Sto«. 219. Pavšalni franko v državi SHS. V Uubllani, v petek 26. septembra 1919. Leto III. Izhaja rasen nedelj In praznikov vsak dan opoldan. Uredniltvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pffd« pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise »e ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin., pogojen prostor 125 v; razglasi in posiano vrstica po l‘50v; večkratne objavo po dogovoril primeren popust /iy. • Glasilo iugosiov. socIEeIro - tiamokrafilžna stranka. Posamezna Stev. stane —— 40 vinarjev. — Naročnina: Po pošti ali z flostavlianjsm nt d-_n: ■ a cclj ^eto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo lelo 7” K, zu ostalo tujino in Air etiko 8i- K. — Reklfimocte aa list so požtnine piosle. Dpravništvo je v Liubiiani, Frančiškanska ulica St !i L, Učiteljska tiskarna. TeSfifonsSt.a ES- 313. Uničujejo n! D’Annunzievo podjetje na Reki se boljinboli kompličira. Včeraj smo dobili obvestilo, da je četa italiian-skihvojakovopremMenih s potrebnim Številom avtomobilov in primerno množino municiie vkorakala meni nič tebi nič v Trogir, ki se nahaja onkraj italijanske demarkacijske Črte, torej na našem ozemlju. Sicer so italijanske vojaške oblasti takoj naznanile, da o tem nič ne vedo, da so deli italijanske vojske korakale na svojo pest in ob nevednosti armadnega vodstva v gori omenjeno mesto, da se bo proti upornikom postopalo itd. itd. toda pametno bo. da se na vse te lepe besede ne da veliko, kajti vtis imamo, da se nahaja Italija, ravno vsled komedijantskega D’Annunzievega »zmagovitega« podjetja na Reki v zelo nevarnem položaju. da so pristaši absolutne vojaške diktature tamkaj v taki premoči, da smemo skoro z vso gotovostjo misliti, da so se dogodki na Reki in v Trogiru izvršili oh vednosti najmerodajnejših italijanskih Političnih in vojaških činiteljev. — »Triumfalni« pohod italijanskih čet v Trogir je sicer že pri kraju, ker so lo medtem spričo pobune tropskega meščanstva junaško odkurili toda nevarnost, da se v takih razmerah Pohodi ponove drugod, obstoji še vedno. In na to bi radi opo- Z?r1 xYse v Drv* VTSt* D3 na^e ljudstvo. Ne morda iz razloga, ker se takih nespametnih podvzetij, bogve kako bojimo, nasprotno vemo prav dobro, da bi imperialistična Italija s tem pospešila silno svoj neizbežni notranji razkroj’ in si izkopala grob. kajti dejstvo je, da ie oficijelna Italija že v trenutku, ko je D’Annunzio mogel organizirati svojo smešno vojaško harlekinado. izgubila svoje poslednje oporišče, namreč enotnost in discipliniranost armade, marveč zato. ker se nam zdi potrebno opozo riti ljudstvo na vse eventuelne možnosti. Ob reških in trogirskih »dogodkih« postaja predvsem evidentno, da ne more kapitalistična Italija, kakor že rečeno, računat! več niti na strnjeno moč svoje voiske. Če so v italijanski armadi razmere take, da je kateremukoli pustolovcu omogočeno delati na svojo pest, je pač očitno, da morajo take okolnosti, pa če se dogajajo makar ob tihem dopadajenju višjih činiteljev in eventuelno celo ob prikritem soglasju gotovih gospodov v Parizu, omajati poslednji odstotek discipline in enotnosti med italijanskim vojaštvom. Kaj pomeni to za sedanjo Italijo, ni treba veliko razlagati. Kako težke so notranje gospodarske in politične prilike v Italiji. Je itak že znano. Odkar se Je končala svetovna vojna, se ni tam- kaj socijalno življenje niti najmanj ustalilo. Nasprotno. Ono postaja od tedna do tedna nemirnejše in kri-tičnejše. Razmere v Jugoslaviji so sicer močno razorane, toda nasproti razmeram v Italiji