo zagotovili tudi iz nedeljskih nabirk pri svetih mašah. Na tokratnem koncertu so nastopili člani Komornega pevskega zbora Glas srca, narodno-zabavnega ansambla Kaplja, MoPZ KD Svoboda Prebold, MePZ Sv. Pavel, Mladinskega pevskega zbora Šempavske iskrice, Glasbenega centra Mateja Glinška, Otroškega pevskega zbora Sončki in Pihalnega orkestra Prebold.
D. N.
Med nagovorom podžupanje Danice Tanjšek
V OŠ Braslovče so se ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti povezali z Občino Braslovče in odprli športno dvorano za vse občane. Učenci OŠ Braslovče in plesna skupina Mavrica so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni program.
Slavnostna govornica je bila
podžupanja Občine Braslovče Danica Tajnšek, ki je poudarila pomembnost skupnih praznovanj in praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Izrazila je veselje, da je pobuda prišla s strani šole, s strani najmlajših občanov.
Ravnateljica Andreja Zupan pa je vsem zaželela lepe prazni-
ke in se zahvalila mentorjem in organizatorjem prireditve Anji Jezernik, Ivani Presekar in Simoni Zbičajnik ter pohvalila učence, ki so že v prvih mesecih letošnjega šolskega leta dosegli veliko uspehov na kulturnem, naravoslovnem, družboslovnem in seveda športnem področju.	T. Tavčar
AVTODELI
Peter Sedovšek
IVA a. o. o.
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: rva.doo-sempeter@triera.net
6
|anu
2017
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Marko Repnik postal direktor JSKD RS Napovednik 2017
Marko Repnik je s 1. januarjem letošnjega leta postal direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije (JSKD RS), pred tem je bil od leta 2007 vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Doma je iz Prebolda, njegov drugi dom pa je bil Dom II. slovenskega tabora v Žalcu. V času vodenja žalskega območnega sklada je razvil zelo dobro sodelovanje z vsemi kulturnimi ustvarjalci v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Ustanovil je festival Gas Brass, bil je direktor festivala
vokalne glasbe Sredi zvezd, izdal je knjigo poezij z naslovom Iluzija, je tudi soavtor zbornika o slovenskem godbeništvu Zvoki slovenskih godb, vodi Pihalni orkester Prebold in Godbo veteranov Žalec.
Kot pravi, mu je bilo leto 2016 še posebej naklonjeno. Veliko lepega se mu je zgodilo na poslovnem in osebnem področju. Konec decembra ga je Vlada RS potrdila za direktorja JSKD RS, postal je magister glasbenih znanosti, z ženo sta uredila nov dom, njegova družina pa se bo povečala za novega člana.
Delo, ki ga opravlja v novi službi, je zahtevno, saj je po
Marko Repnik
državi kar 59 izpostav JSKD, ki se združujejo v deset regijskih koordinacij.	T. T.
Novo leto prinaša spremembe
Dekanija Žalec je tudi letos izdala knjižico Napovednik 2017. V njej je zbranih mnogo podatkov iz sedmih župnij žalske dekanije, ki je ena od 11 v celjski škofiji.
Napovednik je zelo dobrodošel za vse, ki želijo biti seznanjeni s celjsko škofijo, žalsko dekanijo in župnijami (Šempeter v Savinjski dolini 3050 prebivalcev, 2750 katoličanov), Gotovlje (1420, 1350), Polzela (5200, 4500), Petrovče (3000, 2500), Galicija (1710, 1690), Griže (4350, 3500) in Žalec (7000, 5000). Skupaj je v dekaniji 1198 učencev verouka, 94 ministrantov in 117 bralcev beril, 347 pevcev v župnijskih pevskih zborih, 12 izrednih delivcev obhajila in
5 cerkovnikov. Poleg splošnih podatkov so v napovedniku zbrani podatki o tem, kaj in kdaj se bo v župnijah dogajajo skozi leto in še kaj.
Uvodnik v letošnji napove-dnik je napisal dekan Mirko Škoflek, župnik v Šempetru v Savinjski dolini, v njem pa je med drugim poudaril: »Ti podatki, ki so v napovedniku, nas obveščajo in seznanjajo, seveda če napovednik uporabljamo in iz njega črpamo informacije. Škofja, dekanija in župnije smo del Cerkve in po napovedni-ku nas spodbuja, da se dejavno vključujmo v dogajanje na vseh področjih pastoralne dejavnosti.«
Podatke za Napovednik 2017 je zbral in uredil upokojeni du-
Dekan Mirko Škoflek, župnik v Šempetru v Savinjski dolini
hovnik Janez Zupanc, izdale in založile so ga župnije žalske dekanije, zanj pa je odgovoren dekan Mirko Škoflek. Knjižica je na voljo v vseh sedmih župnijah žalske dekanije. T. T.
Leto 2017 je prineslo tudi nekaj novosti na področju socialnih pravic. Za nekatere morajo upravičenci poskrbeti sami, med drugim bo od februarja naprej več učencev upravičenih do brezplačnega kosila. Spremembe je skupaj s sodelavkami povzela direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjak.
Očetovski dopust
V letu 2017 se na podlagi 5. in 6. odstavka 115. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih podaljšuje očetovski dopust, spreminjata pa se tudi način izrabe očetovskega dopusta in obdobje nadomestila.
Po novem je oče upravičen do 50 koledarskih dni očetovskega dopusta, od tega je 25 dni plačanega, saj zanje država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za ostalih 25 koledarskih dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Prvih 15 koledarskih dni (oziroma 11 delovnih dni) dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. januarja letos ima pravico še do 10 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Ostalih 25 koledarskih dni oziroma 17 delovnih dni, za katere so plačani prispevki za socialno varnost (t. i. »neplačani« dopust),
lahko oče izrabi do tretjega leta otrokove starosti.
Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo, center pa prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe dopusta, 10 koledarskih plačanih dni pa mora oče izrabiti v strnjenem nizu. Po izrabi pa mora zaradi izplačila nadomestila sporočiti datume na center za socialno delo.
Varstveni dodatek
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih se nanaša na omejitve dedovanja in upoštevanje premoženja kot enega izmed pogojev za upravičenost do denarne pomoči in varstvenega dodatka. Pri premoženju se ne šteje več stanovanje oz. stanovanjska hiša, v kateri vlagatelj dejansko prebiva, ima urejeno stalno prebivališče in katere vrednost ne presega ali dosega vrednosti 120 tisoč evrov.
Ukinitev zaznambe
Med spremembami je tudi ukinitev zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini v lasti upravičenca in za vse obstoječe zaznambe, ki se bodo izbrisale. Tudi vračilo prejete pomoči se po novem ukinja za vse bodoče upravičence s stanovanjem (hišo), v katerem živijo, v vrednosti do 120 tisoč evrov. Vendar pa se vračilo sredstev (omejitev dedovanja) za že dodeljeno oziroma prejeto denar-
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA
(brezplačni ob nakupu kompleta očal) torek, 31.1 „14., 21. in 28. 2. 2017 (dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež) Naročite se! Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico!
NOVO - CELOLETNI GOTOVINSKI POPUST 10 % NA KOREKCIJSKA IN SONČNA OČALA!
Lani 648 darovalcev krvi
V letu 2016 je bilo v Spodnji Savinjski dolini 10 krvodajalskih akcij v organizaciji Območnega združenja RK Žalec, občinskih in krajevnih organizacij RK ter Transfuzijskih služb Celje in Ljubljana.
O lanskih akcijah je sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar povedal: «Od februarja do novembra lani se je akcij udeležilo 648 krvodajalcev. Na Rdečem križu Slovenije - Območnem združenju Žalec smo hvaležni stalnim krvodajalcem, ki že več let obiskujejo terenske krvodajalske akcije in se zavedajo pomena tega plemenitega dejanja, razveseljiv pa je tudi podatek, da se je tudi v tem letu odločilo darovati kri veliko mladih.«
S prve letošnje akcije na Vranskem
Letos bo Območno združenje RK Žalec v sodelovanju z občinskimi in krajevnimi organiziralo 10 krvodajalskih akcij. Prva letošnja je bila 19.
no socialno pomoč in varstveni dodatek ohrani.
Subvencija kosila
Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 36 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Ta zakon začne veljati od 1. februarja 2017 dalje. Če učenec, ki bo po novem upravičen do te subvencije, ni naročen na kosilo, se mora naročiti na kosilo, dodatne vloge pa niso potrebne.
Načrtovana reorganizacija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtuje v letu 2017 začetek izvajanja reorganiza-
ÍCSDnri jt S Tradicionalna novoletna tekma
bo nastalo 16 območnih cen- -
trov za socialno delo in ena nova enota, ki se bo imenovala Centralna enota in bo imela posebne naloge. Za CSD Žalec bo predvidena reorganizacija predstavljala veliko spremembo, saj se bo iz dosedanjega samostojnega CSD preoblikoval v eno izmed treh enote novo-nastalega Območnega centra za socialno delo Velenje. V Območnem centru za socialno delo Velenje bodo tri enote -CSD Velenje, CSD Mozirje in CSD Žalec.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki predvideva to reorganizacijo, je v javni razpravi do 15. februarja.
K. R.
januarja na Vranskem, kjer je kri darovala 74 krvodajalcev, druga pa bo 2. februarja, od 8. do 13. ure, v veroučni učilnici Župnije Polzela.
Sekcija za nogomet Športnega društva Partizan Tabor vsako leto na novega leta dan organizira nogometno tekmo med starejšimi in mlajšimi nogometaši v občini.
Prvi dan v koledarskem letu 2017 so tako tudi letos na krajevno popularnem nogometnem igrišču »Razgan« v Ojstriški vasi odigrali tradicionalno novole-
tno nogometno tekmo, na kateri so se med seboj pomerili stari in mladi. Nogometnega obračuna se je udeležilo rekordno število igralcev, skupaj kar 18, ki so se glede na starost razdelili v dve ekipi. Tekmo so tokrat suvereno dobili mladi, ki so zabili kar 9 golov, prejeli pa 4.
Vsakoletni nogometni dogodek v Taboru je dobra sprosti-
tev in rekreacija po napornemu praznovanju, ko običajno prekomerno jemo in pijemo. Resnici na ljubo pa se tudi po tekmi pri-leže kakšna pijača in kaj za pod zob. Že med tekmo in po njej so se nogometni navdušenci greli ob kuhanem vinu, tekmi pa je sledilo prijetno druženje v gasilskem domu PGD Ojstriška vas - Tabor.	D. N.
Polepšali so jim dan
Člani Krajevne organizacije RK Polzela in Župnijske Karitas Polzela so v četrtek, 5. januarja, obiskali stano-
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optlka.slmona@slol.net www.optlka-simona.sl
•	Klasična in športna masaža
•	Čokoladne sanje
•	Solni cvet
•	Antistresna in detoks masaža
•	Aroma masaža
•	Zlata masaža
•	Stol masaža
Moja masaža
(D
041 254 640 041 783 850
Možnost nakupa darilnega bona
Moja masaža, Gregor Jeram s.p., Latkova vas 206, Prebold
valce Doma upokojencev Polzela, še posebej pa tiste, ki so občani Občine Polzela, teh je 33.
Ob tej priložnosti so jim izročili darila, nato so se vsi skupaj zbrali v jedilnici doma, kjer jih je nagovoril predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen. V nagovoru jim je med drugim zaželel vse dobro v letu 2017, predvsem pa veliko sreče in zdravja.
Stanovalci doma so bili ve-
seli razvedrilnega prazničnega programa, ki so ga sooblikovali violinistka Eva Hočevar z učiteljico Barbaro Šmerc, Folklorna skupina OŠ Polzela, ki jo vodi Helena Lah, Ana in Rok Bastl z domačimi napevi ter harmonikar Franci Ožir.
T. T.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
|ani
2017
7
Vlada odločila o trasi
Po pravico na evropsko sodišče?
Vlada je na svoji redni seji 12. januarja izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. Hkrati je projekt »Državna cesta Šentrupert-Velenje«, ki naj bi bil po ocenah vreden okoli 300 milijonov evrov, uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2017-2020.
Sprejeta uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, v DPN kot izvedbenem prostorskem aktu pa so določene rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega in okoljevarstvenega urejanja prostora, so sporočili javnosti z ministrstva za okolje in prostor.
DPN ima tudi obvezne priloge, med katerimi so stališča do pripomb in predlogov javnosti in občin, danih v času javne razgrnitve osnutka DPN.
Vlada je hkrati sprejela sklep, da se kot neutemeljena zavrne pritožba ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zoper odločbo ministrstva za okolje in prostor, izdano v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Minister za kmetijstvo je glasoval proti omenjeni uredbi.
Medtem ko je Civilna inici-
ativa Braslovče že napovedala pritožbo zoper uredbo o DPN za cesto Šentrupert-Velenje, pa financiranje severnega dela 3. razvojne osi še ni dorečeno, kar je vlada zapisala tudi v odgovoru na vprašanje državnega svetnika Franca Goloba.
»Za samo financiranje projekta severnega dela 3. razvojne osi je potrebno zagotoviti vire financiranja in njihovo zavarovanje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi omejevanje zadolžitev države zaradi zagotavljanja fiskalne uravnoteženosti in pravil institucij EU glede obravnave državnih poroštev v okviru javnega dolga.
Skladno z zahtevami pravnega reda EU in pravil o statistični obravnavi investicij, ki se izvajajo v okviru javno-za-sebnega partnerstva, morajo biti državna poroštva urejena tako, da ne bodo povečevala javnega dolga. Poroštvo v višini celotne investicijske vrednosti projekta, kot se je podeljevalo do sedaj, ni več mogoče.
V pripravi je model, ki bo glede na vsebino (pogoje) in višino še omogočal podelitev poroštva za posamezne investicije. Po potrditvi modela s strani EUROSTAT-a bo ministrstvo za infrastrukturo kot pripravljavec zakona model vključilo v zakonsko besedilo
ter ga posredovalo v postopek sprejema.«
DARS ima kot investitor gradnje v predlogu Načrta izvajanje koncesije za leto 2017 predvidena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije tako za odsek Velenje-Slovenj Gradec, kakor tudi odsek Šen-trupert-Velenje.
Sredstva za pridobitev nepremičnin pa bodo v letu 2017 zagotovljena v državnem proračunu na namenski postavki, na katero se nakazuje nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice za avtocesto in hitro cesto.
Vlada še pojasnjuje, da sta skladno z načrtovano dinamiko projekt v letu 2018 predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja in objava razpisov za gradnjo.
Pripravljalna dela naj bi čim bolj sinhronizirano potekala na celotnem poteku od AC A1 do Slovenj Gradca tako, da bodo aktivnosti na obeh odsekih kar najbolj medsebojno usklajene.
Glede nadaljevanja hitre ceste od Slovenj Gradca do avstrijske meje je vlada zapisala, da trenutno ne potekajo aktivnosti umeščanja trase. K. R.
TELEMACHOVA
PONUDBA
------- MOBILNOST
S tretjega protestnega shoda v Parižljah 20. oktobra lani
Združene civilne iniciative Braslovč, Polzele in Šmartne-ga ob Paki so se že odzvale na vladno potrditev (12. januarja) državnega prostorskega načrta, ki predvideva gradnjo hitre ceste Velenje-Šentru-pert. Ker so prepričani, da je projekt z regionalnega, prometnega, okoljskega in finančnega vidika slaba rešitev, bodo pravico iskali po sodni poti. Najprej napovedujejo ustavno presojo, če bo potrebno, bodo šli tudi na evropsko sodišče.
Civilne iniciative vseh prizadetih občin družno že leta opozarjajo na nepravilno umeščanje in nespametno načrtovanje trase, ki bo, če bo do gradnje dejansko prišlo, odnesla več kot 51 hektarjev najkakovostnejše kmetijske zemlje, poleg tega bo brez domov ostalo 42 družin. Ob tem civilne iniciative opozarjajo tudi na neekono-mičnost in razmetavanje z dav-
Jutri seja v Preboldu
Jutri bodo ponovno zasedali preboldski svetniki. Med drugim bodo odločali o spremembah cen programov predšolske vzgoje v preboldskem vrtcu.
Na dnevnem redu so tudi obravnave sprememb več pravilnikov, in sicer pravilnika za vrednotenje programov in projektov v ljubiteljski kulturi, pravilnika o dodeljevanju socialnih pomoči in pravilnika o sofinanciranju športa v občini. Potrjevali bodo tudi letni program športa.
Poleg tega bodo preboldski svetniki odločali o cenah storitve pomoč družini na domu za leto 2017, pa tudi o sofinanciranju prevoza otrok s posebnimi potrebami in o sistematizaciji delovnih mest v preboldskem vrtcu za letošnje šolsko leto.
K. R.
koplačevalskim denarjem, saj naj bi bila trasa Velenje-Šen-trupert za 188 milijonov evrov dražja od trase Velenje-Arja vas. To je le nekaj argumentov, s katerimi so skušali vlado prepričati, da bi odobrila ponovno vrednotenje vseh možnih tras. »Očitno se je ta vlada odločila zaključevati projekte, ki si jih je začrtala, ne glede na to, kakšne bodo posledice. Videti je, da ta vlada ne želi prisluhniti argumentom in tudi ne upoštevati lastnih državnih strategij,« je v odzivu dejal arhitekt Urban Jeriha, strokovni sodelavec iniciativ. Ob tem je poudaril, da je ministrstvo s to odločitvijo in sprejetjem po njegovem mnenju izjemno slabo pripravljenega državnega prostorskega načrta prelomilo tudi zavezo iz leta 2011. »Rekli so namreč, da bodo spoštovali ugotovitve medresorske delovne komisije, ki je ugotovila neskladje in neprimernost sedaj izbrane trase
Urban Jeriha
F2-2. Ministrstvo je s to odločitvijo pokazalo dvoličnost in da ne spoštujejo niti lastnih ugotovitev,« je dejal Jeriha in dodal, da vsa ta opozorila, namenjena vladi, niso zgolj opozorila in natolcevanja civilne družbe, temveč gre za mnenja in opozorila številnih strokovnjakov in strokovnih nevladnih organizacij.
T. Tavčar
MOJKIN
NO
17. februar
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za poj
Sing
animirani film
ob 15.00
LEGO Batman Film
The Lego Batman Movie
animirani film
Petdeset odtenkov teme
Fifty Shades Darker
rf*
L %
ob 19.00
Pr'Hostar
komedija
ob 21.00
me
drama
Cene terminalov in akcijskega blaga (letne vinjete za leto 2017 za cestninski razred 2A) veljajo v naročniških paketih VEČ ob sklenitvi aneksa za obročni nakup z vezavo 24 mesecev. Akcija traja od 5. 12. 2016 do 28. 2. 2017 oz. do razprodaje zalog, karkoli nastopi prej. Navedene blagovne znamke so registrirane blagovne znamke njihovih lastnikov. Naročnik je dolžan prvi obrok kupnine za telefon plačati istočasno s sklenitvijo aneksa. Višina upoštevanega popusta se všteva v ugodnost ob vezavi. Nekateri telefoni ali akcijsko blago morda ne bodo na voljo na vseh prodajnih mestih. Za pakete VEČ veljajo posebni pogoji naročniških paketov VEČ. Pred sklenitvijo naročniškega razmerja se o cenah in pogojih ponudbe pozanimajte na www.telemach.si, na brezplačni telefonski številki 080 22 88 ali na prodajnih mestih Telemacha.
telemach mob.
telemach.si	080 22 88
8
|anu
2017
OSREDNJE TEME
_SaAjlnis&e/. datine/S
Brez počitka: BUMfest enajstič
Kot presenečenje so na sobotnem koncertu nastopili bobnarji Godbe Laško. Igrajo na bobne, ki jih v Latkovi vasi izdeluje Nejc Boškovič.
BUMfest je že tradicionalno napolnil dvorano do zadnjega kotička.
Danski Habengoods so trije nagajivi fantje...
Najljubši »igrači« Nikija Waltersdorferja sta sansula in mešalna miza.
Filip Merčep in Nicolas Sinkovič sta hrvaška tolkalista, ki svojemu nastopu dodajata multimedijske efekte.
4

m
BAM iz Belgije
Januar v Žalcu že več kot deset let ogreje in v mesto privabi obiskovalce od blizu in daleč mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Po lanskem desetem so organizatorji razmišljali o počitku in oddihu, vendar te ideje predvsem zaradi svojega zvestega občinstva niso uresničili. Čeprav za en koncertni večer krajši od prejšnjih, je letošnji 11. BUMfest 20. in 21. januarja postregel z vsem, kar je poznavalsko občinstvo pričakovalo. Vključno s presenečenji.
Festival se je kot vsako leto začel v petek z matinejo za učence in zvečer z otvoritvenim koncertom. Najprej sta nastopila hrvaška glasbenika Filip Merčep & Nikolas Sinkovič, ki skušata glasbo predstaviti na sodoben način in poudariti strukturo, barvo in zvokovni karakter, dodajata multimedijske efekte.
Niki Waltersdorfer iz Gradca je presenetil in navdušil s sprotnim izvajanjem in sne-
manjem samega sebe. Njegovi najljubši »igrači« sta bili tudi v Žalcu sansula in mešalna miza. Z uporabo slednje je v igri sam s seboj. Eksperimentira z različnimi vrstami tolkal, igra pa tudi kitaro in poje, prav tako uživa v skladanju. Ker sam hkrati počne vse to, so ga v Žalcu poimenovali kar Hobotnica. Navdušil je na petkovem in tudi sobotnem koncertu.
Petkov program je zaključila danska skupina Habengoods, ki je občinstvo očarala z nenavadnimi remiksi popularnih skladb, še bolj pa z glasbili, ki so jih člani izdelali sami. Dobrim ritmom so dodali še humor, tako da je občinstvo zares uživalo.
Sproščen in pozitivnih vibracij poln je bil tudi sobotni koncert, ki ga je začel Niki Waltersdorfer, nato pa je svoje znanje in sposobnosti v tako imenovani odprti bobnarski tehniki igranja na setu bobnov prikazal Claus Hessler iz Fran-kfurta, kjer poučuje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo
Claus Hessler je najbolj poznan po svoji odprti bobnarski tehniki igranja na setu bobnov, nad festivalom pa je bil navdušen in presenečen zlasti nad občinstvom, starim od 7 let in še manj do 77 in več let.
umetnost in je med drugim
Na delavnicah najbolj uveljavljeni tolkalisti predajajo svoje znanje najmlajšim in tudi malo starejšim.
predsednik največjega nemško govorečega združenja bobnarjev in tolkalistov Percussion Creativ.
Preden se je predstavila še zadnja skupina, so izvedli finale tekmovanja v hitrostnem bobnanju. Najboljše so izbrali med tistimi, ki so se preizkusili v hitrosti pred obema koncertoma. Med šestimi finalisti so prve tri nagrade (činele in palčke) prejeli Nejc Pogačar iz Šempetra (598 udarcev v 45 sekundah) za tretje mesto, Simon Bruckner iz Avstrije (625 udarcev) za drugo in Grega Plamberger iz Šoštanja (626 udarcev) za prvo mesto, ki ga je osvojil zgolj za en udarec več ter povzročil val navdušenja na odru in v dvorani.
Nagradili pa so tudi najboljše v starostni kategoriji do 15 let. Matija Goršek je z 247 udarci v 20 sekundah osvojil prvo nagrado, Luka Kolar drugo, Žiga Škerlec pa tretjo.
Trije belgijski glasbeniki iz skupine BAM so nato poskr-
beli za vrhunec festivala in šov z marimbami, tolkali in saksofonom. Njihovega koktajla žanrov, glasbenih vplivov in ritmov ob saksofonu pri nas še ni bilo slišati. Občinstvo je ponovno na koncu zaplesalo. In prav vsi glasbeniki so pohvalili prav izredno odzivnost občinstva ter bili presenečeni, da so bili v občinstvu tako najmlajši kot najstarejši ljubitelji tolkalne glasbe. Različne generacije zagotavljajo nadaljnjo podporo tolkalni glasbi in seveda BUMfestu. Tudi enajstega so zaključili s torto na odru, Dejan Tamše pa se je poleg sodelujočim glasbenikom in občinstvu za odlično opravljeno delo zahvalil svoji ekipi organizatorjev in prostovoljcev, seveda pa tudi vsem sponzorjem in podpornikom tega še vedno edinega takega glasbenega dogodka v Sloveniji.
BUMfest organizirata Slovenski tolkalni projekt (STOP) in ZKŠT Žalec, glavni sponzor je Občina Žalec in še letos mi-

".t
yttff !> L
—i—I ^	K-
ÍHr d* * /
I»
£
K» 1
ifiSTRH
5BWN0M»
«<, -i-


Najhitrejši bobnarji so prejeli činele in palčke, na sliki z leve: Nejc Pogačar iz Šempetra (598 udarcev v 45 sekundah), Simon Bruckner iz Avstrije (625 udarcev) in zmagovalec Grega Plamberger iz Šoštanja (626 udarcev).
nistrstvo za kulturo (naslednje leto pa bodo morali ponovno kandidirati za podporo na javnem razpisu). Proračun festivala je okoli 15 tisoč evrov, kar je skromno za festival s tako odličnim programom. Najboljši evropski tolkalisti poleg nastopa še brezplačno vodijo
delavnice, kar je pogoj za sodelovanje na festivalu, od katerega Dejan Tamše kot umetniški direktor festivala ne odstopa. Tudi letos so bile delavnice, ki so bile za udeležence brezplačne, dobro obiskane.
Dvoma o 12. BUMfstu ni.
K. R., foto: T. T.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
|ani
2017
9
Novoletne zaobljube, načrti, želje?
Novo leto pomeni nov začetek, zaključek leta pa pregled preteklega in zastavljanje smernic za novo leto. Statistika navaja, da si 45 odstotkov ljudi vsako leto zada številne novoletne zaobljube. Prehod v novo leto je torej čas za razmislek, kaj želimo v novem letu doseči, kaj je bilo dobrega v starem in kaj lahko izboljšamo. Kot pravijo nekateri psihologi, si je potrebno, če želimo osebno rasti in se razvijati, vzeti čas za vrednotenje, kaj v življenju počnemo in kaj storiti v prihodnje, da bo boljše. Nerealno pa je pričakovati, da bo v novem letu vse drugače. Vsak dan je lahko nov začetek in sami smo tisti, ki v večini vplivamo na spremembe. Dobro pa je izkoristiti vsak trenutek, ki nas spodbudi, da pri sebi spremenimo nekaj na bolje.
Roman Kostajnšek:
»Novoletnih zaobljub si ne dajem. Zadovoljen bom, če bo to leto vsaj približno takšno, kot je bilo minulo, predvsem pa, da bi nekako shajal s svojimi težavami s hrbtenico. Včasih sem veliko planinaril, pozimi smučal in se predajal raznim dejavnostim, zdaj pa mi zdrav-
je tega ne dopušča. Ostajam pa zvest Pihalnemu orkestru Prebold in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Vesel sem, da lahko še delam in da imam službo. Si pa zelo želim, da bi službo letos dobila tudi starejša hčerka, saj kljub obljubam politikov še mnogo mladih ne more samostojno zaživeti, ker nimajo službe. Čeprav nimam nekih načrtov, pa to še ne pomeni, da se česa med letom ne bom spomnil in naredil.«
Ivo Jordan:
»Z minulim letom sem bil zadovoljen. Z ženo nama ni nič manjkalo in zato kar podpišem, če bo tako tudi letos. Načrtov si ne delava, odločava se, kot nama narekujeta čas in življenje. Pozimi malo delam v svojem gozdu in pripravljam drva, od spomladi do jeseni pa precej časa porabim za delo v vinogradu, sadovnjaku, na vrtu ... Z ženo se večkrat odpraviva tudi v Nemčijo, kjer sva delala pred upokojitvijo in imava tam veliko prijateljev. Tako da posebej na dopust ne hodiva, razen za kakšen dan na morje. To pa tudi zato, ker imava psa, ki ga vedno vzameva s seboj, v Sloveniji pa je z razliko od Nemčije, Francije, Švice ..., to marsikje problem.«
Vili Žgank:
»Letošnje leto, še posebej pa naslednje, bo zame pomembna prelomnica. Konec leta namreč odhajam v pokoj, kar bo glede prostega časa velika sprememba, žal pa tudi pri denarju, saj so pokojnine vse nižje. Človek postane ob tem kar slabe volje, saj je kruto, da delaš štirideset let, potem pa nimaš niti toliko pokojnine, da bi lahko vsaj normalno živel. Delam v podjetju VOC Celje in zaradi narave dela je moj delavnik velikokrat od jutra do večera. Zaradi tega si posebnih zaobljub ali načrtov ne delam, razen glede dopusta, ki ga z ženo preživiva kje ob morju. Sem pa lahko zadovoljen, da je zdravje še v redu in če bo tako tudi v prihodnje, se ne bom nič pritoževal.«
Jana Jošt: »Posebnih načrtov za to leto nimam. Zelo bom zadovoljna, če bom zdrava in bom lahko normalno delala. Lani sem imela veliko težav z zdravjem, ki se je na srečo z uspešnim zdravljenjem povrnilo v stare tirnice. Zdaj spet
Skulpture kot glasbila
Matjaž Bajde (levo) in Franci Krevh igrata na kamnite in glinene skulpture.
Že tretje leto zapored je teden dni pred začetkom BUMfesta festivalsko dogajanje razširila in popestrila razstava v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Tokrat so glasbeniki in kiparji skupaj ustvarili interaktivni umetniški projekt Zveneče skulpture z osrednjo mislijo: Zven kamna, ki te prevzame.
Obiskovalce Savinovega likovnega salona so skulpture pričakale kot glasbila. Nanje sta ob odprtju razstave zaigrala Franci Krevh in Matevž Bajde, člana Slovenskega tolkalnega
projekta STOP, ki je skupaj z žalskim zavodom za kulturo, šport in turizem organizator BUMfesta. Besedilo je recitirala dramska igralka Lučka Poč-kaj, projekt pa je predstavila Alenka Domjan. Ker gre tudi tu za širjenje in prehajanje meja enega področja umetnosti v drugega, je razstava pripravljena v sklopu cikla Prostor, Telo in Medij v prehajanju.
Zveneče skulpture, ki so jih iz kamna in gline v sodelovanju z glasbeniki (veliko časa so preživeli v kamnolomih ter iskali zvok kamna in gline) ustvarili
akademski kiparji Alenka Vi-drgar, Dragica Čadež in Boštjan Lapajne, so nastale kot del glasbeno-dramskega projekta z naslovom Zeleno polje, rdeča prst - zapisi o umetnosti skladatelja Pavla Mihelčiča, ki je bil prvič predstavljen septembra lani v Ljubljani. Franci Krevh in Matjaž Bajde pa sta v Žalcu zaigrala Mihelčičevo skladbo Kamen in voda.
