ČETRTEK, 10. JANUAR 2013 / ŠTEVILKA 989, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
Malice / Kosila
tel: 041 858 473
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
s'mobil
ihko	Pnvoi nnlzoi lc*rw3no
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743	^ tfilO	PR0 DAJALEC
Frizerski salon ERIKA
Drevored l.maja 4 05/ 64195 87 Smrekarjeva 37 05/ 64164 03
1
kartfcaj
Pamet v desetih sličicah
Zgornja fotografija s spodnjim tekstom nima nobene povezave, razen morda te, da je delanje otrok eno redkih pametnih početij, kjer se Slovenci med seboj ne razlikujemo tako kot v ostalem kar počnemo sebi in drugim. Delanje otrok je pravi antidepresiv za ta naš čas.
(Mef) Toda naslov prvega uvodnika v letošnjem letu je namenjen pameti. Ne tisti klasični pameti ob kateri samo vdahnemo in ugotavljamo, da nekateri ljudje pač veliko vedo, pač pa tisti pameti, ki nam jo zadnje čase ponujajo v medijih, na predavanjih, na cesti.
Srečujemo jih povsod. Sedijo v televizijskih študijih, modrujejo na radiu, dajejo izjave za časnike in mirno sprejemajo nazive kot so: analitik, komentator, svetovalec, strokovnjak za politični marketing, strateški svetovalec ali celo guru. In prav nič jim ni nerodno, če so malo pred tem govorili povsem drugače kot govorijo danes, njihova modrost ostane neomajna in njihovi nasveti še vedno držijo.
Vsakokrat ko med listanjem televizijskih programov naletim na oddajo ovadenega lastnika televizije in voditelja oddaje h kateremu na pogovor brez rezerve hodijo celo ustavni sodniki, najprej ne morem verjeti, potem ga zamenjam.
In ko v najbolj gledani televizijski informativni oddaji o usodi našega gospodarstva modruje strokovnjak, ki je bil v vseh mogočih nadzornih svetih firm, ki so bolj ali manj propadle ali bile prodane, tudi v izolski Drogi smo ga srečevali na tej funkciji, se odločim, da ne bom gledal niti najbolj gledane oddaje.
Pa nekdanji urednik brezplačnika, ki govori o morali pri tem pa si je dovolil izplačati visoko odpravnino samo zato, da ne pride na delo v
drugo časopisno hišo, kamor ga je povabila zamenjana uprava.
Ali pa mojster političnega marketinga, ki je na oblast menda spravil vse kandidate iste stranke in mu je čisto vseeno kakšni so ti kandidati in kaj so dobrega prinesli s svojo izvolitvijo. Pač posel.
Ne vem če se v naši ljubi domovini med to elito pametnih uvršča več kot 30 ljudi, tistih izpostavljenih pa je morda deset. To so tisti, ki za svoj obisk studia ne zahtevajo dnevnic in potnih stroškov. Samo da so tam, da jih ljudje vidijo in da so in. Najrazličnejše zvezde ta občutek dobro poznajo. Če nisi zraven te ni več. Ljudje te pozabijo in celo pamet počasi zbledi. Pa tako se je bilo treba boriti zanjo.
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER
MANDRAC JE LAHKO LEPO DARILO
Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Nas vedno zbrabi alegria ko gre staro leto via.
Nas ne zanima stari svet mi gledamo samo napred, se vsak’ga dneva veselimo, posebej kadar se dobimo V Arrigoni parku comunale in eno vržemo na bale tako kot že pred rolko leti ko smo bli glavni na tem sveti. Zdaj v balah nismo več prvaki za smejat se pa smo junaki.
SMEJTE SE!
Da je smeh pol zdravja, dobro vedo udeleženke vadbe joge smeha, ki se od oktobra srečujejo vsako soboto v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola pod smejalno taktirko Nataše Kitič. »Smejte se in svet se bo smejal z vami,« vam sporočajo smejalke ob izidu letošnje prve številke Mandrača.
Izjava leta 2012
Ma kaj mi pošiljate te račune in opomine za Mandrač. Kaj ne veste, da ga ne berem, ker že leto in pol živim v Kopru.
Branko Simonovič Podžupan občine Izola
--------------------------------------------------Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
VRTCI SO ZA VSE KRIVI
»Nono, ne tako sokce spravljat v embelažo«, me je resno opozarjala vnučka, ko sem tetrapak vrgel v kontejner na dvorišču. In me je naučila. Namesto, da vržeš cel tetrapak, prvo razširiš zavihke na vrhu, potem vse lepo zravnaš na majhen pravokotnik, v luknjo utakneš slamico in vržeš v kontejner. Tako prišparaš prostor. Namesto enega, spraviš vsaj pet tetrapakov. »Ti, poslušaj, kje si se to naučila?« »V vrtcu, kje drugje«, mi je vzvišeno odgovorila in šla vsern svojim prijateljem in prijateljicam povedat kakšen kreten je njen no no. Še tetrapaka ne zna spraviti v smeti. Potem je šla v vrtec na balet in me resno opomnila, da moram priti najpozneje ob petih, ker bo predstava. Pa sem šel. V vrtec. Na predstavo.
Potem sem začel hvaliti našega multipraktik ministra žigažaga Turka, ki uvaja red v vrtce: telovadba, hrana, spanje, sranje, domov. Tako je treba, kot v kasarani, ne pa, da se vrtec spreminja v tovarno malih pametnjakovičev, ki pridejo domov, pa te učijo kako moraš reciklirati smeti, silijo te, da greš na balet namesto na pivo, ali rundo smrčanja. Pa poslušajte ga, tega našega ministra, kako modro je govoril o tej intelektualni svojati, ki bo v Evropo pisala pisma o tem, da je vlada nedemokratična, da je... ma ne bom naprej, to bi že bil sovražni govor. Od mene, ne od ministra, čeprav bi ga samo citiral. Zato treba narediti red, od vrtca, do univerze, pravi minister.
Ce ti, takoimenovani intelektualci ne bi bili v takih vrtcih, šolah in univerzah, kakršne trenutno so, ne bi bili izdajalci, ki svojo državo in njeno vlado in tega ministra tožarijo po svetu. Zato je treba vrtce in šole spremeniti, da bodo povsod odmevale samo patriotske pesmi in topot škornjev in vse je treba obleči v rjave, črne srajce, da otroci ne bodo diskriminarani zaradi oblek. Univerze, take kakršne so, so samo leglo zapravljanja. Naredili smo, in še bomo, svoje univerze. Za kadre. Kje bi drugače magistrirali, se učili jezikov in doktorirali naši kadri? Evo, že dve leti čakamo, da naš Branko doktorira, pa mu v Ljubljani ne uspeva. Ampak, uspelo mu bo že, če ne drugje pa v Novi Gorici. Drugim tudi, samo, da so naši. Vsi ostali so izdajalci, pisci pisem v Evropo. Pa protestniki. Proti nam demonstrairajo? A smo se za to borili? Da nas izdajalci, sovražniki naše demokracije tožarijo?
Pa ta protikorupcijska komisija? Kako si upa? Zagotovo so tudi oni bili v takem vrtcu, kjer so se naučili kako se smeti spravljajo v kontejner. Za vse je kriv vrtec. To da so se spravili na Jankoviča je v redu, ampak na predsednika vlade, ki trdo dela že od ZSMS, kjer je imel visoko plačo, pa referent za SLO, pa na ministrstvu, pa v vladi, pa v vladi, pa v vladi, pa spet v vladi. Vse pošteno. Vse od plače, kot je sam povedal, oziroma, napisal. Če poveš in vsi slišijo, je eno, če napišeš, nikoli ne veš, če nekoč ne bo treba demantirati samega sebe. Ne bi bilo prvič, da mu nekateri nekaj montirajo. Vsi smo priče. Nedolžnost brez zaščite. Patria, a ne domovina. Ni kakšne izbire.
Pa srečno 2013. Da ne bo kot 2012, a bolje od 2014. In da vsi končajo tam kjer jim je mesto. Pa če je to zapor, naj jim je prav. Zaradi patriae, kar je domovina. Ali zaradi Aristotela: »Ljub mi je Platon, resnica mi je še ljubša.«
Kolumna je novinarska zvrst v kateri je zapisano osebno mnenje avtorja, s katerim se redakcija včasih strinja.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
V četrtek, 20. decembra so otroci izolske župnije prinesli luč miru iz Betlehema tudi v stavbo izolske Občine. Župan Igor Kolenc se je otrokom in župniku Janezu Kobalu zahvalil za obisk in toplo voščilo. Otroci so zapeli pesmico in prebrali poslanico v kateri so poudarili sodelovanje in povezanost med ljudmi, ki bogatita in osrečujeta. »Vesel sem, da luč miru že vrsto let prinašate na Občino,« je poudaril župan in dodal, da sta ravno pozitivno mišljenje in sodelovanje tista luč, ki mora premagati trenutno negativno vzdušje in občutek nemoči v naši družbi. »Srečnejši in bogatejši bomo takrat, ko bomo po svetu kljub različnosti stopali z roko v roki,« še sporočajo prinašalci miru.
Otroci Vrtca Mavrica Izola, enota Livade so izdelali najbolj iskreno in najdaljšo, kar 30 metrsko voščilnico, ki so jo namenili vsem DOBRIM LJUDEM in z njo v svojem imenu in v imenu strokovnih delavk enote Livade vsem zaželeli dobro leto 2013.
Sadje in mleko v šolah in vrtcih
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tudi letos izvaja ukrepa brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave ter svežega mleka učencem v osnovnih šolah in vrtcih. Sole se na ukrep za sadje in zelenjavo lahko prijavijo do 25. januarja, za Shemo šolskega mleka pa se vrtci, osnovne in srednje šole, lahko prijavijo preko celega leta.
Brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah poteka skozi celo šolsko leto (1. september - 24. junij), enkrat ali večkrat na teden ločeno od rednega obroka.
S Shemo šolskega mleka se sofinancira mleko ali ustrezen mlečni proizvod v okviru obrokov v šolski prehrani. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu šolske prehrane za otroka. Slovenija je pri koriščenju sredstev med manj uspešnimi državami članicami saj v shemi sodeluje samo 10 osnovnih šol. Ce bi se v shemo vključili vsi vrtci in šole, bi Slovenija iz evropskega kmetijskega sklada lahko pridobila preko 2 milijona evrov na leto.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 041/703-927
Taksiranje

Ko revež pobira revežem
Občinski proračun ni posebej bogat, paziti morajo na vsak Euro, prodaja nepremičnin gre bolj slabo od rok, zato so različne dajatve, ki polnijo občinski proračun, ena od zadnjih možnosti ustvarjanja prihodkov. Sem sodijo različne dajatve, med drugim tudi plačila taks za različne opozorilne table trgovcev in gostincev.
Ob koncu leta so tako številni izolski obrtniki in podjetniki pa tudi najemniki umetniških ateljejev prejeli odločbo o plačilu takse za njihovo opozorilno tablo, vabilo, usmerjevalno tablo in podobne, takoimenovane reklamne napise. Vse je seveda v skladu z občinskim odlokom, ki je bil sprejet že davnega leta 2003 in se mu uradno reče Odlok o komunalnih taksah v Občini Izola in je bil dvakrat le dopolnjen v posameznih odstavkih. Odlok, ki ga je občinski svet sprejel februarja 2003, ko je bila županja še Breda Pečan, je zelo podoben odlokom v sosednjih občinah, vendar je treba priznati, da so ga vrsto let uresničevali v omejenem obsegu. Takso so zaračunavali predvsem za fiksno postavljene oglasne ali reklamne table, manj rigorozni so" bili v primerih začasno postavljenih obvestil, ki služijo obveščanju ljudi o posameznih dogodkih ali ponudbi.
Toda tistega davnega leta občinski proračun še zdaleč ni bil tako podhranjen in zato so si malo površnosti lahko privoščili. Zdaj pa so drugačni časi in občinski redarji so dobili nalogo, da popišejo vse, ki imajo pred ali na svojih objektih reklamne table, strokovne službe pa so, glede na velikost, določile letno takso.
Z javnim denarjem po domače?
Zagotovo ste že izvedeli, da so koprski policisti, na podlagi prijave iz leta 2011, preverili naložbe izolske občine, ki jih je ta izvajala v letu 2010. V prijavi je bilo navedeno, da je vsa javna naročila dobilo isto gradbeno podjetje, ki se ukvarja tudi z gostinstvom.
Kriminalisti so po začetnih zbranih podatkih nadaljevali hišno preiskavo pri omenjenem gradbenem podjetju (Marvas), ki je od občine v letu 2010 dobilo v izvedbo najmanj pet javnih naročil, za katere kriminalisti sumijo, da jih je podjetje dobilo nezakonito.
Hišno preiskavo so kriminalisti opravili tudi pri osumljencu, ki je direktorju osumljenega podjetja in takratni odgovorni osebi obalne občine pomagal pri storitvi kaznivih dejanj tako, da je izdeloval in izstavljal ponarejene račune fiktivnih podizvajalcev. Tako je dosegel, da je podjetje neupravičeno pridobilo pet poslov v vrednosti več kot 284.000 evrov. Po kasnejših informacijah so preiskavo opravili pri Georgeju Klokočovniku, bratu nekdanjega župana dr. Tomislava Klokočovnika.