vendarle vse boli normalne. In s tem je menda vse povedano. Mrzlična nestrpnost v javnem življenju in rapidni razkroj v vladinih inštitucijah, to sta najvidnejša znamenjasedaniega momenta v tej državi. Armada Je bila še edina državna inštitucija, na katero so italijanski imperijalisti gledali s sigurnostjo in ponosom. Njo so rtegovali in podpirali, med njo razvijali zlasti z ozirom na nižje moštvo silno nacionalistično agitacijo. In res: iz-gledalo je, kakor da bi bila la armada dejanjsko solidna in disciplinirana. Pa se ti lepega dne pojavi nezadovoljnost tudi v armadi, nezadovoljnost, ki se v gotovih slučajih izraža v tem. da vojaki sami demobilizirajo, v drugih pa v tem, — da začenja peščica prenapetih rusto-lovcev kar sama osvajati mesta. Take razmere morajo voditi ali do revolucije, ali do voiaške diktature. Da se Nitti razburja, četudi pre-kasno, ter sklicuje kronske svete in pošilja svarilne okrožnice in proglase. ie pač razumljivo . .. Vse te stvari nas morajo seveda močno interesirati, kajti sosed take vrste, zlasti dokler ie še tam vojaškim klikam marsikaj dovoljeno, lahko pritegne v vrtinec svojih improviziranih militarističnih pustolovščin še druge, četudi koncem konca le v svojo škodo. Gotovo je pač, da bo znal italijanski proletarijat napraviti s svojimi sovražniki v državi obračun. Z naše strani pa je ravno tako gotovo, da bomo napram našim sovražnikom v lastni državi izvršili vso svojo dolžnost. Treba bo morda napeti vse sile. da prihranimo izmučenemu ljudstvu nova gorja. Vojaške pustolovščine so kakor nalašč zato. da pride nepričakovano do velikih katastrof. Zato bo prav. da smo pozorni in pripravljeni. Kakor ne trpimo nasilja od znotraj, tako ga ne bomo niti od zunaj. Kar uganja italijanski imperializem na našo škodo, presega že vse meje tragičnega in smešnega. Sledili bomo pozorno vsem momentom in če treba povedali in podkrepili svoje mnenje o vsem tako. da bo prav. Niti DVAnmmzio in njegovi boljši ali slabši posnema'ci ne bodo rešili imperializma. Delavci, delavke! Pridobivajte „Napre]u“ novih naročnikov! Tim" jjaST.■ Dr. Lotrič: Misii o šolstvu, (Dalje.) IH. Vsaka bolj razvita konfesija ie imela in ima svoje verske knjige t. zv. sv. pismo; vsaka vera trdi o svojem sv. pismu, da so bili nauki, ki so obseženi v njem, razodeti na ravnost od boga oziroma od bogov, da so torej ti nauki božjega izvora, nekaj večnega hi nezmotljivega. Vsaka vera trdi, da so le njeni nauki pravi in edinozveličavni. Podobno kakor so v starem Babilonu govorili k ljudem razni bogovi, je govoril v sv. pismu stare zaveze k Izraelcem bog Jahve. Indijci so smatrali svoje verske knjige kot od boga razodete in popolnoma nezmotljive. Iranci so verovali, da se je Zaratusti prikazal bog Almra Mazda in mu je v sveti verski knjigi, imenovani Avesta, razodel svoio voljo. Mohamedanci sveto verujejo, da je bilo njihovo sv. pismo, ki mu pravijo Koran, prvotno napisano v sedmih nebesih. Angeli Gabriel pa ie te nauke polagoma sporočil Mohamedu, m ta jih ie oznanjeval svojim vernikom. Znanstveno pa ie nedvomno dokazano, da so napisali Koran na temelju raznih drugih verskih knjig nekateri Mohamedovi nasledniki in pristaši in to še le več let po Mohamedovi smrti. Vsako sv. pismo razpravlja o postanku iu nehaniiu f' izvoru in bistvu vseh stvari, o bistvu bogov oziroma boga, o nastanku in namenu človeka. Na vsako vprašanje dobiš v njem odgovor. Verske knjige so pisane navadno v lepem domišlije polnem pesniškem duhu. Sv. pismo vsake vere obsega navadno vso učenost in znanost