Zveneče skulpture, na katere lahko obiskovalci zaigrajo tudi sami, so v Savinovem likovnem salonu na ogled do 13. februarja.	K. R.
veselo delam na kmetiji, kjer dela nikoli ne zmanjka. Če bo tako tudi letos in v prihodnje, bom povsem zadovoljna. Kakšnih drugih načrtov nimam. Dopust si kot kmet bolj težko privoščiš, če ne zaradi denarja, pa zato, ker imaš živino, ki mora vsak dan jesti in zahteva svoja opravila. Ne nazadnje pa smo kmetje veliko odvisni od vremena in je treba delati, kot ti narekujeta narava in vreme. Upam, da bo letos čimbolj ugodno in da bomo jeseni lahko zadovoljni.«
Tone Mo-horič: »Vsi ali vsaj večina ljudi stremi k temu, da bi si življenje naredili čim lepše, zanimivo, da bi bili srečni in zdravi. Tudi sam nisem nobena izjema in zato se trudim, da tudi zdaj kot upokojenec nisem zapečkar, ampak se trudim kaj narediti za svoje zdravje in si čim bolj polepšati vsakdanjik. Hodim na telovadbo, na sprehode, ob primernem vremenu tudi v hribe, saj sem velik ljubitelj narave in planin. Rad spoznavam kraje, ljudi, navade in zanimivosti, tudi preko luže. Z ženo sva bila že v Ameriki v San Franciscu, letos pa želiva obiskati Kubo.«
Danica-T a j n š e k :
»Kakšnih posebnih načrtov si ne delam, tako si tudi nisem zadala nobene novoletne zaobljube. Ravnala se bom po trenutnem navdihu in počutju ter v skladu s trenutnimi potrebami, željami in možnostmi. Vsekakor pa si želim, da bi nama z možem služilo zdravje in da bi počela tisto, kar naju veseli. Tudi dopust si bova privoščila. Mož je lani jeseni praznoval okrogli jubilej in ker je bila jesen, bova to izkoristila v letošnjem poletju. Če imaš zdravje, potem imaš moč tudi še za kaj drugega, tudi za delo, ki ga opravljam v tem mandatu v Občini Braslovče. Želim pa si, da bi v občini naredili vse, kar smo si zadali za to leto in do konca mandata.«
Natalija Dolinar: »Minulo leto je bilo v redu in sem takoj za to, da bi bilo letošnje podobno preteklemu. Najprej mora imeti človek srečo in če te na življenjski poti obdaja, potem si tudi zdrav, imaš delo, denar, družino, si zadovoljen in vesel. Če pogledam nekaj let nazaj, smo imeli v nesreči tudi srečo. Mož bi lahko umrl zaradi zasto-
ja srca, če ne bi bilo hitre pomoči sosedov in reševalcev. Od takrat dalje še toliko bolj vem, kaj pomeni imeti srečo. Ciljev, zaobljub, načrtov si ne postavljam, ampak se odločam sproti, odvisno od situacije in potreb. In tako bom ravnala tudi v prihodnje.«
Drago To-mažič: »Novoletnih zaobljub si ne dajem, čeprav si kakšen načrt, da bom kaj naredil oziroma uresničil svojo ali družinsko željo, le zadam in se trudim tudi uresničiti. Vedno mogoče ne uspe, kot bi si želel, a je to potrebno vzeti v zakup in iti po poti življenja z optimizmom in se veseliti vsakega novega dne. Če je človek zdrav, lahko naredi vse, kar mu dopuščata moč in znanje. Kot krovec sem preko leta veliko na strehah, kar zahteva prilagodljiv in velikokrat podaljšan delovni čas. Prostega časa je tako poleti bolj malo, kolikor pa ga je, ga izkoristim za delo doma, včasih tudi za obisk hribov in dopust na morju. Pozimi, ko je manj dela, pa rad smučam in grem za kakšen dan, dva v toplice.«
Jožef Jelen:
»Zaobljub si raje na dajem. Tisto, kar prinese situacija in je treba narediti, postane tudi trenutni načrt, ki se ga lotim izpolnjevati. Za zdaj se počutim še kar dobro, bi pa lahko bilo seveda boljše. Leta naredijo svoje in moram biti kar zadovoljen, da je še tako. Seveda pa je to zadovoljstvo slabše, ko prejmem pokojnino, saj je ta zelo mačehovska, čeprav imam za sabo 40 let dela kot samostojni obrtnik. Ob taki pokojnini si človek ne more kaj veliko privoščiti, tudi poštenega oddiha ne. Kar sem naredil in ustvaril, to imam, za kaj drugega pa ni financ, saj »guramo« le iz meseca v mesec.«
Romana Leskovšek: »Pravzaprav smo si res zadali zaobljubo. V družini smo se namreč odločili, da bomo jedli bolj zdravo prehrano, doma si bomo tudi sami pekli kruh. Odločitev za to je padla pravzaprav
pred dnevi, ko je mož prejel izvid od zdravnik, saj so mu na zdravniškem pregledu ugotovili povišan holesterol. Poleg tega načrtujemo marsikaj postoriti pri hiši, saj gre za novogradnjo in je še kar nekaj nedokončanega, zlasti v okolici hiše. Glede dopusta se še nismo odločili, saj dobimo novega družinskega člana, enega kuž-ka, in se bomo morali temu prilagoditi. Vsekakor bo naše leto kar pestro in zaradi sprememb tudi zanimivo. K tej pestrosti pa bo svoje dodalo tudi naše poklicno delo - gradbeništvo.«
Sabina Š m i g o v c :
»Sem študentka Višje strokovne šole Maribor za gostinstvo in turizem, smer welness. Za letošnje leto sem si zadala napisati diplomsko nalogo na temo prehranskih dopolnil. Želim si, da bi dobila redno službo, zdaj namreč delam kot študentka. Poleti bi se rada odpravila na morje, saj mi to v času šolanja ni ravno uspevalo. Tudi zaradi tega ne, ker smo imeli v šoli poleti obvezno prakso. Če bo prišla še redna služba, pa bom zadela terno.«
Marjana Uršič: »Kakšnih posebnih načrtov si nisem zadala. Zadovoljna bom, če bo to leto vsaj podobno lanskemu. Vsekakor pa si želim, da bi bilo pri hiši tudi v prihodnje čim več zdravja in sreče, ki je ni nikoli preveč. Ker imamo kmetijo, ki se ukvarja s hmeljarstvom, si želimo dobrih pogojev za rast in da bi bile normalne vremenske razmere brez suš ali uničujoče toče. Ker nimamo živine, si lahko privoščimo tako zimski kot tudi poletni dopust. Želim pa si tudi, da bi imele razmere v državi pozitiven trend, da bi se še naprej zmanjševala brezposelnost in ustvarjala nova delovna mesta.«	D. N.
Vokalni kvintet Ajda s citrarko Tino Kseneman
Nedelja, 5.2.2017,17.00, avla Doma II. slov. tabora Žalec Koncert za citrarski abonma in izven Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zaiec.si
10
|anu
2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
220 delavcem odpovedne pogodbe
Nova investicija in zaposlovanje
Delavke in delavci Polzele so 30. decembra 2016 ob 11.30 s pogodbami v rokah zapuščali tovarno.
Stečajni upravitelj Polzele Zlatko Hohnjec je 30. decembra lani 220 delavcem Polzele, ki je pred tednom dni pristala v stečaju, vročil odpovedi pogodb o zaposlitvi s 15-dnevnim odpovednim rokom. Predstavniki sindikata in zavoda za zaposlovanje pa so delavce seznanili s postopki, ki sledijo odpovedim.
Stečajni upravitelj ima prihodnji teden glede nadaljnjega poslovanja družbe že nekaj sestankov, oblikovana bo po-
sebna skupina, ki bo preverila, ali bi bilo nadaljnje poslovanje smiselno ali ne. Odločitev bo sporočil do 23. januarja. Družba ima nekaj naročil, ki jih še želi opraviti, trenutno ostajajo odprte tudi trgovine, je dejal Hohnjec: »Da bi ta naročila dobavili in da bi imeli do 23. januarja odprto maloprodajo, sem že predlagal sodišču.« Si bo pa upravitelj prizadeval, da bi za družbo čim prej našel kupca. Bo pa verjetno Polzela zdaj, ko je v stečaju in s tem
precej cenejša ter brez bremen, za investitorje bolj zanimiva. Upniki imajo za prijavo terjatev čas do 23. marca.
Delavce in delavke je ob izhodu pričakal tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki jim ob tem težkem trenutku stoji ob strani, ponudil je tudi pomoč občine. Povedal je, da se že pogovarja o možnostih prezaposlitve v okoliških podjetjih, nekaj besed pa sta izmenjala tudi s stečajnim upraviteljem Zlatkom Hohnjecem. T. T.
Odelo se širi in zaposluje
V podjetju Odelo Slovenija so julija lani položili temeljni kamen za novih 10.000 m2 proizvodnih in logističnih površin, ki naj bi jih zgradili do leta 2020. Z investicijo, ki bo prinesla tudi nove zaposlitve, predvidoma več kot 200, so lani deloma že pričeli, nadaljevali pa bodo letos.
Podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda, ki je že nekaj let v 100-odstotni lasti turške družbe Bayraktarlar Holding, napoveduje v naslednjih letih za 23 milijonov evrov novih naložb v Sloveniji, največ v Preboldu, kjer bodo zgradili novih 10.000 m2 proizvodnih in logističnih površin. Letošnje leto bo v Odelu Slovenija namenjeno predvsem širitvi poslovnih prostorov in zagonu novih projektov, zaradi česar bodo višji tudi prihodki. Pred-
viden prihodek za leto 2017 je 172 milijonov evrov, kar je precej več nad prihodkom iz lanskega leta 2016, ki je znašal 112 milijonov evrov.
Zaradi pričetka novih serijskih projektov v letu 2016 in prihajajočih projektov v 2017 so na lokaciji v Preboldu od novembra lani zaposlili blizu 200 novih sodelavcev, tako da imajo trenutno okrog 1200 zaposlenih. Med novimi zaposlenimi je tudi nekaj nekdanjih delavcev iz Tovarne nogavic Polzela, ki jih bodo zaposlovali tudi v prihodnje. Zaradi širitve načrtujejo v naslednjih mesecih še dodatnih 200 novih zaposlitev. Z izgradnjo novega proizvodnega oddelka elektronike so še posebej iskani delavci in strokovnjaki s področja elektronike, iščejo pa tudi strokovnjake na področju brizga-
nja plastike, vodenja projektov, nabave, zagotavljanja kakovosti, orodjarje, nastavljalce ...
Podjetje je tudi prejemnik številnih nagrad za uspešno vpeljavo principov vitke proizvodnje, med drugim je prejemnik nagrade TPM »Total Productive Maintenance Award« in prejemnik ugledne evropske nagrade »Automotive Lean Production Award« ter Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost in certifikata modela odličnosti EFQM. Nenehne izboljšave procesov, fleksibilna proizvodnja, močan in inovativen razvoj ter velik poudarek na izobraževanju in razvoju zaposlenih pa so dejavniki in vrednote, ki so glavno vodilo Odela in podjetju omogočajo napredek, konkurenčnost in prepoznavnost na tujih trgih.	D.N.
RazVoina aaenciia Savinja uiica hero'a sianeia 3 3310 ža/ec
f	V	^	f tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinia@m-savmja.si; www.ra-savinja.si
RaS_
AKTUALNEINFORMACIJE - JANUAR 2017
NAJAVA JAVNEGA RAZPISA
OBMOČNO RAZVOJNOPARTNERSTVO»SPODNJE SAVINJSKE DOLINE« Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec
Predvidoma konec meseca februarja 2017 bo objavljen razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ZA LETO 2016 v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Za nagrado in priznanje bodo lahko kandidirale fizične osebe - avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec,
ali
fizične osebe - avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in ssvojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu "Inovator Občine Žalec" alina razpisu "Inovator leta
SSD".
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano Javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, namenjen izvajanju ekološke pridelave hrane (Ur. l. RS, 74/16). Rok: do 1. 3. 2017; informacije: tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov:aktrp@gov.si.
ZavodRSzazaposlovanje Zaposli.me 2016/2017. Rok: do 31.7. 2017 oziroma do porabe sredstev; informacije: e-naslov: kontaktni.center@ess.gov.si, tel. še.: 080 20 55.
Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2017; http://www.ess.gov.si/. Rok: do 30. 4. 2017 oziroma do porabe sredstev; informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, tel. št. 080 20 55.
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov v okviru programa »Usposabljanje na delovnem mestu - mladi« 2016/2017; http://www.ess.gov.si/. Rok:do 31. 5. 2017 oziroma do porabe sredstev; informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, tel. št. 080 20 55.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna toZka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM,
nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http://www.ra-savinja.si/.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran:
http://www.ra-savinja.si.
Dobrih 340 tisoč evrov nepovratnih
Občina Polzela se je septembra prijavila na javni razpis za sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo za obdobje 2016-2017, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Prijavila je projekt »Dograditev komunalne infrastrukture v Poslovni coni Ločica«, ki zajema gradnjo parkirišča, manjkajočega pločnika in kolesarske steze ter javne razsvetljave. Občina je bila na razpisu uspešna, saj ji je uspelo pridobiti 340.949 evrov nepovratnih sredstev.
Ob Poslovni coni Poligon je prometna obremenitev zaradi bližnjega avtocestnega priključka zelo velika. Povečujejo se potrebe po parkiriščih tipa »park and ride (P + R)«. Na teh parkiriščih se uporabniki odločajo za skupni prevoz ali javni prevoz na delo in za čas delovnika potrebujejo primerno parkirišče, kjer pustijo svoja vozila. Vse večja je tudi sezonska turistična obremenitev in pojavlja se težnja po parkiriščih, ki so primerna tudi za potovalna vozila - avtodome. Zaradi bližine poslovne cone pa je potreba tudi po parkiriščih, primernih za stranke v poslovni coni. Predvideno parkirišče bo primerno za osebna vozila. Glede na trende na avtomobil-
skem trgu je predvidena tudi polnilna postaja za električne avtomobile, vključno z vso potrebno infrastrukturo za avto-dome, to so električni priklju-
ček, vodovod in odvod fekalne kanalizacije. V sklopu parkirišča bodo uredili tudi pokrito kolesarnico za kolesa in motoriste ter servisni prostor. T. T.
UNIFORIST
PRODAJALNA
Snežna freza MCCULLOCH ST76EP
1.643 49 €
REDNA CENA: 1.729,99 8 prostornina valja 306 crn5 5,6 kW pn 3.600 min-1, delovna širina 76 cm, 2-stopenjska freza, prestave 6 naprej/1 nazaj, teža 116 kg, greti ročaji, power-steering, el. zagon, zapora diferenciala, LED žarometi, upravljanje izmeta in deflektorja z ročico
Olje H US Q VARNA XP 1L z dozatorjem
Olje HUSQVARNA LS 1L z dozatorjem
11"€
REDNA CENA: 14,99 €:
14" €
REDNA CENA: 20,00 €:
Jonsered pfanner?	pewag* čšhS>
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 / 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: prodajalna@umforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
|ani
2017
11
V elaboratih vsako leto preverjene cene
Do konca leta 2016 so vse spodnjesavinjske občine oziroma njihovi občinski sveti potrdili nove elaborate o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter storitev, povezanih z greznicami in individualnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Na osnovi podatkov in izračunov v teh elaboratih so bile oblikovane nove cene za leto 2017. Občinskim svetnikom je elaborate predstavljal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonj-šek.
Zakon o varstvu okolja določa, da pristojni minister predpiše metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde, tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe in normative za oblikovanje cen javnih gospodarskih služb. So torej vsi standardi in ukrepi določeni s strani države?
»Urejanje tega področja se je bolj kot ne ustavilo pri metodologiji za oblikovanje cen. Metodologija je bila sprejeta leta 2012 z veljavnostjo od leta 2013 naprej in po njej delamo. Tehnični standardi niso določeni, tako da imajo glede tega na ministrstvih še kar veliko dela. Tehnične standarde postavljamo sami v dogovoru z občinskimi strokovnimi službami. Skušamo slediti temu, da standard oskrbe z vsemi dobrinami, za katere skrbimo v našem podjetju, ne pada, kvečjemu da se še kaj izboljša.«
Tokrat ste elaborate pripravili tretjič, posebej za vsako občino in vsako od treh področij storitev, ki jih izvajate. Poleg cen storitev uporabniki plačujemo omre-žnino in okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Dajatev je za vse občine enaka, omrežnine se razlikujejo, kaj pa same cene storitev?
»Elaborate smo konec leta 2016 predstavili tretjič. Naš namen je, da bomo vsak konec leta na sejah občinskih svetov svetnikom predstavili cene za naslednje leto. Cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, to so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode ter storitve, povezane z greznicami in individualnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami, so enotne za vseh šest občin, ker je višina omrežnine neposredno odvisna od premoženja občine na eni ter od števila priključenih uporabnikov na to omrežje na drugi strani.«
Torej gradnjo kanalizacije in vodovodov dejansko plačujejo občanke in občani, ki so nanje priključeni, prek plačila omrežnine, ki je v bistvu amortizacija?
»Do neke mere res. Omre-žnino, ki jo občanom zaračunamo na položnicah, nakazujemo vsaki občini v proračun kot najemnino za infrastruk-turne objekte in naprave. Vendar je tega denarja za gradnjo nove infrastrukture premalo, zato občine iz izvirnih prihodkov proračuna dodatno vlagajo svoja sredstva, torej ne samo ta sredstva občanov. Poleg tega se velik del sredstev, zbran iz omrežnin, porablja za obnovo že obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.«
Omrežnine pa se po občinah razlikujejo tudi zaradi subvencij. Kakšne so te subvencije?
»Uredba o metodologiji za oblikovanje cen je omogočila občinam, da s subvencijo vplivajo na višino zneskov na položnicah. Občina tako svojim občanom in nepridobitnim porabnikom (ne pa tudi gospodarskim družbam) omogoča, da plačujejo nižjo omrežnino, kot je izračunana v elaboratu. Vsaka občina ima svoje značilnosti in vsaka zase se odloča za višino subvencije. Občina v svojem proračunu predvidi sredstva za subvencioniranje, jih nakaže Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, naše podjetje pa sredstva nakaže občini nazaj. Je pa res, da država ob tem zaračuna DDV, proti čemur se že nekaj časa bori Skupnost občin Slovenije, ker se ji to ne zdi pravično in prav. Občina Vransko ima letos 30 % subvencijo na omre-žnino za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, Občina Tabor 50 % samo za čiščenje, Občina Žalec 35 % samo za odvajanje, Občina Prebold 65 % subvencije omrežnine za odvajanje in čiščenje, Občina Braslovče 50 % za odvajanje in Občina Polzela 20 % za odvajanje in čiščenje. Pri oskrbi s pitno vodo nobena občina ne subvencionira omrežnine.«
So se cene storitev, torej brez zneska omrežnin, in okoljske dajatve glede na nove elaborate povišale?
»Uveljavitev cen temelji na elaboratu, katerega vsebino in način potrjevanja predpisuje Uredba. Občinski sveti vseh šestih občin, so decembra obravnavali elaborate in potrdili predlagane spremembe cen komunalnih storitev. Nove cene bodo veljale od januarja 2017 dalje. Uporabniki bodo račune s spremenjenimi cenami prejeli v začetku februarja 2017 Spremenile so se tudi cene izvajanja dejavnosti posamezne javne službe, ki so za razliko od omrežnine enotne na območju vseh šestih občin. Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, poleg storitve oskrbe s pitno vodo plačujejo tudi storitve, povezane z greznicami. Pri njih se bodo spremembe cen odražale v porastu računa za
komunalne storitve za 4 cente na 1 m3 porabljene pitne vode. Cena za dejavnost odvajanja komunalne odpadne vode se je povečala za 7 centov, medtem ko se je cena za čiščenje komunalne odpadne vode znižala za 3 cente. To pomeni, da se bo uporabnikom, ki so preko kanalizacijskega sistema priključeni na čistilno napravo, višina računa za komunalne storitve povečala za 4 cente na 1 m3 porabljene pitne vode. Pri povprečni porabi 12 kubikov na gospodinjstvo na mesec je to 51 centov na mesec.«
Se skupna poraba vode zvišuje ali znižuje?
»Količina porabljene pitne vode je zadnja leta približno enaka, okoli 2,35 milijona kubičnih metrov na leto, povečala se je morda za nekaj tisoč kubičnih metrov. Še vedno pa se povečujejo količine pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, ker se intenzivno priključujejo prebivalci, ki še niso priključeni na kanalizacijske sisteme, pa bi že morali biti. Lani se je na kanalizacijske sisteme v vseh šestih občinah priključilo več kot 600 porabnikov, letos pa pričakujemo, da se bodo priključili še ostali. Potem se bo tudi tu trend malo umiril, kajti projekti iz naslova kohezije so zaključeni in izgradnja kanalizacij ne bo več tako intenzivna, s tem pa bo manj novih priključkov in vplivov.«
Se občanke in občani priključijo na novozgrajeno kanalizacijo v skladu z obveznostjo, ki jo predpisujejo občinski odloki?
»Občani bi se dejansko morali priključiti na novozgrajeno kanalizacijo v šestih mesecih po gradnji, ponekod pa to traja že dve, tri leta. Občane smo o tem večkrat pisno obvestili. V letošnjem letu bomo morali vse tiste, ki so se dolžni priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in tega ne storijo, prijaviti ustreznim inšpekcijskim službam. Res pa je tudi, da je za mnoge ekonomska situacija težka in da marsikdo nima denarja, ali ga lahko dobi šele na daljši rok. S temi občani poskušamo skupaj najti rešitve. Dejstvo je, da so občine vlagale ogromna razvojna sredstva v gradnjo kanalizacijskih sistemov, da se dvigne standard bivanja naših občanov in da se vsi obnašamo čim bolj ekološko. Če so že občine toliko vlagale, je prav, da občani začnemo te dobrine uporabljati, saj tako prispevamo k nižji ceni te storitve in večji kakovosti bivanja.«
Kako deluje povečana in posodobljena čistilna naprava v Kasazah?
»Zelo dobro. Na čistilni napravi je dosti dela, precej smo bili vključeni že pri sami gradnji, tako da smo določene pomanjkljivosti odpravili že takrat. Tudi vse greznične
gošče prečistimo na čistilni napravi, imamo pa še rezervne zmogljivosti. Čistilna naprava je zgrajena v takšni velikosti, da bo za daljše obdobje omogočala čiščenje komunalnih odpadnih voda te doline, čeprav bodo čez čas seveda potrebne tudi določene večje prenove. V postopku čiščenja odpadnih voda ustvarjamo izjemno veliko plina, ki ga uporabimo za proizvodnjo električne energije. V lanskem letu smo skoraj polovico električne energije proizvedli sami in s tem razbremenili elektroenergetski sistem, predvsem pa znižali stroške za električno energijo ter s tem pozitivno vplivali na ceno storitve.«
Kakšen je bil odziv občanov na triletno obvezno praznjenje grezničnih jam s strani vašega podjetja?
»Kot smo pričakovali, se je začelo s precej negativnim pristopom ljudi, ker je bila to nova storitev, ki jo je bilo treba plačevati, čeprav se mesečno ta znesek nekako porazgubi. Avgusta lani smo zaključili prvo triletno obdobje in začeli z novim. Občani so se navadili in zdaj to obvezno storitev sprejemajo pozitivno, saj vidijo, da dejansko pride k njim izvajalec, izprazni in očisti greznico, pospravi za seboj, občani pa za to storitev ne prejmejo nobenega dodatnega računa. Sistem praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je urejen v skladu z uredbo in je organbiziran praktično v vseh komunalnih podjetjih. Na ta način smo na območju Savinjske doline omejili nenadzorovano spuščanje odplak v razne kraške jame ... Če imajo kmetje dovolj veliko število živine in urejena gnojišča, jim v skladu z uredbo ni potrebno odvažati grezničnih gošč na čistilno napravo. Vsake tri leta morajo na naše podjetje poslati nove podatke o staležu živine, da jim lahko ponovno podelimo ta status, če seveda zadostijo zahtevam iz uredbe.«
Čistilna naprava ima zdaj silose, v katerih je predelano blato. Kam potem vozite to blato?
»Blato s čistilne naprave, ki je v preteklosti povzročalo smrad, zdaj po posebnem postopku predelamo in dehi-driramo na 30 % sušine. Na razpisu izbrano podjetje Saubermacher blato redno odvaža na Madžarsko ali v Avstrijo. Nekaj blata gre v sežig, nekaj v kompostiranje. Smo pa sedaj ravno v fazi priprave javnega razpisa za novo triletno obdobje za odvoz. Med prijavljenimi ponudniki, ki bodo izpolnjevali zahteve razpisa, bomo izbrali najugodnejšega.«
Se spreminja tudi višina okoljske dajatve?
»Okoljska dajatev je že nekaj let enaka in znaša nekaj čez 52 centov za kubični meter
vode, za tiste, ki so priključeni na čistilno napravo ali malo čistilno napravo, pa samo 5,2 centa. To je sicer državna dajatev, ki pa jo je država s posebnim predpisom namenila kot prihodek občine. Potem so tu še vodna povračila, ki pa niso posebej navedena na položnici, ampak so sestavni del cene vode. Ta vodna povračila znašajo 7,28 centa pri vsakem kubiku vode, jih pa redno odvajamo v državni proračun.«
Se občani odločajo za gradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer gradnja kanalizacijskega omrežja ni predvidena?
»Trenutno imamo v sistemu že približno 120 malih čistilnih naprav. Je pa res, da se je trend gradnje malo zmanjšal, glede na to, da je država sprejela novo uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, po kateri ni več potrebno do leta 2017 opustiti greznice in namesto njih zgraditi male komunalne čistilne naprave. Država je očitno prisluhnila politiki in predvsem ekonomskemu položaju prebivalcev, saj dobra mala čistilna naprava stane 2 do 3 tisoč evrov, kar pa za ljudi ni majhen zalogaj.«
Javno komunalno podjetje ne sme občanom svetovati, kateri tipi ali proizvajalci malih čistilnih naprav so najboljši. Kaj ugotavljate na terenu, so vgrajene večinoma dobre male čistilne naprave?
»Kot javno podjetje nimamo pravice izpostavljati določenih prodajalcev oziroma izvajalcev vgradenj malih čistilnih naprav. Na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije so navedeni vsi proizvajalci, ki imajo v naši državi ustrezne certifikate. Občina Žalec pa je pripravila tudi razstavo malih čistilnih naprav, ki so si jih lahko ogledali občani in pridobili informacije neposredno od proizvajalcev oziroma dobaviteljev. Tiste male čistilne naprave, ki so pravilno vgrajene in servisirane oziroma jih občani pravilno uporabljajo, so učinkovite, tako da težav na tem področju ne opažamo.«
Preden je zapadel sneg, smo že govorili o zimski suši. Se je to poznalo na izdatnosti vodnih virov?
»Izdatnost vodnih virov je padala, vendar imamo sistem tako zgrajen, da pomanjkanja vode ni nihče občutil. V rezervnih vodnih virih imamo dovolj vode. Tudi za poletje nas ne skrbi. V žalski občini smo konec leta zgradili še eno vrtino v okviru črpališča Vr-bje, s katero povečujemo količine vode in ta vrtina predstavlja dodatno varnost za sistem Občine Žalec. Ostale občine pa dobijo vodo iz zajetij v Taboru in z Vranskega.«
V sistemu Žalec je bil zgrajen tudi nov transportni vodovod?

Matjaž Zakonjšek, direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec
»Nov transportni vodovod premera 400 mm neposredno pripelje vodo iz črpališča Vrbje do rezervoarja Plevno. Ta del vodovoda je manjkal in dolga leta smo vso vodo iz Vrbja črpali direktno skozi Žalec. Posledica tega je bilo tudi nihanje tlaka v vodovodu, sedaj pa pričakujemo, da bodo nihanja dosti manjša. Osnovo vodovodnega sistema Žalec predstavljajo naravna zajetja v Libojah. Kadar se njihova izdatnost zmanjša, za dodatne količine poskrbita črpališča Vrbje in Roje. Kakovost in zdravstvena ustreznost pitne vode na območju Savinjske doline sta zelo dobri. Menim, da v naslednjem letu ne bi smelo biti večjih težav pri oskrbi prebivalcev s pitno vodo, niti pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda. V pomladnih mesecih bomo ponovno začeli z odvozom grezničnih gošč po razporedu, ki je objavljen tudi na spletnih straneh podjetja.«
Kaj pa enota za urejanje javnih površin pri JKP Žalec?
»Enota za urejanje javnih površin dela dobro, dejavnost pa je omejena na območje Občine Žalec. Vse stroške delovne sile, materiala, strojev in opreme plača Občina Žalec iz proračuna, prihodek, ki ga enota ustvari na trgu, pa se vrača nazaj v sistem in zmanjšuje strošek občine.« K. R.
Zaradi mraza tudi na območju Spodnje Savinjske doline ponekod zmrzuje voda v ceveh in povzroča okvare, vendar ne v transportnih vodovodih in ceveh, kjer je pretok vode stalen, je povedal direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek. »Imamo veliko okvar, predvsem v stanovanjih oziroma objektih, ki niso stalno naseljeni. Klicev je vsak dan veliko, mi pomagamo, kolikor lahko, nimamo pa za takšne primere neke specialne opreme. Edini način je, da lastniki objekte segrejejo, pri tem pa spremljajo, kaj se dogaja z njihovimi instalacijami. Na naši spletni strani smo že pred časom objavili poziv občanom, da zaradi nizkih zunanjih temperatur poskrbijo za svoje interne instalacije.«
12
|anu
2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
Božična zgodba znova navdušila
Potovanje po bivši Jugi
Žive jaslice v Jami Pekel
Že sedemnajsto leto zapored je Turistično društvo Šempeter sklenilo svojo turistično sezono z organizacijo in izvedbo Božične skrivnosti v Jami Pekel, ki je bila na ogled 25. in 26. decembra.
Žive jaslice v jami si je tudi letos ogledalo okrog 3000 obiskovalcev iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Na božični dan se je skozi jamo v spremstvu predsednice TD Šempeter Ivice Čretnik, nekaterih članov turističnega društva in šempetrskega župnika sprehodil tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.
Božično zgodbo ali žive jaslice so v jami tokrat ustvarjali in bogatili učenci OŠ Šempeter, ki sodelujejo v šolskem turističnem podmladku, mladi iz Šempetra in okolice, Petrovi tamburaši, trio Glasba naših src z Nežo, Nacetom in Nejcem in Vokalna skupina ZaPet. Pred jamo pa je za praznično vzdušje skrbel Ansambel Smeh, obiskal jih je Božiček s svojim
Škof Lipovšek pozdravlja dekle, ki je odigralo vlogo angela.
spremstvom, člani Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec so pripravili razstavo malih živali, turistični delavci pa so poskrbeli za gozdarske drevesne ognje, ob katerih so se udeleženci lahko greli in pekli jabolka. Sicer pa so organizatorji poskrbeli tudi za topel čaj, kuhano vino in druge napitke, že tradicionalno pa so obiskovalce postregli s pekovskimi rogljički.