Dela opravljena a precenjena
Gradbeno podjetje je dela na občinskih objektih sicer opravilo, vendar je bila, po ocenah kriminalistov, vrednost del “napihnjena” za najmanj 70.000 evrov, ki so bili podjetju tudi plačani. Posebno vlogo pri tej prevari naj bi imel občinski uslužbenec (verjetno imajo v mislih nekdanjega izolskega župana), ki je zase in svoje bližnje zahteval in tudi sprejel korist od direktorja gradbenega podjetja.
Denar za obnovo dveh hiš
Korist je prišla v obliki gradbenih del na dveh nepremičninah (menda gre za dve obnovljeni hiši v Šmarjah), katere ocenjena vrednost znaša najmanj 50.000 evrov. Korist je zase in svoje bližnje zahteval v zameno, da je izkoristil svoj vpliv, zaradi česar je bilo sporno gradbeno podjetje izbrano na javnih razpisih mimo zakona o javnih naročilih in internih navodil občine.
Netransparentno ravnanje z denarjem
Koprski kriminalisti so tako v zadnjih dneh decembra 2012 podali pet kazenskih ovadb zoper štiri osebe, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve 20 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.
Dejanja zanikajo
Vsi vpleteni tovrstne ovadbe seveda zanikajo in pojasnjujejo, da ni šlo za nikakršne kršitve zakonodaje, bivši župan Tomislav Klokočovnik pa je obljubil, da bo za Mandrač razkril tudi ozadja te ovadbe. Za komentar smo prosili tudi domnevnega prijavitelja, vendar ga še nismo prejeli.	ur
Tako so ob novem letu nekateri izolski gostinci, trgovci in umetniki prejeli obvestilo o plačilu takse za različne reklamne panoje v višini, ki je odvisna od več faktorjev, gre pa za zneske od 100 do 1.000 in več Burov letno, kar ni ravno zanemarljiv znesek. To še posebej velja za izvensezonski čas, ko ni gostov niti za vzorec in ko trgovci ter vsi ostali komaj vzdržujejo velik finančni pritisk vseh, od dobaviteljev do elektrike, vode, plina, najemnine, prispevkov in drugih stroškov, ki so izven sezone enako veliki kot med sezono.
Nekateri so presenečeni
Posebej so presenečeni tisti manjši podjetniki ali obrtniki, ki so letos prvič prejeli obračun te dajatve, saj si niti misliti niso mogli, da bodo morali plačati za svojo opozorilni napis, ki je morda tudi v okras mestu.
Njim in vsem ostalim, ki ne vedo, od kod ta dajatev povzemamo iz omenjenega odloka iz leta 2003.
2.	člen
V občini Izola se plačujejo komunalne takse za naslednje predmete in storitve:
1.	za uporabo glasbenih avtomatov in igralnih sredstev v javnih lokalih;
2.	za uporabo javnih pločnikov in javnih površin pred poslovnimi prostori ali drugimi javnimi prostori za opravljanje gostinske, trgovske, turistične ali druge dejavnosti na teh površinah;
3.	za uporabo javnih prostorov za začasne namene (za stojnice, točilnice, cirkuse, zabavne parke, gradbišča, prekope, šotorenje, parkiranje vozil in druge namene);
4.	za uporabo trgov in drugih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih prireditev;
5.	za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, objektih ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače vidni ali označeni na javnih mestih;
6.	za sporočila, objave in razglase po zvočnih napravah;
7.	za vitrine, v katerih se razstavlja blago izven poslovne stavbe.
Vse je torej zakonito in legitimno, ostaja pa vprašanje: Ali je res treba zaračunati reklamne in opozorilne table zato, da bi dobili denar, ki bi ga namenili promociji mesta? d.m.
Med pogodbe, ki so bile sklenjene na “nenavaden način” prištevajo tudi pogodbo, ki jo je nenavadn Pogodba med Občino (bivšim županom Tomislavom o izgradnji večstanovanjskega objekta “Premrlova”, ki jo je s podjetjem Marvas d.o.o. podpisal bivši župan zadnji dan svojega mandata.
Po drugi strani pa bivši župan omenja nenavadno darežljivost občine Izola, ki je za časa županovanja Brede Pečan za gradnjo objekta Drevo življenja v Medljanu neposredno ali posredno namenila več kot milijon eurov, čeprav je bila županja takrat predsednica društva, ki je bilo investitor tega objekta. Pandorina skrinjica se očitno počasi odpira na vseh ravneh.
Dimnikarije
Plin v dimnik, dim v zračnik
Na včerajšnji novinarski konferenci so župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc, sekretar mag. Marko Unterlechner, predstavniki podjetja Gipo d.o.o. in dimnikarske službe E.D J. Servis predstavili rezultate zaključenega projekta na področju plinskih pretočnih grelnikov v občinskih stanovanjih, ugotovitve in opozorila dimnikarske službe glede uporabe rezervnih dimnikov za peči na trda goriva v občinskih stanovanjih in zaskrbljujoče ugotovitve pri pregledu soseske Livade.
Občina Izola je na podlagi lastnih ugotovitev in obvestil najemnikov občinskih stanovanj konec leta 2011 pričela sistematično izvajati aktivnosti s ciljem, da zagotovi varnost najemnikov in pravilno delovanje plinskih pretočnih grelnikov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode v občinskih stanovanjih.
Njihova nepravilna raba in neizvajanje vzdrževanja ali okvara pa lahko privedejo do nevarnih situacij in nezgod, kot so zastrupitev z ogljikovim monoksidom in smrt. Občina Izola je izvedla vsa potrebna popravila in vzpostavila brezhibno stanje na vseh vgrajenih plinskih pretočnih grelnikih, nadomestila štiri dotrajane peči ter vgradila javljalnike ogljikovega monoksida v vseh občinskih stanovanjih.
Za ta namen je v letu 2012 namenila 32 tisoč evrov. »Ugriznili smo v kislo jabolko, saj je bilo to področje neurejeno, uporabniki plinskih pretočnih grelnikov pa slabo informirani,« je poudaril župan Kolenc in vse občane pozval, naj ne varčujejo pri zagotavljanju lastne varnosti, ker je to lahko usodno ne samo za najemnike stodesetih stanovanj v občinski lasti, ampak za še veliko drugih lastniških stanovanj v Izoli, predvsem v Livadah, ki imajo vgrajene plinske pretočne grelnike.
Opozorila dimnikarske službe
Mag. Mihael Gruden, predstavnik podjetja E.D.T. Servis d.o.o., ki je koncesionar za izvajanje dimnikarskih storitev tudi na območju Izole, je predstavil nevarnosti v primeru uporabe rezervnih dimnikov za odvajanje dimnih plinov peči na trda goriva v visokih zgradbah. Le ti so namenjeni uporabi samo v izrednih razmerah (vojna, elementarne nesreče,..), ko izpade oskrba s primarni energenti (plin, električna energija) in ne za vsakodnevno ogrevanje na trda goriva. V primeru uporabe kurišč na trda goriva v visokih stavbah se namreč pojavi še problem zagotavljanja požarne varnosti, logistike in vertikalnega transporta ter požarnovarnega
Nekaj glob manj za stanovalce Livad?
Prometni znak, ki je dolgo časa označeval prepoved vožnje v obe smeri na cesti, ki vodi mimo Osnovne šole Livade je izginil. No, vsaj na enem koncu ceste je tako, saj je na drugem koncu še vedno postavljen, pa čeprav nekoliko nerodno, obrnjen v napačno smer. Cesto so domačini kljub prepovedi sicer redno uporabljali vsa ta leta, saj hudo olajša pot skozi spalno naselje, poleg tega pa je zdaj, zaradi nove prometne ureditve okoli kampusa Livade, ta pot tudi veliko manj nevarna, saj ne vozi neposredno ob Osnovni šoli. Gre za novo, uradno ureditev, je pa vsekakor odveč poudariti, da je varna vožnja mimo teh nekaj metrov asfalta, kljub odsotnosti znaka, še vedno nujna.
hranjenja trdih goriv. »Sicer pa je priklop na rezervne dimnike možen samo s soglasjem in po opravljenem strokovnem pregledu dimnikarske službe,« še poudarja mag. Gruden.
Zakrbljujoči primeri
Svoje ugotovitve med rednim pregledom dimnovodnih napeljav v soseski Livade je dimnikarsko podjetje podkrepilo s slikovnim gradivom iz katerega je razvidno, da cca. 30% vseh dimnikov in zračnikov ni zaščiteno z dimniškimi mrežicami, kar omogoča dostop ptičem in galebom, ki omenjene prostore občasno uporabljajo celo za gnezdenje, s čemer povzročajo zamašitev dimnikov. V klavrnem stanju so tudi dovodni kanali za zrak, ki so zamašeni, založeni ali celo zaprti, prav tako so opažene poškodbe dimniških elementov, ki povzročajo uhajanje dimnih plinov v jaške napeljav (uhajanje dimnih plinov mimo dimnikov).
Poziv lastnikom in upravnikom
»Ključni vzrok za navedene nepravilnosti je neznanje uporabnikov in ne zavedanje posledic, ki so lahko tudi usodne ne samo za kršitelje, ampak za vse stanovalce večstanovanjskih stavb,« je ob zaključku poudaril župan Kolenc in pozval lastnike ter upravnike, da sledijo primeru ravnanja Občine Izola in izvedejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev brezhibnega delovanja plinskih pretočnih grelnikov in dimnovodnih napeljav ter zračnikov v svojih stanovanjih.
Martina Miklavčič Šumanski (Občina Izola)

In večna luč naj nam sveti
V zvezi z osvetlitvijo mesta se srečujemo z dvema diametralno nasprotnima ocenama. Po mnenju nekaterih je mesto premalo, po mnenju drugih pa preveč osvetljeno. In dejstvo je, da imajo oboji prav. Nekateri deli Izole bi morali biti bistveno bolj osvetljeni, vendar s pravimi svetilkami, takšnimi, ki svetijo v tla in ne v nebo, kot se, tudi v Izoli, še vedno dogaja.
Pogled z Baredov proti Izoli
Na problem osvetljenosti mesta nas je opozoril Igor Korenika, sicer amaterski astronom, ki opaža, kako nebo nad mestom postaja vse svetlejše, čeprav uredbe proti svetlobnemu onesnaževanju niso od danes.
Seveda je še posebej jezen zaradi neprimerne osvetlitve parkirišča pri ladjedelnici, kjer so luči obrnjene tako, da ne osvetljujejo le parkirnih mest ampak tudi strehe hiš vse do cerkve sv. Mavra. Pa ne gre le za bistveno zmanjšano možnost opazovanja zvezdnatega neba s tistega konca mesta, svetloba sili tudi skozi okna hiš, čeprav to ne bi bilo potrebno. Po njegovem mnenju bi namreč z nekaj dobre volje lahko luči, ki so sicer povsem primerne za javno razsvetlavo, drugače usmerili in na ta način bistveno zmanjšali svetlobno onesnaževanje tega dela mesta.
Svetlobni sij nad Izolo
Kot ljubiteljski astronom in fotograf je ta isti pojav opazoval tudi z Baredov in s fotografijo pokazal razliko med nebom nad Izolo in nad Istro. Seveda pa je problem še bistveno večji v Kopru in v bližnjem Trstu, kjer se včasih zdi, kot da bi nebo zagorelo.
V Izoli se zavedamo problema svetlobnega onesnaževanja, bile so narejene posebne študije in zamenjanih je bilo tudi nekaj starih svetilk, ki so bile povrh vsega še zelo potratne. Primer takšne, pravilne osvetlitve so, naprimer, luči v Kosovi ulici, ki so morda le nekoliko premočne, luči na ribiškem pomolu in na pločniku za Belvedere. Vendar fotografije, ki jih objavljamo, dokazujejo, da nas čaka še nekaj dela.
91
Raziskovalna skupina Univerze na Primorskem, ki jo je vodil dr. Boštjan Bugarič je leta 2008 v sklopu Projekta valorizacije in prezentacije kulturne dediščine izdelala študijo Mesto otok - reurbanizacija mestnih jeder, pristopi in strategije. V tem dokumentu so posebno pozornost namenili javni razsvetljavi, ki služi za nočno razsvetljavo javnih prostorov (območja ulic, trgov, sprehajališč, igrišč, parkov in drugih odprtih javnih površin) ali njihovih delov, fasad in urbane opreme. V to skupino sodijo vse vrste svetil (talne, konzolne, viseče luči in luči na jamborih, svetlobne omare, žarometi).
Že junija 1992 je UNESCO na kongresu v Parizu opozoril na svetlobno onesnaževanje, do katerega prihaja zaradi neustrezne rabe svetlobnih teles in zlorabe osvetlitve v mestih. Zvezdnato nebo so postavili v prvi plan kot del svetovne dediščine. Kar 30% uporabljene energije se una-mreč porablja za osvetlitev mest. Za reševanje tega problema ni potrebno mesta zaviti v temo, ampak uporabljati efektivno razsvetljavo, ki ne zvišuje svetlobnega onesnaževanja. Za ta primer je potrebno izbrati svetila, ki niso usmerjena v nebo.