tiste dobe, v kateri je bilo napisano. Tako n. pr. vidimo. da se sv. pismo stare zaveze peča z raznimi znanstvenimi panogami. Obsega ne samo bogoslovje in modroslovje, ampak tudi oravo-slovje, medicino, zgodovino, naravoslovje (stvarjenje sveta, rastlinstva, živalstva, človeka), ieziko-slovie (postanek raznih jezikov pri zmešnjavi, ki je nastala pri zidanju babilonskega stolpa), astronomijo itd. Sploh so razna sv. pisma veren odsev kulturnih in socialnih prilik, ki so vladale v tistih časih, ko so bile dotične verske knjige napisane. Na temelju današnje vede in znanosti pa vidimo, da te različne verske knjige, o katerih se trdi, da so božjega izvora in da obsegajo večne resnice, nosijo v sebi polno zgodovinskih, modroslovnih in prirodoslovnih zmot. Zgodovina človeškega napredka nam ie živa priča, kako napredujoča veda po hudih bojih polagoma izpodriva nauke verskih knjig na raznih poljih znanstva. V teku časa se je oslobodilo od sv. pisma pravoslovje, modroslovje, zgodovina, medicina. V najnoveišem času se je celo bogoslovje emanci-piralo od sv. pisma. Po modernih vseučiliščih se ustanavljajo stolice za primerjajočo versko vedo. S tem pada znanstveni pomen verskih knjig. Nastaja pa vroč bol med oznanjevalci in pristaši raznih ver ter zastopniki prave vede in znanosti. Vsaka vera ima navadno svojo izborno organizacijo — cerkev. Cerkve so imele in imajo ponekod še, veliko oporo v državnih organizacijah. Te organizacije so si delale medsebojne usluge v svrho utrditve svojega obstoja. Na ta način so imele cerkve veliko moč. Ker vsaka cerkev smatra svoj nauk kot božje razodetje, kot večno in nespremenljivo resnico, ni čuda. da nasprotuje z vso svojo močio tistemu, ki si upa na temelju rezultatov znanstvenega raziskavama pobijati napačne verske nauke. Zato so se morali učenjaki vedno boriti z zastopniki cerkev. ki so zagovarjali zastarele m>-uke verskih knjig. Napredek vede 'e boj luči s temo. Cerkve sovražilo svobodno vedo in znanost, ker slednja izpodkopuie veliavo in avtoriteto raznih cerkvenih naukov. Tozadevno nas predvsem zanima stališče krščanske oziroma poznejše rimsko-katoliške cerkve napram vedi. Apostoli in Jezusovi učenci so bili. kakor uči sv. pismo, priprosti, neuki liudje. dokler jih ni razsvetlil sv. Duh. Učenjaki so Lili tedai zelo redki. In še ti so se nahajali le med pagani. Pravi Jezusov nauk, v kolikor je obsežen v najstarejšem evangeliju po sv. Marku, v katerem trdi kritika evangelijev, da je bil napisan med 1. 70.—80. po Kr. r., je silno enostaven in vsakemu umljiv. Za njegovo razumevanje ni potreba učenosti. Prvi kristjani niso bili učeni in se tudi niso brigali za vedo in znanost. Vedo so smatrali za nekaj posvetnega, paganskega kakor bogastvo. Imeli-so živo vero v drugi Jezusov prihod na zemljo, v skorajšen konec sveta. Prvi kristjani so bili trdno prepričani, da bodo še osebno doživeli ta Jezusov prihod na zemljo in njegovo božje kra-liestvo, ker so verovali Gospodovim besedam: »Resnično, povem vam, da ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi«. (Evangelij po sv. Marku 13,30; o razdejanju Jeruzalema in o koncu sveta). Sodobni Jezusovi pristaši so bili gotovi, da bodo v najkrajšem času vstopili v božje kraljestvo. Ta misel jih je prevzela popolnoma, obvladala ie vse njih življenje in delovanje. Za drugo se niso brigali. Učenost jim Je bila tuja, nekaj grešnega, ki človeka le ovira pri vstopu v božje kraljestvo. Ta psiho- logični moment nam najlažje pojasni indiferentnost prvih kristjanov napram vedi in znanosti. Ia moment is. povzročil tudi zaničevanja posvetnega blaga in je bil zaiedno' naib^iiši temelj prvotnega krščanskega več-alimanj prostovoljnega komunizma* Ker se pa drugi Jezusov, prihod ( ni uresničil, so nastali med Jezusovimi verniki dvomi in godrmmie« Začela ie pešati vera v tozadevno' Jezusovo prerokovanje. Vodit »‘Mi prvotnega krščanskega gibanja so se morali veliko truditi, ko so na razne načine skušali razlagati, zakai se Jezus še ni povrnil na zemljo, (Dokaz temu: drugo pismo sv. Petra 3 poglavje 8.