Dvodnevna prireditev je nadvse uspela, predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik in vsi, ki so pri tej zgodbi sodelovali, pa so veseli še ene delovne zmage. V novo sezono tako stopajo zadovoljni in z novimi izzivi pa tudi z željo po tako uspešni sezoni, kot je bila letošnja, ko je njihova bisera, Jamo Pekel in Rimsko nekropolo, obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev.	D. N.
Predstavitev društev na tržnici
Na preboldski kmečki tržnici v Dolenji vasi poskrbijo poleg pestre ponudbe lokalnih ponudnikov tudi za razne prireditve, srečanja in predstavitve. Prvo januarsko soboto se je na tržnici predstavilo TD Prebold, ki skupaj z občino in lokalnimi ponudniki skrbi za delovanje tržnice.
Ob predstavitvi so pripravili razne dobrote, pečene hrenovke, kruh, pecivo, vroč čaj in kuhano vino, ki se je v mrzlem jutru in dopoldnevu prileglo ponudnikom in obiskovalcem tržnice. V turističnem društvu si želijo, da bi se vsako prvo soboto v mesecu predstavila
Predstavniki turističnega društva so poskrbeli za tople napitke in tudi kaj za pod zob.
na podoben način tudi ostala društva v občini, podobno kot
so se pred časom predstavljale posamezne vasi.	D. N.
AKUVOSTNU IN ZANESLJIVO
računovodstvo po meri naročnika individualen pristop ugodno in sodobno
Informacije: gsm: +386 40 222 800, mail: sergeja.hajnsek@gmail.com
Takšen je bil naslov zanimivega potopisnega večera v Občinski knjižnici Prebold, na katerem se je predstavil svetovni popotnik Zoran Furman. Ko ni daleč od doma, pa se še posebej rad vrača v Sarajevo, v mesto, ki je poznano po 14. zimskih olimpijskih igrah, srebrni kolajni Jureta Franka v veleslalomu in žal tudi po vojni na Balkanu.
Zoran Furman, sicer doma blizu Slovenskih Konjic, se je na svoja prva potepanja odpravil po Evropi, in sicer na Švedsko in Škotsko, kamor se je podal z avtoštopom. Z odkrivanjem sveta je nadaljeval v Združenih državah Amerike, kjer je poletje leta 2004 preživel v tradicionalnem ameriškem poletnem taboru. Naslednje leto se je odpravil po deželah jugovzhodne Azije, in sicer na Tajsko, Laos in Kambodžo, isto leto je potoval tudi po Južni Ameriki, kjer je obiskal Peru in Bolivijo. Obiskal je tudi Indijo in Nepal, se potikal po najodročnejših delih Etiopije, Kenije in Tanzanije in se povzpel na najvišjo goro Afrike - Kilimandžaro. Z vlakom po transibirski železnici se je popeljal od Moskve do Pekinga, vmes se je mesec dni ustavil v Mongoliji, jeseni istega leta, torej 2008, pa je raziskoval zahodni del Afrike, državi Mali in Burkino Faso. Njegova naslednja popotniška izbira je bil Pakistan, za njim ponovno Južna Amerika, tokrat Kolumbija in Ekvador. Sledilo je potovanje po Maleziji in Indoneziji, nato po centralni Ameriki. Po delovnem poletju v ameriškem poletnem taboru se je odpravil na potovanje iz Gvatemale do Paname in od tam z barko v Kolumbijo. Sledila so tudi druga potovanja, med drugim tudi potovanje po bivši Jugoslaviji, o katerem je spregovoril v preboldski knjižnici.
»Pot po bivši Jugi se je vedno nekako izmaknila iz mojih planov. Dajal sem prednost bolj oddaljenim državam. Vse do začetka 2013, ko je znanka, s katero sem pred leti skupaj potoval po Mongoliji, predlagala, da bi prišla v Slovenijo. Ob tem mi je prišla na misel pot po Balkanu z mojim starim cliom. Če se vmes kje pokvari, ga lahko kar tam pustim. Pot se je začela konec aprila v Ljubljani in se nadaljevala skozi Hrvaško do Novega Sada, ki je lepo mesto. Naslednji dan sem prišel do Beograda, kjer sem obiskal Hišo cvetja, grob tovariša Tita in zdaj tudi grob njegove žene Jovanke. O številnih rožah in gardi, ki je nekoč stražila Titov grob, ne duha ne sluha. Sem pa bil kot eden od »Titovih otrok« zelo vesel, da sem končno obiskal njegov grob. Že pred tem sem v ho-stlu malo povprašal enega od zaposlenih, kaj misli o Titu ... Predvsem pri mladih, kot sem kasneje ugotovil, ni najbolj
priljubljen, je pa toliko bolj v srcih starejših ljudi. Ob kavici sem poklepetal z Bosanko El-viro, ki sem jo prejšnje poletje spoznal v Taylor Placu. Z možem Američanom živi v Beogradu in je bilo lepo pokra-mljati z njo o raznih stvareh. Sledila je pot proti Čačku, Uži-cam, Zlatiboru in Kopaoniku. V Skopju se sprehodim skozi sloviti Turški bazar in zvečer poklepetam z Marjanom, ki je prav tako lansko poletje delal v Ameriki. Bitolo in Ohridsko jezero sem obiskal naslednji dan. V Ohridu se zagotovo lahko pohvalijo z najboljšim burekom, Albanija pa mi ostane v spominu po najboljših avtomobilih na celotni poti, od najnovejših mercedesov in BMW-jev in tistih, ki so že krepko prišli v obdobje oldtaj-merjev, do najslabših cest na tej celi poti ... Celo na novi avtocesti najdeš luknje, ob cesti pa številne stare in nove mer-cedese, ki so se pokvarili, moj clio pa teče kot švicarska urca. Iz Albanije se obrnem proti severu. V Črni gori ponovno srečanje z znancem iz Amerike. Blažo iz Budve me popelje po tem balkanskem biseru. Od luksuznih hotelov do barov, kjer stane red bull 5 evrov,« je zavzeto pripovedoval Zoran in
ob tem obogatil svoje predavanje s čudovitimi fotografijami.
V nadaljevanju smo skupaj z njim doživeli lepote in zanimivosti Črne gore, od Budve, Kotarja, Cetinja do 1600 m visokega Lovčena, kjer je znameniti mavzolej črnogorskega vladarja in pesnika Petra Petroviča Njegoša. Sledilo je srečanje z Dubrovnikom in dolino reke Neretve, potem Mostar s svojim znamenitim mostom, ki je bil med vojno porušen in so ga nato na novo zgradili. Kar precej besed pa je popotnik namenil Sarajevu in prizoriščem olimpijskih iger v samem mestu, na Bjelašnici, Jahorini in Igmanu, ki kažejo žalostno podobo propadanja. Iz Sarajeva na poti domov si je ogledal še znamenita Plitvička jezera, svojo pot pa je po 17 dneh in prevoženih 4500 km sklenil v domačem okolju. Deset dni zatem je že šestič poletel čez Atlantik, in sicer proti New Yorku in od tam naprej v Vermont, ki je v poletnem času njegov drugi dom. V tamkajšnjem počitniškem kampu se namreč posveča 150 otrokom, ki jih uči fotografiranja in je del njih, kot pravi, hkrati pa mu dajejo energijo in motivacijo za nove potovalne podvige.
D. Naraglav
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
TRGOVINA ZELENO ZLATO
Savinjska cesta 11, Žalec
Ponedeljek-petek: 8.00-15.00
Sobota: 8.00-12.00
T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si
S&S, Sergeja Hajnšek, s.p.. Savinjska ulica 30, Šempeter

Veterani obiskali družine
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI
|ani
2017
13
Projekt in razstava Vse barve čokolade
Obiski in obujanje spominov so postali tradicionalni.
Predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline vsako leto po novoletnih praznikih obiščejo družine, ki so v času osamosvojitvenih procesov skrivale orožje Teritorialne obrambe in Sekretariata za ljudsko obrambo in so kmalu po osamosvojitveni vojni prejele tudi naziv Slovenska družina.
Stike z družinami vsa leta ohranjajo predvsem nekdanji zaposleni na 81. območju Teritorialne obrambe Žalec, in sicer takratni poveljnik Območnega štaba TO Adi Vidmajer ter Emil Pižorn in Zdenko Terpin, ki sta bila njegova najožja sodelavca in zadolžena za razselitev orožja iz skladišča na tajne lokacije na kmetije v severnem in južnem delu Savinjske doline. Občasno se jim pri obiskih družin pridružijo tudi drugi člani predsedstva ZVVS Spodnje Savinjske doline.
Najprej obiščejo družine na severnem delu doline, kjer živijo družine Završnik, Likeb, Satler, Čremožnik ..., drugi dan pa se podajo na južno stran, kjer sta orožje skrivali družini Artelj in Lobnikar, nekaj orožja pa je bilo skrite-
V Zavodu sv. Rafaela na Vranskem izvajajo trikrat tedensko skupinsko terapevtsko vadbo za stanovalce zavoda. Vadba je namenjena ohranjanju in izboljšanju funkcionalnih sposobnosti, mišične moči, gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in stabilnosti ter telesne vzdržljivosti. Osnovni cilj vadbe
ga tudi v planinskem domu pod Reško planino. Družino Lobnikar sta letos poleg veteranov obiskala tudi žalski in preboldski župan Janko Kos
je preprečevanje bolezni in razvoja trajnih izpadov določenih funkcij in invalidnosti.
Kot je povedala Simona Novak, magistrica zdravstvene vede in diplomirana fizio-terapevtka, so se odločili, da tistim, ki vztrajajo pri vadbi, podelijo medaljo za vztrajnost in prisotnost pri terapevtski
in Vinko Debelak, ki sta, tako kot tudi drugi spodnjesavinj-ski župani, veteranom osamosvojitvene vojne zelo naklonjena.	D. N.
vadbi. Stanovalci so bili zelo presenečeni in veseli, da so vsakega posebej pohvalili in mu podelili medaljo.
Stanovalci se zavedajo, da lahko z močno voljo in vztrajnostjo skrbijo za svoje zdravje in tako pripomorejo k boljšemu razpoloženju in fizični zmogljivosti.
T. T.
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
j	ali
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
V	tem in prihodnjem mesecu se bo zvrstilo kar 33 letnih občnih zborov prostovoljnih gasilskih društev v petih občinah Spodnje Savinjske doline, ki so vključena v Gasilsko zvezo Žalec.
V	tem mesecu pa so že zborovala prostovoljna gasilska društva Polzela, Griže, Zavrh nad Galicijo, Prekopa-Čeplje-
V Muzeju novejše zgodovine Celje so se že predlani lotili zanimivega projekta. Predmet njihovega zgodovinskega raziskovanja je bila čokolada in je dobila svoj epilog v postavitvi občasne in tudi potujoče razstave. Najprej je bila razstava nekaj mesecev na ogled v prostorih njihovega muzeja v Celju, z njo pa so gostovali v Mozirju, Velenju ..., 9. januarja letos pa je začela svojo pot v Medobčinski splošni knjižnici Žalec.
Ob odprtju razstave v Žalcu sta udeležencem, med katerimi je bil tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar, najprej spregovorili knjižničarki Andreja Hutinski in Karmen Kreže. Prva v vlogi moderatorke, druga pa je predstavila čokoladni atelje Dobnik, ki je sodeloval pri omenjenem projektu in tudi na tokratni razstavi s pokušnjo svojih čokoladnih dobrot. O projektu in razstavi pa sta podrobneje spregovorila avtorja razstave Urška Ženko in Sebastjan Weber.
Vse barve čokolade je razstava, ki čokolado prikaže skozi različne perspektive: zgodovinsko, socialno, prehransko, oblikovno in tudi kot medij umetniškega izražanja. Sprehod skozi razstavni prostor obiskovalca popelje iz predko-lumbovske Južne Amerike do današnjih izdelovalcev čokolade na Celjskem. Seznanimo pa se lahko tudi z različnimi načini izdelave in uporabe čokolade ter njenega vpliva na človekov praznik in vsakdanjik.
»Čokolada ni le priljubljena
-Stopnik, Tovarna nogavic Polzela, Dobrovlje, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Ločica pri Vranskem, Ložnica, Tešova, Andraž nad Polzelo in Pari-žlje-Topovlje. Na zborih so podali poročila o opravljenem delu v preteklem letu, sprejeli program dela in finančni plan, ponekod pa so podelili tudi priznanja.	T. T.
sladkarija, je sestavina številnih receptov in sladka pregreha. Zaradi njene vsepojavnosti je pravi fenomen, ne glede na to, ali nanjo gledamo z zgodovinske, družbene ali prehranske perspektive. V preteklih desetletjih se je iz večini nedosegljivega prestiža spremenila v nepogrešljivo darilo ob domala vseh osebnih in koledarskih praznikih. Množična dostopnost čokolade pa nima le sladke plati, ampak je posledica cenenosti sestavin, uničevanja narave in izkoriščanja delavcev na plantažah kakavovca,« pravita avtorja razstave, ki so jima priskočili na pomoč Matija Kovač pri oblikovanju, pri tehnični postavitvi pa Robert Zapušek in strokovni sodelavci Anja Likar, Janez Lombergar in Tanja Roženberger.
Pogled v zgodovino čokolade
Pogled v preteklost nam pove, da se začne zgodovina kakavovca v Gvajani, od koder so ga različna ljudstva skozi stoletja s preseljevanji prenesla v druge predele Srednje in Južne Amerike. Ko so leta 600 Maji poselili Jukatan, so tam ustvarili prve nasade kakavovca. Ka-kavova zrna so uporabljali kot plačilno sredstvo, izjemno pa so ga cenili tudi v prehrani -za moč in kot afrodiziak so ga uživali vladarji in bojevniki, bil pa je tudi del verskih obredov. Evropa je prvi stik s kakavom doživela v 16. stoletju s Krištofom Kolumbom, vendar je pozornost španskega kraljevega dvora vzbudil šele, ko je osvajalec Fernando Cortes španskemu kralju ponudil čokoladni napitek, kakršnega je sam poskusil pri Aztekih.
Plemstvo je napitek z navdušenjem sprejelo in ga uživalo kot afrodiziak. Skoraj 100 let je čokolada ostala španska skrivnost, preden je osvojila preostale evropske dvore in premožne družbene kroge. Zaradi velike priljubljenosti so Španci zasadili plantaže kaka-vovca v Ekvadorju, Venezueli, Peruju in na Jamajki, nato pa ga prenesli tudi v druge prede-
le sveta. Več stoletij je bil edini način uživanja čokolade čokoladni napitek, šele v 19. stoletju pa so jo začeli uživati tudi kot slaščico.
V Sloveniji so čokolado prvi izdelovali trapisti, meniški red v gradu Rajhenburg v kraju Brestanica pri Krškem. S svojo proizvodnjo so začeli leta 1896. Leta 1922 pa sta na slovenskih tleh začeli delovati dve tovarni čokolade; Alojz Zavratnik je v Lescah na Gorenjskem ustanovil predhodnico Gorenjke, v Hočah pri Mariboru pa je čokolado izdelovala Sana. Leto kasneje je bila v Mariboru ustanovljena tovarna Mirin, ki je konec tridesetih let 20. stoletja izdelala približno 2000 kg čokolade, čokoladnih bombonov in kakava dnevno. Leta 1939 je bila ustanovljena še podružnica v Zagrebu, po vojni pa je tovarna v Mariboru prenehala delovati. Kasneje se je Mirin v Zagrebu skupaj s tovarnama Union in Bizjak združil v Kraš.
Čokoladni atelje Dobnik
Preskočimo ostale zanimivost o zgodovini čokolade in namenimo nekaj besed savinjskemu proizvajalcu čokolade Čokoladnemu ateljeju Dobnik, ki ga je ustanovila profesorica angleškega in francoskega jezika Marinka Dobnik. V Franciji je spoznala belgijske prijatelje, ki so jo zasuli s pralineji in ji dali idejo za tovrstno poklicno delo, ki je zanjo predstavljalo velik izziv. Atelje, ki je začel svojo pot v družinski hiši v Grižah, je tako postal prva tovrstna čokoladnica v Sloveniji. Orali so ledino, osveščali potrošnike in trgovce. Že na začetku so si postavili za vodilo visoko kakovost. To zagotavljajo z ročnim delom, naravnimi in kakovostnimi sestavinami ter z uporabo prave čokolade. Njihovi pralineji in čokolade ne vsebujejo konzervansov, saj bi ti neizbežno ubili njihov čar, to, da jih poješ sveže, pravi Marinka Dobnik, ki prisega na črno čokolado z visoko vsebnostjo kakavovih delov, ki pozitivno vpliva na človekovo zdravje.
D. Naraglav
j	Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in slaščičama-proizvodnja Vransko: 703 30 38.
SlaSčičarne: Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46.
Trgovine: Žalec: 713 30 82, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagoije: 566 02 80, Vrbje: 713 30 86.
Spoštovani!
V našem podjetju se trudimo čim bolj zadovoljiti vaše želje in potrebe po pekarskih in slaščičarskih dobrotah, in to ne glede na razpoloženje in letni čas, delovni dan ali praznik. Polepšajte si zimske dni z dobrotami iz naših slaščičarn na Vranskem, v Šempetru in Petrovčah. Prav tako vas že zdaj vabimo na naše krofe in drugo pekovsko pecivo. Pred nami je valentinovo, čez dober mesec prihaja tudi pust, za vse sladke praznike imamo še slajše dobrote.
Vabljeni!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Občni zbori po dolini
Medalje za vztrajnost
14
|anu
2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Veselo za najmlajše
Kulturno in zabavno dogajanje
Z otroškega silvestrovanja na Šlandrovem trgu
ZKŠT Žalec je v predpra-zničnih dneh pred novim letom na Šlandrovem trgu pripravil praznični sejem in vrsto prireditev za najmlajše in starejše, med drugim so tja povabili tudi Božička in pripravili silvestrovanje za najmlajše.
Na druženju z Božičkom so za dobro voljo poskrbeli njegovi palčki, ki so skupaj z otroki zapeli in okrasili božično jelko in tako pripravili prizorišče za prihod Božička. Tudi letos se je rdeči mož z belo brado pripeljal do glavnega prizorišča s kočijo skupaj s palčico Elfino. Na prizorišču sta ga pričakali mlečna kraljica in njegova žena, ki je v svoji prikolici za obiskovalce pripravljala mafine in rižev na-rastek. Mamljive dobrote je ob koncu druženja skupaj z Božičkom razdelila med obiskovalce. Za belobradega moža z Lapon-ske so pripravili pester zabavni program, poln pesmi in plesa. Božiček se je ob tej priložnosti
zahvalil otrokom za kar 723 pisem, ki so mu jih poslali preko Božičkove pošte, srečanje pa so sklenili z obljubo, da se prihodnje leto znova srečajo in naj bo leto 2017 polno ljubezni, spoštovanja in prijaznosti.
Silvestrovanje za najmlajše se je na silvestrsko soboto začelo ob 11. uri. Zapeli in rajali so z Mojco Robič in njenimi plesalkami ter ob 12. uri »vsto-
pili« v novo leto, ob tem pa v zrak spustili bele in rdeče balone. Žalčane je na silvestrovanju na prostem ob polnoči nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos, ki je v nagovoru izpostavil nekaj značilnost, ki so zaznamovali občino v preteklem letu, kot je Fontana piva Zeleno zlato, za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Lunca.	T. Tavčar
Praznično na Šlandrovem trgu, ko je otroke obiskal Božiček.
Božična zgodba v Letušu
Sodelujoči v Božični zgodbi.
Kulturno društvo Letuš je pester program prireditev v lanskem letu zaključilo s čudovito Božično zgodbo, ki je obiskovalce popeljala po poti Jožefa in Marije.
Razgiban zunanji ambient pod podružnično cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Letušu, pevski zbor, igralci, veselje v srcih in toplina so obiskovalcem polepšali praznični čas. Prav tako
V Domu starejših Prebold je bilo decembra še posebej veselo.
Najprej jih je obiskal Miklavž, nato je bil v sredo, 14. decembra, poseben dan za 13 stanovalcev, ki decembra praznujejo svoj rojstni dan, praznični dan pa je starostnikom polepšal pevski zbor iz tamkajšnjega vrtca. Dva dni kasneje so stanovalci preboldskega doma uživali ob petju Mešanega pevskega zbora A Cappella iz Petrovč, dan pozneje so pri njih gostovali Prijatelji 6 Še s harmonikarjema Stankom in Fonzijem, ki sta poskrbela tudi za ples. 19. decembra so jih obiskali otroci iz vrtca z vzgojiteljico Marjano in njeno pomočnico in se jim predstavili s pesmimi in z recitacijami. Dva dni kasneje so jih obiskali učenci OŠ Prebold s svojo učiteljico glasbe Bojano Hrovat in jim pričarali lep božično--novoletni koncert. Najbolj praznično pa je bilo naslednji dan, ko je v okviru božičnega praznovanja nastopil mlad družinski ansambel Mika nas iz Zgornje Savinjske doline. Stanovalce so ob tej priložnosti nagovorili vodja doma Slavica
Za posebno presenečenje je poskrbela direktorica doma Danica Hren.
Golež, stanovalca Božo in Majda ter direktorica Doma upokojencev Trbovlje in preboldske enote Danica Hren, ki je poskrbela tudi za presenečenje s penino. Skupaj so nazdravili in si zaželeli lep božič in srečno novo leto. Za res praznično vzdušje pa so poskrbeli v kuhinji doma, kjer so pripravili razne dobrote, stanovalci pa so se z veseljem tudi zavrteli.
V sredo, 28. decembra, so imeli praznični kviz, ki ga je pripravila prostovoljka Marija, dan pozneje jih je obiskala Vokalna skupina Mavrica iz Jare-nine, ki se je predstavila z zani-
mivim programom slovenskih narodnih in ljudskih pesmi. Glasbeno in veselo je bilo tudi naslednji dan, ko so jih obiskali Vaški godci iz Andraža. Zelo veselo je bilo tudi na silvestro-vo, stanovalci in zaposleni so nazdravili in si privoščili bogato silvestrsko večerjo. Posebno presenečenje pa sta bila velika torta in kuhano vino.
Novo leto se je začelo z novimi dogodki, ki lepšajo življenje v domu. Med drugim so izpe-lj ali zanimivo novoletno tombolo, začeli pa so tudi s plesno izrazno delavnico.
D. Naraglav
»
Brez tebe me zebe
«
Taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra so v predbo-žičnem času že večkrat obiskali Dunaj, kjer vsako leto prejmejo plamen Luči miru iz Betlehema. Svoje vtise z Dunaja so strnili in predali poslanico ostalim tabornikom.
Taborniki so s plemenom Luči miru obiskali tudi Občino Žalec, kjer jih je sprejel župan Janko Kos s sodelavci in se jim zahvalil za vsakoletni obisk. Luč miru iz Betlehema je dobrodelna akcija, ki poteka v Sloveniji že 26 let, vsako leto pa jo spremlja novo geslo, povezano z dobroto, mirom in dobrimi željami. Geslo letošnje poslanice je bilo »Brez tebe me zebe«.	T. T.
Župan Janko Kos je iz rok šempetrskih tabornikov sprejel Luč miru.
Prifarski muzikantje navdušili
pa niso pozabili na tradicionalni adventni sejem in na obisk Miklavža po domovih. Vsi skupaj pa so si zaželeli, da bi bil Letuš srečen kraj, napolnjen s kulturo tudi v letu 2017. T. T.
Občina Polzela je v božič-no-novoletnem času svoje občane razveselila s koncertom vrhunskih glasbenih gostov Prifarskih muzikantov, ki so nastopili v cerkvi sv. Marjete na Polzeli.
Obiskovalci so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Gostje pa so navdušili z božično tematiko in tako poslušalcem pričarali nepozabno doživetje. Ta dogodek so združili tudi s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti, o čemer je spregovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je poudaril pomen tega praznika za Slovenijo in Slovence in vsem
Med nagovorom župana Jožeta Kužnika
skupaj zaželel lepo praznovanje, v novem letu pa obilo sreče in zdravja. S pesmijo Sveta noč
pa so nastopajoči pospremili občinstvo v praznični večer.
T. T.
_SaAtirUsAe/.daiittes.J
PO DOLINI
|anu
2017
15
Za praznike na petih pohodih
Radi z drugimi delimo
Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v
počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila pet tradicionalnih planinskih pohodov, ki se jih je skupaj udeležilo okrog 440 planincev.
Vranski planinci so se 25. decembra odpravili na tradicionalni božični nočni pohod na Čreto, 31. decembra pa na silvestrski pohod prav tako na Čreto, obeh pohodov se je udeležilo 300 planincev, Občina Vransko pa je poskrbela za enolončnico in čaj. Člani Planinskega društva Žalec so se na novega leta dan ob pol enih zjutraj odpravili na polnočni silvestrski pohod iz Žalca na Bukovico. Novo planinsko leto so počastili z manjšim ognjemetom, v Žalec pa so se vrnili okoli pete ure zjutraj in tako
Planince je nagovoril predsednik PD Liboje Adolf Teržan.
počastili začetek jubilejnega leta - 50 let PD Žalec.
Člani PD Dobrovlje Braslovče so se na 28. pohod podali v soboto, 2. januarja. Kot je povedal predsednik PD Dobro-vlje Braslovče Franci Kumer, se je pohoda udeležilo več kot 60 planincev, cilj pa je bil pri Domu borcev Dobrovlje.
Člani PD Liboje so se na 19. novoletni pohod podali v soboto, 7. januarja. Planice je najprej nagovoril predsednik libojskih planincev Adolf Teržan, nato pa so pri -12 stopinjah Celzija krenili na Brnico in prispeli na cilj po dobrih treh urah.
T. Tavčar
Jubilejni blagoslov konj
Med blagoslovom jezdecev in konj, ki so bili ob tem deležni košček slanega kruha iz rok duhovnika Vikija Košca
Na Gomilskem, kjer imajo edino cerkev v Spodnji Savinjski dolini, ki je posvečena svetemu Štefanu - zavetniku živine, so na Štefanovo, ko praznujemo tudi državni praznik samostojnosti in enotnosti, organizirali 20 . blagoslov konj.
Blagoslov vsako leto organizirata Turistično društvo Gomilsko in Konjeniški klub Mustang- Žovneška konjenica, ki se lahko pohvali tudi z zelo lepim rančem in društvenimi objekti v Grajski vasi, kjer organizirajo vrsto najrazličnejših konjeniških prireditev. Kot že vsa leta, blagoslov konj poteka pred
domom krajanov, kjer so organizatorji poskrbel tudi za tople napitke in s tem tudi za prijetno druženje pred in po končanem blagoslovu.
Prireditev je vedno po končani drugi maši v župnijski cerkvi. Konjeniki se s svojimi konji najprej zberejo na domačiji Rančigaj in od tam mimo cerkve , kjer na vozove sedejo tudi duhovniki, prija-hajo na prireditveni prostor, kjer jih povezovalec programa tudi predstavi. Tudi letos je bila to predsednica TD Bože-na Kosu, ki je postregla tudi z obrazložitvijo tradicije blagoslova konj.
Blagoslov sto po kratkem
Še blagoslov, potem pa na pot!
Koledovanje je star predkr-ščanski narodni običaj v času okrog novega leta. Kristjani so običaj prevzeli ter ga postavili v čas božiča. Fantje se preoblečejo v svete tri kralje in koledujejo po vaseh ter zbirajo darove za revne.
Od leta 1994 preko Misijonskega središča Slovenije obujajo ta stari običaj, koledo-vanje, ki mu dodajajo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov, obenem pa prosijo dar za ljudi, ki jih v
misijonih teži revščina. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo več projektov slovenskih misijonarjev.
Z akcijo zbiranja pomoči za misijone so po župnijah Spodnje Savinjske doline začeli
na štefanovo in obiskali več sto družin. Koledniki v župniji Gotovlje so se razdelili v tri skupine, pred odhodom po župniji pa jih je blagoslovil domači župnik Branko Zemljak.
T. Tavčar
Z zbranimi sredstvi bodo pomagali Tomažu Mavriču pri gradnji sirarne v Ukrajini, sestrama Snežni Večko in Poloni Berlec na Salomonovih otokih, patru Lojzetu Podgrajšku v Malaviju in Janezu Krmelju na Madagaskarju pri nakupu šolske opreme. Danilu Lisjaku
v Ugandi bodo pomagali pri dograditvi novih razredov, sestri Anki Burger iz Burundija pri nakupu zdravil za otroke, Tonetu Kerinu z Madagaskarja pri gradnji večnamenskega prostora, sestri Vidi Gerkman iz Albanije pri gradnji hiše za družine v stiski in drugim.
Blagoslov konj v Galiciji
nagovoru tudi tokrat i župnik Martin Cirar in rojak Viki Košec, ki je župnik v Lučah. Pridružil se jima je tudi rojak in duhovnik Janko Šket, ki je dekan v Grosupljem. S svojo prisotnostjo pa sta dogodku dala svoj pečat tudi župan in podžupanja Občine Braslovče, Branimir Stroj anšek in Danica Turnšek.
D. Naraglav
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so prav na god sv. Štefana v sodelovanju s KS Galicija pripravili blagoslov konj.
Konje je blagoslovil župnik Janko Cigala, ki je v svojem nagovoru namenil nekaj besed sv. Štefanu, zavetniku konj. Številne obiskovalce je pozdravila predsednica TD Galicija Ana Grobelnik in ob tem spomnila tudi na praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, Cerkveni mešani pevski zbor Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir, pa je z nekaj pesmimi popestril dogodek.
V Galiciji z blagoslovom konj obeležili štefanovo
Pod vaškim kozolcem so ob tej priložnosti pripravili po-
gostitev in poskrbeli za veselo druženje.	T. T.
Praznik petja božičnih pesmi

Vabimo vas na KONCERT INDIJSKE GLASBE,
ki bo 27.1.2016 ob 17. uri v Domu II. slov. tabora Žalec.
Nastopila bosta vrhunska glasbenika: Subrata Manna (tabla) in Anjan Saha (sitar).
Gost dogodka bo veleposlanik Indije v Slovenij nj. eksc. g. Sarvajit Chakravarti s sodelavci.
Vabimo predstavnike gospodarstva, ki že poslujejo z i ki želijo z Indijo navezati stike in vzpostaviti poslovne Prav tako vljudno vabimo vse ljubitelje izjemne
Koncert sponzorira Indijski svet za kulturno sodelovanje (ICCR, Indian Councilfor Cultural Relations). »
V začetku januarja so v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete tudi letos pripravili trikraljevski koncert. Gre za pravi praznik prepevanja in igranja božičnih pesmi, ki ga s številčno udeležbo in z bučnimi aplavzi nagradijo tudi obiskovalci.