Urejanje Ulice Prekomorskih brigad se vleče že zelo dolgo, vendar na občini pravijo, da je Javno podjetje Komunala Izola urejanje Ulice Prekomorskih brigad in cestišča izvedlo skladno z načrti. Končna ureditev območja pa se je zaradi nestrokovne izvedbe zaključnega sloja asfalta, ki ga je položilo podjetje KOMUS d.o.o. iz Postojne, zamaknila in bo zaključena predvidoma do konca tega meseca.
Ugotavljali so, da ima izolsko mestno jedro več vrst javne razsvetljave, predvsem se mešajo primeri industrijskih luči z mestnimi. Ulice mestnega jedra so premalo ali neustrezno osvetljene, potrebno je poenotiti mestne ambiente in zanje izbrati enak tip razsvetljave.
Preveč svetimo v nebo
Pri razsvetlitvi je potrebno poenotiti izbiro luči v javnem prostoru mestnega jedra. Talna osvetlitev je primerna predvsem pri osvetlitvi kulturnih spomenikov v mestnem jedru. Osvetlitev na objektih je glede na novo uredbo neustrezna, ker se uporablja luči, ki pretirano svetijo v nebo. Pri osvetlitvi javnega prostora so najprimernejše luči, ki svetijo z usmerjenim snopom v tla in ne razpršujejo svetlobe v vse smeri. Poseben primer razsvetljave so zasebni vrtovi in gostinski objekti, ki vnašajo v prostor netipične svetlobne elemente.
Skratka, svetlobnega onesnaževanja se je treba lotiti sistematično, za začetek pa bi lahko v nekaj urah preusmerili svetlobni kot luči na parkirišču pri ladjedelnici in temu delu mesta vrnili zvezdnato nebo in miren spanec.
D.M.
20.05 - Nebo se temni, luna vzhaja, ni še vidnih učinkov osvetljevanja
21.05 - Nebo temno, luči s parkirišča osvetlijo vse objekte v soseščini.
03.05 - Noč. Objekti so še vedno osvetljeni, lunina svetloba nima učinka.
KS Jagodje - Dobrava se v imenu družine Hrvatin zahvaljuje Petrolu, d.d. - črpalka Jagodje, za humanitarno pomoč oziroma donacijo, ki je družino Hrvatin iz Izole osrečila ob koncu leta 2012.
Mesto in uudje
Novorojenci so silvestrovali
Čeprav se je lani v izolski porodnišnici rodilo 165 več otrok kot leto popreej pa na novega leta dan niso imeli posebne sreče. Počakati je bilo treba en dan.
Seveda so že prvi dan novega leta obalni podžupani obiskali izolsko porodnišnico, ker pa prvi dan novega leta novorojenčkov ni bilo, so podžupani obdarili zadnjo novo-rojenko v letu 2012 Salie Haliti.
Na prvo novorojenko v letošnjem letu je bilo treba počakati en dan, saj se je 2. januarja ob 02,49 uri rodila Laura Kovačevič.
Predstavniki treh obalnih občin so tako prvo novorojenko oziroma njeno mamico obiskali 3. januarja. Iz piranske občine je novorojenko obiskala podžupanja Meira Bot, iz izolske župan Igor Kolenc, iz koprske občine pa župan Boris Popovič. Kot rečeno so lani v izolski porodnišnici zabeležili več porodov kot leto prej, saj se je rodilo kar 765 otrok.
Naravna zdravila v ilegalo?
Po spletu je zaokrožil dopis povezan z naravnimi zdravili in njihovo uporabo oziroma obveščanjem o njihovi uspešnosti. Avtorico dopisa je posebej vzpodbudila oddaja TV Koper, kjer so pozornost namenili tudi tej temi, zato njen dopis ponujamo v razmislek tudi vam.
Letos je na Nizozemskem zaživel Codex Alimentarius, ostala Evropa ji bo sledila prihodnje leto, torej 2013. Sedaj padajo njegove prve žrtve. Po tem zakonu je namreč prepovedano objavljati oz. pisati o zdravilnih, blagodejnih učinkih naravnih zdravil, kot so zelišča, homeopatski pripravki, ayur-vedska zdravila, zdravila tradicionalne kitajskemedicine, prehranski dodatki, vitamini itd. Še več, mediji ne smejo niti objaviti povezav do spletnih strani, ki pišejo o naravnih zdravilnih redstvih oz. zdravilih.
Piše se lahko samo o tistih naravnih zdravilih, ki jih priznava literatura šolske medicine, pri tem pa imata seveda največjo in edino besedo farmacija in prehrambena industrija. Obeta se nam torej izguba svobodnega odločanja o tem, kaj je za nas najbolj optimalen način zdravljenja in prehranjevanja.
Ce se medij, ki se posveča npr. naravnemu načinu življenja, ne drži tega predpisa, dobi kazen, ki na članek znaša minimalno EURO 30.500,- (!). Zaradi tega je včeraj prenehala delovati na Nizozemskem zelo priljubljena spletna stran www.earth-matters.nl (spodaj v en), mnoge druge pa so že dobile astronomsko visoke kazni.
Ker v Sloveniji ravno vlada duh protestov, bi bilo dobro storiti tudi nekaj v to smer. Predvsem morajo priti v akcijo (vkolikor tega že ne počnejo) mediji, ki bi(o) jih Codex Alimentarius najbolj prizadel. Seveda z našo pomočjo.
7. Dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče
Člani in podporni člani, obveščamo vas, da bomo v ponedeljek 14.01.2013 pričeli z vpisovanj en za 7. Dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče. Odhod: 16.03.2013 / Prihod: 23.03.2013
Predsednik Dl Izola, Franc Poropat
Upokojenci, pridružite se!
Člane Društva upokojencev Izola obveščamo, da so uradne ure v prostorih društva na Plenčičevi 3, v ponedeljek od 09. do 11. ure in sredo od 15. do 17. ure. V tem času smo dosegljivi tudi po telefonu št. 6419-737, ali pa po e-mailu: drustvoupokojencevizola@siol.net Vse člane prosimo, da poravnajo članarino za letošnje leto, če je le mogoče, do maja 2013. V primeru kakršnihkoli težav nas prosim pokličite. Prav tako vabimo vse upokojenke in upokojence, da nas obiščejo ali pokličejo, če jih zanimajo dejavnosti v društvu in vpis.
Predsednik DU, Alojz Pečan
Pamet ni nalezljiva (nevednost pa delno)
piše: Marjan Miklošič
0 strategiji in taktiki odpora neoliberalizmu
Situacija pri nas in v Uniji je tako resna, da moramo dati prednost predvsem obveznostim, kako spremeniti razmere, ne samo opisovati, kaj je vse narobe. Sicer pa, gradiva o tem, kaj vse je zgrešeno in kako eksplozivna je situacija, bodo bralci našli v štirih posebnih številkah Mladine. Če bi združili samo tiste kratke tekste, ki so napisani kot poudarki avtorjev, bi z domiselno tehniko dobili pravi Manifest - ne komunistični, temveč Manifest vseh tistih, ki ne dovolijo uničiti socialne države, ki želijo pravičen svet, dostojno življenje ljudi... in še mnogo je upravičenih želja in zahtev. Premalo smo doslej imeli upravičenih, realnih in odločnih zahtev izkoriščenega ljudstva. Premalo je Vodstvo EU, še manj pa naše, z neoliberalizmom osvojeno in temeljito preparirano vodstvo, upoštevalo ocene in predloge, več kot 70 kompetentnih ljudi, vključno s tujimi avtorji (Martin Schulc, Joseph Stiglitz, Umbert Eco, Tariq Ali, Bernard Časen). Upoštevati je treba tudi tuje avtorje v Delu (mnenja) - preveč jih je za uvrstitev v ta članek. Naj se izjasni za koga dela: za kapital ali za ljudstvo!!!
J. Vogrinc je napisal: “Ideje, da bo posamezna država zlezla iz krize tako, da bo naredila svoje gospodarstvo bolj tekmovalno, bolj poceni, bolj prijazno do vlagateljev... so enako razširjene v vseh evropskih državah, ne gredo na bolje, (kaj ni že popolnoma jasno)... Družbeno odgovorno razpravljanje ni več mogoče, ne da bi se zavedali, da se v evropskih državah poslabšujejo družbene razmere” (Posebna izdaja Alternative 2012)-F. Drenovec: “Majhne evropske države držijo skupaj institucije in politike, ki zagotavljajo ljudem občutenje skupnosti in pripadanja, utemeljena na nekem občutju enakosti. Če umre to, umre edina razpoložljiva normalnost! Ni druge. Igranje z neoliberalizmom, je v Sloveniji igranje s fašizmom...” (Isti vir).
Strategijo in taktiko prizadevanja za pravični svet mnogi odlično poznajo, saj so jo že uporabljali, toda število teh je še premajhno, prav tako pa število moralnih podpornikov - tu mislim na tiste, ki še tuhtajo, kaj bodo naredili, ko bo še slabše. Manifest je treba poslati po hitri pošti in po internetu vodstvu EU, vsem članicam Unije, njihovim civilnim družbam, Akademijam, Univerzam in strokovnim združenjem... Medtem, ko bodo prejemniki premlevali, vse kar je bilo že objavljeno, bi morali najbolj odgovorni in usposobljeni, morda kar izmed tistih, ki so objavljali članke, napisati točke prednostnih sprememb - najprej za vodstva Unije, potem pa še nas v Sloveniji. Vsebina teh točk naj bo napisana v vljudnem tonu, toda naj bo zagotovljena resnost, odločnost v terjanju in kdo vse za temi točkami stoji.
Organizatorji nujnih razprav z ljudmi so lahko: kolektivi v gospodarstvu in jasvnih službah, civilna družba, sindikati, Univerze, Mladina... Mnogo je možnosti. Moramo pa to narediti, ker mnogi ljudje ne vedo, za kaj vse gre v svetu in pri nas, saj politika slika stanja glede na lastne interese. O dogajanjih pa bi lahko poročali novinarji, ki so sprejeli vsebino celotne akcije za svojo ali so neopredeljeni. Eni in drugi pa lahko dajo še boljše predloge. Univerze lahko povabijo na razgovore funkcionarje EU in naše vladajoče koalicije, ker je to tudi možna varianta boja za preživetje, morda celo boljša, kot pa samo članki v medijih, ki ugotavljajo stanje, se zgražajo nad tem stanjem, karavana pa gre naprej. Verjetno je že veliko ljudi prebralo rezultate po uvajanju doktrine EU varčevanja. Zaposleni in sindikati v vseh članicah, ki se ubadajo z doktrino varčevanja, se morajo povezati in skupaj nastopiti pred vodstvom Unije, ker izgleda, da še ni spoznalo, da ta ne rešuje krize, temveč jo poglablja in razširja na ostale članice.
Prvi izračun IMF kaže, da se na vsak $(Evro) kresanja državnih izdatkov, zmanjša domači proizvod za 0,50 $(Evro), toda IMF je v Tokio prišel z novimi podatki: vsak $(Evro) zmanjšanja izdatkov države, stane domači proizvod od 0,90 do 1,7 $(Evra).
D. Boškovič: “Upora volilcev ali ulice, nikakor ne moremo opredeliti kot nerazumno dejanje«.
Po najinih osebnih izkušnjah in znanju, so bili prispevki 70 avtorjev v posebnih številkah Mladine neprimerno boljši, bolj realni, kot vse kar je doslej naredila Unija s svojo očitno preglomazno zasedbo. V novi knjigi P. Kru-gmana, bodo dobili zelo jasna stališča o virih kriz in načinu reševanja. Predlog: Na vseh Univerzah odpreti nov predmet - Teorija in praksa preživetja, katerega nosilci naj bodo ljudje, ki vedo ali so že izkusili, kaj je preživetje.	M. Svanjak, M. Miklošič, upokojenca

Priložnost
Splav bo postal gostilna
Potem ko sta zadnji veliki ribiški ladji podjetja Riba zapustili veliki pomol in odšli na razrez v izolsko ladjedelnico je od tam priplul oziroma so privlekli delovni splav, ki je bil nekoč v lasti koprskega Hidra.
Od Hidra ga je kupil italijanski lastnik, od njega pa koprska ribiča Boštjan Kodrič in Igor Rojc, ki imata v lasti že dve manjši ribiški barki s katerima v sezoni tudi prevažata potnike, v glavnem na takoimenovane fish piknike. Menda sta prav med temi prevozi, kjer je nekaterim gostom postajalo slabo zaradi nagibanja ladje, prišla na idejo, da bi uredila plovilo, ki ga ne bi premaknil vsak val in bi bilo za povrh še privezano na obalo. Tako sta prišla do zamisli o splavu in po nakupu tega plovila sta se lotila urejanja, vendar pa je dela več kot sta pričakovala.
Tako ju zdaj, ko je 19 metrov dolg in 7 metrov širok splav že privezan ob ribiški pomol, čaka še urejanje "restavracije na morju" ki bo v resnici nekakšna ribiška osmica, ki naj bi zaživela še pred naslednjo poletno sezono. Seveda obljubljajo predvsem dobro ponudbo sveže ribe, postregli pa bodo lahko tja do 150 gostov. Morda že prvega maja.	ur
2 milijona EUR v izolski Barcaffe
Uprava Atlantic Grupe, ki je lastnica Droge Kolinske in s tem tudi blagovne znamke Barcaffe, je v svoje investicijske načrte vključila tudi posodobitev strojne opreme v obratu za proizvodnjo kave v Izoli.