-9.) Učeni židovski pismouki in razni izobraženi Grki so že tedai neusmiljeno kritizirali Jezusove nauke* iskali v njih nesoglasla in se rogati krščanskemu učeniu. Posebno so šes dražili kristjane z raznimi zbadlji-| vimi opazkami, zakaj se Jezus ne povrne na zemljo, da bi ustanovil božje kraljestvo, kot je prerokoval« Sploh je bila tedanja veda in znanost vsa paganska in tora} krščanstvu nasprotna. Razumljivo nam boi tedaj nasprotje in sovraštvo, ki sa ie gojili prvi kristjani posebno pai njihovi voditelji napram učenemu svetu. Proti tedanji paganski vedi ifl znanosti je najbolj grmel sam apostol Pavel, ker je kot izobražert mož najbolj sprevidel nevarnost.^ k| je pretila krščanstvu od te strani. (Dalje prih.) , Predzgodovina ultima- * tuma Srbiji. V zvezi z nemško-avstrijsko off-javo uradnih dokumentov glede začetka vojne med avstro-ogrsko monarhijo in Srbijo je pisala »Arbeitet Zeittmg« od 22. t. m. v članku »Položaj dne 23. julija 1914« na dan izročitve ultimatuma Srbiji« med drugim sledeče: Kocke so bile padle( Ultimatum Srbiji, ki ie bil tako sestavljen, da ga je morala Srbija odkloniti, ie bil izročen v četrtek »23« julija 1914« Srbiii in naznanjen v petek, dan kasneje s posebno nota vlastem. O tem, kaj le kanil groj Berchtold, še eno deistvo: V zapisniku o odločilni seji ministrskega sveta od 7. julija 1914., ki je bil predložen cesarju, se glasi: »da se morajo predložiti Srbiji tako daleko* sežne zahteve, ki puste predvidiatl odklonitev, da bi se moglo začeti % radikalno rešitvijo potom vojaško akcije«. Toda v konceptu se ie glasilo to mesto, ki ie zapečatilo vojn! namen liabskurške vlade, tako-IeS »da se torej morajo predložiti Srbiji popolnoma nesprejemljive zahteve, ki naj gotovo dovedejo do vojne«. Seveda, da bi se ne prestrašil stari! cesar, je Berchtold spremenil sam ta: LISTEK. GL A D. Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) •Toda čemu neki baš name? čemu ne na poljubnega človeka v Južni Ameriki? Ako sem pričel tuhtati, mi Je bilo vse nepojmljivejše, Čemu sem bil ravno jaz izbran mukanj usode za njih poizkusno igro. Saj je bila to pač dokal svojevrstna posebnost, preskočiti ves svet in se vreči baš n d m e; saj sta bila na priliko starinar Pascha in parmski ekspeditor Hennechen tudi še tu. Hodil sem okoli in premišljal to reč in se je nisem mogel iznebiti in sem našel najjekle-nejše ugovore proti samovolji Gospodovi, ki si Je izbrala baš mene, da se pokorim za krivdo vseh drugih. Še potem, ko sem našel klop in sčdel nanjo, me to vprašanje ni jenjalo obvladovati ter me je oviralo pri razmišljanju o drugih rečeh. Izza onega majskega dne, ko so se bile pričele moje zopernosti, sem jel tako razločno čutiti neko zlggoma rastočo slabost.; po- stal sem takorekoč preutrujen, da bi se sam krmaril tja in vodil, kamor sem hotel; roj majhnih škodljivih mrčesov se je vgnezdil v mojo notranjost in me je takorekoč izotlil Kako. ako Je bila božja volja, da me povsem uniči?! Zopet sem Vstal in stopal pred klopjo goriindoli. Vse moje