Med prihodom kolednikov je pel Mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar, nato pa se je zvrstilo še sedem nastopajočih zborov in skupin. Nastopili so Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki pod vodstvom zborovodkinje Mateje Stražar in ob spremljavi Jana
Moguja na kitari in Tine Ura-tnik na flavti, Vokalno-instru-mentalna skupina Marpole, ki jo vodi Monika Rakun, združena zbora Otroški pevski zbor Sonček OŠ Polzela in Otroški pevski zbor POŠ Andraž, Župnijski mešani pevski zbor Polzela ob spremljavi Katje Novak na klavirju, Moški pevski zbor Polzela, vse tri vodi Mija Novak, Vokalna skupina Draž iz Andraža, njen umetniški vodja je Viljem Kotnik, in Vokalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela, ki jo vodi Sabina Florjanc Dolinšek.
Ob koncu so vsi zbori in
Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki je navdušil na trikraljevskem koncertu.
vokalne skupine zapeli pesem Tam stoji pa hlevček, na orglah jih je spremljala Anita Kova-
čec, zbrane pa je nagovoril in se jim zahvalil domači župnik Jože Kovačec.	T. Tavčar
16
|anu
2017
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Jubilejni 40. pohod v Marijo Reko
Drugi januarski vikend je bil v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Nekaj sto udeležencev se je podalo tudi na jubilejni 40. pohod občanov preboldske občine in drugih udeležencev do planinskega doma pod Reško planino.
Narava se je prav na dan pohoda odela s snežno odejo, kar je bilo pravzaprav darilo narave jubilejnemu pohodu, ki so ga planinci obeležili tudi z izdajo posebne jubilejne razglednice.
Tudi letos so se udeleženci podali na pot iz različnih smeri, največ pa jih je za izhodišče izbralo Prebold in pot preko hriba Žvajge ter mimo Lobni-karjeve domačije do planinskega doma. Na cilju so planinci poskrbeli za topel čaj, oskrbnika doma Ivanka in Stanko Pi-šek pa za ostalo ponudbo.
menu. Tradicija je lepa stvar in preboldski planinci se tega zavedajo in tako ta pohod, kot tudi ostale, ohranjajo v svojem programu. Za vse in še posebej za današnjega jim gredo vse čestitke. Sam sem današnji pohod doživljal kot čudovit sprehod po naravi, ki se je končno vsaj malo obdala z belino snega in nam pričarala pravo zimsko vzdušje,« nam je zaupal preboldski župan.
hod tako tudi opravičuje svoje
Vinko Debelak
Pohoda se že vrsto let udeležuje tudi preboldski župan Vinko Debelak. »Pohod je res nekaj izjemnega in se ga ljudje radi udeležujejo v vsakem vre-
Rudi Sitar
Rudi Sitar pa nam je povedal, da je velik ljubitelj pohodov in tudi član PD Prebold ter ob tem dejal: »Pohoda se udeležim vsako leto in jih imam že krepko čez polovico od skupnega števila. Poleg tega se rad udeležim tudi drugih pohodov. To mi veliko pomeni tako za dušo kot za zdravje, razvedrilo in prijetno druženje. Pohod v Marijo Reko je vsako leto zanimiv, tudi drugačen, na kar vpliva predvsem vreme, s prijatelji pa si znamo narediti prijetno pohodniško vzdušje. Danes je res pravo zimsko vreme in po-
Franci Kumer
Podobnega mnenja je bil tudi predsednik PD Braslovče Franci Kumer: »Tudi danes nas je na pohodu kar precej članov našega društva. Sam se pohoda udeležujem že od vsega začetka. Kot šolarje nas je na pohod peljal pokojni Karli Slemenšek. Lahko bi rekel, da sem bil skoraj na vseh pohodih, tako da je tudi zame ta jubilejni pohod še toliko večje doživetje. K vsemu temu je pripomoglo tudi vreme, saj je naravo vsaj malo pobelil sneg. Na tokratni pohod smo se odpravili iz Grajske vasi, za samo pot pa smo porabili slabi dve uri. Bilo je prijetno in z veseljem se zdaj vračamo nazaj po drugi poti.«
Veseli, nasmejani in zasneženi pa so bili tudi pohodniki iz Grajske vasi. Med njimi sta posebno pozornost zbudila planinca z majhnima otrokoma na prsih. To sta bila zakonca Sušak, ki sta nosila dvojčici Vesno in Veroniko, stari sedem mesecev, ki sta
Skupina pohodnikov iz Grajske vasi
Urška Sušak
bili letošnji najmlajši udeleženki jubilejnega pohoda. Po starosti jima je sledil njun bratec, triletni Aljaž, pohodniško družinico pa je dopolnjevala petletna sestrica Katarina. Mama Urška Sušak je bila ob prihodu na cilj zelo vesela, na vprašanje, kako je bilo na poti,
Matic Pečovnik
pa je povedala: »Radi smo v naravi in tudi danes si nismo mogli kaj, da se ne bi podali v njen objem. Rahlo sneženje s suhim snegom pa je naredilo še posebno, že kar pravljično vzdušje. Od doma sva se sicer odpravila brez otrok, nekje na polovici poti, kamor so se pri-
peljali z avtom, pa so se nama pridružili in v nadaljevanju smo kot družina skupaj uživali v tem zimskem vzdušju.« Kaj pa je o letošnjem jubilejnem pohodu dejal predsednik PD Prebold Matic Pečovnik? »Danes sem lahko res vesel, prav tako vsi v našem društvu, saj obeležujemo lepo številko pohoda, ki ima vsaj na področju preboldske občine najdaljšo tradicijo in je tudi najbolj množičen. Udeležba je vsako leto sicer precej odvisna od vremena, danes je povprečna, saj so razmere res zimske. Sicer pa si takšnega vremena pravi pohodniki želimo, saj da pohodu svojstven čar,« je povedal Matic in dodal, da so letošnji jubilej obeležili z izdajo posebne razglednice, ki jo je narisal Žiga Hriberšek, in jubilejnega žiga. D. Naraglav
Boginja Diana ni prinesla ulova
Praznični turnir trojk
Prva januarska sobota je bila tudi letos v znamenju druženja zelene bratovščine in prvega letošnjega skupnega lova LD Gozdnik Griže in LD Žalec. Tokratno druženje, imenovano tudi županov lov, je bilo že šestnajsto po vrsti, hkrati pa že tretje, ko se niso mogli pokloniti uplenjeni divjadi, saj jim tudi letos boginja lova Diana ni bila naklonjena.
Tokratna organizacija skupnega lova je bila pod pokroviteljstvom župana Janka Kosa v rokah Lovske družine Žalec, ki razpolaga z loviščem v velikosti 5740 hektarjev. Organizatorji so si za letošnji lov izbrali lovski revir Kale, za odstrel pa divje prašiče - ozimce in lisico. Kot nam je povedal vodja lova Janko Sterbernak, je bil tokratni lov precej otežen, saj ni bilo snega, da bi lahko sledili stopinjam divjadi. Pred začetkom lova so se lovci omenjenih lovskih družin v družbi župana Janka Kosa in podžupanje Hane Šuster Erjavec zbrali pri lovskem domu LD Žalec na Rinki pri sv. Jedrti
nad Gotovljami. Zbrane je nagovoril vodja lova Janko Ste-bernak, ki je predstavil lovno območje in ob tem opozoril na varnost pri lovu in na divjad, ki jo je tokrat dovoljeno upleniti. Lovce in goste je pozdravil tudi žalski župan Janko Kos in ob tem pohvalil delo obeh lovskih družin. »Lov je predvsem pomemben za osveščanje ljudi, kako pomembni so lovci v našem prostoru za ohranjanje ravnovesja v naravi. Človek je s svojo urbanizacijo posegel v naravo in zato so se nekatere živali prekomerno razmnožile
V mrzlem jutru se je bilo prijetno ogreti ob drevesnem ognju.
in posegajo v urbano okolje ter povzročajo škodo. Zaradi tega je potrebno upleniti določeno število divjadi. Vesel sem, da imamo v občini takšni lovski družini, ki sta zelo uspešni pri svojem delu, družbeno odgovorni in vsestransko prizadevni pri svojem poslanstvu. Lovcem dostikrat delamo krivico, saj pozabljamo, koliko ur
Udeleženci tokratnega prazničnega turnirja
prostovoljnega dela opravijo v naravi, za kaj vse poskrbijo in da so tudi varuhi našega okolja. Marsikdaj nas opozorijo na kakšno anomalijo v naravi, za kakšno divje odlagališče in tudi na kakšne druge pojave. Želim, da so takšni tudi v prihodnje,« pa je ob vrnitvi z lova dejal župan.
D. Naraglav
Športno društvo Partizan Tabor je v minulih prazničnih decembrskih dneh tudi letos organiziralo košarkarski turnir trojk.
V dvorani doma krajanov se je na že 18. turnirju med sabo pomerilo sedem ekip, ki so igrale vsaka z vsako, rezultat-sko lestvico pa so oblikovali po številu zmag. Na parketu večnamenske dvorane so tokrat zaigrale ekipe Tazadnja ekipa Domžale, ŠD Tabor, Štori šotori Polzela, ŠD Savinja 2000 - Ločica ob Savinji, Ojstriška vas, Vrani Vransko in Sedem. Rezultati posameznih tekem
so prinesli skupno zmago zelo kakovostni ekipi iz Domžal, ki je že več let nepremagljiva, na drugo mesto se je uvrstila domača ekipa ŠD Tabor, tretje pa si je priigrala ekipa Štori šotori s Polzele.
Organizatorji so zelo veseli, da se jim je po nekajletnem premoru na turnirju pridružila mlada ekipa Vrani z Vranskega. Čeprav so ekipe pokazale veliko tekmovalnost in borbenost, pa je bilo bolj od končnega rezultata pomembno druženje, kar je tudi osnovni namen košarkarskega turnirja.
D. N.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAPOVEDNIK
|ani
2017
17
m
OBČINA ŽALEC
Sreda, 1. februar, od 9.00 do 11.45
regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije; komorne skupine z godali in s klavirjem; dvorana GŠ Risto Savin.
Četrtek, 2. februar, ob 18. uri
predstavitev knjige Matjaža Lesjaka Oder za dva;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Petek, 3. februar, ob 20. uri
106. kavarniški večer, Literarni jam session;
avla Doma II. slovenskega tabora.
Vsako soboto med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec.
Sobota, 4. februar,
med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami;
TOD Lipa Gotovlje.
Nedelja, 5. februar, ob 17. uri
Vokalni kvintet Ajda s citrarko
Tino Kseneman;
koncert za citrarski abonma in
izven;
avla Doma II. slovenskega tabora.
Nedelja, 5. februar, ob 18. uri
koncert kitaristke, predavateljice Vere Ogrizovic; dvorana GŠ Risto Savin.
Ponedeljek, 6. februar, po razporedu na oglasni deski šole
seminar za kitariste, predavateljica Vera Ogrizovic; dvorana GŠ Risto Savin.
Ponedeljek, 6. februar, ob 18. uri
potopisno predavanje Čudovita Indija;
Hiša Sadeži družbe.
Ponedeljek, 6. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij za dosežke na kulturnem področju za leto 2016;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Torek, 7. februar, po razporedu na oglasni deski šole
seminar za kitariste, predavateljica
Vera Ogrizovic;
dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Vsak torek v februarju ob 9.00 in vsak petek ob 8.30
TAI CHI;
Hiša Sadeži družbe.
Sreda, 8. februar med 9. in 12. uro
dan odprtih vrat Savinove hiše in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.
Četrtek, 9. februar, ob 17. uri
Za devetimi gorami, pripovedovalsko-glasbena predstava (Cankarjev dom); za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora.
Torek, 7. februar, ob 18. uri
krajevna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Hmeljarski dom Šempeter.
Torek, 7. februar, ob 18.30
proslava ob kulturnem prazniku; Dom krajanov Galicija.
Torek, 7. februar, ob 19. uri
proslava v počastitev kulturnega praznika in občni zbor kulturnega društva;
Zadružni dom Ponikva.
Sreda, 8. februar, ob 19. uri
Odprtje razstave Mladi in Prešeren, dijaške sekcije Študentskega kluba Žalec
Avla dvorca Novo Celje Razstava bo na ogled do 23. ure.
Sreda, 8. februar, ob 7. uri
po poteh kulturne dediščine; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Vsako sredo v februarju ob 8.30
telovadba za hrbtenico; Hiša Sadeži družbe.
Sreda, 8. februar, ob 9. uri
19. pohod na Šmohor; zborno mesto: Bencinski servis Frece; PD Liboje.
Vsako sredo in četrtek v februarju med 14. in 16. uro
učna pomoč; Hiša Sadeži družbe.
Sreda, 8. februar, ob 17. uri
kulturni večer;
Dom kulture Svoboda Griže.
Četrtek, 9. februar, ob 18. uri
Večer na zofi s Tonetom Peršakom, ministrom za kulturo; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Četrtek, 9. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Petrovče.
Sobota, 11. februar, ob 8. uri
Križem kražem 2: Limbarska gora-Golčaj;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Nedelja, 12. februar, ob 18. uri
Najlepše melodije Dalmacije, Valentinov koncert (Ojla Šempeter);
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Ponedeljek, 13. februar, ob 7. uri
Lobnik;
odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Ponedeljek, 13. februar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 13. februar, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: družina Domjan se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Ponedeljek, 13. februar, ob 20. uri
Moška copata, komedija; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 16. februar, ob 7. uri
avstrijska Koroška; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Četrtek, 16. februar, ob 18. uri
potopisno predavanje Petra Žabreta: Centralna Azija in Rusija; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Četrtek, 16. februar, ob 18. uri
odprtje razstave Arhitekture čustev avtorjev Iztoka Maroha in Kristine Rutar;
iz cikla Prostor, telo in medij v
prehajanju;
Savinov likovni salon.
Petek, 17. februar,
MOJ KINO:
15.00 Zapoj, animirani film, sinhronizirano,
17.00 Lego Batman Film, animirani film, sinhronizirano, 19.00 Petdeset odtenkov teme, drama,
21.00 Pr'Hostar, komedija; Dom II. slovenskega tabora.
Sobota, 18. februar, ob 18. uri
Doktor Živago, dramski balet; SNG Opera in balet Ljubljana; za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 16.30.
Nedelja, 19. februar, ob 17. uri
Valentinov koncert Tanje Žagar; Studio Gong;
Dom II. slovenskega tabora.
Od ponedeljka, 20., do petka, 24. februarja, med 10. in 16. uro
zimski počitniški tabor (ustvarjalno-gibalne in kuharske delavnice ter počitniško varstvo za otroke od 6 do 11 let); Hiša Sadeži družbe.
Ponedeljek, 20. februar, ob 19.30
Cucki, komedija, Mestno gledališče Ptuj,
za gledališki abonma ponedeljek in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Torek, 21. februar, ob 17. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 22. februar, ob 18. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Griže.
Četrtek, 23. februar, ob 17. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Ponikva.
Petek, 24. februar, ob 19.30
Cucki, komedija, Mestno gledališče Ptuj,
za gledališki abonma torek in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sobota, 25. februar, ob 8. uri
Križem kražem 3: Čemšeniška planina;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 25. februar, ob 17. uri
pustno rajanje za otroke in mladino;
dvorana GD Levec.
Nedelja, 26. februar, ob 6. uri
Ženiklovec-Veliki Javornik; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 26. februar,
tradicionalni obisk gotoveljskih pustnjakov
po zaselkih KS Gotovlje; TOD Lipa Gotovlje.
Nedelja, 26. februar, ob 14. uri
otroška maškarada z Ribičem
Pepetom;
pri POŠ Trje.
Ponedeljek, 27. februar,
tečaj smučanja na Rogli (med zimskimi počitnicami); Smučarski klub Gozdnik Žalec.
Ponedeljek, 27. februar, ob 18. uri
pravljična ura Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Liboje.
Torek, 28. februar, ob 7. uri
Slivnica pustovanje; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Torek, 28. februar, ob 16. uri
otroško pustno rajanje z Mojco Robič;
Podeželska tržnica Žalec.
Torek, 28. februar,
pustovanje v Petrovčah; drsališče pri baziliki v Petrovčah.
Torek, 28. februar,
pust po Gotovljah; TOD Lipa Gotovlje.
Torek, 28. februar, ob 17. uri
pustno rajanje za otroke; Hmeljarski dom Šempeter.
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 1. februar,
Savinjska planinska pot, Gora (565 m);
PD Dobrovlje Braslovče.
Nedelja, 5. februar,
pohod na Ramšakov vrh (970 m); PD Dobrovlje Braslovče.
Torek, 7. februar, ob 18. uri
predstavitev knjige Andreje Cilenšek Knjiga življenja; Občinska knjižnica Braslovče.
Torek, 7. februar, ob 18. uri
osrednja proslava ob kulturnem prazniku;
Kulturno društvo Gomilsko.
Četrtek, 9. februar, ob 20. uri
predstava Lidije Koceli Moj glas, moja pot;
Dom kulture Braslovče; vstop prost; Občina Braslovče.
Torek, 14. februar, ob 17. uri
lutkovna predstava v okviru otroškega abonmaja Volk in kozlički;
Dom kulture Braslovče.
Četrtek, 16. februar, ob 18. uri
potopisno predavanje Urške Trotovšek o Šri Lanki; Občinska knjižnica Braslovče.
Torek, 28. februar, ob 18. uri
pravljična ustvarjalnica Za pusta hrusta;
Občinska knjižnica Braslovče.
OBČINA PREBOLD
Sobota, 4. februar, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD in Občina Prebold.
Sobota, 4. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Športna dvorana Prebold; Občina Prebold in JSKD Žalec.
Sreda, 8. februar,
14. zimski pohod na Mrzlico; PD Prebold.
Sobota, 11. februar,
Stranice, 72-letnica poboja; KO ZB NOB Prebold.
Sobota, 11. februar,
29. zimski pohod na Peco; PD Prebold.
Nedelja, 12. februar,
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom pod Reško planino; KD Marija Reka.
Nedelja, 12. februar,
Petrin memorial (odbojka); Športna dvorana Prebold.
Vsak ponedeljek v februarju ob 17. uri
delavnice Društva Moji odnosi; sejna soba Občine Prebold.
Torek, 14. februar, ob 17. uri
Valentinova ustvarjalna delavnica s Klementino Slapnik; Občinska knjižnica Prebold.
Petek, 17. februar, ob 17. uri
Čarobna vililandija; za otroški abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Sobota, 18. februar, ob 20. uri
10. Rock žur Šešče; Dom kulture Šešče; KUD Šmrkl Šešče.
Sobota, 18. februar, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold in Občina Prebold.
Nedelja, 19. februar, od 9. ure dalje
turnir v namiznem tenisu; Športna dvorana Prebold; ŠD Kaplja vas.
Od ponedeljka, 20. februarja, do petka, 24. februarja,
tečaj smučanja na Rogli; Smučarski klub Prebold.
Torek, 21. februar, ob 19. uri
literarni večer v okviru Savinjčani beremo;
gost Sebastijan Pregelj; Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 21. februar, med 19. in 20. uro
meritve holesterola, krvnega tlaka, sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold.
Nedelja, 26. februar, ob 18. uri
gledališka predstava za odrasle (gostje);
Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Torek, 28. februar, ob 18. uri
pravljična ura s Simon Ž. Repnik; Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 28. februar,
pust;
OŠ Prebold.
^^SaA/inlsA&^datin&S
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA
9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
_SavMii&ke/^doAin&S
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
41
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
18
|anu
2017
KULTURA
_SaAMAii&be/. datine/S
Z zmagovalko slam poezije
40 let skupnega ustvarjanja
V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je v petek, 6. januarja, potekal 105. kavarniški večer, ki ga vsak prvi petek v mesecu organizira Glasbe-no-literarno društvo Alethea. Tokratna gostja večera je bila pesnica, fotografinja, prevajalka, aktivna tabornica in slovenska prvakinja slam poezije Nina Medved iz Maribora.
Osemindvajsetletna Nina Medved pa ni le prva slovenska prvakinja v slam poeziji, ampak je tudi predvsem pobudnica in duša preporoda slam poezije, ki je v letu 2016 zajel Slovenijo. V letu 2013 je postavila prvo samostojno fotografsko razstavo I take France takes me in je soavtorica interaktivne razstave Jeu / Igra, ki redno gostuje v različnih evropskih državah. Njene pesmi so bile objavljene v Sloveniji, Franciji in Kanadi. Je vodja pesniške skupine Slam zverine in soorganizatorka rednih slam večerov Ožuljeni jezik. Kot zmagovalka prvega slovenskega turnirja v slam poeziji pa se je konec novembra predstavila na evropskem prvenstvu v Leuvenu v Belgiji. Je tudi aktivna prostovoljka in urednica revije Tabor, ki jo mesečno prejemajo člani in prijatelji Zveze tabornikov Slovenije in izhaja v skoraj 7000 izvodih.
Tokratni pogovor z gostjo je vodil član društva Alethea Kri-stian Koželj, sicer drugouvršče-ni slovenski izvajalec slam poezije. Za glasbeno popestritev je s kitaro in petjem poskrbela Simona Kropec, s svojimi nastopi slam poezije pa je večeru dala piko na »i« gostja in tako na neposreden način predstavila občinstvu slam poezijo. V pogovoru z moderatorjem je razkrila, zakaj in kako je poezija dobila mesto v njenem življenju.
»Poezija je najmočneje prišla na koncu osnovne šole, to je čas, ko marsikdo začne pisati, kajti prebujati se začne toliko občutij, ki si jih je treba razložiti, je čas nekega uporništva ali pa potrebe po tem, da najdeš svoj glas. Poezija je super način, da to narediš z zelo intimnim postopkom, ki je namenjen tebi - če si dovolj pogumen, pa ga lahko zaupaš tudi drugim. Je izjemen kanal za spoznavanje samega sebe in sveta, v katerem smo. Če kasneje preraste v nekaj več, pa lahko postane tudi orodje za delovanje v svetu - dobra pesem poslušalca ali bralca spremeni. Če se ga dotakne do te mere, lahko spremeni njegovo videnje in doseže dolgoročne in daljnosežne posledice v družbi. Poezija mi je prinesla veliko poznanstev in zelo lepih trenutkov, sploh ko se z drugimi avtorji pogovarjaš o tem, zakaj kdo ustvarja, na kak način, kaj piše, je zelo dragoceno. Tudi poslušanje avtorjev je lahko zelo močno doživetje, če se jim prepustiš. Zagon za ukvarjanje s slam poezijo sem dobila najbrž iz pesniških nastopov. Zmeraj sem bolj uživa-
Nina Medved - slovenska prvakinja v slam poeziji
la v živem nastopu kot tiskani objavi, morda me daje ta strah pred tem, da je nekaj za vse večne čase shranjeno v neki obliki, ko je enkrat objavljeno, pri živem nastopu pa takoj veš, kako je publika to sprejela, če jim je bilo všeč ali ne. Najpomembnejši ali najambicioznejši projekt je slam poezija, ki sem jo študirala že v sklopu diplomske naloge pri francoščini, ki sem jo pisala v Franciji. Opazovala sem dogodke, se pogovarjala z organizatorji, spoznala sem celo začetnika slama Marca Kellyja Smitha. S skupino pesnikov po imenu Slam zverine pa slam poezijo sedaj prevajamo v prakso. Ugotovili smo, da je poezija fina, da radi nastopamo in da so nam všeč izzivi, kjer moramo dati malce več od sebe,« je dejala Nina in v nadaljevanju razložila, kakšen je prehod od klasičnega pesništva k slam poeziji. »Razviti se moraš kot performer, kot nekdo, ki nastopa. S tem pridejo zelo raznolike težave, prva je zelo očitna - besedilo se je treba naučiti na pamet, če želiš imeti nek suveren nastop brez pripomočkov.
Sicer dovolimo tudi branje, ampak je neko posebno tveganje v tem, da človek stopi na oder in opravi nastop povsem prosto, samo s svojim telesom, glasom, mimiko obraza, kretnjami. Nekaj malo nevarnega je v tem, ker se v vsakem trenutku lahko zalomi. Naslednja stvar je, da v poeziji velikokrat zapišemo stvari, ki so hudo osebne, čustveno ali psihično močne. Pri navadnem branju se da takšne trenutke enostavno zakriti, malo tišje poveš, malo zdrdraš, zašumiš z listom in že publika ni slišala tistega dela. Ko pa poskusiš to povedati na glas pred ljudmi, pa včasih odkriješ, kje so tiste tvoje zavore, s katerimi se nato moraš spoprijeti. Slam, ne glede na starost poslušalca, pritegne zato, ker se trudi pritegniti. Lahko bi rekli, da je prvo pravilo slama to, da se izvajalec mora potruditi pri izvajanju svoje pesmi, ker je nekdo pred njim, ki ga posluša, do katerega bi naj tvoje sporočilo prišlo. Boljši kot si v prevajanju ustvarjenega do publike, bolj uspešni so tvoji nastopi.«
D. Naraglav
Taborski zbori prepevali
Na tretjem citrarskem abonmaju v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta nastopila Cita in Jože Galič iz Šempetra, pridružila pa se jima je tudi hči Katarina, ki sicer živi v Avstraliji.
Cita in Jože Galič praznujeta v koncertni sezoni 2016/2017 že štirideset let glasbenega ustvarjanja, in sicer nastopov v dvoje in z različnimi ansambli. Prvo polovico tega obdobja je nedvomno najbolj zaznamovalo njuno sodelovanje v Ansamblu Slovenija. Bila sta tudi duša in srce Vokalnega kvinteta Ajda s citrarko Cito Galič in Družine Galič, pevsko-instrumentalne skupine, v kateri sta poleg njiju nastopala tudi hči Katarina in sin Marko. Zadnjih dvajset let sta nepogrešljiva člana studijske zasedbe Jože Galič & Glasba iz
Med nastopom Cite, Katarine in Jožeta Galiča
Slovenije, največ pa nastopata v duetu. Za njima je nešteto radijskih in televizijskih nastopov, avtorskih skladb, več kot petdeset izdanih nosilcev zvoka in več tisoč nastopov po Sloveniji in drugih državah Evrope, Severne in Južne Amerike ter
Avstralije.
Na svojih koncertih posvečata največ pozornosti slovenskim narodnim in umetnim pesmim, ki jih povezujeta s prijazno besedo, ob primernih priložnostih pa tudi s kakšno dobro pripovedjo ali šalo. T. T.
Peli tudi v Gotovljah
Ženski pevski zbor Gotovlje
Ženski pevski zbor Goto-vlje, ki že 36 let deluje v okviru KD Gotovlje, je v petek, 6. januarja, na dan svetih treh kraljev, pripravil že svoj 22. tradicionalni praznični koncert.
ŽePZ Gotovlje, ki deluje pod vodstvom Gašperja Kundiha, je v dvorani KZ Gotovlje razvese-
ljeval občinstvo s pesmimi o ljubezni, miru, božiču ... Trenutno šteje zbor 21 pevk, pet pa jih v njem prepeva že vse od njegove ustanovitve. To so Bernarda Čižič, Roza Gojznik, Frida Ma-rinič Lednik, Silva Kočevar in Marija Krajnc. Kot pravi predsednica zbora Ksenija Bauer, je zapeta pesem morda najgloblja manifestacija človekovega duhovnega življenja in zakladnica narodne identitete.
Tokratni praznični koncert je bil zelo pester, zbor pa je v treh delih zapel dvanajst pesmi. Občinstvo je ta večer uživalo tudi ob nastopih glasbenih in pevskih gostov. Najprej sta svoje mojstrstvo na klavirju in flavti pokazali sestri Živa in Neja Skrbiš. Za njima je sedem let glasbene šole in študij na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Leta 2013 se
je njuna pot skupnega glasbenega izobraževanja ločila. Neja nadaljuje šolanje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Jasminki Štančul, Živa pa na deželnem konservatoriju v Celovcu pri prof. in magistru Ade-lu Oborzilu. Na gotoveljskem odru ju je pri prvi skladbi na klavirju spremljal Jan Juršnik, študent glasbene pedagogike na pedagoški fakulteti v Mariboru, ki vodi tudi Tamburaško društvo Apače, je zborovodja mešanega pevskega zbora, kot pevec pa prepeva v Akademskem pevskem zboru Maribor in v kvartetu Štirje študentje, ki ga sestavljajo študentje pedagogike. Slednji so bili naslednji gostje koncerta in s svojo kakovostjo in nagajivostjo popestrili koncertni večer, za novoletno voščilo pa so poskrbeli mladi koledniki iz Šempetra. D. N.
Ob koncu so pevci vseh treh glasbenih sestavov skupaj zapeli Sveto noč.
Na štefanovo, ko praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, so v župnijski cerkvi sv. Jurija v Taboru nastopili trije taborski pevski zbori.
Najprej je nastopila Volana skupina Sekstete s pesmijo neznanega avtorja Amazing
Grace, nadaljevala pa s pesmijo Vjeruj v ljubav v priredbi Tilna Slakana. Naslednji je nastopil Cerkveni pevski zbor sv. Jurij ob Taboru pod vodstvom Gabrijele Gojznikar. V tretjem delu večera so s svojim nastopom občinstvo navdušili
pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki ga vodi zborovodja Karel Leskovec, koncert pa so skupaj zaključili vsi pevci vseh treh sestavov z božično pesmijo Sveta noč.
D. N.
Ponedeljek, 20.2.2017, ob 19.30 za gled. abonma ponedeljek Petek, 24.2.2017, ob 19.30 za gled. abonma torek in izven
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice: TIC Žalec in kupikarto.si
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
|ani
2017
19
Božični koncert v cerkvi sv. Nikolaja Z godbami v praznični čas
S koncerta učiteljev in učencev žalske glasbene šole
Glasbena šola Risto Savin Žalec je ob koncu preteklega leta v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu priredila že šesti tradicionalni božični koncert učiteljev in učencev.
Na koncertu so se ob pisani sceni predstavili učitelji glasbene šole in nekaj učencev. Ko so se pol ure pred koncertom odprla cerkvena vrata, so obiskovalci v trenutku napolnili cerkev do zadnjega
kotička. Glasbene točke bile izjemno pestro in spretno sestavljene, program pa izveden na izjemnem nivoju.
Obiskovalce sta pred koncem pevskega dogodka pozdravila gostitelj koncerta pater Viktor in ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, ki je obiskovalcem povedal, da se izteka 200 let, odkar je na slovenskem odprla vrata prva javna glasbena
šola, prihodnje leto pa bodo praznovali 60 let, odkar je odprla vrata glasbena šola v Žalcu. Vsem prisotnim pa je voščil srečno leto 2017.
Ravnatelj Gorazd Kozmus je z odlično organizacijo božičnega koncerta glasbene šole dokazal, da je ta prijeten dogodek postal nepogrešljiv del decembrskega kulturnega dogajanja v Žalcu.
T. Tavčar
Koncert libojske godbe, ki jo vodi dirigent Andrej Žgank, sta s plesom popestrila Zala in Savin Kotnik.
Braslovški zbor v Postojni
V Postojnski jami so letos že šestindvajsetič ob božično--novoletnih praznikih uprizorili svetopisemsko zgodba o božjem rojstvu - žive jaslice. Na ploščadi pred vhodom v jamo pa je potekal festival petja.