Gre za zamenjavo obstoječih pakirnih strojev z novimi in zmogljivejšimi, ter za nov sistem avtomatske paletizacije za vse izdelke kave. Investicija je ocenjena na 1.835.000 EUR, zaključena pa naj bi bila do konca leta 2013. »Barcaffe je prominentna slovenska blagovna znamka, ki je na trgu. že od leta 1970, ko so je v takratni Drogi proizvedli 30 ton na mesec. Danes to količino proizvedemo v enem dnevu. Barcaffe predstavlja 70 odstotkov celotnega slovenskega trga kave. Nova oprema ji bo dala še več zagona, saj bo omogočila hitrejše in kakovostnejše pakiranje izdelka. V ostrem konkurenčnem okolju je sicer najpomembnejša kakovost in okus izdelka, vendar pa tudi kakovost embalaže in pakiranja šteje,« je ob tem dejal Andrej Bele, višji izvršni direktor SPP Kava.	vir: Slovensko morje.net
Novi predpisi o varstvu okolja
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na Gospodarski zbornici Slovenije predstavilo tri nove predpise s področja varstva okolja, in sicer osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, predstavili pa so tudi stanje odlaganja odpadkov na slovenskih odlagališčih.
Uredba o komunalnih odpadkih določa vzpostavitev in nadgradnjo ustrezne infrastrukture na občinskem nivoju za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ter uvaja dodatne možnosti in spodbude za ločevanje odpadkov na izvoru, ob sočasnem omejevanju prepuščanja komunalnih odpadkov kot mešanih komunalnih odpadkov z namenom intenzivnejšega ločevanja odpadkov na njihovem izvoru, ki jih je zato mogoče usmeriti v recikliranje in/ali predelavo.
Da bi zagotovili samostojnost Slovenije pri obdelavi in odstranjevanju mešanih komunalnih odpadkov, je z operativnim programom opredeljeno omrežje odlagališč za odstranjevanje in naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer so upoštevane geografsko pogojene družbene okoliščine in potrebe po odlagališčih ter obdelovalnih zmogljivostih. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da za uveljavitev nove ali spremenjene cene storitve javne službe ni več potrebna pridobitev pozitivnega strokovnega mnenja ministrstva, pristojnega za okolje, ki je bilo predpisano doslej.
Če so občinski sveti potrdili podražitev komunalnih storitev za 30 % ali manj, bodo te cene lahko uveljavili od 1.1. 2013 naprej. Če pa so občinski sveti potrdili podražitev za več kot 30 %, pa je treba za to pripraviti elaborat, ki ga mora potrditi pristojni občinski organ.
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krefti Bole
Srečno in zdravo novo leto ti želim, je bil pogost stavek te dni. Stisk roke, nasmeh, poljub, dobre in iskrene želje. Lepo se počutiš, ko ti sorodniki, prijatelji, znanci povejo kaj spodbudnega. Nasploh so dnevi pred, za in po novem letu izpolnjeni z nevsakdanjimi rečmi: darila, voščila, sms sporočila, obiski dragih oseb, povabila na pijačo in koncerte zastonj. Nakupovanja v praznično okrašenih trgovinah in nakupovalnih centrih, množice ljudi, pa še lepo vreme, ki smo ga imeli te dneve, te kar spravijo v dobro voljo, napolnijo z pozitivno energijo, boljšim razpoloženjem in se ti zdi, da ta svet, ki ga prikazujejo v medijih kot nekaj groznega, neprimernega in nedemokratičnega za navadnega državljana Slovenije, le ni tako slab.
Po mojem globokem prepričanju, branje časopisov, polnih negativnih novic ter gledanje TV oddaj, kjer se pogosto nekorektno in kot po tekočem traku podajajo same nespodbudne novice in poročila, sta, poleg še drugih pomembnih dejavnikov, eden od glavnih razlogov za tako razmišljanje in stanje duha pri nas.
Poslušajte, koga ne prizadene, ko sliši glas lačnega otroka, vidi solzne oči matere samohranilke, porušeno hiško v katero še brezdomec ne bi hotel živeti, številne družine brez osnovnih virov dohodka?? Ja, kruta je ta naša stvarnost in vsakdan - vsaj tako jo dnevno pošiljajo v eter. Velikokrat sem poklicala po telefonu, da bi darovala kakšen evro za take družine. Par krat na leto nakažem denar Karitasu ali Unicefu. Sodelujem pri akcijah zbiranja pri naravnih nesrečah.
Včasih se počutim kriva, da dobivam pokojnino, da sem med tistimi srečneži, ki jo še dobivamo in celo lahko preživimo z njo. Je to prav, da se tako počutim? Saj sem pošteno delala 36 let. Odpovedala sem se svojemu državljanstvu, svoji domovini, svojemu jeziku.
Kot mnogi v takratni Jugoslaviji, sem tudi sama odšla »s trebuhom za kruhom« in prišla v Slovenijo. Ni mi bilo postlano z rožicami, a kot tudi ostale osebe moje generacije, sem z vztrajnostjo, delavnostjo, zagnanostjo in poštenostjo prišla do načrtovanih ciljev in nekaj dobrega ustvarila.
Žal je čas praznikov mimo. Spet se podajam v stare tire vsakdanjosti. Spet bom prižgala televizijo in gledala samo slabe novice. Spet bom brala časopise, ki samo kritizirajo. Spet bom videla obraze znanih in manj znanih politikov, ki resnično postajajo zoprni s svojimi izjavami in utemeljitvami zakaj je tako pri nas. Spet bom gledala naše poslance in njihove žolčne razprave in obrazložitve o zadevah, ki so na dnevnem redu parlamentarnih zasedanj.
Spet bom gledala demonstracije in proteste nezadovoljnih ljudi, dobivala po elektronski pošti odprta in zaprta pisma posameznikov JJ, ki je -tako pravijo - kriv za 99% slabega v Sloveniji in mora biti gotof čim prej. In potem, kdo bo prišel? Bolj demokratičen politik? Bolj delaven? Bolj toleranten do drugače mislečih? Bolj pošten? Bolj iznajdljiv? Bolj rdeč ali bel? Bolj razumevajoči za stiske malega človeka? Prva bom volila za takega, če ga poznate.
Tudi stavek: »Vsi politiki so enaki«, ne bo držal. Eni so celo slabši, drugi malo boljši. Ampak nobeden od danes nam znanih in predlaganih, po mojem mnenju, ni ta pravi.
Želela bi, da bodo v letu 2013 gotofi samo tisti zares slabi in neodgovorni in to brez nasilnih demonstracij in granitnih kock, ki te lahko samo resno telesno poškodujejo, rešijo pa ničesar.. Držimo se in ne obupajmo. Vsaj vreme nam je lepo.
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in ljudi v skupnosti. Njegova stališča niso obvezno tudi stališča uredništva.
Izolskemu športu novo leto dobro de
Rokomet
Počitka je bolj malo!
Kar (pre) hitro so tudi za naše rokometaše minili prazniki in Borut Hren jih je že zbral na treningu. Ker je treba obnoviti moči, je sprva na seznamu pridobivanje kondicije. Tako smo naše fante v ponedeljek zvečer srečali na teku mimo Zdravstvenega doma, piljenje taktike pa sledi v dvorani. Čas od zadnje tekme pa do nadaljevanja prvenstva bodo izkoristili tudi za rehabilitacijo poškodb in upati je, da bodo do začetka februarja vsi nared.
Poleg zaostale tekme s Trebnjem jih čaka po tekmovalnem sporedu Rokometne zveze Slovenije do začetka končnice še pet srečanj, in sicer 2. februar: Sviš - IP Izola, 9. februar: IP Izola - Maribor, 13. februar: Cimos
-	IP Izola, 23. februar: Jeruzalem Ormož - IP Izola, 9. marec: IP Izola
-	Celje PL.
Trenutno je Izola na devetem mestu in ima 12 točk. Pred njo so še Ribnica (12), Sviš (13), na šestem mestu pa je Trebnje (16). Računica, kako ujeti prvo šesterico, bo ob tekmecih Izole in Trebnjega zelo težko izvedljiva. Bolj realno je naskakovati uvrstitev na vrh skupine, ki se bo borila za razvrstitev od 7. do 12. mesta in z napredovanjem dobiti boljše izhodišče za končnico. Dejstvo je, da sta zmagi proti Svišu in Jeruzalemu nujni (obe sta sicer gostovanji), proti Trebnjemu pa bo dobrodošlo vse drugo kot poraz. Maribor, Cimos in Celje so kakovostno precej boljše ekipe in bo v teh dvobojih realno težko doseči kaj več kot časten poraz.
Pričetek polfinalnih tekem za kategorijo starejših dečkov A
RD Izola vabi na sobotni polfinalni obračun med ekipama RD Izola -RK Radovljica.
Tekma bo potekala v soboto, 12.1.2013 ob 16 uri v dvorani Kraška 1.
Jadranje
Mara Turin odlična četrta, Jana Germani zelo dobra enajsta
Leto 2013 se je začelo z lepim uspehom slovenskih jadralcev, tokrat v Napoliju v Italiji. JK Circolo Savoia je po novem letu ter v času svojih šolskih počitnic organiziral že tradicionalno, tokrat že 20. mednarodno regato Trofeo Marcello Campobasso za razred optimist. V Neaplju se je med 4. in 6.1.2013 zbralo rekordnih 238 juniorjev ter 44 kadetov. Nastopajoči so bili predstavniki 28 držav. Tridnevna regata je v glavnem potekala ob spomladansko toplem in sončnem vremenu in v blagih vetrnih pogojih, za razliko od zadnjega plova, ko je moral organizator obrniti regatno polje za 90 stopinj, saj
je zavel močnejši zahodnik.
V	razredu optimist “juniors” so sodelovale tudi tri slovenske jadralke, dve iz JK Izola - Mara Turin in Jana Germani ter ena iz ŠD Piran - Pina Novak.
V	konkurenci 238 jadralcev se je Mara Turin uvrstila na izredno četrto mesto, Jana Germani na zelo dobro 11. mesto, Pina Novak pa je nabirala svoje prve tuje izkušnje in končala na 205. mestu.
Mara Turin je ob pokalu za absolutno četrto mesto osvojila še priznanje ‘Trene Campobasso” za prvo deklico. Španka Paula Igual, ki je prišla branit drugo mesto in to isto priznanje s prejšnjega leta, je končala regato kot peta.
Med juniorji je zmagal avstrijski reprezentant David Lučan, drugi je bil švicarski reprezentant Damian Suri in tretji Grk Teliš Athanasopo-ulos-Yogo.
Kadetska priznanja so pobrali Poljak Pawel Abramovvicz, Italijan Gabriele Centrone in Madžar Levente Laszlofy.
Trener Maurizio Benčič se je odpravil v Napoli v dobrem razpoloženju in je zadovoljen ter ponosen na rezultate svoje ekipe.
Njegovi varovanci so zasedli L, 4., 11., 15., 18., 33. in 40. mesto. Iskrene čestitke! Barbara Turin
Liam Orel četrti na 36.
Novoletni regati na Hvaru
Leto 2012 se je zaključilo še z enim lepim uspehom slovenskih jadralcev, tokrat na Hrvaškem. JK Zvir Hvar je v času novoletnih praznikov organiziral 36. Mednarodno novoletno regato za razreda laser in optimist.
Dan pred štartom je bilo prijavljenih 222 jadralcev iz Evrope, Kanade in Nizozemskih Antilov. Regata je štela tudi kot zaključni dogodek letošnje serije Laser Europa Cup, v Hvaru so bila podeljena skupna priznanja za leto 2012.
Štiridnevna regata je jadralce preizkusila v vseh vetrnih pogojih, od močne tramontane, ki je prvi dan v sunkih dosegla 30 vozlov, do srednjega in zelo šibkega vetra v zadnjih dneh. V razredu optimist je sodelovalo tudi pet slovenskih jadralcev, vsi prihajajo iz JK Jadro Koper -Liam Orel, Martin Peternelj, Peter
Milivojevič, Tjaša Milivojevič in Luka Martin Ličan. V konkurenci 92 jadralcev se je Liam Orel uvrstil na zelo dobro četrto mesto, Martin Peternelj pa na deveto. Zmagal je hrvaški jadralec Tin Gmitrovič, ki je tako postal tudi hrvaški državni prvak.
»Bila je zelo prijetna regata, vreme je bilo sončno in za ta letni čas toplo. Razen na prvi dan, ko je imel Liam zdravstvene težave, Martin pa nekoliko pregloboko jadro za močan veter, so naši zelo dobro odjadrali. Na koncu imamo dva jadralca iz istega kluba med najboljšimi desetimi, kar je zelo lep uspeh. Peter Milivojevič se je boril za tretje mesto med kadeti, zaključil je kot četrti, kar je prav tako odlično,« je po prihodu domov povedal njihov trener in spremljevalec Jure Orel.________
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Ilirija: Arrigoni 2:5
V	soboto so članice v Ljubljani odigrale zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva. Tokrat moramo nape mlade igralke, z izkušeno Jano Ludvik, pohvaliti tako za športen pristop, kot tudi za prikazano igro v vseh dvobojih. Srečanje se je pričelo izenačeno in domačinske so držale korak z našimi igralkami do rezultata 2:2. Od tukaj naprej pa je igra Izolank stekla in zasluženo smo preostale tri dvoboje zmagali, vse z rezultatom 3:0.