bitje se je v tem hipu nahajalo v staniu neke višje muke; celo v rokah sem že čutil bolečine in sem jih jedva držal kot običajno. Tudi po svojem zadnjem težkem zajtrku sem občutil težke slabosti; bil sem preobjeden in razburjen ter sem se izprehajal semintja, ne da bi se ozrl kvišku, v ljudi, ki so prihajali in odhajali, polzeli kot Sence mimo mene. Slednjič jc dvoje gospodov zasedlo mojo klop; nažgala sta si smodke in se pomenkovala: razsrdil sem se in ju hotel nagovoriti, a sem se premislil in šel v drugi konec parka, kjer sem si zopet poiskal prosto klop. Tu sem sčdel. Znova me je pričela mučiti misel na boga. Videlo se mi ie sila neodgovorno, da se je vsakokrat pojavil, kadarkoli sem iskal kakega mesta in vse razbil — saj je bilo vendar samo naš vsakdanji kruh, ki sem prosil zanj. Opazil sem bil, da je moja lobanja, kadar sem deli časa trpel lakoto, čisto neopažno usehnila in mi pustila glavo prazno. Tedaj mi je postala čisto lahka in odsotna, nič več nisem čutil njene teže na svojih ramenih in bilo mi je, kot da buliiiu rano. In nič hudega se mi ne zgodi od boga, k? je Gospod na vse veke vekov... Iz Dijaškega gaja je nosil veter muziko K meni; bilo je torej dve proč Izvlekel sem svoj papir, da poskusim, ako morem pisati, v isteiri trenotku mi je pala iz žepa knjižica z abonentskimi listki mojega brivca. Odprl sem jo in seštel liste, bilo je še šestero kart. Hvala boguII sem rekel nehotč, vendar se lahko dam še nekaj tednov briti, da bom izgledal vsaj bolj človeško! To malo premoženje, ki mi je še ostalo, me je takoj navdalo z boljšo voljo; skrbno setrt zravnal listke in vtaknil knjižico v žep, ■ Pisati pa vendar nisem mogel. Cez neko- liko vrstic mi že ni palo nič več v glavo; moje! misii so blodile vse drugje in nikakor se niserrt mogel povzpeti do kakega določnega napora, rdov^^vni^h^telo?'nI-Hiuo] oče‘v~ne% Vse vsakoternost je vplivalo name in m« CU-CVai SVOjC 1,0111 .»»»rpcaln Mutip in trmSipp en mi cf»flnlfi nfJ Da- v vsakega, kogar sem pogledal, z vse preveč razprtimi očmi. SedžI sem na klopi in premišljal in postajal vse bolj srdit na boga in te neprekinjene muke, ki mi jih je naložil. Ako je mislil, da me lahko dvigne k sebi in poboljša, ako me ie mu-čil do smrti in mi polagal na pot vedno nove neprilike, je bilo to zmota; to je bilo sigurno. In skoro ihteč od upora sem se ozrl kvišku in sem mu dejal to enkrat za vselej v svoji tihi misli. Ostanki tistega, česar sem se naučil kot otrok, so mi prihajali na um. Glas svetega pisma je zvenel na moja ušesa in čisto tiho sem pričel govoriti s samim seboj in sem zasmeh-liivo položil svojo glavo na stran. Cernu sem se pehal za to, kaj bom jedel in pil, v kar bom besih skrbel zame, kot za vrabce na strehi, in mi dodelil milost, da je pokazal na svojega nevrednega služabnika? S svojini prstom se ie doteknil bog mojega živčevja in spravil počasi vse niti v nered. Iti bog je odtegnil svoj prst in vlakne in nežne koreninice mojih Živčnih niti so obvisele na njem. In božji prst je izvrtal luknjo in rano v mojo lobanjo. Ampak ko se me je bil dotaknil beg s prstom svoje roke. me je pusti! pri miru in se me ni več dotaknil in je dal, da se mi ne zgodi nič zlega. Marveč mi je dal iti v miru in mi dal oditi z raztresalo. Muhe in mušice so mi sedale na papir in me motile; pihal sem, da bi jih prepodil, pihal in pihal vse silneje, toda zaman. Te male živalice so sedale na zadek, delale se težke in[ se upirale, da so se krivile njih tenke nozice. Ni jih bilo moči spraviti z mesta. Našle so oporo, ob katero so se lahko držale, zagozdile se z nogami na vejico ali na giapo v papirju in ostale tako dolgo nepremično, dokler se jim ni poljubilo odstraniti se. (Dalje prih.) o* ■■m*. pasus. Sicer se pa razvidi, da se ie vojni namen uveljavil neposredno po atentatu. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil umorjen 28. junija, a že 1. julija, torej tri dni po atentata, ie rekel grof Tisza: »Jaz sem imel šele po moji avdilenci priliko govoriti z Krofom Berehtoldom in doznati njegov namen, uporabiti umor v Sa-rajevem kot povod za obračun s Srbiio«. Iz tega izhaja iasno^ da je vojaško-diplomatična kamari?a na Dunaju sklenila vojno že ta dan, namreč 1. julija 1914. Glose. Ali Hm ie žal našega ujedinjenja in nacionalnega osvobojeuja? Cu-dimo se samo takemu šovinizmu, kakor ga je razbrati iz Čokorilove »Srpske zore«, ki piše: »Deset mesecev ie prešlo od zmage Srbske Narodne Misli. Začasne centralne vlade so v tem času neumorno delale za ponižanje te veličastne misli. Srbijo, katere ime je bila zvezda vodnica za neosvobojeni srbski narod so — utopili. Srbsko zastavo, to sveto znamenje vseh srbskih zmag, trpljenja in upanja, so razkosali. Ime s slavo ovenčane srbske vojske so izbrisali. In sedaj so nam še odtujili simpatije, ki tih je srbski narod užival pri svojih zaveznikih« ... Zakai se le antanta borila ... V Jugoslaviji se vgnjezduje angleški, francoski in ameriški kapital. Razne vojne komisije, ki so se mudile in se 5e mude v naši državi, sestoje večinoma iz .trgovskih strokovnjakov, M so natančno proučili naše gospodarske razmere. Angleži nameravajo zgraditi v Dubrovniku ogromna skladišča in se pogajajo o zakupu železnice iz Oruža do Zelenike v Boki Kotorski in železnice do Sarajeva, nato pa nameravajo razširiti oskotirno Železnico do Bos. Broda. V Boki Kotorski zgrade moderno morsko kopališče. V svoje roke dobe najbrže tudi veliki arzenal za gradnjo ladli v Boki Kotorski. Francozi te Angleži snujejo tudi nove tovarne z lastnim ali pa v zvezi z Jugo-slov. kapitalom. Amerika bo dobavljala strole in ves materijal za gradnjo železnic in Industr. podjetij. Nek ameriški bankovni konzorcij kupuje vsa parobrodna društva srbska in hrvatska na Donavi in pritokih. Francozi se zanimajo za* regulacijo vodnih cest Itd. — Iz vsega tega le razvidno, da bo ententa Imela v pri-hodnjosti velik upliv v Jugoslaviji in da lo bo znala dobro izrabiti... Yagonl in lokomotive iz Amerike. Naša država Je v Ameriki naročila veliko Število tovornih železniških vozov in lokomotiv za ozki in normalni tir. Vrhovni svet le vedel za D’An-nunzijeve namere? Iz Pariza poročajo, da*je bil vrhovni svet o namerah d’Annunzia že preje poučen. Po-fertitakem Je bilo vse le grda hinavščina, kar se le ukrepalo zoper d'Annuncijevo akcijo in kar so italijanski oficijelni krogi zahtevali od d’Annunzia. Pomanjkanje mesa v Nemški Avstrlil. Kakor je razvidno iz nekega razglasa glavarstva v Beljaku, se uvaja v okrožju Beljak (in najbrže tudi drugod) prisilna oddaja gotove Jugoslavija. Stavka bančnih uradnikov v Zagrebu. LDU. Belgrad, 24. Ministrstvo za socijalno politiko ie objavilo danes ta-ie komunike: Pogrešna Te vest zagrebških listov, da so pregovori med bankami in bančnimi uradniki prekinjeni. V torek zvečer ie bila 0 prisotnosti ministra Bukšega in pod banovim predsedstvom seja zastopnikov bank in bančnih uradnikov. Zastopniki obeh delov so pokazali veliko pripravljenost za sporazum. Predhodnia jako težavna vprašanja so že rešena. Akc tudi so težkoče velike, vendar se le nadejati, da se bo v