Letos so na povabilo organizatorja na festivalu nastopili tudi pevci Mešanega pevskega zbora Marije Vnebovzete Bra-slovče.
Pod vodstvom zborovodki-nje profesorice Mije Novak so predstavili širok repertoar pesmi in navdušili obiskovalce. Srečanje je imelo tudi poslovni pomen, saj je braslovškega župana Branimirja Strojanška pozdravil tudi direktor Po-
Med nastopom braslovškega pevskega zbora pri vhodu v Postojnsko jamo
stojnske jame Marjan Batagel, ki je ob tem dejal, da so vedno in povsod odprte možnosti za odlično sodelovanje Postojne
Trikraljevski koncert v Petrovčah
V	baziliki Matere božje v Petrovčah je bilo v petek, 6. januarja, prijetno prisluhniti trem pevskim sestavom, ki so v sodelovanju s KD Petrovče in Župnijo Petrovče pripravili praznični trikraljevski koncert.
Glavni organizator in izvajalec koncerta je bila Vokalna skupina Candela, kot gostje pa so nastopili pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora Župnije sv. Jurij ob Taboru, ki ga vodi Gabrijela Gojzdnikar, in Otroškega zbora Župnije Petrovče pod vodstvom Tine Strahovnik.
V	prvem delu so Candelice zapele štiri božične pesmi, na violini pa jih je spremljala Tina Cizej. Poslušalce so v nadaljevanju razveseljevali gostje, v
Med nastopom VS Candela z violinistko Tino Cizej
zadnjem delu koncerta pa je ponovno nastopila VS Candela, ki je poleg božičnih pesmi zapela tudi Avsenikovo pesem Zvezde na nebu žare, na har-
Pihalni orkester Prebold, ki jo vodi Marko Repnik, se lahko pohvali z najdaljšo tradicijo božičnih koncertov.
in Braslovč, braslovški župan pa mu je ob tej priložnosti izročil Monografijo Braslovč.
T. T.
S koncertom Godbe Liboje se je v petek, 13. januarja, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu zaokrožilo muziciranje savinjskih pihalnih godb v prazničnem božič-no-novoletnem času.
Godba Liboje, ki jo že 15 let vodi umetniški vodja Andrej Žgank, pripravi vsako leto v tem času dva koncerta. Prvega so pripravili na božični dan v domačem kraju v tamkajšnji kulturni dvorani, drugega pa v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Tokratni koncertni program je obsegal skladbe od Avsenika do filmske in klasične glasbe. Koncert je povezoval Tone Vrabl, za posebno vzdušje pa so na prazničnem koncertu poskrbeli solisti. Pravo presenečenje sta bila tudi gosta, mlada in zelo uspešna
profesionalna plesalca Zala in Savin Kotnik, ki sta ob orkestrski glasbi vnesla v prostor mladostno svežino, gracioznost in lepoto plesa in tako polepšala koncertno sceno.
Zelo lepo je bilo tudi na božičnem koncertu Pihalnega orkestra Prebold, ki se je številnemu občinstvu predstavil v športni dvorani OŠ Prebold. Preboldska godba, ki ima tudi najdaljšo tradicijo organiziranja božično-novoletnega koncerta, je tudi tokrat pod vodstvom dirigenta Marka Repnika ustvarila prijetno praznično vzdušje. Svoje so k temu dodali njihovi gostje VS Kvartopirci iz Kamnika, koncert pa je povezovala dirigen-tova boljša polovica Simona Žvikart Repnik.
Naslednji dan so nastopili
godbeniki Godbe Zabukovi-
ca, godbe, ki se ponaša z najdaljšim stažem delovanja, saj deluje že od leta 1880. Pod dirigentsko palico Boštjana Mesarca so pripravili koncert v športni dvorani OŠ Griže in tudi tokrat poskrbeli za pester in raznovrsten glasbeni program, k obogatitvi koncerta pa so pomemben delež prispevali njihovi gostje, petčlanski naro-dno-zabavni ansambel Lun'ca iz Dramelj, trio s pevko in pevcem, ki poleg petja naro-dno-zabavne glasbe izvaja tudi zabavno glasbo, šansone ...
Zabukovški godbeniki so se 30. decembra, dan pred najdaljšo nočjo v letu, predstavili tudi na samostojnem koncertu na Šlandrovem trgu v sklopu prazničnega decembra v Žalcu.
D. Naraglav
moniko pa je pevke spremljal Mitja Cizej. Koncert, ki ga je povezovala Damjana Štraser, so pevci zaključili s skupno pesmijo Sveta noč.	D. N.
Godba Zabukovica uspešno deluje že od leta 1880.
SPORT
Velika taekwondo turnirja
20
|anu
2017
Šempetrani tretji v državi
Mladinci OK SIP Šempeter s trenerjem Sebastjanom Cilenškom
_SaAjlnis&e/. datine/S
Udeleženci z osvojenimi medaljami na prvenstvu v Bolgariji
Letošnji zaključni turnir najboljše četverice za naslov državnega prvaka v kategoriji mladincev so odbojkarji odigrali v Hočah, kjer so nastopile ekipe Črnuče ACH I, Maribor, Hoče in SIP Šempeter.
Atletski klub Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec že devetič zapored na zadnji dan leta pripravil silvestrski tek. Na stezah atletskega stadiona v Športnem centru Žalec so udeleženci teka morali preteči 5 tisoč metrov.
Na startu se je tudi letos zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev iz raznih krajev. V moški kategoriji je slavil Milan Dobravec iz Litije, ki je 5 tisoč metrov pretekel v času 17 minut in 5 sekund, drugouvr-ščeni je bil Darko Kralj iz Griž s časom 17 minut in 15 sekund, tretji pa Dejan Žohar iz Tekaške šole Živko iz Celja, ki je za progo potreboval 19 minut in 5 sekund. Pri ženskah je tudi letos zmago slavila Manja Kavčič, ki je za progo potrebovala
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Vrtine Palir je v polnem teku. Zadnji dve nedelji so košarkarji odigrali srečanja petega in šestega kroga.
Rezultati 5. kroga: Last Second Shot Polzela - EVB, upravljanje Ložnica 48 : 56, Inštal. Vrbovšek Šentjur - Vrtine Palir Polzela 63 : 53, Lev Zavarovanje Žalec - Dunk Shop.si Celje 20 : 0 b. b., ŠD Body Solution Žalec - Veterani Polzela 76 : 71; rezultati 6. kroga: Dunk Shop.si Celje - ŠD Body Solution Žalec 69 : 80, Vrtine Palir Polzela - Veterani Polzela 73 : 66, EVB, upravljanje Ložnica -Lev zavarovanje Žalec 73 : 55, Inštal. Vrbovšek Šentjur - Last Second Shop Polzela 77 : 50.
Na lestvici vodi ekipa Inštal. Vrbovšek Šentjur, druga je ekipa EVB, upravljanje Ložnica,
Ekipi Maribor in Črnuče ACH 1 sta finalno srečanje končali po štirih nizih, naslov državnih prvakov pa so osvojil igralci Črnuč ACH 1.
Bronasta medalja je pripadla Šempetranom, ki so bili na
T
23 minut in 34 sekund, druga je bila Jana Petrak Zajc, ki je progo pretekla v 23 minutah in 50 sekundah (obe iz Petrovč) in tretja Jana Perc s Pernovega, ki je s progo opravila v 30 mi-
Boris Kovačič vodi na lestvici strelcev.
tretja Lev zavarovanje Žalec, vse tri ekipe imajo po 11 točk, četrta je ekipa Vrtine Palir Polzela z 9 točkami itd.
Na listi strelcev vodi Boris Kovačič (ŠD Body Solution
srečanju za tretje mesto z 2 : 0 (25 : 23, 25 : 19) v nizih boljši od hoških odbojkarjev. Pred tem srečanjem so Šempetrani izgubili proti Mariboru 2 : 0 v nizih.
T. T.
nutah in 4 sekundah.
Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, prva v ženski in moški konkurenci pa tudi prehodni pokal AK Žalec.
T. Tavčar
Žalec) s 123 točkami, drugi je Tomaž Korošec (Inštal. Vrbo-všek Šentjur) s 103 točkami, tretji Gregor Vaupotič (Last Second Shop Polzela) s 97 točkami itd.	T. Tavčar
Ob koncu leta 2016 so se braslovški taekwondoisti udeležili dveh turnirjev. Najprej so v sklopu slovenskega tima sodelovali na turnirju Bulgaria open 2016 v mestu Plovdiv v Bolgariji, nato pa na tekmovanju European king of Taewon-Do 2016, ki je potekalo v grškem mestu Thessaloniki.
Marko Pečar, Ana Sajtl, Ema Mešič in Simon Zajec so v Bolgariji v svojih kategorijah uspeli premagati vse nasprotnike in osvojiti zlate medalje. To žal ni uspelo Janu Sajtlu in Sabini Bec, čeprav sta se izvrstno borila. Kljub temu pa Jan Sajtl ni ostal brez medalje, saj je z ekipo kadetov osvojil 3. mesto. Še eno ekipno medaljo (bronasto) pa si je priboril tudi Marko Pečar. Še bolje se je izšlo Ani Sajtl in Emi Mešič, ki sta z ekipo kadetinj osvojili prvo mesto in se tako veselili zlate medalje. Še z eno zlato medaljo se je okitil tudi Simon Zajec, ki je tekmoval v ekipi mladincev.
V Grčiji je tekmovalo pet tekmovalcev braslovškega kluba, tudi tokrat v ekipi Team Slovenija, ki si je med več kot 700 tekmovalci iz 11 držav priborila lepo število medalj ter predvsem veliko izkušenj. Jan Sajtl in Pia Matko, kateri je bil to prvi
Hopsi peti
V 15. krogu slovenske moške košarkarske lige KBM so Hopsi s Polzele gostovali pri ekipi Terme Olimia v Podčetrtku in zmagali z rezultatom 93 : 95.
Hopsi so igrali le s sedmimi igralci in so po prvih desetih minutah zaostajali kar 15 točk. Prednost so držali ves prvi polčas, v nadaljevanju pa so tudi Hopsi začeli igrati nekoliko bolj zbrano. Do prvega izenačenja so prišli v 37. minuti (84 : 84). Hopsi so od 27 poskusov zadeli 15 trojk in prav z meti z razdalje so ujeli in prehiteli tekmeca ter ob koncu slavili zmago. Največ tok, kar 28, je za Hopse dosegel Alen Hodžič, od tega 6 trojk.
ŠPORT NA KRATKO
1. DOL moški 12. krog:
SIP Šempeter - Hoče 1 : 3
1.	DOL ženske 12. krog: Spodnja Savinjska Aliansa -Calcit Vollyball 0 : 3
2.	DOL moški 12. krog:
PRO Volley - ŠD Braslovče 3 : 0
2.	DOL ženske - vzhod 12. krog:
Swatycomet Zreče - Braslovče
3.	DOL moški - vzhod 12. krog
SIP Šempeter II. - Slovenska Bistrica 0 : 3
4.	SKL - vzhod 11. kolo:
Parklji Ježica mladi - Vrani Vransko 48 : 103
T. T.
nastop po letu in pol tekmovalnega premora, nista uspela poseči po medaljah. Znova pa se je izkazala Ema Mešič, ki je v svoji kategoriji zasedla 1. mesto. S tretjim mestom in bronasto medaljo pa je braslovško kvoto dopolnila Ana Sajtl. Simon Zajec je v posameznih borbah že v prvem krogu naletel na pretrdega domačina, vendar pa je skupaj z mladinsko ekipo osvo-
jil 3. mesto.
Po krajšem odmoru v času novoletnih praznikov pa so, kot je povedal trener in uspešen tekmovalec med veterani, Simon Jan, zdaj že v ritmu intenzivnih priprav na državno prvenstvo 2017, ki bo 4. februarja za vse starostne kategorije potekalo na domačem terenu, in sicer v Braslovčah.
D. Naraglav
Trener Hopsov Boštjan Kuhar in Alen Hodžič, ki je na tekmi v Podčetrtku dosegel kar 28 točk.
Trener Hopsov Boštjan Ku- meti z razdalje. V nadaljevanju har pa je po tekmi dejal: »Do- smo se zbrali, odigrali agresiv-mača ekipa nas je presenetila z neje in prišli do zaslužene zma-agresivno igro in natančnimi ge.«	T. Tavčar
Ponedeljek, 13. 2. 2017, ob 20.00
Dom II. slov. tabora Žalec
V Žalcu silvestrski tek
Dobitniki medalij
Na vrhu izenačene ekipe
C)			
LU/up/		januar 2017	21
	ŠPORT		
Poraz Šempetranov na Norveškem Že na 1. Oki Doki turnirju 33 ekip
•i! Ël	M H		
			
S prve tekme v Bergnu
Na turnirju so sodelovale tudi štiri ekipe mini rokometašic RK Zelene Doline Žalec.
Odbojkarji OK SIP Šempeter so v drugem krogu pokala challenge v norveškem Bergnu izgubili proti ekipi Viking TIF Bergen s 3 : 1 (13, 23, 27, 18). Šempetrani, ki so v prvem krogu izločili hrvaško ekipo Medimurje Centrometal, so na Norveško pripotovali brez svojega prvega organizatorja igre Jerneja Vrhunca, ki je imel študijske obveznosti. Vprašanje je, kako bi se z njim tekma v Bergnu razpletla, tako pa so morali priznati premoč domači ekipi.
V prvem nizu so ob prvem tehničnem odmoru za domačini zaostajali le za točko, z njimi so držali korak še vse do izida 10 : 12, nato pa so popolnoma popustili pri sprejemu, predvsem so imeli težave s servisom Oerjana Siljanderja, ki je imel največ zaslug za visoko zmago Vikinga. Tudi drugi niz se ni začel ravno po željah varovancev Sebastjana Cilenška, saj so še do drugega tehničnega odmora zaostajali za dve točki. Toda v nadaljevanju niza so le pokazali zobe. Pri servisu Gregorja Hircija so ulovili nasprotnika, v končnico pa so vstopili z vodstvom 21 : 18. Zaustavili so tudi najnevarnejša igralca domače ekipe Siljanderja in Oeivinda Hordvika, zato pa se je v njihovih vrstah razigral Danijel Pokeršnik. Čeprav so se jim domačini popolnoma
Odbojkarska ekipa SIP Šempetra
približali, so Šempetrani le prišli do izenačenja v nizih (1 : 1).
Edini slovenski predstavnik v pokalu challenge je večinoma vodil, največ za pet točk (8 : 13), toda po štirih zaporednih točkah domačinov so pobudo prevzeli norveški odbojkarji, ki so prvi prišli do zaključne žoge. Prvo in tudi naslednji dve so Šempetrani obranili, nato sami prišli do priložnosti za vodstvo z 2 : 1 v nizih, toda na svojo žalost je niso izkoristili. Še pod vtisom zapravljene priložnosti v tretjem nizu so gostje začeli četrtega. Vendar so po zaostanku štirih točk ob prvem tehničnem odmoru celo prišli do vodstva s 14 : 13, toda ob zaključku niza so ponovno popustili in odbojkarji Vikinga so prišli do zaslužene zmage.
Trener SIP Šempetra Seba-stjan Cilenšek: »V prvem nizu
Arena Straume, gledalcev 300, sodnika Andersen (Danska), Khuc (Belgija)
SIP Šempeter: Marovt 5, Bukšek, Robida 7, D. Poker-šnik 10, Udrih, G. Vrhunc 7, Javornik 8, Majcenovič Zuka 1, Boženk 5, Hirci 5, Hrasto-vec.
so nas v vseh elementih presenetili, nato pa smo popravili sprejem in imeli dober servis. Žal mi je za tretji niz, ko smo že imeli vse v svojih rokah, ampak se je v končnici zatresla roka. V četrtem nizu smo držali priključek do sredine niza, na koncu pa je odločilo nekaj dobrih servisov nasprotnikov. Kljub porazu smo videli, da z njimi lahko igramo in na povratni tekmi bo naš prvi cilj, da pridemo do zlatega niza.« Povratna tekma bo na sporedu v četrtek, 2. februarja v Šempetru. T. T.
Vabljeni na ogled evropske odbojkarske tekme!
2017 CEV CIMUCnGe CUP
i/s rinnin
RK Zelene Doline Žalec je v soboto, 14. januarja, organiziral 1. odprto prvenstvo v rokometu Oki Doki Cup Žalec 2017. Udeležilo se ga je preko 300 rokometašic in rokometašev l. 2006 in 2007 oz. 33 ekip iz 15 klubov, od tega eden s Hrvaške (RŠ Vu-čiči Zagreb s tremi ekipami). Mini rokometašice in roko-metaši so se pomerili na kar 71 tekmah. V vseh štirih kategorijah (deklice in dečki l. 2006 in l. 2007) so dobili tudi prve tri najboljše ekipe, ki so prejele medalje in Oki Doki nagrade. V vsaki kategoriji so izbrali tudi naj peterke.
Mini rokomet ima nekoliko prirejena pravila, njegov osnovni namen pa je navdu-ševanje mladih za rokometno igro in druženje. Mini rokometno igrišče je tretjina pravega rokometnega igrišča, kar pomeni, da so v Žalcu naenkrat igrali po tri rokometne tekme. Posamična tekma traja 10 minut, ekipa pa šteje skupaj z vratarjem 5 igralcev. Že na 1. žalski turnir se je prijavilo kar 33 fantovskih in dekliških ekip iz 15 klubov, med njimi dekliške ekipe iz ŽRK Krim Mercator, ŽRK Celje Celjske mesnine, ŽRK Krka Novo
mesto, RK Piran, DRŠ Alen Mihalj Slovenj Gradec, RD Moškanjci Gorišnica, RK Nazarje, ŽRK Tržič in iz domačega RK Zelene Doline Žalec. Fantovske ekipe pa so prišle iz RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje, RK Dol TKI Hrastnik, RD Fužinar, DRŠ Sebastijana Soviča in DRŠ Alen Mihalj iz Slovenj Gradca ter RD Moškanjci Gorišnica. Hrvaški klub RŠ Vučiči Zagreb je pripeljal dve fantovski in eno dekliško ekipo.
Skupaj s trenerji, spremljevalci ekip, starši in drugimi obiskovalci se je 14. januarja na polnih tribunah in v telovadnici I. OŠ Žalec izmenjalo okrog 1000 ljudi, za odlično organizacijo pa je poskrbela številčna ekipa RK Zelene Doline Žalec, ki so jo sestavljali člani upravnega odbora, vsi klubski trenerji, nekateri starši in večina deklet mlajših selekcij, skupaj blizu 70 ljudi. V tekmovalnem delu so sodelovale štiri ekipe mini rokometašic RK Zelene Doline Žalec in ena ekipa partnerskega RK Nazarje. Več o rezultatih in dogajanju na turnirju pa lahko preberete na www.rkzalec.com.
Odprtje turnirja so popestrile plesalke OŠ Petrovče in
pevka, nekdanja rokometašica Sara Koprivec, za OKI DOKI razpoloženje je poskrbela maskota OKI DOKI, pomagala pa ji je mlečna kraljica. V imenu RK Zelene Doline Žalec je izrekel dobrodošlico vsem mini rokometašem in drugim predsednik UO RK Zelene Doline Žalec Jani Herodež, ki je štafeto vodenja prvenstva predal vodji tekmovanja Jerneju Rantahu. Celotno prireditev sta povezovali žalski kadetinji Pina Držan in Katarina Stepišnik.
V duhu popularizacije rokometne igre in pomembnosti fair playa so vsi udeleženi ro-kometašice in rokometaši na koncu postali Oki Doki mini rokometaši, za kar so prejeli tudi priznanje. Rokometašice in rokometaši na prvih treh mestih (po tri ekipe v vseh štirih kategorijah) pa so prejeli medalje in OKI DOKI nagrade, 20 mini rokometašic in rokometašev izbranih petork pa tudi posebne nagrade. Medalje in nagrade so podeljevali vodja strateškega marketinga v Mlekarni Celeia Darja Teržan, vodja progama šport na ZKŠT Žalec Matej Sitar, predsednik UO RK Zelene Doline Žalec Jani Herodež in vodja tekmovanja Jernej Rantah. T. T.
Zmaga na prvi letošnji tekmi
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Jerneja Gologranca je v tekmi 10. kroga 1. ADRL, na prvi ligaški preizkušnji po daljšem premoru (nazadnje se je merila 16. novembra lani), v gosteh v Kopru premagala ekipo Kopra z rezultatom 24 : 30 (12 : 17). Najboljši žalski strelki sta bili Anika Strnad in Katja Čerenjak, vsaka s po 7 goli.
Žalčanke si trenutno po 11 krogih in 10 tekmah, od tega 6 zmagah in 4 porazih, delijo 3.
do 5. mesto lestvice 1. ADRL z enakim izkupičkom zmag in porazov z ŽRK Celje Celjske mesnine in ŽRK Mlinotest Ajdovščina.
Člansko ekipo RK Zelene Doline Žalec čaka naslednja
tekma v soboto, 28. januarja, na tekmi 12. kroga (v 11. krogu so proste) se bodo v gosteh pomerile proti ekipi ŽRK Krka. Prva domača tekma pa bo 4. februarja proti ŽRK Aklimat Ptuj.	T. T.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
	SMUČARSKI KLUB VUGOZDNIK
	ŽALEC
	organizira med
Agfc	zimskimi počitnicami
mL	TEČAJ SMUČANJA na Rogli
Jkç^fltaÂ	
s À4F )	Inf.: Smučarski klub
	Gozdnik Žalec
/ ^^^	Aškerčeva 15
	tel.: 051 631 170
	040 629 311
www.skqozdnik.si	041 638 188
22
|anu
2017
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN Mars, vaš glavni planet, bo ves februar potoval prav po vašem znaku in vplival na vašo energijo. Tudi zaradi tega vam bodo začrtani projekti lepo uspevali, saj bosta energičnost in drznost vaši odliki. Uspešnost se bo odrazila tudi v finančnem smislu, kar vas bo še posebej veselilo. Ključna planeta za ljubezen, Venera in Mars, bosta februarja prav v vašem znaku, kar bo vplivalo na zelo zanimivo in dinamično dogajanje na tem področju. Veliko časa posvetite športu in rekreaciji ter fizično zahtevnejšemu delu, pa bo počutje več kot odlično.
♦ BIK V drugi mesec leta boste vstopili z velikimi pričakovanji in zelo načrtno boste vse, kar ste si zastavili, tudi uresničevali. Življenje bo dobilo nekoliko pospešen tempo in občutek, da morate z vsem (po)hiteti, vam ne bo vedno najbolj všeč. Prilagajanje bo ključna beseda za uspeh. Na čustvenem področju se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki vam bodo ugajali. Sicer pa boste tokrat pripravljeni dati prednost nasprotni strani, od katere boste pričakovali tudi sicer več pobude. Preveč pasivni le ne bodite, vzemite vajeti v svoje roke!
♦ DVOJČKA Vladavina sorodnega Vodnarja vam bo v prvih treh tednih postregla s pozitivno energijo, od katere boste občasno kar prekipevali. Odlično se boste odrezali pri raznovrstnih delih in opravilih in ne bo vam primanjkovalo uporabnih idej. Dogovarjanje bo uspešno, zato z ničimer ne oklevajte. Zasebno področje ne bo prav nič v senci ostalega. Druženje in prijateljstva s podobno mislečimi ljudmi vam bodo v veselje in spodbudo. Lahko se pojavi tudi kakšno novo interesno področje, ki lahko celo preraste v kaj več.
♦ RAK V februarju namenite več časa temeljitemu razmisleku o svojih nadaljnjih načrtih, ki jih boste lahko že konec pomladanskega časa zelo uspešno uresničili. Velika previdnost se vam svetuje v času pred polno luno 11. februarja, ob kateri se bo sočasno odvijal tudi lunin mrk. Veljajo povečani splošni previdnostni ukrepi prav na vseh življenjskih področjih. Lahko, da boste prav v tem mesecu na enem od življenjskih področij zaključili zgodbo in začeli pisati novo. Čeprav to morebiti ne bo videti sprva lepo, bo zato kasneje toliko bolj vse sedlo na svoje pravo mesto.
♦ LEV Pred vami je nekoliko bolj izpostavljen in napet mesec, v katerem boste imeli sicer ogromno energije, vendar vam bodo zelo različne zahteve (in ljudje) postavljale vedno novo in nove izzive, od katerih boste precej utrujeni. Zelo pomembno bo preventivno delovanje glede dobrega zdravstvenega počutja. Oborožite se z vitamini. Še zlasti zelo intenziven čas bo v prvih treh februarskih tednih, ko vam bo nasprotovalo več planetov. Lunin mrk 11. v mesecu se bo odvijal prav v vašem znaku, sočasno s polno luno, kar vas bo še dodatno opozarjalo na povečano strpnost, toleranco in potrpežljivost.
♦ DEVICA Vaš vladar Merkur bo v februarju potoval precej hitro in menjal kar tri znamenja. Tudi dinamika na delovnem področju bo pestra in zanimiva. Izpostavljen bo čas okoli 11. in 26. februarja, ko bosta ob polni in prazni luni tudi lunin in sončev mrk. Na zasebnem področju boste nekoliko bolj drzni pri oblikovanju in predstavljanju svojega mnenja, kar lahko zelo pozitivno izkoristite. Vendar previdno, ne pretiravajte in ne skušajte zgraditi Rima v enem dnevu! Postopno in potrpežljivo gradite svojo strategijo, ki bo zelo uspešna.
♦ TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo že tretji dan v mesecu vstopila v ognjenega Ovna, ki vašemu znamenju nasprotuje. Ker bo ves februar v Ovnu tudi planet energije Mars, bosta v ospredju strast in pogum pri osvajanju novih ciljev, vendar bo to tudi čas povečanih zahtev. Izkoristite ta vpliv kar najbolje v svojo korist, vendar pozor! Prevelika zaverovanost vase vas lahko drago stane. Potrudite se krmariti po zlati sredini in uspevalo vam bo. Jupiter, ki potuje po vašem znaku, se 6. obrne retrogradno, zato lahko pričakujete upočasnjevanje pri dolgoročnih načrtih.
♦ ŠKORPIJON Energično boste zakorakali v nov mesec in imeli pri tem popolno predstavo, kaj želite v tem času doseči. Veliko vam lahko uspe, vendar je tokrat bistvo v doziranju zelo močnih energij, ki bodo prisotne zlasti ob polni in prazni luni ter obeh mrkih, ki bosta sočasno potekala 11. in 26. februarja. Vse viške nakopičene energije morate sproti odpravljati z več gibanja in fizično zahtevnejšega dela. V nasprotnem primeru lahko pride do velikih notranjih napetostih, ki lahko povzročijo tudi konfliktne situacije.
♦ STRELEC Če imate skrito obsesijo, ki je še niste uspeli realizirati, bo v tem tednu ravno pravšnji trenutek in čas za to. Bodite pripravljeni na karkoli in se prepustite različnim presenečenjem. Ne pozabite, če imate vi nagajive ideje, ni nujno, da jih drugi nimajo. Zato, kar boste dali tudi sprejmite. Če se boste tega držali, je pred vami en krasen teden za uživanje in prepuščanje. Družabni boste in ustvarjalni, in če opravljate pedagoški ali predavateljski poklic, boste pri tem zelo uspešni. Tudi študenti boste napredovali, zato pojdite na čim več izpitov. V ljubezni se obeta nov začetek.
♦ KOZOROG Temeljito in sistematično se boste lotevali vsega, kar bo v tem času zahtevalo vašo pozornost. Z mnogo energije, vendar z občasno bistveno manj potrpljenja, boste sicer uspešni, vendar tudi precej izčrpani. Zato velja pravilo, da morate zelo načrtno gojiti skrajno pozitiven pristop v svojem delovanju. V prvem tednu meseca se lahko odlično dogovorite, zato pohitite, kajti kasneje bo to težje zaradi obeh mrkov ob polni in prazni luni. Čustvena energija bo povečana, zato velja kar največja previdnost v medosebnih odnosih.
♦ VODNAR Februar je tradicionalno vaš čas, saj potuje Sonce prav v znamenju vodnarja. V letošnjem letu bo prestop v naslednji znak ribi 18., zato morate ta čas izkoristiti za urejanje vsega, kar imate v načrtu. Zelo previdni morate biti okoli 11. februarja, ko bo Sonce v vašem znaku nasprotovalo Luni. Nakopičene energije bodo zelo močne še zlasti zaradi luninega mrka, ki bo potekal sočasno. Previdnost velja na vseh področjih. Sicer boste v izražanju svojih čustev v tem obdobju bolj neposredni, kar pa je lahko celo dvorezen meč. Pazite na način, kako se boste izražali.
RIBI Vaš vladar Neptun bo ves februar potoval prav po vašem znaku in vas občasno odnesel stran od realnosti. Takšna »potovanja« so lahko izredno lepa in čarobna, vendar se je potem potrebno ponovno vrniti »domov«. Sonce bo 18. vstopilo v vaše znamenje in poskrbelo za ogromno vitalne energije, zato boste zelo uspešni. V prvih treh dneh meseca bo Venera še vaša zaščitnica, vzela vas bo pod ljubezensko okrilje. Veliko previdnosti pa vam svetujemo okrog 26. februarja, ko bo mlaj v vašem znaku potekal sočasno s sončevim mrkom.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Ko-ko-kultura naše kokoške
Beseda kultura izvira iz latinske besede cultura, kar pomeni gojiti, s tem pa daje preprost odgovor na vsa vprašanja o kulturi - kultura mora biti gojena na širnih pašnikih neskončnosti. V teh dneh se po vsej deželici na sončni strani Alp vrstijo kulturne ceremonije intelektualne smetane in vseh tistih, ki jim pač pritiče, da morajo sedeti ob slovenski zastavi, napol prespati vsebinski program in vstati ob začetnih taktih tiste pesmi, ki se bolj zabavno poje ob zasneženi pokrajini uspehov naših športnih gazel in jastrebov. Med njimi pa so seveda tudi malo starejši gospodje, ki so igrali pomembno vlogo v dejanjih, ki so zastavo pripeljala v stare kulturne domove vaških krajev. Ti glasno cmokljajo ob sodobnejši recitaciji znanih ali manj znanih avtorjev, za katere so nazadnje slišali v času osnovne šole. Ob tej priložnosti bi raje prisluhnili kakšnemu bolj znanemu napevu domovini, ki jo odlično izvede cerkveni pevski zbor ali komorni sestav starejših občanov ... Je res kultura neke države le ljubezen do domovine in naroda?
Ne želim metati slabe luči na to vejo kulture, ki je zagotovo ena najpomembnejših, ali celo na tiste, ki so pripomogli k nastanku države, ki dandanes (bolj ali manj) omogoča ustvarjanje v kulturnih krogih, pa vendar imamo letno dva uradna praznika, kamor sodijo takšne hvalnice Sloveniji. Čemu bi torej sodile še na dan vseh kulturnikov »kokošje« dežele?