Trikrat je zmagala Jana Ludvik, po eno zmago pa sta nanizali Urška Čokelj in Maja Milenkovski.
Po prvem delu prvenstva naša ekipa, s štirimi zmagami, zaseda šesto mesto. V kolikor bodo igralke v nadaljevanju prvenstva pokazale igro, ki smo jo videli na zadnjih dveh dvobojih, pa si lahko nadejamo še višjo uvrstitev.
Manca Paljk prva
V	nedeljo je v Tržiču potekal tretji turnir Alpe Adria. Na turnirju je ugodno presenetila Manca Paljk, ki je v kategoriji do 10 let v finalu s 3:2 premagala Taro Kobetič iz Mengeša. Potrebno pa je omeniti, da je v predtekmovalni skupini, s 3:1 izločila reprezentantko Tjašo Novak iz Križ.
Uspeh v isti kategoriji je s tretjim mestom dopolnila Minea Ljuca, ki je v polfinalu s 3:1 izgubila ravno proti kasnejši zmagovalki Manci. Tretji mesti sta dosegla, v kategoriji do 12 let, Matija Novel pri dečkih in Kim Fink pri deklicah. Ravno tako je tretje mesto dosegel Michele Vigini, tokrat med kadeti do 15 let. V isti kategoriji se je na turnir uvrstil tudi Matej Germek in dosegel mesto med 5. in 8.
Keguanje
Mladi izolski kegljači navdušujejo
Dušan Pavlovič je staro leto zaključil z državnim naslovom v kombinaciji za U-18. V vseh štirih nastopih je metal najbolj konstantno tako, da je v Črnomlju porušil 584 v Medvodah 582 v Pivki 566 in na domačem kegljišču 586 kar je bilo na koncu 2318 p. kegljev dovolj za še en državni naslov. Na drugo mesto se je uvrstil Klemen Ivančič iz Litije s 2269 p. keglji, tretji pa je bil Borut Bole iz Pivke s 2261 p. kegljem.
Prvi vikend po novem letu pa so nas razveselili mladinci v kategoriji U-23. Ekipa v postavi Miran Košpen-da, Mark Varljen, Dušan Pavlovič in Damir Kneževič, ki si je pred mesecem po dveh nastopih priigrala 57 kegljev naskoka je tokrat nastopila brez Košpende Mirana, ki je kot odličen študent odšel na polletno prakso v evropski parlament v Strasbourg. Uspešno ga je zamenjal Matej Peternelj. V tretjem nastopu v soboto na kegljišču v Kamniku je bila drugo uvrščena ekipa Postojne boljša in zaostanek zmanjšala na devet kegljev tako, da se je nedeljski nastop na kegljišču v Kranju začel z minimalno prednostjo naše ekipe.
V	direktnem dvoboju je bila minimalna prednost zdaj na strani ene oziroma druge ekip vse do zadnjega igralca, kjer je za izolane zaigral še ne petnajstletni Matej Peternelj in s porušenimi 584 keglji dosegel najboljši rezultat dneva in izolanom priigral prednost 48 kegljev in s tem državni naslov med ekipami.
V	soboto pričnejo ligaška tekmova-
nja. V Izoli se bosta ob 17.00 srečali domača moška ekipa in ekipa Hidra iz Medvod!	Gorazd
Rekreacija
Bodoči junaki izolskega športa
Že davno zapisano reklo »Zdrav duh v zdravem telesu« je ostalo aktualno vse do danes. Njegov pomen vse bolj spoznavajo tudi starejši odrasli Izolani in Izolanke, ki v tretjem življenjskem obdobju z aktivno vadbo skrbijo za fizično in psihično zdravje. Da sta rekreacija in šport dobra zadeva, pa morajo čim prej spoznati zlasti mlajši. Tako v sklopu Športne šole Maestral kar nekaj predšolskih otrok že odkriva prednosti športnih delavnic. Na njih se spoznavajo z osnovami atletike, gimnastike, iger z žogo, plavanja..., skupni imenovalec dogajanja pa je zabava. Vadba poteka ob torkih in četrtkih po eno uro in čeprav jih je že kar precej, bodo medse radi sprejeli še nove bodoče šampione. Informacije o tem dobite na 041 644 817.
Četrtek, 10. januar 2013, št. 989	M/UVDRAt 9
-------------------------------------------------- Literarno književnostma stran
700 strani grške družinske sage
Gostja Pogovorov o branju, ki jo je v torek v koprskem gledališču organiziralo Slavistično društvo Koper, je bila Klarisa Jovanovič. Z ugledno prevajalko, pesnico in glasbenico, rojeno v Izoli, se je pogovarjala profesorica Jasna Čebron. Klarisa Jovanovič se je izolski publiki predstavila že s samostojnim koncertom v Manziolijevi palači in pa v sklopu dogodkov Zanimivi Izolani v izolski mestni knjižnici.
V Sloveniji ni veliko prevajalcev, ki bi prevajali iz novogrščine, zato je njeno znanje tega jezika še toliko bolj dragoceno. Za svoje prevajalsko delo je Klarisa prejela tudi priznanje društva grških prevajalcev (2004).
V	novo leto navadno vstopamo polni dobrih namenov, zaobljub in bolj ali manj uresničljivih ciljev. Prav zato smo v Mestno knjižnico Izola, na prvo letošnje srečanje Borze znanja, povabili Nado Mulej. Profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, prevajalka, predavateljica ter mednarodno potrjena coach nevrolingvističnega programiranja (NLP), nam je predstavila svoj priročnik Rdeča nit: sam svoj coach v času sprememb.
Knjiga Rdeča nit govori o upravljanju s seboj v času sprememb. Nastala je na osnovi avtoričinih spoznanj in opazovanj. Napisana je v jeziku in na način, ki lahko nagovori vsakega saj smo ljudje bitja navad in naši premiki potrebujejo trening, razmislek o sebi, jasen načrt po korakih in zapisovanje.
V	obdobju sprememb je še toliko bolj pomembno, da aktiviramo vse svoje potenciale ali kot pravi avtorica: »Potrebno je storiti odločilen korak in stopiti preko svojega območja ugodja«.
Pogovor o njenem prevodu romana Ob volčjem svitu se vračajo, sodobne pisateljice Zyranne Za-teli, je razkril usode žensk, ki so
Priročnik podaja enostavne razlage o tem, kako naj ljudje oblikujemo svojo vizijo, prepričanja, načrtujemo cilje, kako vadimo pozitivno razmišljanje, kako se odvadimo odlašanja, naučimo sproščanja in smo končno tukaj in zdaj.
Je povabilo, da se iz oči v oči srečamo s seboj, da bi lahko iskreno in velikodušno srečevali in navdihovali druge.
Skozi niz razlag in tridesetih vaj, osebnih izkušenj in vtisov, nas knjiga vodi od sprejemajoče povezave s seboj k iskrenemu stiku z drugimi. Namenjena je vsem, ki se želijo učinkoviteje spopadati z občutkom nezadovoljstva na različnih življenjskih področjih, premisliti hierarhijo prioritet in prisluhniti svojim željam.
Na srečanju so se obiskovalci dotaknili tudi besede »coach«, ter se spraševali, ali ni ustreznega izraza v slovenščini? Nada Mulej, ki je sicer tudi slovenistka, je pojasnila, da sama še ni našla ustreznega prevoda za besedo »coach«. Namreč »coach«, po razlagi Mu lej e ve, vsekakor nj ne svetovalec, še manj je terapevt, ni vodja in ni trener, ampak je to oseba, ki pomaga poiskati način ali pot, s katero posameznik ali tim (lahko) doseže zastavljeni cilj, premik naprej v življenju. Knjiga je v dveh izvodih na voljo tudi na policah Mestne knjižnice Izola.
Milena Runko
pred stotimi leti živele v gorati severni Grčiji. Roman nam odkriva galerijo ženskih likov, ki živijo v težkih razmerah, a imajo neverjetno moč preživetja.
Ne dajo se udomačiti in si svobodo kar vzamejo. Svet senc, temačnih strani življenja, premagajo in ga nadomestijo s svetom svetlobe. V naslovu omenjeni volk je prispodoba človeških senc, mrak oz. svit, kot ga je poimenovala prevajalka, pa čas, ko ne razločiš psa od volka.
Naše vsakdanje tegobe, ki jih prinaša življenje, zbledijo ob teh težkih usodah žensk iz romana oziroma se naše težave zdijo obvladljive.
Odlomke iz romana Ob volčjem svitu se vračajo so interpretirale Irena Urbič, Alferija Bržan in Šenka Smajlagič. Lepoto novogrščine pa smo občudovali ob gostjini interpretaciji pesmi, ki je govorila o bogu Haronu, ki ljubosumno omeji radost poskočnega mladeniča.
Klarisa Jovanovič trenutno pripravlja glasbeni album Pesmi Mediterana, upamo pa, da bomo njene nove pesmi in ta prevedeni roman lahko kmalu v živo poslušali tudi v Izoli.
Barbara Dobrila
Knjiga Srečka Gombača z naslovom Škrle in kamni iz zida, ki govori o Koštaboni v prejšnjih časih je vzbudila veliko zanimanja. Nekaj izvodov je na voljo še v galeriji Svilena pot v Ljubljanski ulici.
V spomin
Sergej Laganis
Odšel si tiho, mirno z dostojanstvom človeka, ki mu je bilo delo, prijateljstvo, zavzemanje za skupnost način življenja.
Nikoli ne bi verjeli, da boš kot gradbenik delavec v javni upravi poiskal izziv na zemlji. Kmetijo, ki si jo prevzel po očetu je z leti postala sodobna - trendovska in vinogradi na obronku Gažonskega hriba so se kot modeli nastavljali zahodnemu soncu in kljubovali burji iz zaliva. Tvoj trud in delo najbližjih se je vračalo s pridelkom, ki si ga kot dosleden član družine Vinakoper predajal v klet. Ko smo trgali refošk, cabernet ali muškat, smo začutili v vsakem grozdu tvojo skrb za kakovost. Zemlja ti je pomenila veliko obveznost obenem pa tudi zadovoljstvo.
Vedno si našel čas tudi za prijatelje, pogovori s teboj so bili zabavni, poglobljeni in v tebi je žarel realen optimizem z izpostavljanjem dobrega. Življenje si jemal resno in odgovorno, tudi takrat, ko si z motorjem odkrival nepoznane poti ali s smučmi karval po Zolcolanu ali pa, ko je bilo potrebno peljati jadralce na kakšno regato.
Spoznanje, da te načenja bolezen, ki je ne moreš premagati tudi s svojo jekleno voljo, te je potrla. Upanje na boljše si uprl na prepričanje, da boš z energijo, ki jo razdajaš tudi temu kos. Uspelo ti je premagovati ovire za oviro in pri tem ohranjati upanje pri najbližjih in tistih, ki te imamo radi. S teboj smo delili veselje ob dobrem izvidu in verjeli, da bo vse dobro. Do konca si nas bodril, dokazoval, da se stvari obračajo na bolje, kljub občasnim težavam. Verjeli smo ti, kot ti sedaj verjamemo, da nas tudi v svojem zadnjem boju nisi hotel obremenjevati in si nam tudi tako pomagal.
Danes trte, kakiji in oljke počivajo, prav kmalu se bo narava prebudila in klicala po delu. Pogrešali bomo tvoj optimizem, dober nasvet, pogrešali bomo prijatelja, sorodnika, Andrej in Simon očeta, Liljana moža. Ostala je tišina in praznina, otopela čustva z bolečino in vprašanjem, zakaj vedno in le najboljši?
Prijatelji
RdečanitspremembvMKI
SMEROKAZI
Četrtek 10. januar 2012
Galerija Insula - ob 18.00 otvoritev razstave
ROK ZELENKO "POTOVANJA"
Petek 11. januar 2013
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Predstavitev knjige
^Klcircl^ avtorice Ksenije Murari.
Literarni prvenec Murarijeve bralcu ponuja v premislek zgodbo dveh žensk. Starejše Kiare, ki preboleva izgubo ljubezni svojega življenja, in študentke Anje, ki je na pragu sveže zaljubljenosti. Njuni usodi se srečata, prepletata in povežeta. Vstop prost.
Kulturni dom Izola - ob 20.00
KABARETE SIMPLOZIJ
Rozinteater
Avtor, režiser, igralec : Andrej Rozman ROZA Glasba v živo
Predstava v predstavi, variete z gledališkimi točkami in songi. Neprekosljivi Roza, kjer domačijsko folkloro postavlja v evropski kontekst..
___________________Vabljeni_________________
Sobota 12. januar 2013
Kulturni dom Izola - ob 20.00 Gledališka skupina “II Gabbiano” iz Trsta predstavlja komedijo v tržaškem narečju:
“SE FA, MA NO SE DIŠI”.
Tekst in režija: Riccardo Fortuna.
Grafično in glasbeno oblikovanje: Igor Visentini.
Vabljeni
<30
INSUIA
GALERfU • GALLBRIA
Vabimo vas na otvoritev razstave
ROK ZELENKO

"POTOVANJA"
ki bo v četrtek, 10. januarja ob 18. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 6. februarja 2013.
Galerija SalsaverdeGriEcputiiioia ”A ŠE?! PA JA NE?!” avtor Marko Jakše	
G3l6rij3 Alga / Kristanovtrgl razstava NARODNE NOSE	
ATEUE DUKA piran	1, u|l
"Pravljica" MAJA ČERNE	
Mestna knjižnica Izola
v petek, 11.1.2013 ob IZuri vas vabimo na otvoritev razstave likovnih del Katarine Kleibencetl. Katarina Kleibencetl je likovna pedagoginja, avtorica knjige BARVAJ IN USTVARJAJ: LIKOVNI VODNIK ZA OTROKE, ki je izšel leta 2009 pri koprski založbi Libris. Za razstavo v MKI je pripravila ilustracije, ki so nastale ob branju otroških pesmi Janka Kleibencetla, njenega dedka, in branju pravljice Žirafa pri zdravnici avtorice Jasmine Goriup. Razstavo si boste lahko ogledali do konca meseca januarja.
•	Razstavljajo v mesecu januarju: razstava fotografije izolskih cerkva, ki jih je posnel izolski umetniški fotograf Remigio Grižonič, razstava ročno izdelanih torbic iz blaga in volne gospe Irena Eržen, razstava ročnih del treh izolskih ljubiteljskih ustvarjalke: Zlata Radi-kon - ročno izdelane božične in novoletne voščilnice, Frančiška Lesjak, - ekološki okraski (adventni venčki, angelčki...) upokojene učiteljice matematike Ljubice Žvab umetelno narejenihe idrijske čipke in Bruna Kocjančič pletene prte in druge manjše ročne izdelke, razstava originalne ilustracije iz knjige Krakajoči papagaj - brazilske ljudske pravljice ilustratorke Laura Ličer.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK “mailto:izola@borzazna-
NATEČAJ REVIJE MENTOR ZA MLADE LITERARNE TALENTE
Festival mlade literature Urška 2013
Festival Urška združuje mlade, še neuveljavljene in uveljavljajoče se avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku.
Prispevke je treba poslati na uredništvo revije do 23. januarja 2013 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (za festival Urška), Štefanova 5,1000 Ljubljana. Avtorji lahko svoje prispevke pošljejo tudi po e-pošti na naslov barbara.rigler@jskd.si.
INFO: barbara.rigler@jskd.si.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE IZOLA
PRIPRAVLJA
BOLŠJI SEJEM PUSTNIH MASK
V SOBOTO, 19.1.2013 OD 10. DO 16. URE NA LJUBLJANSKI ULICI V IZOLI.
Na brezplačni stojnici boste lahko prodali svoje stare maske ali pa poiskali tisto, ki jo potrebujete med rabljenimi maskami.
Vse informacije/ tel. 040 385529
Kultura in prosveta
Rok Zelenko je pripotoval v Insulo
Izolsko - grožnjanski ali grožnjansko - izolski slikar Rok Zelenko sodi v zrelo generacijo slovenskih likovnikov a to še zdaleč ne pomeni, da se je umiril v svojem umetniškem ustvarjanju. Še naprej potuje v vsem pomenih te besede in drevi v Insuli premierno razstavlja ciklus del z naslovom Potovanja.
Rok Zelenko izhaja iz umetniške družine. Sin očeta Karla Zelenka, vsestranskega likovnega umetnika, se je, po končani Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral pod mentorstvom prof. Janeza Bernika, vrnil v Istro, kjer se je, pod vplivom vseprisotnega istrskega ambienta, začel posvečati krajini, figuraliki in portretu. Na eni strani ga zanimajo urbane teme, velemestne luči in poulični vrvež, hitrost in drvenje, na drugi ga na navdihuje mediteransko okolje in motivika slikovitega obmorskega sveta z bogato arhitekturno dediščino slovenskih obmorskih mest.
Kot je v vabilu na to zanimivo razstavo napisal likovni kritik Dejan Mehmedovič sodi Rok Zelenko med zrele in samosvoje slikarske osebnosti srednje generacije, saj je za njim že nekaj desetletij uspešne umetniške aktivnosti. Poleg klasičnega slikarstva, ki je vedno v ospredju njegove ustvarjalnosti se Zelenko skozi celotno obdobje lastne profesionalne kariere ukvarja tudi z umetniško keramiko, ilustracijo, oblikovanjem, v zadnjem času pa tudi s publicistiko.
Slikarstvo Roka Zelenka se izvršuje na veliko načinov, saj vlada v nj em precejšnja raznolikost. Bistvo njegovih podob je posebna, skoraj magična, umirjena atmosfera. Velikokrat so to platna izgotovljena v enotni monkromi barvni podlagi z izstopajočimi figuralnimi prizori. Najnovejši cikel Potovanja predstavlja pričakovano nadaljevanje njegovega dela. Včasih njegova enobarvna platna zelo skopo poseljuje figuralni nosilci pripovedi, lahko pa je tudi zelo dinamičen in s povsem zapolnjenim in figuralno prepletenim likovnim ekranom precej narativno ekspresiven. Včasih je strogo konceptualen, večina del pa nastaja spontano, na sledi avtorjevemu čutu za uprizarjanje resničnosti in posebnosti medsebojnih odnosov, upodabljanje čutnosti in čustvenosti, upodabljanje lepote, odkrivanje bivanjskega, odkrivanje skrivnosti duše ... vedno pa v spominu svojega porekla
Vsekakor pa je vse njegovo delo v prepletu, ki ga v veliki meri opredeljuje teritorialni faktor v smislu "genius loči". Slikarsko delovanje se skozi njegov življenjski opus odvija kot indikativni kontinuum, ki ga označujejo tematski cikli, ki jih avtor terminsko izvaja po več let, tako da se med seboj nekako prepletajo. Zelenkove slike so večinoma polipomenske in tudi najnovejši opus Potovanja, ki ga v galeriji Insula kot prvi posredujemo publiki, naravnan v tem smislu.
Sprejem za nagrajenca
^ m u
Po povratku s Filipinov, kjer je dr. Timi Ečimovič prejel visoko priznanje Gusi Peace priče za svoje znanstveno delo na področju klimatologije ter predvsem trajnostnega razvoja človeštva, ga je v prostorih Občine Izola sprejel tudi izolski župan Igor Kolenc. Seveda ni šlo brez pogovora o tem, kako lahko Timi Ečimovič, ki s soprogo Marijo živi v Medoših, sodeluje v razvojnih projektih izolske občine, posebej pri obravnavah okoljskih problemov. Nagrajenec je ponudbo z veseljem sprejel.
Bonin večer gostil izolski pesnici
V petek, 4. januarja je v Koštaboni potekal zanimiv, na temo "ljubezen" obarvan klubski večer, ki ga je organiziralo Društvo za višjo kakovost življenja Bona iz Koštabone.
Društvo preko leta organizira razne kulturne dogodke: plesne, slikarske, pesniške in glasbene " performanse". Tokrat so se odločili za Bonin večer poezije, na katerega so povabili različne pesniške ustvarjalce iz različnih krajev. Mojca Zelenko iz Koštabone (vodja društva Bona), je večer povezovala in hkrati prebirala svoje stihe. Poleg nje je svoja dela zelo čustveno predstavila Marija Majdanac, tudi iz Koštabone, čeprav doma iz Srbije. Iz Izole sta bili povabljeni Vanja Čibej, ki je navdušila s svojimi haikuji in Marjetka Popovski z ljubezensko poezijo in še z vmesnimi glasbenimi točkami, ko je zapela slovenske, makedonske in nekaj svojih pesmi. Bil je tudi istrski pesnik Darjo Gregorič iz Dekanov ter predstavil zanimive stare in nove pesmi. Bonin večer poezije pa je zaključil s predstavitvijo svojih del Rudi Klinar iz Ljubljane. Med povabljenimi so bili tudi člani MePZ Alojz Kocjančič Puče Koštabona in so v nadaljevanju večera izmenjaje z Mar- _ jetko še pevsko obarvali večer z mno- F1 gimi raznovrstnimi pesmimi.
srn
s Š
/
Prvi pesniški večer v Rexu
Na pravem Rexu je bilo gotovo tudi nekaj pesniških trenutkov, vendar tako sproščenega branja poezij in pogovora o pesmih, kot so ga doživeli udeleženci ponedeljkovega pesniškega večera v galeriji Rex. Avtorica poezij in glavna gostja je bila Patricija Sosič, ki je v galerijo privabila tudi nekaj drugih izolskih pesnic in svojega literarnega guruja Marjana Tomšiča. Dogovorili so se, da bodo take večere organizirali vsak prvi ponedeljek v mesecu, vabili pa bodo predvsem manj znane, neuveljavljene izolske ustvarjalce.
Decembrska zmrzal letos ni zmrznila
Presenetljivo prijazno decembrsko vreme je letos pomagalo organizatorjem različnih prireditev na prostem. Teh je bilo kar nekaj, tako v mestu kot na podeželju. Zdaj je že čas za dogovarjanje o skupni organizaciji.
Pokazalo se je namreč, da posamezne prireditve niso dovolj, saj ko se starši in otroci odpravijo od doma želijo doživeti več kot le polurno predstavo ali polurni koncert. Pravzaprav gre za to, da se programsko in trgovsko zapolni vsaj čas od 17.00 do 21.00 ure, ponudba na stojnicah pa ob prostih dnevih mora biti tudi čez dan. Letos so na Zmrzali že izboljšali ponudbo in obiskovalci so lahko izbirali med različnimi umetniškimi in ekološkimi izdelki in proizvodi, vendar so vsi opazili, da je bil obisk dober predvsem v času trajanja programa. Izjema je bilo sobotno dopoldne, ki je bilo poslovno tudi najbolj uspešno. Društvo Izolani in delavci Centra so se dogovorili za usklajevanje prireditev, tako da so se najmlajši ob 17.00 uri zbrali na prireditvah v parku Pietro Coppo, nato pa so se
preselili v Ljubljansko, kjer so jih pričakali animatorji, Dedek Mraz in velikanska čokoladna torta, ki je že postala zaščitni znak Decembrske zmrzali.
Letošnji program je bil po splošni oceni najboljši doslej in najboljše
je bilo tudi občinstvo, ki je ustvarilo resnično koncertno vzdušje,
ki so ga, Tina Hrabar z bendom, Sottomayor, Grafenberg und The Alkotesters, Bilbi, Bakalina in Dance Mamblita dodobra izkoristili za res dobre nastope.
“Tukaj je vse tako domače in preprosto, da človek kar izgubi občutek, da je na odru" je bila zadovoljna Maja Pihler, bolj znana kot Bilbi in si med sprehodom po ulici privoščila nekaj izdelkov iz oljčnega olja, nekaj dišavnic in velik kos že omenjene torte.
Zato pa so naslednji dan Bakalina s Čadrga prinesli v dolino kos domačega sira in steklenico izvrstnega žganja za občinstvo, domov pa smo jih pospremili z bakalajem, ki v tolminskih hribih ravno ni domača specialiteta.	dm
Študentje prostovoljci PreProstoVoljni, ki delujejo na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem so organizirali izdelovanje punčk iz cunj, zbirali hrano za Anino zvezdico, Izolanom znan Dedek Mraz pa je obdaril otroke študentskih družin in zanje pripravil tudi lutkovno predstavo.
Park enostavno ni dobro prizorišče
Prireditve, ki jih je v sklopu Veselega decembra v parku Pietro Coppo organiziral Center za kulturo, šport in prireditve, so bile dobro izbrane in zelo primerne za najmlajše obiskovalce, ki so se tam zbirali v kar lepem številu. Zal pa je samo prizorišče preveč na odprtem, zgolj harmonikar pred predstavami pa je premalo, da bi se ljudje tam zadržali dlje časa. Zato morda ne bi bilo narobe, če bi se v prihodnje različni organizatorji dogovorili o skupnem prizorišču v starem mestu, ki je kot narejeno za kaj takega, saj varuje pred burjo in je hkrati že samo po sebi dovolj zanimivoa. Z zduževanjem programov Centra, društva Izolani in Turističnega združenja in z umestitvijo prodajnih mest vzdolž ulic pa bi gotovo dobili zelo živahne zadnje dni starega leta. Velja razmisliti.
Kaj ni tisto tam Maxi?
V petek, 11. januarja ob 20.00 bodo v Gledališču Koper, člani amaterske gledališke skupine Vulije Roschine tretjič odigrali predstavo Borutovo poletje, avtorja Gorana Gluvica. Predstava je v veliki meri izolska, saj v njej nastopa in sodeluje kar nekaj Izolanov, ki jih doslej nismo poznali z odrskih desk.
Predstava Borutovo poletje govori o malem človeku Borutu, ki ga tlači vse po vrsti. Zmeden je, neodločen, pošten, zaljubi se v prostituko, na trenutke se zdi, da bosta srečna in da se bo zgodba obrnila v pozitivno smer, pa se
to ne zgodi. Spremembe ga pretresajo, klešejo in...nadaljevanje seveda
ostaja skrivnost. Prizori so iz vsakdanjega življenja, songi opisujejo stanje duše, človeka, politično situacijo...