Na ta dan je umrla žareča zvezda slovenstva 19. stoletja, ki je slovensko literaturo (s tem pa tudi kulturo) ponesla nekaj stopnic višje. Nujno je potrebno pustiti kulturi prosto pot v svobodo. Kultura je namreč z nami še iz časov, ko Slovenija ni bila samostojna država ter tudi (najverjetneje) bo, ko morda naše dežele ne bo več. Kultura omogoča naš obstoj. Ali pa naš obstoj povzroča nastanek kulture? Ni pomembno. Kultura je hrana naši kokoški.
Kako pa bomo omogočili svobodno pot kulturi? Z zatiranjem mladih zagotovo ne. Prav tako ne s predalčkanjem kulture oziroma umetnosti. Kako bomo pripomogli k razvoju kulture, če bomo mladim prepovedovali branje in ustvarjanje umetnosti, ki je mogoče »preodrasla«? Nekatere naše knjižnice mladim ne dovoljujejo izposoje knjig, ki prejmejo znak kakovosti otroških in mladinskih knjig (Zlata hruška), a so jih vrle knjižničarke označile za odraslo literaturo. Se bomo morda posmehovali starejšim, če bodo prebirali otroške pravljice? Kultura je povsod okrog nas in nas svobodno obdaja - brez žičnate mrežice za rešetko, kjer leti koruza v kokošnjak. Rad bi pozval vse, ki mogoče niste navdušeni nad takšno »abstraktno« kulturno umetnost, da ste vsaj strpni do nje ali raje ostanite doma in ne motite tistih, ki bi radi ob kulturni prireditvi v teh dneh uživali. Pri nas namreč ni neskončno možnosti za to, ker kokoš nahranimo le nekajkrat. Je pa koruza zato slajša, saj je z domače njive.
Pa lahko kokoška sploh goji kulturo ali je ravno kokoška gojena s strani drugih? Za kulturo moraš imeti »jajca«. Do takrat pa naj kulturno zapuščino in sodobnost sodi le ko-ko-kopitar!
Aljaž Primožič, Prebold
Zahvala za pomoč ob požaru
V ponedeljek, 9. 1. 2017, nas je doletela naravna nesreča -požar na starejši stanovanjski hiši, v kateri je bivala mama. Samo hitri intervenciji prostovoljnih gasilskih društev iz bližnje okolice, iz Zabukovice, Griž, Liboj, Vrbja, Šempetra, in
Pisma bralcev
drugim se lahko zahvalimo, da se ogenj ni razširil še na ostale zgradbe, na delavnico, hišo in klet. Zato bi se radi vsem prostovoljnim gasilcem, ki ste bili na intervenciji in tudi v nočni požarni straži ter na preventivnih pregledih še naslednji dan, najiskreneje zahvalili.
Zahvala tudi vsem sosedom,
predvsem Jelki, ki je požar opazila in nas obvestila, prijateljem in znancem, ki ste priskočili na pomoč ali ste jo ponudili. Prav tako gre zahvala Rdečemu križu Žalec in Občini Žalec, ki sta prav tako nemudoma ponudila pomoč. V takih trenutkih je lepo vedeti, da nisi sam.
Družina Polenik, Griže
vas fab
OBLJUBE IN ZAOBLJUBE
Človek enostavno ne more verjeti, da je že konec januarja. Konec je tudi praznikov in bojim se, da je, vsaj v večini primerov, tudi konec obljub in zaobljub, tako naših lastnih, ki smo se jih tako veselili. No, veselili smo se, da nam bo končno enkrat pa res uspelo, da prenehamo z grdimi navadami in razvadami, kot tistih od tistih, na katere ne moremo vplivati, pa vseeno še vedno verjamemo, da po novem, da po novem letu boljše bo... Sicer pa, če že sami nismo dovolj močni in načelni, da bi opustili lastne slabe navade in napake, in se celo tolažimo, da so nekatere napake tako zabavne, da jih je škoda narediti samo enkrat, nas veseli, ko vidimo in izvemo, da tudi drugi niso in, kakor je videti, tudi ne bodo držali besed in obljub, pa čeprav na našo in vsesplošno škodo.
Pa niso vsi takšni. Moja prijateljica Lizika mi je že cel december govorila, da se bo takoj po novem letu ločila. Začudena in presenečena, ker poznam njenega moža in vem, da ni babjek, Liziko spoštuje, rad ima otroka, ni pijanec, je ne pretepa, pospravlja, pere, celo lika in zelo dobro kuha, sem jo vprašala: »Pa zakaj, saj ti ja vse naredi?« Je rekla Lizika: »Naredi že, naredi, samo ko bi ti videla s kakim frisom on to dela!«
Ja, tako je to, drage in dragi moji, srečo imamo ali pa smolo, da ne vidimo vedno pravih frisov, tistih, ki nam neprestano ali vsake kvatre obljubljajo in obljubljajo, delajo pa, kar pač delajo. Naj zaključim: eni obljube izpolnijo, eni jih prelagajo in celo pozabijo, pa spet nove obljube, ko nas in kadar nas potrebujejo. Kaj pa mi? Smo kaj drugačni? Premislite. Sicer pa, spet bodo volitve. In tako se svet vrti naprej. Zapadel je tudi sneg, bila je polarna zima, čeprav so, po moje, za polarni mraz potrebne nekoliko nižje temperature, ampak če so nam tako rekli, bo že držalo. In rekli so tudi, da bo boljše, ampak da nas bo spet presenetil sneg. Ja, so pač taki časi, ko nas vedno kaj preseneti, celo sneg pozimi. Pa kaj, tudi presenečenja so fifti fifti, včasih slaba, včasih dobra.
Naj bodo tokrat dobra!
Ola Mar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
MLADI
|ani
2017
23
Le kje si, mami
Otroci so med predstavo posedli kar po tleh dvorane.
Gledališka družina KUD Svobode Prebold je prejšnji petek v preboldski kulturni dvorani svojemu mlademu občinstvu in tudi njihovim staršem ter starim staršem premierno predstavila gledališko igre za otroke Le kje si, mami.
Predstava govori o nesrečnem zajčku, ki so ga kot majhnega ukradli in ga odpeljali v mesto, zdaj pa išče svojo mamo po gozdu, kjer naleti na sovo, volka, lisico in lovca in jih sprašuje, če vedo, kje je njegova mama. Marsikaj se mu pripeti med iskanjem, na koncu pa le najde svojo mamo, ki ga prav tako išče in sprašuje po njem ostale gozdne živali.
Preboldski gledališčniki so na oder postavili že lepo število gledaliških iger, zlasti komedij, z velikim veseljem pa ustvar-
Preboldski gledališčniki so tokrat uprizorili igro za otroke.
jajo tudi za otroke, ki so zelo hvaležni gledalci in poslušalci. Tokratno predstavo so ustvarili Martina Aubreht, ki je igrala zajčka, Janko Pirc je upodobil lovca, Mojca Jezernik je zaigrala sovo, Ana Ajdič zajčkovo mamo, Marko Reberšek se je
znašel v vlogi volka, Marija Pe-trovec, ki je upodobila lisico, pa je tudi avtorica zgodbe in režiserka. Za sceno so poskrbeli igralci, avtorja glasbe sta Marija Petrovec in Roman Ze-lič - Jery, za luč in ton pa skrbi Srečko Stepišnik.	D. N.
Predstava o nagajivi Maši
Kulturna sekcija PGD Matke pripravi vsako leto kakšno kulturno prireditev. Za tradicionalno, imenovano Novoletni žur, ki je bila osma po vrsti, pa sta tudi tokrat poskrbela zakonca Anja in David Stergar.
Po njuni zaslugi, in to dobesedno, saj sta bila tudi glavna igralca, so si otroci ogledali predstavo o nagajivi Maši in pridnem medu in se ob tem zelo zabavali. Skupaj so se naučili peti in plesati na pesem Ko si srečen. Okrasili so tudi smrečico, na koncu pa so s skupnimi močni poklicali Božička, ki je obdaril otroke.
Novoletni žur je ponovno lepo uspel, mlada zakonca pa sta vesela, da sta lahko otrokom polepšala praznične dni.
D. N.
VSTOPNICE PREKO SPLETA
David in Anja v vlogi meda in nagajive Maše
OGREVAJMO PAMETNEJE
Nasveti Energetike Celje, kako prihraniti pri ogrevanju
Zima je čas ogrevanja domov, s tem pa so povezani tudi precej visoki stroški. Na mnogo dejavnikov, ki vplivajo na stroške, lahko tudi sami vplivamo. Nekatera priporočila in nasveti so se zaradi sprememb bivanjskih pogojev v zadnjih letih tudi spremenili, zato vas vabimo, da preverite, ali vaše znanje o določenih načinih ravnanja še držijo.
Prezračevanje
Starejši objekti nimajo sistemov za prezračevanje (rekuperatorjev), zato je treba zrak »zamenjati« z intenzivnim prezračevanjem. Najboljši način za to je, da tri- do štirikrat na dan odprete vsa okna in vrata v hiši ali stanovanju in počakate 5 minut. Prostori se bodo temeljito prezračili, obenem pa se stanovanje ne bo shladilo. Ne čakajte, da postane v prostoru zadušljivo in dobi zrak neprijeten vonj, prezračiti morate že prej. Prezračiti je treba tudi kopalnico po prhanju, kuhinjo po kuhanju, posebno pozornost pa namenite zračenju tudi v primeru, da imate v hiši kamin ali peč na drva. Včasih, ko smo neštetokrat slišali »Zapiraj vrata!«, so se prostori prezračevali skoraj samodejno, saj so okna slabo tesnila, stene so bile minimalno izolirane, zrak pa je lahko prehajal tudi drugje. Danes so prostori bolj hermetično zaprti, zato potrebujejo tudi več zračenja.
Sneg in temperatura za čas odsotnosti
Sneg odmečite stran od hiše. Če se da, ga očistite tudi s teras in zelo položnih streh, saj njegovo taljenje dolgo časa namaka te površine.
Stroški ogrevanja včasih privedejo tudi do tega, da ljudje ogrevanje izključijo za čas, ko jih ni doma. Če v tednu, ko ste šli na dopust in izključili ogrevanje, pritisne hud mraz, lahko temperatura v notranjosti pade pod ledišče. V takem primeru lahko zmrznejo cevi vodovodne napeljave in centralnega ogrevanja, v najslabšem primeru celo počijo. Škoda je tudi na črpalkah, armaturah, filtrih, pralnem stroju in podobno. Če se odpravljate od doma, vedno pustite ogrevanje vsaj na minimalni temperaturi (10 °C).
6 KORAKOV ZA ZMANJŠANJE PORABE
ENERGIJE PRI OGREVANJU
1.	Namestite termostatske ventile. V bivalnih in delovnih prostorih želimo imeti določeno temperaturo, ki je odvisna od aktivnosti, ki jih v prostorih izvajamo. Ker je regulacija ogrevanja prostorov z ročnimi ventili zelo groba in z vidika energijske učinkovitosti slaba, je potrebna lokalna regulacija na ogrevalih, tudi če imate osnovno regulacijo delovanja peči v odvisnosti od temperature zunanjega zraka. Investicija v ta ukrep učinkovite rabe energije se zelo hitro povrne, saj so doseženi prihranki energije do 15 %.
2.	Izolirajte stavbo. Za dodatno toplotno izolacijo ni nikoli prepozno. Svetujemo, da sočasno menjate tudi okna.
3.	Spustite rolete. V nočnem času je priporočljivo spuščati okenske navojnice, da bodo manjše toplotne izgube skozi okno.
4.	Ogrevano vodo porabi pametneje. Pri
kopanju namreč porabiš 4-krat več energije kot pri tuširanju.
5.	Kuhaj pametneje. Jedi z dolgim časom kuhanja pripravi v loncu pod pritiskom (ekonom lonec).
6. Vsaka kapljica šteje. Odrasel človek v povprečju za tuširanje porabi 5 minut oziroma med 30 in 50 litrov vode. Vsaka dodatna minuta tuširanja poveča porabo ogrevane vode za kar 10 litrov in posledično tudi strošek porabe ter ogrevanja vode.
Ù
ENERGETIKA I»' CELJE
AKCIJSKA CENA
0,02361 €/kwh
CENA je brez DDV in velja do 30. 9. 2017.
CENA z vključenim 22% DDV znaša 0,02880 €/kWh.
03 828 2310
S trzenje@energetika-ce.si
24
|anu
2017
SAVINJSKE ZGODBE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Raziskovanje energetskih poti
Pogled z gradu Žovnek na velik del Savinjske doline in vrhove zasavskega hribovja
Ekoci - Eko civilna iniciativa organizira preko Turistično tržno-raziskovalnega informacijskega centra Zadruge Ekoci Coop Žalec raziskovanje geomantičnih točk skozi zgodovinski razvoj pokrajine, narave in človeka v Savinjski dolini in širše. S tem želi približati znanja prednikov za sedanji čas in pospešiti zeleni doživljajski turizem. V ponedeljek, 2. januarja, so si ogledali dve lokaciji, in sicer grad Žovnek in Goro Oljko, kjer se nahaja cerkev sv. Križa.
Ogled prve lokacije sta vodila Marjan Kogelnik in radiestezist Alfred Brinovec, ki to točko raziskuje že nekaj časa, ogled Gore Oljke pa Marjan Kogel-nik in Matej Gabrielle Dasko, dober poznavalec megalitov in arheoloških lokacij Štajerske, ki je pripravil preliminarno analizo značilnosti te lokacije. Kot je povedala Irena Rotar, je pri ogledu sodelovala skupina okoli 30 ljudi iz raznih slovenskih krajev. Med njimi velja izpostaviti specialista za geomantijo in poznavalca zmajevih črt Robija Lavina, ki je s svojimi dragocenimi izkušnjami pomembno prispeval k osvetlitvi energijskih vidikov obeh lokacij. Pri ogledu je sodelovala tudi skupina iz Radovljice, ki se trudi oživiti sveta mesta prednikov in je na Gori Oljki predstavila solarno jogo. Zgodovinar Matjaž Anžur pa je udeležencem predstavil staroversko obredje in ob koncu ogledov poskrbel za okrepčilo v Zelenem hramu.
Grad Žovnek - izrazita točka moči
Kot je v svojem poročilu zapisal Matej Gabrielle Dasko, je lokacija gradu Žovnek izjemna strateška točka. Odprta je proti vzhodu in nudi pogled
na večji del Celjske kotline in tako omogoča nadzor nad pomembnimi prometnicami, po potrebi tudi njihovo zaprtje. K temu je potrebno dodati, da Celjsko kotlino prečijo zelo pomembne prometnice, kar velja tako za današnji čas in posebej pomembno je bilo v preteklosti. V prazgodovini je kotlino prečila jantarna pot, v času starega Rima pa glavna pot v srce imperija. Lahko bi rekli, da je bila v času rimskega imperija ta cesta njegova glavna arterija. Če se je v mirnem času po njej pretakalo blago v obe smeri, je v času rimske ozemeljske ekspanzije promet potekal enosmerno, proti severovzhodu. Nasprotno pa čas propada rimskega imperija zaznamuje gibanje vojsk v obratni smeri. Ta cesta je nedvomno predstavljala najbolj ranljivo točko imperija, kar je navsezadnje pokazal splet okoliščin, ki je pripeljal do njegovega zatona. Zaradi izjemne strateške pozicije hriba, na katerem stoji grad, je povsem mogoče, da je Žovnek postavljen na starejših kulturnih plasteh. To kažejo nekatere tukajšnje rimske in prazgodovinske najdbe, ki pa so bile v arheološkem smislu vendarle preslabo raziskane, da bi lahko vedeli kaj več. Vse doslej našteto pa nedvoumno kaže, da gre za izrazito točko moči. Kajti tisti, ki ždi na tej točki, uveljavlja oz. manifestira moč, nadzoruje krajino, promet v njej, po potrebi ukrepa in zahteva pravico, ki mu pripada po statusu. To nam potrjuje zgodba žovneške gospode, kasnejših celjskih grofov, rodbine, ki je od tod širila svojo moč in vpliv. Hrib, na katerem stoji grad, je tudi manifestacija obrambne, samoohranjujoče moči. Je varno zatočišče in težko dosegljiv, saj ga obkrožajo
strma in težko prehodna pobočja. Zanimive so orientacije grajske stavbe k vzhodu, ki v specifičnih usmeritvah k določenim točkam prostora predstavljajo tudi časovne označevalce. Južna stena gradu, ki teče od vhodnega stolpa naprej proti vzhodu, ima orientacijo okoli 90 kotnih stopinj in je na horizontu usmerjena v točko, kjer vzhaja sonce ob pomladanskem in jesenskem enako-nočju.
Poznavalec omenjene lokacije Alfred Brinovec nam je pokazal dve energetski točki, eno ob južnem zidu, drugo pa pod notranjim stolpom gradu. Pokazal nam je tudi točko, kjer vzhaja sonce ob zimskem sol-sticiju (južno pobočje hriba Gozdnik). Podoben naravni orientir obstaja najverjetneje tudi za sončni vzhod ob poletnem solsticiju. Obe točki na horizontu, vključno z južnim zidom, označujeta prelomnice na sončevi letni poti in zaobjemata pas, v katerem se giblje skozi leto. Po ugotovitvah Alfreda Brinovca, ki je področje podrobneje raziskoval, pozicija gradu predstavlja 1/3 višine hriba piramidalne oblike. Označuje jo kot pozicijo moči. Hrib Grmada zastira grad z zahodne strani. Ker je 500 m dalje v isti smeri cerkev sv. Janeza in Pavla, jo Brinovec označuje kot pozicijo svetega.
Gora Oljka in cerkev sv. Križa - točka svetosti
V zvezi z drugo raziskano lokacijo pa Matej G. Dasko pravi, da je Gora Oljka kraški osamelec s številnimi vrtačami in z izjemno mar-kantno točko Celjske kotline. Ne glede na to, s katere smeri vstopamo v kotlino, kaj hitro ugledamo goro, ki nosi krono
v obliki cerkve. In če gre v primeru Žovneka za točko moči, je v tem primeru nedvomno govora o sveti točki. To kaže tako novo kot staro ime gore, ki ga navaja vir iz prve polovice 13. stoletja. Križna gora se menda imenuje tudi zato, ker so na njenem vrhu pred gradnjo cerkve stali križ in dve kapeli, posvečeni sv. Joštu in sv. Neži. Cerkev so na gori, ki jo domačini imenujejo tudi Dobrič, postavili šele leta 1754 malteški vitezi iz Komende na Polzeli. Tja so prenesli tudi posmrtne ostanke oz. relikvije sv. Teodorja, gora pa je kmalu veljala tudi za mesto čudežev. Cerkev ima tudi kripto, ki je bila vklesana v živo skalo v času gradnje. V njej je danes božji grob. »Tisti, ki so postavili svetišče, so dobro vedeli, da mora biti med najlepšimi, kar jih je v okolici, saj ga vidijo Savinjčani in še pol druge Štajerske skupaj. Hkrati je Gora Oljka tudi odlična razgledna točka, s katere je bilo ob jasnem vremenu mogoče videti množico vrhov in po mlajših navedbah 64 cerkva (Fran Kocbek), po starejših pa
celo 75 (Ignac Orožen). Skorajda neverjetno je, da tako dominantna krajinska točka ne bi bila obiskana tudi v pradavnini. Morebiti gre tudi za lokacijo prazgodovinskega svetišča, kar pa so v tem trenutku ugibanja. In vendarle se v neposredni bližini cerkve nahaja kraška jama Roglja, s katero so povezane številne stare zgodbe. Ena izmed njih pripoveduje, da se okoli božiča prav tukaj odvija divja jaga, ki jo vodijo duhovi prednikov. Iz druge zgodbe se da izluščiti, da gre za vodno jamo, ki je povezana z izviri na vzhodnem pobočju gore. Te zgodbe posredno pričajo o starosti in svetosti tega mesta, kjer je voda igrala pomembno vlogo. Poleg naštetega je pomembno upoštevati tudi to, da je vrh Gore Oljke vizualno povezan z drugimi pomembnimi točkami prostora, natančneje dominantnimi vrhovi in cerkvami v radiusu 360 kotnih stopinj. Preliminarna analiza razmerij s sosednjimi vrhovi in cerkvami, ki sem jo izvedel s pomočjo programa Google Earth in s klasičnim zemljevi-
dom, je pokazala na izjemno pravilne razporeditve, ki so bile nedvomno premišljene in ne morejo biti plod slučaja. Vrh Gore Oljke s cerkvijo predstavlja prostorski križ, ki se kaže v tlorisu zasnove cerkve in v njenem imenu sv. Križ. Križ je sicer star simbol, ki se pojavlja že od neolitika naprej, in sicer v obliki grškega križa, vrisanega v krog. Drugo ime za ta simbol je tudi sončno kolo.«
Avtor je v nadaljevanju predstavil še druge izsledke, ki potrjujejo pomembnost te lokacije, zaključil pa z besedami: »Z izbiro obeh lokacij smo lahko več kot zadovoljni, saj se je izkazalo, da premoreta bogat energijski in kulturnozgodovinski potencial. Pobuda Ekoci green tourism je hkrati povezala različne akterje, ki se tako ali drugače ukvarjajo s svetimi točkami krajine. Tako so bili na ogledu vzpostavljeni trdni nastavki za nadaljnje sodelovanje pri raziskavah in zbrane dragocene informacije, ki bodo pripomogle k oblikovanju inovativnega turističnega produkta.« D. Naraglav
Z glasbo po stopinjah prednikov
V Dolenji vasi pri Preboldu živi družina glasbenika Jožeta Škorjanca in njegove hčerke Karmen Zazijal, ki tudi sama uspešno krmari v glasbenih vodah, glasba je namreč njen poklic. V njihovi stari hiši se je pelo in igralo že pred 100 leti in najbrž tudi že prej, vsekakor pa gre za najmanj štiri generacije, ki so se oziroma se še ukvarjajo z glasbo. Med njimi je tudi Tim Zazijal, ki že tretje leto študira na Lan-deskonservatoriju v Celovcu, smer klasična kitara.
Med božično-novoletnimi prazniki je obiskal domače, toda tokratni počitniški obisk
pri starših in starih starših je bil precej drugačen od običajnega. Tim je namreč s seboj pripeljal tudi tri svoje sošolce iz Celovca, ki so prišli na študij v Avstrijo z različnih koncev sveta. V njihovem razredu, ki je zelo unikaten in multikulturen, je sedem učencev. Kot je dejal Tim, se zelo razlikujejo tako osebnostno kot tudi po starosti, vendar jih povezuje ljubezen do glasbe.
Sošolka Karantharat Wi-chitsanguan prihaja s Tajske, sošolec Yusuke Nakanishi z Japonske in sošolec Francisco Valentino Omana Guzman iz Mehike. Slednjega sta v Celov-
www.davidovhram.si
cu obiskali sestri Tania Veronica Omana Guzman in Isabel Omana Guzman, z njima pa je bilo tudi njegovo dekle Mariana Dantiacq Resendiz. Vsi so na povabilo Tima in njegovih staršev prišli za tri dni tudi v Prebold in bili skupaj z ostalimi deležni gostoljubja mame Karmen in očeta Stojana Zazijala. Tim in njegovi domači so jih popeljali na ogled raznih zanimivosti v dolini in širše, med drugim so se Timovi gostje z njim podali peš v Marijo Reko.
Zanje je bila to zelo zanimiva izkušnja, predvsem pa se niso mogli načuditi lepotam, ki jih premoreta naša dolina in Slovenija, ki so jo obiskali prvič. »Niso mogli verjeti svojim očem, da je Slovenija tako lepa, da imamo na tako majhnem prostoru vse, kar si lahko človek zaželi, hkrati pa niso nikjer doživeli takšnega miru kot pri
Tim Zazijal (stoji prvi z desne) s svojimi sošolci (prvi trije z desne) in tremi Mehičankami (na levi)
nas. Ob vsem tem jim je bila zelo ljuba tudi naša kulinarika. Prepričani so, da znamo Slovenci zelo dobro jesti in uživati
ob hrani,« je med drugim povedal Tim, ki se je z glasbo začel ukvarjati že zelo zgodaj, resno pa je o njej začel razmišljati
šele ob koncu srednje šole, ko je ljubezen do glasbe pretehtala ljubezen do slikarstva.
D. Naraglav
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
SAVINJSKE ZGODBE
|ani
2017
25
Biserna poroka z izdajo knjige	Odbojka pri osemdesetih
Po obredu sta nazdravila.
kakšen govor za slovo od pokojnika, ob sprejemu cerkvenih dostojanstvenikov in za ostale namene. Kljub temu da ni postala poklicna učiteljica, pa v svojem življenju odlično igra vlogo učiteljice najprej svojim otrokom, danes pa tudi svojim osemnajstim vnukom in prav-nuku, ki se radi vračajo k svoji stari mami.
Njen mož Franc Kos se je rodil kot zadnji, osmi otrok v številni Jerenovi družini. Franca zaznamujejo smisel za organizacijo in delo z ljudmi, ljubezen do domače slovenske zemlje, smisel za lepo in urejeno okolje in glasbo. Pri Kosovih je že od nekdaj doma glasba. V družinskem albumu je fotografiran kot štirileten deček, ki igra na ber-do. Je samouk v igranju na dia-tonično harmoniko, v mladosti pa si je želel naučiti igrati na orgle. Franc je veliko pripomogel k razvoju kraja in kakovosti življenja na Ponikvi. V letih od 1961 do 1993 je bil cerkveni ključar, med drugim je organiziral nabavo dveh zvonov, gradnjo Slomškovega doma na Ponikvi, obnovo župnišča, rekonstrukcijo farovškega hleva v etnološki muzej in obnovo far-
ne cerkve. Kot napreden človek se je aktivno vključeval v razvoj infrastrukture v kraju, njegova zasluga je med drugim tudi gradnja ceste Velika Pirešica-Ponikva, zaslužen pa je tudi za napeljavo telefona in vodovoda na Ponikvi.
Zakoncema Kos se je v zakonu rodilo osem otrok. Zelo boleča je bila izguba najstarejšega Francija, ki je umrl kot otrok. Ostalim otrokom sta omogočila šolanje in nižjo glasbeno izobrazbo, čeprav je bilo življenje težko in trdo. Otroci so jima za to nadvse hvaležni in z veseljem se radi spominjajo skupnih trenutkov v družini, še posebej ob praznikih, na primer ob božiču in veliki noči. Takrat je njihova mama znala s skromnostjo pričarati slovesno vzdušje in speči najboljšo potico in kolač na svetu. »Ob večerih, ko smo se otroci greli na krušni peči, je ate Franc vzel v roke harmoniko ali pa se je usedel za stari klavir in spremljal naše družinsko petje slovenskih ljudskih in nabožnih napevov,« pravi Štefanija. Kot družina radi zapojejo in zaigrajo skupaj tudi na vsakoletni prireditvi Družina poje v Andražu nad Polzelo. D. Naraglav
Zlatoporočenca Katica in Blaž Horvatic
Ljubezen, spoštovanje, strpnost ...
Trije najstarejši odbojkarji Ivo Dežnikar (levo), Stanko Govc (desno) in Franjo Kobal (v sredini)
Marija in Franc Kos, po domače Jeronova, iz Studenc pri Ponikvi sta biserno poroko kronala z izdajo knjige Moji spomini, ki jo je napisala ju-bilantka Marija, za objavo sta knjigo pripravili hčerki Štefanija Kos Zidar in Bernarda Pečečnik.
Kot pravi hčerka Štefanija, so Moji spomini avtentičen zapis njihove mame. Napisani so kot trenutni navdih, nje, ki je izjemna v vseh pogledih. »Vsakokrat, ko jih preberem, odkrivam veličino svoje mame kot pogumne in izjemne ter pokončne slovenske žene. /.../ Spomini so nastali na pobudo sestre Bernarde, ki je vztrajala, da je mama zapisala svoje spomine, za kar smo ji iz srca hvaležni. Bernarda pa je opravila tudi veliko dela, ko je mamin rokopis prelila na papir,« pravi Štefanija.
Po šestdesetih letih skupnega življenja sta zakonca ponovno dahnila »da« pred oltarjem pe-trovške bazilike, tam, kjer sta se pred šestdesetimi leti tudi poročila. Sveto mašo ob poročnem obredu so darovali trije duhovniki, župnik Tone Kraševec iz domače župnije na Ponikvi pri Žalcu, brat in stric Franci Brecel in duhovnik petrovške župnije pater Ivan Arzenšek - Vanč.
Marija Kos, rojena Brecl, se je rodila v Črnovi pri Velenju v številni kmečki družini, kjer se je naučila poštenega in trdega dela, okronanega z ljubeznijo do cvetja, lepe slovenske besede in pesmi. Njena največja želja je bila postati učiteljica. Po poroki, ko se je preselila v Studence, je bila zelo iskana kuharica za poročne obrede, sedmine in ostala praznovanja. Njena odlika je lepa pisana beseda, zato jo krajani večkrat prosijo, da napiše
Drugo januarsko soboto je bil za družino Horvatic iz Pongraca v KS Griže velik dan. Zakonca Katica in Blaž sta namreč praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Cerkveni obred je v župnijski cerkvi sv. Pankra-cija v Grižah opravil domači župnik Jože Planinc, civilnega pa v Gostišču Zibika predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb.
Triinsedemdesetletna Katica in leto mlajši Blaž sta se poročila v hrvaškem Zagorju, od koder izhajata. Kot sta povedala, ju je pot pripeljala v Slovenijo, kjer sta dobila zaposlitev in si v Pongracu kupila manjšo kmetijo, ki jo obdelujeta še danes. V zakonu so se jima rodile tri hčere Smiljana, Duška in Mojca, imata pa tudi dva vnuka in eno vnukinjo.
Blaž je bil najprej zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold, potem je nekaj časa delal v tujini, kjer si je pridobil tudi
Katica in Blaž Horvatic skupaj že 50 let
poklicno izobrazbo. Ves čas pa si je želel samostojnosti in želja se mu je uresničila, ko je v Pongracu odprl lastno obrtno delavnico kovinarstva. Kot samostojni obrtnik se je tudi upokojil. Blažu se je v tujini pridružila Katica, ko pa je postal obrtnik, se je pri možu zaposlila in v domačem podjetju dočakala tudi upokojitev.
Upokojenca sta dobre-
ga zdravja in še vedno zelo delavna. Delo na kmetiji in pridelava vrhunskih vin sta Blaževa hobija, ki jima sledi njegov moto: »Je treba delat!« V veliko zadovoljstvo mu je, če doseže kakšno priznanje za svoje vino. Katica je odlična kuharica, rada kuha in peče, njena posebnost pa je peka potratnih potic.
T. Tavčar
Pregovor pravi, da je človek toliko star, kot se počuti. Za 79-letnega Stanka Govca in 80-letnega Franja Kobala, člana športne sekcije za odbojko Društva upokojencev Prebold, to zagotovo velja.