Kot rečeno je predstava precej izolska in če bo sreča jo bodo nekoč ponovili tudi v izolskem gledališču, v petek pa bo treba kar do Kopra, tudi zato, ker bomo lahko ocenjevali delo oziroma ustvarjanje nekaterih naših sokrajanov. Še posebej bomo pozorni na bend oziroma trio Teatrio, ki je pomemben del predstave, saj ves čas, z glasbo in petjem, kot nekakšni angeli opazujejo in komentirajo zgodbo. Zasedbo sestavljata člana skupine Dance Mamblita, basist Andrej Šik in bobnar Maximiljan Rojc - Maxi ter klaviaturistka Mirjana Gvozdenac, sicer avtorica glasbe, ki poučuje harmoniko na izolski glasbeni šoli.
Predstava je delo Gorana Gluviča, slovenskega dramatika, pesnika in pisatelja,ki je Borutovo poletje napisal že davnega leta 1983 a je zelo aktualno še danes. Režija je delo mlade diplomirane režiserke, Vulie Roschine, v predstavi pa nastopa tudi njena mati Olga Kozina, ki je prav tako Izolanka. Nekaj pesmi iz predstave smo slišali tudi na letošnji Decembrski zmrzali, kjer so jih v živo odigrali ob pomoči saksofonista Dejana Zornade Čolija in še enkrat smo se prepričali, da je Maxi več kot bobnar. Je performer in tipičen izolski neizbrušen diamant, ki bi lahko veliko dosegel, če ....
Zato si velja ogledati petkovo predstavo, saj nihče ne ve, če ne bo morda tudi zadnja. Vstopnina je vsega 2 Eura, učenci in dijaki ne plačajo vstopnine, prijatelje, ki morda nimajo denarja, pa bodo tudi spustili v gledališče brez vstopnine. Zato ne dvomimo, da bo v petek koprsko gledališče zvenelo zelo izolsko.
Na vasi je malo več tradicije
V mestu se bolj zabavamo, na podeželju pa se še vedno ravnajo tudi po običajih od an bot, Na izolskem hribu za tradicijo skrbita dve društvi in veliko posameznikov, zato običaji ostajajo.
Decembrske praznike so na izolskem podeželju popestrili z vrsto dogodkov. Pravzaprav so se dogodki začeli vrstiti že v novembru, saj je bila Adventna delavnica izpeljana že v popoldanskem času, 30. novembra, Adventna tržnica pa na prvo adventno nedeljo. Venčke in ostale praznične artikle so ponujali tudi v leseni hiški pred zadružnim domom. Izkupiček od prodaje venčkov (150 evrov) je društvo namenilo v humanitarne namene in sicer lokalnemu Karitasu.
V nedeljo 16. decembra so se predvsem otroci razveselili gledališke predstave, najprej v kulturnem domu v Kortah, nato pa še v kulturnem domu na Maliji. Od 22. do 24. decembra pa se je na Božični tržnici pred hostlom poleg ponudbe na stojnicah predstavila tudi vrsta umetnikov: domači harmonikaši Timi, Mark in Nejc, violinistka Lea, moška vokalna skupina iz Izole ter ženski pevski zbor upokojenk iz Izole in lokalni ansambel.
Na predbožični večer je izolsko podeželje obiskal Božiček. S kočijo se je popeljal iz Šareda skozi Cetore, Malijo, Korte, Medoše,.. Ob zvokih božičnih melodij, toplem čaju, pecivu, ponekod pa celo bakalaju, siru in kruhu, je praznično vzdušje prinesel še otrokom, mladim pa tudi tistim malo manj mladim.
Hvala vsem, ki ste pomagali in omogočili, da je bil december v Kortah prazničen, predvsem Občini Izola in Krajevni skupnosti Korte, so ob koncu še zapisali organizatorji iz Kulturnega društva Korte. Mi pa dodajamo, da morajo tudi prireditve na podeželju postati del skupnega decembrskega dogajanja.
Svetovni dan golaža
Tako so poimenovali prejšnjo soboto aktivisti starega mesta in skuhali velik kotel krompirjevega golaža ter ga razdelili med vse, ki so prišli mimo.
Za surovine je poskrbel večni Izolan Ličko, za kuhanje pa Gorazd Rihte-rič. Praznik se je že prijel.
Na fotografiji so doma narejene jaslice, velikosti 2,5x2m. Na njih najdemo vasico, manjšo ribjo tržnico, večjo tržnico z obrtniškimi izdelki, izvir reke, ki se izteka v jezero, pastirje, različne ljudi, otroke, ovčke, krave, pse in seveda hlevček. Avtor jaslic je David Zajec, ki je pred dvema letoma sodeloval tudi pri nastanku jaslic v cerkvi Sv.Martije Alietske je uporabil naravne in umetne materiale in različne tehnike ustvarjanja.. Tudi letos je znal mojstrsko prikazati čarobnost in spokojnost, v njih je duša in zgodba. Zanje je porabil več dni in noči in v tem zelo užival.
Okolju prijazni izolski harmonikarji
Kulturno društvo harmonikarjev Izola, ki deluje že sedmo leto in ima preko 30 aktivnih članov je decembra v Izoli priredilo občni zbor. Ker je bilo nemogoče v objektiv naenkrat dobiti vse harmonikarje so sestavili le jurišno skupino.
Angel Glavina (na fotografiji zadaj levo) iz Šareda preseneča z njegovim znanstvenim pristopom k učenju harmonike. Tik pred upokojitvijo se je zatopil v knjige, note in teorijo igranja harmonike. Danes se brez sramu postavi ob bok mladim, hitro prstnim harmonikarjem. Rok Traven, uspešen harmonikar iz Luž pri Visokem na Gorenjskem je zvesti član društva. Ivan Šekoranja je letos dosegel visoko priznanje in naslov » Naj ljudski godec 2012« v Ljubečni. Kot otrok je na Dolenjskem obiskoval glasbeno šolo za klavirsko harmoniko. Ker je moral harmoniko zelo daleč na hrbtu nositi peš se mu je glasbena šola priskutila in se je kasneje kot samouk lotil diatonične harmonike. Nedvomno bomo še slišali o Nejcu Grbcu (spredaj skrajno levo), ki ima 12 let in prihaja iz Kort. Letos je poleg uspehov na tekmovanjih po Sloveniji tudi nesebično, s harmoniko seveda, sodeloval pri aktivnostih ob tednu starejših občanov v Izoli. Seznam uspehov na tekmovanjih v Sloveniji in tujini, ki jih je dosegel Erik Šavron iz Gradina je letos še posebej dolg. Jurišno skupino harmonikarjev na fotografiji vodi predsednik društva Marino Sinkovič (kleči spredaj). Za dosežene uspehe v letu 2012 je društvo Ivanu, Nejcu, Roku in Eriku podelilo tudi priznanje s plaketo.
Dare Brezavšček, ki s kulturnim navdihom sodeluje v društvu, je dodal, da je skrajni čas tudi za kakšno mednarodno okoljevarstveno nagrado, saj harmonikarji opravljajo izjemno koristno delo; v meh sprejemajo onesnažen zrak, iz meha pa iztiskajo prečiščen ter za uho prijeten zrak.
naj za bralce Mandrača zapiše nekaj osnovnih informacij o teh “kemičnih repih”,
Morda ste v zadnjih letih ob jasnem vremenu opazovali, kako se izza letala vleče tanka, dolga, bela sled, ki nato po minuti, dveh, izgine. Gre za vlago, ki se ob izpuhu iz letalskega motorja v ohlajeno atmosfero zgosti-kondenzira; od tod tudi ime kondenzacijska sled (ang.contrail) Nekaj povsem drugega pa so podolgovate oblakaste tvorbe, ki jih prebivalci te dežele vse bolj opažamo v zadnjih letih, od takrat, ko se je Slovenija pridružila NATU.
Če ste pozorno opazovali nekatere sledi, ki ostajajo za letali, ste se lahko prepričali, da te, za razliko od kondenzacijskih, ne izginejo po minuti ali dveh, ampak se počasi širijo in spremenijo v megličasto kopreno, ki se na nebu zadržuje po več ur oz. celodnevno. Ko pri tovrstnih preletih sodeluje več letal, ki letijo v različnih smereh, se po nekaj urah nad našimi glavami ustvari prav posebna koprenasto-megličasta „mre-ža“ oz tvorba.
Da ne gre za običajne sledove izpuha letalskih motorjev priča tudi dejstvo, da je mnogokrat mogoče opaziti, kako na približno enaki višini leti več letal, a sledi dolgotrajno ne ostajajo za vsakim, ampak samo za nekaterimi.
Osebno sem minulo poletje nad obalo vzhodne Istre (kjer prav tako za NATO ni omejitev) opazoval mnoga
letala za katerimi zaradi segretega ozračja ni bilo opaziti nobenega sledu. V nasprotju s tem pa sem opazil letalo, za katerim je ostajala svetla dimna črta, ki pa je kar naenkrat ni bilo več... vprašamo se lahko, kakšno sled je letalo do tedaj puščalo za seboj.
Bolje informirani posamezniki, ki ne zaupajo prevladujočim medijem že dalj časa govorijo o kemičnih sledeh (ang. Chemtrails), ki jih nekatera letala puščajo za seboj. Že ime samo pove, da gre pri tovrstnem izpuhu za nekaj povsem drugačnega od golih ostankov notranjega zgorevanja letalskih motorjev. Običajno chemtraile razpršujejo nad področjem z visokim tlakom (anticiklon) ob lepem vremenu. Pri tem največkrat sodelujejo neoznačena letala, (kar je v nasprotju s predpisi!) zato civilna kontrola leta o tem nima in ne more imeti podatkov. Da temu navkljub vseeno opažamo chemtraile nad seboj pove vse o tem, kako ..suverena" je Slovenija. Številne analize deževnice, ki je padla na področja izpostavljena raz-prševanju chemtrailov so pokazale, da se v vodi nahajajo spojine, ki se jih sicer v naravi ne da zaslediti; največkrat gre za barijeve, stronci-jeve in aluminijeve spojine.
V	nekaterih delih Kalifornije v ZDA so analize tako pokazale kar 50.000 kratno preseženo mejno vrednost aluminijevih oksidov, kar nekateri strokovnjaki povezujejo z eksponentnim porastom primerov astme, novih oblik alergij, Alzheimerjeve in Parkinsonovoe bolezni in celo nekaterih oblik avtizma.
Na določenih področjih zvezne države Oregon pa so opazili nenavadno hitro odmrtje obsežnih gozdnatih površin. Ko je bila opravljena analiza ph vrednosti gozdnatih tal so ugotovili, da je le-ta kar 12 krat bolj lužnata kot običajno. Razprševanje določenih snovi iz letal sicer ni nekaj novega; predvsem v zahodnem svetu je to razširjen pojav v poljedelstvu, pri zatiranju škodljivcev, kot del določenih vojaško - varnostnih manevrov ali meteoroloških poskusov.
V	ZDA obstaja zakonska regulativa, ki dopušča tovrstne posege pod pogojem, da se izvajajo v mirnodobnem času in z vednostjo Ameriškega Senata in Kongresa. V poročilu, ki govori o tovrstnih poskusih v obdobju 1940-1990 je zapisano, da so med drugim nad prebivalstvo pršili plesen Aspergillus Fumigatius, bakterijo Serratia Morcesceus, bacil Bacillus Suftilis, dimetil-me-tilfosforat, cimer-kadmijev sulfid, etilen oksid... Vse naštete snovi izzivajo infekcije, zdravstvene težave oz. so rakotvorne.
Zakaj to počnejo?
Kanadski raziskovalni novinar Wi-lliam Thomas že leta dolgo raziskuje tematiko chemtrailov. O tej temi je napisal mnogo člankov, izdal knjigo, organiziral konference ter posnel dokumentarni film. Objavljeno gradivo vsebuje mnoge informacije, medicinsko-kemične analize, zapise pogovorov s pristojnimi za področje letalskega prometa, ki so potrdili obstoj tovrstnega programa, osebna pričevanja mnogih posameznikov z notranjim vpogledom v tematiko ter avtorjeva ugibanja o namenu letalskega pršenja chemtrailov.
V svoji knjigi Thomas med drugim omenja tudi primer meščanov mesta Espanol v Kanadi, kjer so bili meščani še posebej izpostavljeni intenzivnemu škropljenju z chemtra-ili. Zaznali so množičen pojav akutnih glavobolov, vrtoglavice, akutne utrujenosti, napade astme, simptomov gripe (brez povišane telesne temperature), dihalnih motenj in slabega počutja. Avtor omenja tudi pravo epidemijo pozabljivosti med prebivalstvom, ki je dobila že komične razsežnosti, ko se ljudje množično niso mogli spomniti, kje so parkirali svoje avtomobile...
Da ne gre za nedolžno stvar oz. za ..paranoične teorije zarote" dokazujejo tudi poslanska vprašanja, ki jih poslanci nekaterih parlamentov naslavljajo na vladina telesa v svojih državah: Italiji, Grčiji, Črni Gori... Evroposlanec v prejšnjem sklicu Erik Meijer je Evropski komisiji postavil vprašanje glede chemtrailov in dobil suhoparen odgovor da »komisija pozna te trditve, ampak, da za njih ni nobenih dokazov, ki bi kaj takega potrjevali." Hrvaški poslanki in nekdanji ministrici Mireli Holy pa je prejšnja vlada odgovorila, da gre za navadne kondenzacijske sledi. Kolikor mi je znano, v zvezi s to tematiko ni še nihče v Slovenskem parlamentu zahteval kakršnihkoli pojasnil od pristojnih inštitucij.