Na zadnjem decembrskem rekreacijskem druženju v stari športni dvorani OŠ Prebold so soigralci in prijatelji, na čelu s predsednikom Društva upokojencev Miranom Boriškom, Franju Kobalu ob nedavnem 80-letnem osebnem jubileju pripravili prijetno presenečenje. Podarili so mu namreč odbojkarsko žogo in karikaturo, na kateri je upodobljen kot odbojkar. Risbo je ustvaril preboldski slikarski umetnik Žiga Hriberšek.
Franjo Kobal je ob tem povedal: »Danes so mi moji prijatelji iz odbojkarske rekreacije zelo polepšali večer in me prijetno presenetili s svojstvenim sprejemom in z darilom. Tega nisem pričakoval, čeprav sem jih že prej povabil, da bomo po rekreaciji proslavili moj 80. rojstni dan v enem od preboldskih gostinskih lokalov. Zame je odbojka res lep šport in jo z veseljem igram že skoraj 25 let oziroma leto manj kot Stanko. Če me kdo vpraša, s čim se ukvarjam, mu z veseljem povem, da igram odbojko. Običajno je presenečen in me čudno gleda, saj ne ve, ali je to res ali ne. Pri igranju odbojke se izvrstno počutim, tudi po igranju nimam nobenih težav z mišicami ali s sklepi, tako da še sam sebi težko verjamem,
Marta in Franci Uratnik iz Grč v KS Šempeter v Savinjski dolini sta pred novim letom praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Civilni obred je na gradu Komenda opravil podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, cerkvenega pa v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli tamkajšnji župnik Jože Kovačec.
Zlatoporočenca Marta in Franci sta ena izmed tistih, ki jih poznajo od enega konca Savinjske doline do drugega. Poznajo ju kot izredno prizadevna na številnih področjih kulturnega in družabnega življenja v domala vseh krajih Savinjske doline. Franci je po poklicu mehanik. Svojo poklicno pot je začel v SIP-u Šempeter, Marta pa se je po končani ekonomski šoli zaposlila v KIL Liboje, nato v polzelskem Garantu, nazadnje pa je delala v Domu Nine Pokorn na Grmovju. Oba pa sta se upokojila v svojem zasebnem podjetju Duseti v Parižljah, kjer prodajajo in popravljajo drobno kmetijsko mehanizacijo. Franci je svoje znanje kot vodja delavnice požrtvovalno prenašal na bodoče mehanike, njuno delo pa zdaj nadaljujeta sin Aleš
da sem pri teh letih še vedno takšen, kot sem. Še vedno se počutim koristnega na igrišču, kar mi priznavajo tudi moji soigralci. Dokler bo tako in bo zdravje, bo odbojka del mojega življenja.«
Začetnik odbojkarske rekreacije pri upokojencih in leto dni mlajši aktivni odbojkar Stanko Govc pa je povedal, da se v DU Prebold z odbojko ukvarjajo že četrt stoletja. »Z rekreacijo smo začeli maja 1991, malo pred osamosvojitveno vojno. Bilo nas je kar nekaj, ki smo se lotili tovrstnega igranja, med njimi pokojni Stanislav Skok in njegov brat Vlado Skok, ki sicer ne igra več. V začetku nas je bilo bolj malo, potem pa so se nam pridružili tudi drugi. Danes sem še edini iz takratnega časa, ki se še aktivno ukvarjam z odbojko,« je še dejal Stanko Govc.
Stanko in Franjo sta zelo dobra igralca odbojke, kar sta dokazala pred kratkim, ko sta
Zlatoporočenca Marta in Franci Uratnik
in hči Bojana.
Ob številnih obveznostih je Franci enajsto leto predsednik Gobarsko mikološkega društva Polzela, kot zavzet gobar pa svoje znanje o gobah nesebično deli z drugimi na raznih kuharskih tečajih in predavanjih. Še posebno slastne so enolončnice, ki jih skupaj z Marto kuhata v velikih količinah ob različnih priložnostih. Je tudi član dramske sekcije
Franjo v akciji
zaigrala kot nasprotnika. Užitek ju je bilo gledati, s kakšnim žarom in vitalnostjo sta odbijala in oddajala žogo, servirala in dosegala točke. Če bi ju gledal kdo, ki ju ne pozna, še zdaleč ne bi pomislil, da sta na igrišču osemdesetletnika. Vsem sta lahko vzor, še posebej pa mlajšim od sebe. D. Naraglav
KUD Polzela, Savinjčani pa ga poznajo tudi kot Miklavža, Božička ali dedka Mraza.
Marta in Franci sta svojo zakonsko pot začela v Zabukovici, nato pa sta si v Parižljah zgradila dom, ki sta ga pozneje skupaj z delavnico prepustila otrokoma, sama pa sta si domovanje uredila v Grčah, kjer ju radi obiskujejo tudi vnuki Rok, Urh in Luka.	T. T.
26
|anu
2017
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
O zgodovini Marije Reke
Bezgečeva jama ali Kamnita hiša
Predzadnjo decembrsko sredo je v Občinski knjižnici Prebold potekal 33. Večer na zofi. Gost večera je bil častni občan Občine Prebold in nekdanji primarij Splošne bolnišnice Celje Ivan Doli-nar, dr. med., ki daje s svojimi knjigami izjemen pečat Občini Prebold in njeni okolici. Pogovor z njim je vodila knjižničarka Lea Felicijan, za prijeten kulturni program pa so z ubranimi glasovi poskrbeli Reški slavčki.
Na tokratnem večeru, ki je potekal v soorganizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec in žalske območne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, so predstavili avtorjevo deveto knjižno delo z naslovom Zgodovina Marije Reke.
Ivan Dolinar je svojo profesionalno in poklicno pot opravil kot zdravnik. Od upokojitve dalje se predaja raziskovanju in pisanju zgodovine o krajih in ljudeh v šentpavelskem in griškem okolju. Zapisi o preteklosti Sv. Lovrenca, Kaplje vasi, Latkove vasi, Prebolda, Kasaz, Matk, Šešč, Marije Reke so zdaj njegov drugi »poklic«, njegov konjiček, ki pa zahteva veliko raziskovanja, obiskovanja in odpiranja arhivov, obiskov po domačijah . Knjiga Zgodovina Marije Reke predstavlja pregled preteklosti Marijerečanov in opisuje vse, kar je v tem okolju vplivalo nanje. Njihov kraj zaznamujejo opuščeni rudniki živega srebra na območju Hribarjevega zemljišča, o čemer je ob predstavitvi knjige poleg avtorja govoril tudi Jože Zupan, po domače Čerja, ki je bil zaposlen v tem rudniku.
Širše poglavje zajema opis zgodovine marijereške fare, avtor se posveti šolski kroniki državne šole, ki je bila v tamkajšnjem planinskem domu pod Reško planino, s popisom vojnih dogodkov se dotakne tudi mučnega dela zgodovine kraja in vse naše domovine, spregovori namreč o partizanskem boju in tudi o povojnih pobojih, ki so se zgodili na tem območju. Opisuje pa tudi bogato kulturno dogajanje, ki daje kraju poseben pečat zlasti z vsakoletno prireditvijo Pod Reško planino veselo živimo.
»Brez spoštovanja do življenja prednikov, ki so ga izkazali preboldski občinski svetniki na čelu z županom, Marije-rečani ne bi bili seznanjeni s svojo preteklostjo. Brez dobrosrčnih ljudi, ki so mi ob sproščenem in prijetnem pogovoru podajali ustna izročila, ki so prehajala iz roda v rod, bi bilo delo, ki je zajeto v tej knjigi, manj bogato. Med živim se vse spreminja, se zgodi in dogodek postaja zgodovina,« so avtorjeve besede.
V imenu občine, ki je knjigo založila in izdala, se je avtorju s simboličnim darilom zahvalil župan Vinko Debelak in ob tem poudaril, da smo lahko
Ivanu Dolinarju se je zahvalil za njegovo prizadevno delo župan Vinko Debelak.
veseli, da imamo med nami človeka, ki hoče, zna in zmore vsestransko obelodaniti v
svojih knjigah nekaj stoletno preteklost in življenje naših prednikov. D. Naraglav
Odstranitev železnih vrat je bila za jamarje poseben izziv.
Kratka zgodovina rudarjenja živosrebrne rude
V knjigi je med drugim zapisano, da so od druge polovice 18. stoletja do leta 1958 ži-vosrebrno rudo v Veliki Reki izkopavali z dostopom skozi pet vstopnih rovov, ki so bili izkopani v različnih časovnih obdobjih, vsi pa so vodili do osrednjega rudišča, kjer se je nahajala in izkopavala ruda. Začetek izkopavanja sega v drugo polovico 18. stoletja, ko je bila na oblasti Marija Terezija. Po njej se najverjetneje imenuje vhod v rov, ki je na kartah označen s kraticama MT. V tistem obdobju naj bi pridobili 10 ton živega srebra, kar pa je po mnenju slovenskih geologov previsoka ocena. Rudišče so pozneje prenehali izkoriščati, ponovno pa so začeli z izkopavanjem leta 1826 skozi nov rov, imenovan Barbarin rov. Izkopavanja so trajala do leta 1850. Ponovno so skozi obnovljen Barbarin rov, v listinah imenovan Kampošev rov, začeli izkoriščati rudo med letoma 1880 in 1889. Po tem obdobju vse do leta 1912 rudnik ni deloval. Na pobudo župana in trgovca iz Slovenske Bistrice Danijela Omerze so tega leta začeli kopati nov rov, imenovan Danijelov rov, in po 170 m prodrli do Kompoševega rova iz 19. stoletja. Dela je prekinila I. svetovna vojna. Po njej so z deli nadaljevali, po poročilu iz leta 1922, ki je vsebovalo izračun o donosnosti izkopavanja, pa ponovno prenehali. Sredi leta 1931 so pravico do rudarjenja ponovno dodelili Danijelu Omerzi, ki je bil vse do nacionalizacije leta 1946 lastnik rudnika. Pridružila sta se mu Ante La-vrenčič iz Maribora in Albert Raimonenq iz Pariza, rudnik pa so poimenovali Rudnik živega srebra Marija Reka. Leta 1931 so pridobili 350 kg živega srebra. Z izpiranjem tone jalovine iz prvega Danijelove-ga rova pa so v letih 1933 in
1934 pridobili do dva grama samorodnega (čistega) zlata. V rovu sta bili dve skupini rud, in sicer ruda z železom , ki je vsebovala kobalt, nikelj in zlato, in druga, ki je vsebovala baker, svinec in živo srebro. Zaradi pomanjkljive opreme so z deli leta 1934 začasno prekinili, kar je najbrž zahtevala zdravstvena zavarovalnica pri okrožnem uradu v Celju, kjer so bili delavci zavarovani. V tistem času so na tono rudnine pridobili do 20 kg živega srebra in nekaj antimona. Decembra leta 1941 so Nemci rudnik zaplenili, štiri mesece kasneje (11. 3. 1942) pa dela tudi ustavili. Po vojni so na pobudo celjske občine, z domnevo, da bi bila med rudnino zlato in srebro, geologi leta 1949 opravili nekaj raziskav. Izkopali so še en rov, imenovan Danielov rov 2, pozneje pa še rov z oznako Tn. Po uspešnem poskusu pridobivanja živega srebra iz predhodno prebrane rudnine v Cinkarni Celje l. 1957, ki jo je izvedel inženir metalurgije Slavko Vrhovec, je Cinkarna aprila 1958 pod okriljem podjetja Eksplatacije livarskega peska in laporja Štore nadaljevala z izkopom. Do 23. 6. 1958 so na dolžini 354,5 metra izkopali 374 ton raznega materiala. Iz nakopanega so prebrali 13,2 tone živosrebrne rude z 0,73 do 2,13 % živega srebra, iz te količine pa pridobili 126 kg živega srebra. Ker je bilo v izkopanem materialu v povprečju 0,1 % živega srebra, so po nalogu republiškega inšpektorata zaradi nedo-nosnosti dela 28. julija 1958 opustili. Ta izkopavanja pa so zahtevala tudi svoj davek, saj je večina rudarjev obolela za pljučno silikozo. Izkopavanj po opustitvi ni bilo več, so se pa vršile razne raziskave. Med drugim je zanimiv podatek, da so v obdobju od 1820 do 1956 v višinski razliki 117 m odkopali 2500 m rovov in 250 m vertikalnih povezav.
D. N.
Na vzhodnem robu krajinskega parka Ponikovski kras, kjer se planota prevesi v dolino Pirešice, je na sredi strmega skalnatega pobočja vhod v izvirno vodno jamo Kamnito hišo ali Bezgečevo jamo. Jama je s sistemom rovov v več nadstropjih dolga več kot 700 metrov in je vrsto let služila tudi za zajetje vode za lokalni vodovod.
V začetnem delu jame je jezero, zaradi katerega je vhod v notranjost jame bistveno otežen, saj ga je mogoče premagati le s čolnom. Zaradi te naravne ovire je ne obiskujejo pogosto, zato je bogato kapniško okrasje v notranjosti jame dobro ohranjeno. Jamo so v preteklosti (v 70. letih prejšnjega stoletja) raziskovali preboldski in celjski jamarji, ki so jo tudi izmerili in izrisali. Občina Žalec je leta 1998 jamo zavarovala kot naravni spomenik, jama pa je tudi pomembno arheološko najdišče in ima status arheološkega kulturnega spomenika. V njej so bile najdene kosti jamskih medvedov, v vhodnem delu suhega dela jame, imenovanem Kamnita hiša, pa so našli tudi številne ostanke lončenih posod z or-namenti.
Pred več desetletji so v jami uredili vodovodni zajem za oskrbo nekaj bližnjih domačij. V dolžini okoli 150 m so po dnu vodnega rova do jezera položili vodovodno cev, za varovanje
jame kot vodnega vira pa so pred jezerom vgradili železna vrata z gosto žično mrežo. »Da ima voda na kraškem svetu ob hitrem pretakanju skozi prevo-tljeno podzemlje zelo majhno samočistilno sposobnost, so uporabniki vode kmalu spoznali, saj je bila zelo pogosto oporečna in njeno pitje zdravju škodljivo. Zato so že kmalu po ureditvi vodovodni zajem opustili, v jami pa so ostali od rje razjedena in poškodovana železna vrata in vodovodna cev. Glede na to, da vodovodna oprema že več let ni služila svojemu namenu in je negativno vplivala na ohranjanje naravnih lastnosti podzemnega okolja, smo se z Občino Žalec in Javnim komunalnim podjetjem Žalec dogovorili za sanacijo jame. Za odstranitev »moderne infrastrukture« smo pridobili naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje in kulturno-varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« je povedala Ljudmila Strahovnik z Območnega zavoda za varstvo naravne dediščine Celje. Ob primerno nizkem vodostaju so zahtevna sanacijska dela v jami izvedli jamarji koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje. Skladno s kulturno-varstvenim soglasjem in zaradi skrbniške pristojnosti Pokrajinskega muzeja Celje nad jamo je izvajanje del v jami nadziral tudi arheolog.
Z namenom vzpostavitve naravnega stanja jame Kamnita hiša je bila sanacija izvedena s finančno podporo Zavoda RS za varstvo narave in Občine Žalec ter s sodelovanjem Javnega komunalnega podjetja Žalec v sklopu naravovarstvenih akcij Zavoda RS za varstvo narave. Z uspešno izvedeno naravovarstveno akcijo, ki je bila ena od že izvedenih tako s strani velenjskih, topolških in preboldskih jamarjev, je bilo doseženih več varstvenih ciljev in tudi uresničenih želja jamarjev, ki se z veseljem odzovejo na takšne in podobne akcije saniranja podzemnih jam. Preboldski jamarji, ki delujejo v Savinjski dolini in na področju tako osamelega kot tudi predalpskega in alpskega krasa, so skupaj z Območnim zavodom za varstvo Celje opravili lani dve akciji, že letos pa so preiskovali teren nad Sotlo na področju Kozjanskega.
D. Naraglav
www.kaalinsa.si
Umivalniki, mozaiki, infra rdeči grelci, unikatne svečke, kozmetika, kamnite kadi. Preverite ponudbo!
Ponikovski kras obsega okrog 40 km2 površine na nadmorski višini od 470 do 560 metrov. Na zahodu meji na porečje Savinje in Goro Oljko, na severu poteka meja približno po črti Gora Oljka-Arnače-Topolovec-Jeze-ričan. Na vzhodu se končuje z dolino Pirešice, na jugu pa na črti Velika Pirešica-Sv. Jedrt-Založe-Polzela. Kras sestavljajo pretežno triasni apnenci in dolomiti, v katerih je razvit osrednji del planote okoli naselja Ponikve. Kot priča že samo ime Ponikve, so se tu razvili kraški pojavi, ki so enaki pojavom na matičnem Krasu, le da so tu v manjšem obsegu in v manjših dimenzijah. Tu se pojavljajo različni speleološki objekti, vrtače, ponikalnice. Za Poniko-
vski kras je značilna podzemna drenaža, ki se prilagaja razporeditvi karbonatnih in nekarbo-natnih kamenin na površju in v podzemlju. Planota je razrezana s tesnimi dolinami, po katerih tečejo potoki Ponikvica, Peklenšči-ca, Kalski potok in drugi, katerih značilnost je, da vsi potekajo proti jugu, njihovi izviri pa so na severnem robu. Ozemlje Ponikovskega krasa ima vse značilnosti plitvega krasa, saj je svet le malo dvignjen nad erozijsko osnovo, ki jo v tem primeru predstavlja reka Savinja. Značilnosti plitvega in osamelega krasa imajo tudi vsi kraški objekti. Večina kraških jam je vodoravnih in niso daljše od 100 metrov. Vmes je nekaj izjem, kot so Jama Pekel, Bezgečeva jama ali Kamni-
ta hiša, Tajna jama, Steska jama in Jama Rupe. Značilnosti vseh jam so ozke vodne tesni, večji ali manjši sifoni in ozke razpoke, ki imajo v višjih predelih ohranjene fluvialne alohtone naplavine, kar je tudi dokaz o pretoku vode, ki danes teče tudi do 20 metrov nižje. Povsod lahko opazimo tudi erozijske kotlice in fasete. V jamah je več etaž, ki se delijo na suhe rove (zgornji predeli jam) ter vodne rove (spodnji predeli jam). Od leta 1998 je ozemlje Po-nikovskega krasa zavarovano kot krajinski park, znotraj katerega se nahajajo posamezni naravni spomeniki, kot so Bezgečeva jama ali Kamnita hiša, Tajna jama ter območje Jame Pekel.
D. N.
NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE
|ani
2017
27
sestavil
Boris
TAT, KRADLJIVEC (SLABŠ.)
PODOBA KRILATEGA DEČKA	TIP MANJŠEGA IT A. OSEBNEGA AVTOMOBILA	KRAJ PRI OPATIJI	MLAJŠA ŽELEZNA DOBA	POVRŠIN. MERA	KRHKA, PROZORNA AU PROSOJNA SNOV, STRJENA IZ RAZŽARJENE TEKOČE TALINE		AMERIŠKA IGRALKA AMANDA	ZASUK	KARL ERB	OTOK V ALEUTIH	NAČELEK PRI NARODNI NOŠI, ZLASTI NA GORENJSKEM		TRIK, PREVARA	GLAD (STAR.)
					MOČVIRSKA PTICA						NEGATIVNA OCENA V ŠOLI, CVEK (ŽARG.)			
					POKRAJINA NA KITAJSKEM						PODOBA GOLEGA TELESA			
					AMERIŠKI BIVOL						JAZONOVA LADJA			
				REKA V ZDA					IZDELOVAL KAP					
				POLOŽAJ, LEGA					OBJEKT PREKO REKE					
		PRIPOVEDNI PESNIK					VRSTA DIŠEČEGA VINA							
		FINSKO JEZERO					GL. MESTO JORDANIJE							
										LAKOTA				
										OBRAT ZA PRIDOBIV. MASLA				
			POVEČAVA PRI FOTOAPARATI					SMUC, RIBA (KNJIŽ.)					SLADKOVOD. RIBA IZ DRUŽINE TRSK (LOTA LOTA)	RAZRED, STOPNJA KAKOVOSTI
			NEKO. AVSTR NOVEC					FIGURA, PODOBA						
METODA, RAVNANJE						REKA IN FJORD NA					REKA V ŠVICI	MARJAN KOZINA		
AMERIŠKI JELEN						NAJVEČJA PUŠČAVA						KAR JE VRISANO		
					SANJE, SNOVI				PRVI IZRAELSKI KRALJ					
					SLOVENSKA IGRALKA ANICA									
									MERA ZA BENCIN					
	NRAVOSLOVJE						KOLARSKA DELAVNICA							
	ŠVICARSKO FRANCOSKI PISATELJ CLAUDE													
							ESTONSKI SLIKAR POST							
		DEL POSTELJNEGA PERILA						ZOBNA GNILOBA (MED.)						
		STAJA ZA ŽIVINO NA PLANINI						REKA V MAKEDONIJI						
		MARTINA IVANČIČ						VINKO IVEŠIČ						
				GLAVNO MESTO ARMENIJE, TUDI ERIVAN							S			
				TRTA, KATERE GROZDJE ZGODAJ DOZORI										
STVAR, KI
KOMU POMAGA, NASLON
KONEC POLOTOKA
LAŽJE DUŠEVNO NERAZVITA
KDOR GOVORI PRIPOVEDUJE NEKDANJI DENAR
PEVKA GLAVNIH OPERNIH VLOG
OZIRALNI ZAIMEK
PETER ADAMIČ ITALIJAN (SLABŠ.)
NARODNI PARK NA OTOKU KJUŠU, JAPONSKA
SUROVINA
ZA ZDRAVILA
ANTON AŠKERC
FINSKA LUKA
IZOBČENJE IZ CERKVE
MESTO V GRŠKI POKRAJINI EPIR
RAHITIČEN ČLOVEK (MED.)
Nagradna križanka »ZKŠT ŽALEC«
Rešitev križanke objavljene v decembrski številki Utripa: BODITE-Z-NAMI-TUDI-V-NOVEM-LETU. Izžrebani nagrajenci: 1. Darinka Krulec, Železno 5 b, Žalec 2. Ana Dolinšek, Laze 16c, Velenje; 3. Jožica Krajnc, Gotovlje 110 a, Žalec.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 13. 2. 2017.
V LUČI NOVIH IZZIVOV Na lokaciji odelo Slovenija v Preboldu zaposlimo:				odelo Automotive Signal Lights
1.	NA PODROČJU PROIZVODNO LOGISTIČNIH PROCESOV •	Delavce v proizvodnji •	Delavce v logistiki •	Procesne kontrolorje •	Izmenovodje v proizvodnji 2.	NA PODROČJU ORODJARNE IN BRIZGANJA PLASTIKE •	Orodjarje •	Nastavljalce strojev za brizganje plastike •	Vodje projektov v orodjarstvu	5. NA PODROČJU PROCESA ELEKTRONIKE •	Operaterje na SMT liniji •	Nastavljalca/vzdrževalca na SMT liniji •	Planerja proizvodnje elektronike •	Tehnologa nabave elektronike •	Programerja strojev za elektroniko •	Programerja za ICT/FCT stroje •	Inženirja za Hardware in Fixture			Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 70 34 510 (03) 70 34 679 (03) 70 34 647 www.odelo.si
	6. ŠTUDENTE TEHNIČNIH SMERI ZA DELO V TEHNOLOGIJI, KAKOVOSTI IN LABORATORIJU ELEKTRONIKE			Če želite ustvarjati svetlo prihodnost na poti polni
3. NA PODROČJU KAKOVOSTI •	Tehnologa za delo v 3D merilnici •	Tehnologa kakovosti - planiranje kakovosti in podpora kupcem				izzivov, vas vabimo, da se nam pridružite kot sodelavec
		\		v dinamičnem mednarodnem okolju priložnosti.
4. NA PODROČJU OSTALIH PROCESOV •	Vodje zahtevnejših projekov v avtomobilski industriji •	Referente nabave •	Referente logistike •	Vzdrževalce (elektro stroka)		\		
		--«v		
			0P	Foto: BMW Group
28
|anu
2017
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Vse o domačem semenarjenju
S predavanja o semenarjenju v Aninem domu
Prejšnji petek so v Aninem domu v Preboldu gostili specialistko za semenarjenje iz Dravograda Nušo Hamler. Predavanje je organiziralo Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, ki mu predseduje Stanko Krašovec.
»Pomen vzgoje lastnih semen je bil vedno pomemben za preživetje in neodvisnost. Starejša generacija še nekako ohranja tradicijo prednikov. V naši dobi, ko postaja vse več semen lastnina velikih svetovnih družb, je domače sorte še pomembneje ohranjati. Pomembno je, ali si bomo znali pripravljati lastna semena za bodoče letine ali pa bomo izgubili še to, kar je ostalo in bomo popolnoma odvisni od volje velikih. Tokratno predavanje je namenjeno prav temu in ga z veseljem podarjamo vsem, ki jih skrbi za prihodnost,« nam je pred začetkom predavanja povedal predsednik društva Stanko Krašovec.
Predavateljica Nuša Ha-mler pa je dejala: »Nekoč je bilo semenarjenje čisto običajno delo sleherne gospodinje. Tega sezonskega opravila so se lotile povsem rutinsko, tako kot preostalih del pri hiši. Skrbeti za zadostnost semen je bilo samoumevno in logično. Raznolikost semen je bila pestra, izmenjava pa je potekala med sorodniki, sosedi in znanci. Znanje se je širilo iz roda v rod, zbiranje in shranjevanje semen pa je bila stalna praksa, saj drugega izvora semen ni bilo na voljo. Še nekaj desetletij nazaj namreč nisi mogel kar v najbližjo trgovino in tam kupiti potrebno
seme. Vse je bilo treba pridelati doma. Kar je bila nekoč potreba, je prešlo v tradicijo. Časi so se spremenili. Semena smo začeli kupovati v lepih vrečicah, po dostopnih cenah, velike sodobne semenarne pa so nam ponudile raznovrstna semena; sprva domača, zdaj pa od kdo ve, od kod. Izbira semen je bila iz leta v leto večja, prav tako tudi prodaja komercialnega semena. Družinske semenske hiše so počasi prerasle v večja podjetja, ta pa so pokupile posamezne multinacionalke. Peščica velikih semenarskih korporacij se je razvijala v interesu velikih pridelovalcev in si priborila prevlado nad majhnimi pridelovalci semen. Sprašujemo se, če je res dobro, kar nam je ponujeno, ali bi bilo morda bolje, da znova poskusimo poskrbeti zase in za svoja doma pridelana semena. Mnogo kmetov in vrtičkarjev je začelo iskati po spominu, kako so pridelovali pridelke njihovi predniki, in začeli so brskati med vrečicami, da bi našli tisto staro seme svojih babic, staršev, tet ... Pravo vznemirjenje je ponovno odkrivati znanja, ki so bila že zdavnaj osvojena. Naše vrtnine pa so ponovno dobile okus po pristnosti in končno se z njimi spet lahko nahranimo in ne samo nasitimo. Kajti okus vrtnin in poljščin, s katerimi se rokuje grobo in neosebno, je bistveno drugačen od tistih, ki so posejane in vzgojene z ljubeznijo.«
V nadaljevanju je predavateljica spregovorila o tem, kako pridobivamo in hranimo posamezna semena, kako jih sadimo in zagotavljamo uspešno rast.
Čiščenje semen in shranjevanje
»Čiščenja semena se lotimo glede na to, kakšno seme imamo: suho ali mokro. Suha semena je potrebno čim prej rešiti iz plev, saj se tam pogosto skrivajo razne bolezni. Semena očistimo na več načinov, in sicer glede na velikost in težo semen. Glede na težo ostanejo semena na dnu posode (bazilika, peteršilj, korenček ...), pleve pa odpihnemo. Večje seme presejemo ali preberemo (že-franika, pegasti badelj, ščetica . ), semena v strokih pa kar izluščimo in preberemo. Lahko pa so semena tudi plodovi. Glede na to jih delimo na se-jalne in zaprte plodove. Sejalni plodovi so tisti, ki se »usujejo« iz ploda (mak, kokolj, vsi klin-čevci ...) in zaprte plodove, ki jih trajno obda osemenje in se lahko odprejo skupaj z njimi; ti pa so lahko sočni zaprti (paradižnik, goji jagode, grozdje .) in zaprti (breskev, oljka, kostanj, želod, ajda . ). Mokrih semen se lotimo čistiti glede na to, kako močno so mokra. Paprika ima delno mokra semena in jih dobimo iz popolnoma zrelih plodov paprik (popolnoma dozoreli plodovi spremenijo barvo). Izdolbeno seme dobro očistimo (operemo) in posušimo. Pri bučah semena izdolbemo oz. izvlečemo iz lepljive gmote (endokarp: lepljivo gmoto očistimo), potem šele opere-mo, sušimo in seme shranimo. Seme položimo v cedilo in ga izpiramo pod vodnim curkom (ali ga »operemo« in nato od-livamo umazano vodo). Postopek ponavljamo, dokler seme ni čisto. Dovolj suho seme se
med zobmi razpolovi (poči). Semena buč so lahko golice ali semena s trdim ovojem. Paradižnik pa skriva v sebi zelo mokra semena, ki so obdana z želatinasto snovjo. S čiščenjem takih semen je nekoliko več dela. V semenih paradižnikov so naravne snovi, ki zavirajo kaljivost (pametna rešitev v naravi). Fermentiranje paradižnika je pogoj, da lažje očistimo semena (kumare, jajčevci . ) in da zaviralci kaljivosti nimajo moči. Očiščeno seme nato razporedimo na papir z gladko površino in posušimo na zraku, na običajni sobni temperaturi (14 dni). Hranimo samo dobro posušena semena. Shranjujemo v papirnatih ovojnicah ali steklenih kozarcih z navoji. Hranimo v hladnem in suhem prostoru (izjemoma tudi v zamrzovalniku) pri temperaturi 8-15 stopinj. Pazimo na škodljivce, ki nam uničijo semena (glodavci, mo-
lji, ptice ...). Embalaže opremimo z etiketami s podatki o semenu (datum, leto, seme . ),« je med drugim povedala predavateljica.
Zakopavanje semen v svetih nočeh
Pri biodinamičnem gospodarjenju je obdobje od 24. decembra do 6. januarja čas svetih noči med dvema letoma. »Pridelana semena rastlin zakopljemo 24. decembra v zemljo. Jamo, v katero položimo semena, lahko izkopljemo pred zmrzaljo; pripravimo primerno veliko stekleno ali lončeno posodo in vanjo zložimo semena v vrečicah. Kozarec tesno zapremo, položimo v jamo s šoto, ga prekrijemo s slamo, senom ali listjem. Čez položimo desko in prekrijemo z zemljo. Tako zakopana semena ostanejo v zemlji do 6. januarja. Med časom dvanajstih svetih
Predavateljica Nuša Hamler
noči so prisotne najmočnejše sile zodiaka, ki omogočajo preobrazbo in prilagajanje. V tem času dobijo semena v zemlji pulze, ki so pomembni za razvoj rastlin v prihodnje. Tako poskrbimo tudi za rast zdravih rastlin in s tem možnost preživetja generacij za nami,« je povedala Nuša Hamler, ki je tudi avtorica knjige Semenarimo z ljubeznijo.