Ker so uradni viri informacij vključno s sredstvi javnega obveščanja neinformirani oziroma ne želijo javnosti seznaniti s pravimi dejstvi in ozadjem te problematike, je treba odgovore poiskati drugje. Na spletu je veliko informacij, podatkov, analiz in teorij na temo chemtrailov, a je treba biti pri tem previden, saj je to tudi polje mnogih špekulacij, nedokazanih trditev in zavajanj.
Pred nekaj meseci se je na Voutubu pojavil nov dokumentarec z naslovom „Zakaj širom sveta škropijo" avtorja Michaela J. Murphyja, ki je nadaljevanje njegovega prvega dokumentarca na temo chemtrailov „Kaj zaboga škropijo po svetu".
Dokumentarec je raziskovalni prikaz ene med mnogimi agendami (akcijskimi plani), ki je v ozadju škropljenja s chemtraili. Gre za agendo t.i. geoinženiringa oz. kontrole in vplivanja na vreme, vključno z vsemi posledicami za planetarne vire in biosfero samo. Bistvo tega plana je s tehnologijo odločilno vplivati na temeljne naravne cikluse; gre za reprogramiranje narave same ali povedano drugače: imetniki tovrstnih tehnologij lahko odločajo o temeljnih naravnih ciklusih kakor so vremenski pogoji, kroženje vode, rodovitnost prsti, pridelava prehrane...
Chemtraili so (poleg sistema HA-ARP - o njem kdaj drugič, morda?) učinkovito orodje oz. OROŽJE, s katerim lahko ena geopolitična sila (NATO) povzroča poplave, nevihte, suše, in druga naravna razdejanja, ki s posledično lakoto in pojavom namensko posejanih bolezenskih klic lahko na kolena spravijo še tako močno »svojeglavo, neposlušno, teroristično" državo, ki nima v lasti podobnih tehnologij! V luči povedanega morda laže razumemo vazalno servilnost vsake dosedanje slovenske Vlade do Evro-atlantskih gospodarjev.
Zavedajoč se šokiranosti, ki te je, dragi bralec, morda obšla ob tem spoznanju naj te »potolažim", da je bila 18.5. 1977 v Ženevi podpisana Konvencija o prepovedi vojne ali kakršnekoli druge uporabe tehnik vplivanja na vreme, ki prepoveduje »široko in dolgotrajno vplivanje na okolje kot sredstvo za uničevanje, škodovanje in povzročanje poškodb". O spoštovanju njenih določil govori podatek, da je bilo nekaj podobnega ponovno podpisano tudi leta 2010 v Konvenciji o biološki raznolikosti, ki prepoveduje nekatere obllike spreminjanja vremena in geoinženiringa.
Koliko se spoštujejo te podpisane listine in koliko gre zaupati oblastem, da je to nekaj povsem nedolžnega, o tem se, dragi bralec, lahko prepričaš sam, ko ob jasnem vremenu pogledaš v (nekoč bolj) modro nebo. Spodbujam te, da se o napisanem tudi sam prepričaš; dovolj bo, da na medmrežju ali Voutubu vtipkaš geslo »CHEMTRAILS", ter da novih spoznanj ne zavržeš samo zato, ker ti niso všeč.
Prijazen in (chemtrailom navkljub) sončen dan in prav tako leto, ki je pred nami, nam želim.
Dežurni paranoik (naslov v uredništvu)
Naši ekologi brez mnenja
Za mnenje v zvezi s "kemičnimi repi" nad Slovenijo je Barbara Do-brila zaprosila tudi predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije -ZEC, Karla Lipiča, ki pa je odgovoril, da je tudi on o “kemičnih repih" v zadnjih desetih letih veliko prebral, vendar pa o tem okoljskem problemu ni zasledil uradne strokovne potrditve in je, “zaradi močnega interesnega, političnega in kapitalskega “ lobija”, verjetno tudi ne bo.
In kaj zdaj?	ur
Predzadnja
KRIMINALNE
Veseli december:
Segreval je pnevmatike
V	nedeljo popoldan so bili policisti obveščeni o nevarnem vozniku ki vijuga po cesti in le tega hitro izsledili na cesti med Izolo in Koprom. Odredili so mu alkotest ki je pokazal kar 0,82 mg alkohola v litru zraka kar znese preko 1,6 promila. Vinjenemu vozniku je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in poslano na sodišče kjer se bo odločalo o njegovi usodi.
Dedek Mraz zbira vozniške
Na poti proti domu je bil ustavljen Koprčan ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, alkotest pa je pokazal 0,67 mg alkohola v izdihanem zraku. Povabljen bo na zagovor k sodniku za prekrške. Vozniško dovoljenje je bilo odvzeto tudi vozniku katerega alkotest je pokazal 0,47 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so ga na kraju oglobili, pot pa je nadaljeval kar peš.
Ni imel kaj izgubiti, pa vseeno bo
Na Cankarjevem drevoredu je bil ustavljen voznik Fiat Fiorina, kateri pa nima vozniškega dovoljenja. Pri postopku je bilo ugotovljeno da vozilo ni registrirano in zavarovano, registrske tablice pa ukradene. Da je bila mera polna je voznik še napihal 0,66 mg/l. Policisti so ga za prekrške oglobili za 1600 eur, za ukradene tablice bo pa moral na zagovor na sodišče.
Zamenjal kuhano vino za vozniško
Kuhanček je poskrbel da je Koprčanovo vozniško dovoljenje ostalo pri policistih. Zaradi alkohola je odšel domov s taxijem in globo v žepu.
Rana ura, draga ura
Policisti so na ul. IX. Korpusa pri kontroli zasačili mladoletnika ki je pokal z petardami, ki je prezgodaj praznoval prihod novega leta. Zasegli so mu dva paketa petard Cobra 3 in ga predlagali v postopek na pristojno sodišče.
Drevo ni bilo dovolj pozorno
Na cesti med bolnico in Poljem je voznik Mazde zapeljal izven vozišča ter trčil v drevo. Ker je nesreči botrovala neprilagojena hitrost so voznika policisti oglobili.
Odnesel je le izkušnje
Iz bolnišnice Izola so obvestili policiste da jim je nepridiprav vlomil v pomožni objekt, katerega je še nedavno uporabljala PHE. Zlikovec je objekt premetal in povzročil škodo le na oknu skozi katerega je vstopil, odnesel pa ničesar.
Piromanski kotiček:
V	soboto je dvakrat zagorelo. Najprej se je skupina mladeničev spravila na palmo za pošto in jo poskušali zažgati.
Dejanje so jim preprečili bližnji stanovalci in pogasili ogenj. Na oktobrski ulici pa so morali intervenirat gasilci, saj se je v enem od večstanovanjskih hiš vnel dimnik. Na srečo v obeh primerih ni nastala škoda.
Veseli januar:
Pripravlja se na naslednji konec sveta
Policisti so bili napoteni v Bare-de, od koder je občan in naznanil vlom v barako. Policist je na kraju ugotovil, da je neznani storilec od 30.12.2012 s silo telesa odprl vrata in ukradel agregat. Nato je vlomil še v gospodarski objekt, prebrskal prostor nato pa iz njega ukradel kabel v dolžini 50 m, agregat in star daljnogled.
Pogum, da mu ni para
Policisti so v najdaljši noči obravnavali dekle, katero je v Izoli pretepel bivši fant. Sledi mu poseben plačilni nalog.
Izpit je opravil spodobno
Policista sta na Prešernovi zaustavila voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z rezultatom 0,48 mg alkohola. Odvzeto vozniško dovoljenje in napisan plačilni nalog.
Izpitje opravil z odliko
Policista sta ustavila voznika osebnega avtomobila, kateremu sta odredila alkotest. Rezultat preizkusa je pokazal 0,78 mg v litru izdihanega zraka, zato mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, sledi še obdol-žilni predlog.
Pozabil je na avto
Policista sta ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki ni upošteval niti prometnega znaka niti znaka policistov in zapeljal naprej. Policisti so zapeljali za njim in vozilo izsledili, voznik pa je peš zbežal s kraja. Policisti so ugotovili lastnika, kateremu bo izdan plačilni nalog.
Kaj bo pa s tem počel?
Policisti so bili obveščeni, da so na koncu izolske obvoznice ukradli baterijo in utripalke, s katerimi opozarjajo na nevarnost na odseku ceste. Nekdo je ob cesti s prenosne prometne signalizacije oz. prometnega znaka ukradel akumulator, ki napaja opozorilne utripajoče luči. Podjetje je oškodovano za 800 evrov.
Potreboval je le nekaj pozornosti
Policiste so zaprosili za intervencijo v restavraciji, kjer moški moti goste in kriči. Vinjen moški je kričal in vznemirjal goste, kljub zakonitemu ukazu, naj preneha s kršitvijo, tega ni upošteval in s kršitvami nadaljeval. Policista sta odredila pridržanje do streznitve in mu izdala plačilni nalog zaradi kršitev javnega reda.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Tričlanska mlada družina išče stanovanje za daljše obdobje (najemnina do 400 EUR) tel 040 515 372
-	Upokojeni par najame trisobno stanovanje na Šaredu. Ponudbe na naslov: Benko - Šared 42 6310 Izola
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Samski osebi ali mirnemu, urejenemu paru brez otrok takoj oddamo novo, eno in pol sobno opremljeno stanovanje v družinski hiši v Izoli- mesto. Brezžični internet in brezplačno parkirišče za avto. Informacije na 041 884 573
-	Oddam 3 sobno opremljeno stanovanje v Izoli tudi za daljše obdobje,dobra lokacija.
Tel.031 242 290.
-	Oddam dvosobno stanovanje v Izoli družini ali študentom za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Oddam štirisobno stanovanje na Markovcu družini, delavcem ali študentom, za daljše obdobje. Tel: 041 344 280
-	Za daljše obdobje oddamo opremljeno dvosobno stanovanje v centru Izole. Tel. 051 202 961
Vozila in plovila
-	Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur
tel. 040 984 263
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatih, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680
-	Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570
-	Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743
-	Podarim omaro za dnevno sobo (regal), razstavljeno in pripravljeno v pritličju za odvoz.Tel: 031 559 383
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711
-	Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061.
-	Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541
-	Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678
-	Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 predali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748
Delo
-	Iščem delo 051 726 857
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Upokojenec nudi pomoč pri učenju šaha, tudi na domu. tel 051 685 762
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
-	Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179
-	Nudim pomoč pri različnih kmetijskih opravilih. 030 638 847
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716
Selma Bižal s.p.
RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd.
DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK
Informacije na: 040 187 784
Uko con bučo
Avtor te rubrike z veseljem ugotavlja, da je dobil celo vrsto nedogovorjenih sodelavcev, ki uredništvu pošiljajo fotografije, ki sodijo v to njegovo rubriko. Tokrat je eden od sodelavcev fotografiral polkolo, ki je že več kot 2 meseca tako-le parkirano pred pošto. Očitno tam ni nikogar, ki bi ga odstranil.
•^fGRILL

+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Ion ko.
•'31 žLlžAL. fKEDžEDNM YLAt>E IN UUBL7AN5K1 ŽUPAN.. Nl^TA ZNALA POJASNIT! IZVOfA . PREMfiZEN^A...	/
.M TAKEM.. 3iAZ NA POT! E C&TAKOE.. Y ŽEPU NA^-EL EN EVN5... PA NIMAM POTMA.KJE 5E JE VZEL..
2
Uradnega ognjemeta ni bilo
Letošnje silvestrovanje na prostem je minilo brez posebnega programa, predvsem pa brez pridiha uradnega silvestrovanja, saj na Lonki, z izjemo glasbenikov iz skupine Los Amigos, menda ni bilo nikogar, ki bi prisotne pozdravil in z njimi odštel zadnje sekunde starega leta. Tudi nazdraviti so si morali sami, pravi ognjemet pa je le še spomin na nekdanje, boljše čase, izolskega turističnega življenja. Zato pa ga je nadomestilo nešteto zasebnih ognjemetov in preveč detonacij močnih petard. Pravzaprav se je še enkrat pokazalo, da dobrega silvestrovanja na prostem ni brez velikega glasbenega imena in brez spremljajočih prireditev, zato je večina silvestrovalcev prišla na Lonko kakšno uro pred polnočjo in kmalu po polnoči tudi odšla na sprehod. Škoda, kajti v času okrog polnoči je bilo na Lonki res veliko druženja željnih Izola nov in gostov. Vseeno pa so bili domovi glavna prizorišča letošnjih silvestrovanj.
Ko so v parku že ugasnili luči so jih prižgali na Ljubljanski, kjer so na desetih stojnicah ponujali različne izdelke in okrepčila, poskrbeli pa so, razen za otroke, tudi za odrasle obiskovalce, ki so tam našli prijetno zabavo in predvsem dobro družbo.
Poleg Dedka mraza je bila zvezda Decembrske zmrzali tudi tokrat torta velikanka, ki so jo izdelali slaščičarski mojstri Life Class hotelov iz Portoroža. Bila je velika kot stojnica a so jo otroci, pa tudi malo starejši, zmazali v slabih dveh urah. Hvalili so tudi toaste, kuhano vino in grog, čaj ter raznoliko ponudbo na stojnicah.