D. Naraglav
Zaradi dobrega dela krajša sanacija
Slovenski gozdovi so v zadnjih letih močno pod udarom naravnih ujm, od žledo-loma leta 2014 do obsežnega napada podlubnikov v naslednjih dveh letih. Skrbno gospodarjenje z našim najpomembnejšim naravnim bogastvom zahteva strokovnost, prizadevno delo ter veliko spoštovanja in ljubezni do gozda vseh tistih, ki so vključeni v gospodarjenje z gozdom, česar se zaveda tudi država, ki je 16 zaposlenim, po enemu iz vsake organizacijske enote Zavoda za gozdove Slovenije, podelila priznanje.
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Minister Dejan Židan je 6. januarja v Ljubljani pohvalil zaposlene na ZGS za uspešno delo v zahtevnih letih ter skupaj z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije Damjanom Oražmom podelil priznanja. »Zaposleni v zavodu so s svojim prizadevnim delom dosegli, da je težko stanje zaradi žledoloma in kasneje napada podlubnikov obvladljivo ter da se ukrepi in sanacijski načrt kakovostno izvajajo,« je ob tej priložnosti dejal minister. Spomnil je tudi, da bi po žledolomu in napadu podlubnikov v slovenskih gozdovih lahko doživeli veliko večje izgube, marsikje pa bi lahko
celo ostali brez smreke. »Kako dopovedati ljudem, da bi brez vašega dobrega dela marsikje ostali brez dreves, sanacija pa bo sedaj iz istega razloga zato potekala pet in ne 20 ali celo 30 let,« je še poudaril Židan. Po njegovih besedah so gozdarji vedno na voljo državi, ko jih nujno potrebuje. »Naloge opravite odlično in vesel sem, da po težkem večletnem obdobju zavod letošnje leto začenja, kot je potrebno, z vsemi resursi.«
Direktor ZGS Damjan Ora-žem pa je v svojem nagovoru poudaril, da se marsikdo med njimi že tretje leto spopada z ekstremnimi razmerami v goz-
du. Spomnil je tudi, da so bila zavodu pred več leti odvzeta znatna finančna sredstva, s čimer se je spopadal tudi zdajšnji minister in uspel letos prvič že v začetku leta zagotoviti sredstva, s katerimi lahko zavod normalno preživi. Zavod za gozdove
Slovenije zagotavlja storitve javne gozdarske službe za vse slovenske gozdove. Temelj odličnosti in uspešnosti zavoda so njegovi zaposleni, njihova prizadevnost in medsebojno sodelovanje. S podelitvijo priznanj za izjemno vestno in pri-
zadevno delo sodelavcem ZGS želijo izpostaviti tiste zaposlene, ki svoje naloge opravljajo nadpovprečno uspešno, strokovno, imajo pozitiven odnos do dela in svojih sodelavcev in s tem vidno prispevajo k rezultatom inštitucije, kot je ZGS. D. N.
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Naši gozdovi po februarskem žledolomu leta 2014
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
INFORMACIJE
|ani
2017
29
na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004-ZVKSES, 47/2006-ZEN, 9/2007 Odl.US: P-31/06-4, 18/2007 Skl.US: U-l-70/04-18, 45/2008-ZVEtL, 57/2008, 90/2009 Odl.US: U-l-128/08-23, Up-933/08-18, 62/2010-ZUPJS, 56/11 Odi. US, 87/11, 40/12-ZUJF), 23 čl. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem št.: 360-05-0007/2016, OBČINA ŽALEC ki je bil objavljen v časopisu Utrip Savinjske doline dne 31.8.2016, objavlja						
			PREDNOSTNI LISTI			
upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 1. LISTA A - Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe:						
	zap.št.	ime in priimek	naslov	št. točk	št. oseb	
	1.	Drev Klara	Zabukovica 141, Griže	730	3	
	2.	Sečki Tea	Savinjska cesta 33, Žalec	660	3	
	3.	Pohole Natalija	Železno 15, Žalec	650	4	
	4.	Strojanšek Andrej	Tomšičeva ulica 1 a, Žalec	620	5	
	5.	Mernik Iztok	Velika Pirešica 27 a, Žalec	600	2	
	6.	Bajc Jasmina	Ulica Heroja Staneta 6, Žalec	595	4	
	7.	Ajnik Uroš	Ulica heroja Staneta 7, Žalec	590	3	
	8.	Estigarribia Villasanti Melita	Velika Pirešica 12 b, Žalec	580	4	
	9.	Stojakovic Ružica	Kasaze 91 b, Petrovče	580	6	
	10.	Čulk Peter	Ulica Florjana Pohlina 3, Žalec	560	5	
	11.	Ogorevc Akamba Jasmina	Petrovče 244, Petrovče	550	4	
	12.	Mastnak Grobelnik Vlasta	Zabukovica 128 a, Griže	540	2	
	13.	Vajncerl Mira	Zabukovica 173, Griže	530	3	
	14.	Budeš Ruža	Ulica heroja Staneta 7, Žalec	530	1	
	15.	Jeseničnik Maja	Hramše 50, Dobrna	530	3	
	16.	Korenko Darko	Vrbje 82, Žalec	510	3	
	17.	Martinčič Sara	Prežihova ulica 3, Žalec	500	2+1	
	18.	Janežič Polonca	Savinjska cesta 117, Žalec	490	1	
	19.	Kvas Špela	Bevkova ulica 7, Žalec	470	2	
	20.	Vaskrsic Zoran	Vrbje 43 A, Žalec	460	5	
	21.	Trojner Martina	Ložnica pri Žalcu 7 F, Žalec	450	4	
	22.	Slana Monika	Gotovlje 162, Žalec	440	2	
	23.	Vrtačič Nataša	Vrbje 30 c, Žalec	440	3	
	24.	Flajs Jasminka	Dobriša vas 3 a, Petrovče	430	2	
	25.	Antloga Marko	Mestni trg 5, Žalec	420	1	
	26.	Volf Aljoša	Prežihova ulica 1, Žalec	420	3	
	27.	Jereb Lara	Pongrac 46, Griže	420	3	
	28.	Korenak Zlatko	Mestni trg 5, Žalec	410	1	
	29.	Skale Jasmina	Spodnje Grušovlje 8, Šempeter	410	1	
	30.	Henčič Vladimir	Podlog 20 a, Šempeter	400	4	
	31.	Jovan Marjetica	Zabukovica 81, Griže	390	3	
	32.	Bračič Vida	Čopova ulica 2, Žalec	390	2	
	33.	Filipič Zelko Katarina	Kasaze 69 d, Petrovče	390	4	
	34.	Fužir Marija	Bevkova ulica 9, Žalec	390	1	
	35.	Borak Branko	Migojnice 6 a, Griže	390	1	
	36.	Januzovic Teja	Mestni trg 5, Žalec	390	1	
	37.	Satler Mojca	Ulica heroja Staneta 1, Žalec	370	3	
	38.	Banovšek Jasmina	Bevkova ulica 12, Žalec	370	4	
	39.	Kotnik Darko	Ulica heroja Staneta 7, Žalec	360	1	
	40.	Centrih Janja	Kvedrova ulica 2, Žalec	360	2	
	41.	Gorišek Branka	Kidričeva ulica 1, Žalec	360	1	
	42.	Sirše Matjaž	Kidričeva ulica 2, Žalec	360	1	
	43.	Lovrenčic Drago	Partizanska ulica 11, Žalec	360	1	
	44.	Djakovic Lorena	Liboje 4, Petrovče	360	3	
	45.	Pirec Mojca	Kidričeva ulica 5, Žalec	350	2	
	46.	Balaj Hazir	Petrovče 114, Petrovče	350	2	
	47.	Ivanjko Darko	Spodnje Roje 6, Šempeter	350	1	
	48.	Draškovic Marjana	Griže 33, Griže	340	1	
	49.	Knafelj Srečko	Zalog 10, Šempeter	340	1	
	50.	Lešnik Maja	Na zelenici 8, Šempeter	340	2	
	51.	Korošec Janez	Ipavčeva ulica 19, Žalec	340	2	
	52.	Koljic Alen	Ulica heroja Staneta 1 b, Žalec	340	1	
	53.	Messec Maja	Zavrh pri Galiciji 3, Žalec	340	3	
	54.	Hodžic Dino	Efenkova ulica 2, Žalec	340	1	
	55.	Kamenik Sebastjan	Letuš 69, Šmartno ob Paki	340	1	
	56.	Hliš Anica	Liboje 58, Petrovče	330	2	
	57.	Filipič Tjaša	Prežihova ulica 5, Žalec	330	3	
	58.	Povše Marinko	Šlandrov trg 23 a, Žalec	330	3	
	59.	Softic Jasmin	Čopova ulica 5, Žalec	325	4	
	60.	Kukuljčic Sanela	Čopova ulica 3, Žalec	320	4	
	61.	Virt Simona	Ulica Nikola Tesla 12, Žalec	310	2	
	62.	Kondič Dušanka	Ulica heroja Staneta 2, Žalec	310	1	
	63.	Mrdjenovic Sanja	Velenjska cesta 1, Žalec	300	3	
	64.	Horvat Edvard	Čopova ulica 6, Žalec	290	1	
	65.	Žlicar Suzana	Zabukovica 46, Griže	290	3+1	
	66.	Lednik Ivanka	Pernovo 14, Žalec	280	4	
	67.	Zupanc Barbara	Migojnice 119, Griže	270	2	
	68.	Vinder Zinka	Vrečerjeva ulica 6, Žalec	260	1	
	69.	Bodo Željko	Kidričeva ulica 6, Žalec	260	1	
	70.	Špiljar Boris	Mestni trg 5, Žalec	250	1	
	71.	Korenjak Marjan	Pongrac 143 a, Griže	240	1	
	72.	Završnik Tomaž	Kale 7, Šempeter	240	1	
	73.	Leskovar Davor	Ložnica pri Žalcu 39, Žalec	240	1	
	74.	Pašic Faruk	Ob rimski nekropoli 10, Šempeter	240	1	
2. LISTA B - Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so zavezani plačati varščino in lastno udeležbo:						
	zap.št.	ime in priimek	naslov	št. točk	št. oseb	
	1.	Radovanovič Sabina	Ložnica pri Žalcu 41, Žalec	780	3	
	2.	Jazbec Valentina	Čopova ulica 3, Žalec	670	3	
	3.	Pevec Aleksander	Petrovče 64, Petrovče	450	4	
	4.	Marakovič Tyson Zlatko	Ulica Savinjske čete 2, Žalec	340	2	
	5.	Kodrič Alen	Bevkova ulica 10, Žalec	340	1	
	6.	Puh Danijela	Zabukovica 179, Griže	320	2+1	
	7.	Kurnik Mirko	Pod smrekami 11, Šempeter	320	1	
3. Prednostnih list A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj začneta veljati 8 dan po objavi in s tem preneha vel javnost Prednostnih list A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v njem, ki sta bili uveljavljeni dne 26.2.2014.						
4. Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila izpraznjenih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2017-2020, oziroma do objave novega razpisa.						
Številka:360-05-0007/2016 Datum: 16.1.2017			Župan:Janko Kos			
VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2017/2018 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša (prvi odstavek 48. člena Zakona o osnovni šoli, Ur. l. RS, št. 81/06 - UPB, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF, 63/13 in 46/16 - ZOFVI-K).
Vpis je obvezen za otroke, ki so bili rojeni od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011.
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bo vpisovala otroke v 1. razred v mesecu februarju 2017 dopoldan in popoldan (tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar).
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE bo vpisovala otroke v 1. razred v mesecu februarju 2017 dopoldan in popoldan (tel. 03/620 92 44, svetovalna delavka Biljana Milankovic).
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE bo vpisovala otroke v 1. razred v mesecu februarju 2017 dopoldan (tel. 03/713 22 34, svetovalna delavka Maja Bubik).
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER V SAV. DOLINI bo vpisovala otroke v 1. razred v mesecu februarju 2017 dopoldan (tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek).
O točnem datumu in uri vpisa vas bo matična osnovna šola obvestila po pošti.
Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče.
PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
1. OŠ Žalec (matična šola)	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje.
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje.
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence.
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE	
1. OŠ Griže (matična šola)	Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169).
2. Podružnična osnovna šola Liboje	Brnica (razen hišnih številk 1, 1 a, 1 b, 2, 3, 4, 5), Kasaze (razen hišnih številk 1, 1 a, 2, 4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10, 11, 12, 12 a, 13, 14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69	a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70	e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 70 l, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b, 73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a), Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169).
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE	
1. OŠ Petrovče (matična šola)	Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke 1, 1 а,	1 b, 2, 3, 4, 5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1, 1 a, 2, 4, 5, 5 a, б,	6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10, 11, 12, 12 a, 13, 14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 70 l, 71, 71a, 72, 72 a, 72 b, 73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a), Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje.
2. Podružnična osnovna šola Trje	Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno.
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI	
1. OŠ Šempeter v Sav. dolini (matična šola)	Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje.
OBČINA ŽALEC
30
|anu
2017
KRONIKA / INFORMACIJE
_SoAtlnis&e/. datine/S
MALI OGLASI
NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
KLASIČNA IN ŠPORTNA MASAŽA. Rezervirajte si termin na 041 254 640. Moja masaža, Gregor Jeram, s. p., Prebold.
V marcu dajemo v NAJEM LOKAL, ki ima uporabno dovoljenje za frizerski salon; v Preboldu na Hmeljarski 15. Info.: 031 269 383
V SPOMIN
JANEZU VEDENIKU
(1953-2016 )
Tik pred koncem minulega leta se je izteklo tudi dragoceno življenje - umrl je Janez Vedenik, mož, oče, znanec, prijatelj, mojster besede in peresa, človek s preciznim in kritičnim občutkom za lepo. Z njegovim imenom je povezano obdobje številnih novinarskih in radijskih prispevkov, intervjujev, uglednih prireditev v Savinjski dolini ...
Že kot študent slovenskega in nemškega jezika na pedagoški akademiji v Ljubljani je spoznal veliko slovenskih, predvsem glasbenih umetnikov in medijskih osebnosti. Kasneje, med enoletnim učiteljevanjem na OŠ Griže, pa se je resno spogledoval in se kmalu zapisal delu napovedovalca in novinarja na Novem tedniku in Radiu Celje. Živel je za prvo ljubezen - radio. Njegove govorne sposobnosti niso imele konkurence. S prepoznavnim žametnim glasom je v številne domove prihajal kot prijazen in spoštovan gost. Njegovi novinarski prispevki so bili vedno zanimivi, razumljivi, topli pa tudi pronicljivi. Mnoge javne prireditve so dobile svoj šarm in gotovost prav z njegovim vodenje v živo.
V	času njegovega zgodnjega delovanja se niti nismo zavedali, da se ob že uveljavljenih imenih meri novo, v novem času in z novimi vsebinami. Poletne Preboldske noči na bazenu, številni pevke in pevci ter znani gostje, večeri zimzelenih melodij . Radovednost ga je peljala tudi po svetu - Tajska, Bali, Mongolija, Rusija, Malta, Vatikan . Potovanja, s katerih nam je zagotovil podrobne in čudovite potopise in portrete tamkajšnjih ljudi. Navezal je stike tudi z mnogimi osebnostmi tako v naši bivši državi kot v samostojni Sloveniji. S svojim značilnim pristopom in obširnim znanjem je mogel komunicirati o vsem in z vsakim, mnoge goste pa je s ponosom in enostavno pripeljal kar med nas. Vendar nikoli ni poznal samohvale. Poznal pa je nujo, ki ga je gnala za vznemirljivim, iščoč novih zanimivih vsebin. Ostal je skromen in preprost, naš - vsakomur dostopni Janez.
Zadnja leta smo njegove prispevke največkrat prebrali v Delavski enotnosti, njegovemu glasu pa še pred dobrim letom prisluhnili na I. programu Radia Slovenija v nočnem programu.
V	nenehnem gibanju je leta 1979 zaustavil korak; srečal je Ireno, ki je leto za tem postala njegova iskrena življenjska sopotnica. Po rojstvu sina Jureta in hčerke Irence se je mlada družinica preselila tudi v že novozgrajeni dom. Uspešno sta tlakovala začrtano pot - tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Odstopanja in izjeme pa so sestavni del življenja in jih mora vsak človek sam prepoznati, jih sprejeti, se z njimi spopasti in jim nekega dne tudi zapreti vrata.
Ko ga je bolezen prvič opozorila, se je odločno in dokončno uspel znebiti bremena, ki ga je že skoraj dušilo. Spremenil je način življenja, zlil se je z naravo, se dosledno predal spoznavanju samega sebe, privoščil si je veliko hoje, užival v plavanju, kolesarjenju, gobarjenju in obiskoval sredogorje ... Srečen je bil ob morski obali, se vedno znova vračal v objem Smrekovca in se popolnoma predal teku v naravi.
Jeseni leta 2013 je vse sile uperil v bitko za življenje in postal je neizprosen optimist. V času težke bolezni ni izgubljal intelektualnih sposobnosti, njegova potrpežljivost pa je z vsakim dnem mejila na že skoraj osupljivo nemogoče. V soboto, 30. decembra 2016, je bila bitka izgubljena.
Očetu Žaniju se je rodil pri njegovih 64 letih, sam pa je v teh letih že legel v prerani grob k njemu in mami Justini. Iz daljave ga bo ob jutrih pozdravljal zeleni Smrekovec, večerni ave mu bo pela domača Žvajga.
Ljubil in spoštoval je slovenstvo, ljubil domovino in ljudi, širil in ohranjal lepo besedo. Velja mu iskrena zahvala za vse pogovore in nasvete, spodbude, mnenja, pomoč in možnosti - neposrednost, radoživ smeh in nepozabno iskrivost.
Jožica Ocvirk
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORANA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
i
í. *
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila nepozabne si spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
JUSTINE ZAGOŽEN roj. cestnik
iz Matk 3 b, Prebold (6. 12. 1920-9. 1. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti. Zahvaljujemo se za vse darove in izrečena sožalja. Hvala tudi njeni dolgoletni zdravnici dr. Veri Rupel in patronažni sestri Martini. Za vso skrb in nego se zahvaljujemo osebju Domu oskrbovancev Prebold, kjer je preživela zadnjih deset mesecev. Še posebej pa se zahvaljujemo Marjeti Marinič. Hvala tudi Erni, Darji in Miranu za vso pomoč. Zahvaljujemo se župniku Damjanu
Ratajcu za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebni službi Ropotar, pevcem skupine Eros in Magdi Šalamon za lep govor. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
Saj ni zares odšel in nikoli ne bo.
Ujet med večnimi spomini
bo vsak naš korak spremljal v tišini...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi brat, stric in svak
ALEŠ ČETINA
iz Podloga 31 (21. 3. 1965-3. 1. 2017)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo
številnim, ki ste nam izkazali pomoč, tolažbo, sožalje, darovane pozornosti, sodelovali pri pogrebni svečanosti in ga skupaj z nami pospremili v njegov prerani grob. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: brata Ciril in Metod ter sestra Valerija in svak Bogdan z družinama
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
^^Sa^UnisAe^dolineA
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.310 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Samo en poljub mi daj v slovo, ker mi je res hudo, samo en poljub ta večer, da zaspal bo moj nemir.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil
ERNEST OTAVNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in za potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem v cerkvi in pevcem na pokopališču za odpete pesmi. Hvala Janezu Jagru za izbrane besede ob slovesu, praporščakom, članom PGD Latkova vas in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Spomin .
Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
MARJAN POVŠE
iz Podloga (23. 9. 1952-1. 1. 2017)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Ski&sea, ki ste nam v težkih trenutkih in v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala za topel stisk roke, besede tolažbe in darove. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za poslovilni
govor, gospodu župniku Mirku Škofleku, MPZ Zvon in JKP Žalec ter cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Polzela in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Breda in hči Ksenija z družino
Razum nam pravi, da je odrešitev; srce pa ne razume in te objokuje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka
SREČKA SENČIČA
iz Gotovelj (22. 9. 1942-28. 12. 2016)
se zahvaljujemo za vse izraze sožalja, pomoč v težkih trenutkih, cvetje, sveče in za spremstvo ob zadnjem slovesu. Skupaj z OŠ Glazija iz Celja se zahvaljujemo za darovana sredstva, ki jih bomo uporabili za nakup stolčka (t. i. Zupanov stolček) za otroke z motnjami v razvoju.
Žalujoči: svojci
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža, očeta, dedka in pradedka
JOŽETA SLAPNIKA
iz Braslovč (24. 9. 1932-8. 1. 2017)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, krajanom, sosedom in znancem, sestri Cvetki in dr. Jernejšku, pogrebni službi Morana, župniku in pevcem za izrečeno sožalje, darovane sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Zinka in domači
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KRONIKA
|ani
2017
31
bil tu.
le lahko še enkrat objeli.
V SPOMIN
SLAVKO JELEN
iz Dobriše vasi (18. 10. 1938-11. 1. 2016)
Eno leto je, odkar te ni več. Ni besed, ki bi opisale, kako močno te pogrešamo. V mislih si še vedno prisoten in tvoja dobra dela še vedno odzvanjajo. Hvala ti za vse, kar si naredil za nas. Hvala ti za toliko lepih trenutkov. Hvala ti, ker si nas imel tako zelo rad. Hvala tudi vsem, ki se ga še vedno spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Še vedno žalujoči: žena Irena, sin Rolando ter vnukinji Lara in Taja
jTm
Ko bi le Ko bi te

ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
ANE PRISLAN
roj. BLAGOTINŠEK
iz Topovelj 18, Braslovče (15. 7. 1926-12. 12. 2016)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje
Žalujoči: vsi njeni
Če me iščete, me iščite v vaših srcih. Če imam tam svoje prebivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil
MILAN STEPIŠNIK
(9. 9. 1950-15. 11. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in pomoč ter izraze sočustvovanja v težkih trenutkih ob izgubi moža, očeta, dedija, brata in strica. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo namenjamo tudi vsem trem govornikom za besede slovesa gospe Ivanki, gospodu Gajšku in gospe Sandri ter gasilcem in praporščakom PGD Drešinja vas in sosednjih društev. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar in gospodu patru Arzenšku za opravljen obred. Posebna zahvala velja Janiju Osetu in sosedi Mariji. Prav tako hvala njegovi osebni zdravnici, kardiologu, hematologinji in intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje.
Žalujoči: vsi njegovi
f>
TM fjV
w
T
Tako kot reka v daljo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice
SILVESTRE PRISLAN
iz Malih Braslovč 12 a (13. 12. 1934-9. 12. 2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Morana. Hvaležni smo, da nam je bilo dano živeti z njo.
Žalujoči: hčerke Milena, Pavli in Martina z družinami ter sin Peter z družino
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil nepozabne si spomine.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil
TOMO JEREMIČ
iz Zabukovice 11 (28. 9. 1939-26. 12. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izražene
besede sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in Ivanki za poslovilni govor. Zahvala tudi rudarski četi Premogovnika Velenje, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, rudarski četi Zabukovica in pevcem skupine Idila. Posebna zahvala PGD Zabukovica za organizacijo in pozorno izvedbo slovesa ter predsedniku Andreju Kvedru za prebrane besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi ostalim članicam in članom prostovoljnih gasilskih društev Zabukovica, Griže, Šempeter, Vrbje, Žalec in Liboje - Kasaze ter ostalim gasilcem veteranom. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
bi
Tvoj smeh ne bo prenehal odzvanjati v naših mislih in
mogočni vrhovi gora, ki si jih tako oboževal, bodo spominjali naša srca na vse čudovite trenutke s tabo.
V SLOVO
V 82. letu starosti se je podal v drugo pustolovščino in nas zapustil naš preljubi
FRANCI CIZEJ
iz Trnave
Na zadnjo pot smo ga pospremili v ožjem družinskem krogu. Žena Zofi in vsi njegovi
... zdaj tebe tu več ni, a enost bo živela v tebi, ki nisi živosti zahteval zase, ampak življenju služil in tako po svoji vdanosti našel pot k Očetu, ki ljubi stvarnost nad vse.
ZAHVALA
ANTON KOVAČIČ
z Gomilskega (9. 6. 1926-9. 12. 2016)
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede tolažbe in za vse darove. Zahvaljujemo se gospodu župniku Martinu Cirarju in drugim za sodelovanje pri pogrebnem obredu, gospe Magdi Šalamon za žalni govor, pevcem Kvinteta Gomilsko in cerkvenega pevskega zbora ter PGD Gomilsko.
Hvala sosedom Jakovčevim za vso podporo.
Žalujoči: vsi njegovi
•m
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 13. februarja 2017 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
V boleči praznini živijo hvaležni spomini.
V SPOMIN
RADOVAN JELEN
Že 10 let nas tolažijo spomini, ki smo jih skupaj preživeli. V našem spominu in srcu še vedno živiš. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiščete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stric
MIRKO HIRCI
iz Latkove vasi (1. 11. 1925-19. 1. 2016)
Hvala vsem, ki še vedno mislite nanj, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil dragi
FRANC KEKEC
iz Pongraca 6 a, Griže (30. 8. 1934- 3. 1. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Še posebej iskrena hvala zaposlenim v Domu upokojencev Prebold, zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Celje, pogrebnemu zavodu Ropotar, pevcem Moškega pevskega zbora Zvon ter gospodu župniku Mirko Škofleku.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, tete in tašče
FRANČIŠKE KUŠAR
iz Galicije
Žalost, bolečina in zavedanje, da je ne bo več med nami, da ne bo več sedela pred hišo, da ni več njenih toplih rok in prijaznih besed ... Ob teh težkih trenutkih slovesa ste bili z nami,
zato se vam iz srca zahvaljujemo. Zahvaliti se želimo gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljen obred, podjetju Ropotar,
pevcem in citrarki. Prav tako zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala Maji in vsem kolegicam za vso pomoč. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
32
|anu
2017
ZANIMIVOSTI
_SoAtlnis&e/. datine/S
•v
400 vzponov na Creto
Sneg zamudil praznike
Nejcu Blatniku z Vranskega se je uspelo v preteklem letu 400-krat povzpeti na Čreto. Na vrh se je po različnih poteh odpravil s kolesom in peš. Vzponi so imeli povprečno 600 metrov višinske razlike, za vzpon in spust pa je potreboval povprečno 1 uro in 15 minut. Na Čreto se je odpravil v vsakem vremenu in ob najrazličnejšem času, tudi večkrat dnevno.
In kaj nam je ob tem povedal Nejc? »Čeprav bi si marsikdo mislil, da se bom Črete naveličal že po enem mesecu, moram priznati, da s tem nisem imel niti najmanjših težav, predvsem zaradi kombinacije disciplin (tek in kolesarjenje) in različnih poti.«
Projekta se je lotil zaradi spoznavanja samega sebe in preseganja svojih meja, zato je še posebej ponosen, da mu je uspelo zadani cilj tudi doseči. Zahvaljuje se ženi Marjeti in prijateljem, da so ga spodbujali in spremljali pri njegovih podvigih.
Seveda to ni bila njegova edina športna preizkušnja v preteklem letu. Statistično je v letu 2016 preživel 690 ur v gibanju, prekolesaril je 4350 kilometrov, pretekel in prehodil
Nejc Blatnik
2200 kilometrov in premagal 276.000 metrov višinske razlike. Sicer pa se Nejc redno
Kar spomnite se, kolikokrat smo v drugi polovici lanskega decembra in tudi še prej pogledovali v nebo in si ob naraščajočem prazničnem vzdušju zaželeli idilo zaokrožiti le še s snegom. Upam, da ste bili srečnejši pri izpolnitvi drugih želja. Želja po snegu se nam je izpolnila 14 dni po tistem, ko smo že odprli vsa
darila in se poslovili od prazničnega vzdušja. Petek, 13. januarja, je namreč prinesel prve obsežnejše snežne padavine v sezoni.
Otroci so se snega, 14 dni gor ali dol, vseeno razveselili, tisti pa, ki so obtičali kje v prometu, malo manj. Edina stalnica je, da je sneg tudi tokrat presenetil cestarje. V občinah
so imeli z njim obilico dela delavci, ki so morali očistiti lokalne ceste, pločnike ... Kakorkoli že, v nekaj dneh se je stanje normaliziralo, pokrajina je s pomočjo nizkih temperatur ohranila belo idilično podobo, ceste so ponovno kopne in vsi smo srečni. Januar je vsaj bel, če že ni več prazničen.
L. K., T. T.
Takšnih prizorov smo si želeli za praznike.
udeležuje tudi organiziranih gorskih tekov.
T. Tavčar
800 pohodnikov zdravju naproti
Tradicionalni spust in Vetrnica
Ekipa, ki je raziskovala in merila Vetrnico.
Jamarji Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda in Jamarskega kluba Podlasica Topolšica so tudi prejšnje raziskovalno leto zaključili s tradicionalnim prednovole-tnim spustom v 310 m globoki Golarjev pekel na Podolše-vi nad Solčavo.
Člani obeh klubov so si v preteklem letu prizadevali raziskati in izmeriti jamo Vetrnica na Vranskem, vhod vanjo se nahaja v bližini graščine Pod-grad. Organiziranih je bilo kar sedem raziskovalnih in merilnih akcij, rezultat tega pa je raziskanih kar 515 metrov. Toda jamarji si bodo prizadevali z nekaj razširitvami priti še dlje v kakšne nove prostore. Vse bolj so tudi prepričani, da
Med spustom v Golarjev pekel
je z Vetrnico morda povezano Brezno presenečenj, globoko 472 m in je jamski objekt za
nove raziskovalne letošnjem letu.
podvige v
D. N.
Planinsko društvo Polzela je tretjo januarsko soboto pripravilo 35. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letošnji je potekal v hladnem vremenu, ob začetku pohoda je bili živo srebro okrog -10 stopinj Celzija.
Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Zoran Štok, udeležilo okrog 800 po-hodnikov iz raznih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške. Na vodeni pohod so se odpravili s Polzele, pohodniki pa so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža nad Polzelo. Že po tradiciji so poho-dnike na cilju pri planinskem domu na Gori Oljki postregli s trdo kuhanim jajcem in čajem, podelili pa so jim tudi priznanja. Osem pohodnikov
je prejelo priznanje za deseto udeležbo, prav tako osmim so podelili priznanje za dvajseti vzpon na Goro Oljko v okvi-
ru pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko. Vseh 35 pohodov pa se je udeležil Ferdo Glavnik s Polzele.	T. T.
LEKARNA POLZELA
podaljšuje odpiralni čas: od 1.1. 2017 je za vas ODPRTA
od PONEDELJKA do PETKA od 7.30 do 19.00, ob SOBOTAH od 8.00 do 12.00.
Obiščite nas ali vprašajte za nasvet po
telefonu 03 705 00 00 ali na E-mail: lekarna.polzela@gmail.com