kratkem dosegel popoln sporazum. OSEMURNI DELAVNIK. LDU. Belgrad, 24. »Službene Nevine« so objavile naredbo za uve-denje osemurnega dela na vsem ozemlju kraljestva v vseh industrijskih, rudarskih in trgovskih podjetjih. Delo nad osem ur sc mora plačati po 50% više nego normalno osemurno delo. Ta naredba je tako! veljavna. Italijanski umik iz Trogha. LDU. Split, 24. Pri umiku Italijanov iz Trogira so meščani zaplenili poleg oboroženega avtomobila tudi tri strojnice, več pušk in veliko množino municije in ročnih granat Za- količine živine posameznim občinam. In sicer morajo občine oddati vsak mesec predpisano količino. Ce bi se posameznik ali občina branila oddati živino, se jo prisilno odvzame po orožništvu, oziroma vojaštvu. Razglas pripominja, da se je ta prisilna oddaja živine morala izdati, da se prepreči izgrede in se varuje splošni mir in red. — Značilno za slabo gospodarsko stanje v Avstriji 1 K delavskemu gibanju v Ameriki. Nekdo, ki je prišel iz Amerike v svojo domovino, se !e naravnost čudil, da je delavsko gibanje pri nas tako zelo zaspano. Izjavil je, da ie delavsko gibanje v Ameriki vse drugačno in ga popolnoma prevzema revolucionarni duh. Delavske organizacije vodijo v Ameriki vse srditejše boje proti kapitalističnim podjetjem in nastopajo zelo energično. — Mi smo že pisali o gibanju ameriških železničarjev. Sedaj vlada dela na to, da se podržavijo vse železnice. Predloženo je več načrtov. Sicer smo pa o tem že obširnejše pisali. Zadnja dva meseca je bila posebno ostra stavka rudarjev, ki se le sedaj končala s popolnim uspehom. Kapitalisti in njih udruženja se splošno z vso silo branijo priznati delavske organizacije. Zadnje dni se kaže veliko gibanje delavcev, ki jih je ca 400.000 v jeklarski industriii. — Ob mezdnih bojih in stavkah pride navadno do dejanskih in hudih Izgredov. — Stara nesem, ki ie vedno nova. Skozi vse leto čitamo razveseljiva poročila o poljskem pridelku. Ko se pa prične bližati čas žetve, pa po stajajo ta poročila neugodna. Na pšenici in drugem žitu se prikažejo vsakovrstne bolezni, toča in poplave delajo škodo. In zakaj? Žetev se bliža iu kolikor manjši se prikaže pridelek ljudstvu, toliko lažje poženejo dobičkarji cene navzgor! Draginja In delavsko gibanje na .laponskem. Japonska, dežela cenenega dela in živeža, je tudi doživela problem draginje in štrajkov. Delavsko gibanje, ki je bilo doslej nepoznano v tej deželi, ie tekom zadnjih šest mesecev bruhnilo z vso silo na plan in zraslo v krepkega velikana. Strajkov je danes toliko, da jih ni mogoče več prešteti. Delavci zahtevajo povišanje mezde iu krajši delavnik. — Draginja narašča. —Pred Itratkem so bili nekaj dni suspendi rani vsi dnevniki v Tokiju, katerih je štirinajst, vsled stavke črkostavcev in tiskarjev, ki so zahtevali 50 odstotkov povišanja plače; preje so imeli 50 jenov (japonski jen le približno 50c) na mesec. Lastniki časopisov so se takoj združili in odklonil! zahtevo, ali pozneje so se pogovorili za kompromis. Najbolj trpe manjše industrije vsled delavskega gibanja. Manjši podjetniki se bojujejo z delavci na ta način, da enostavno likvidirjo svoja imetja in prenehajo s poslovanjem. Časopisje napada vlado, ker ni še storila nobenega koraka napram vojnim dobičkarjem, ki razglašajo 50 do 75% dividende. Vlada je sprva s pomočjo policistov in vojakov razganjala delavske shode. ali kmalu je spoznala, da s tem ne opravi dosti in zdaj ne ovira več delavcev pri organiziranju, shodih in stavkah. plenili so tudi zastavo, ki so jo bili Italijani izobesili na mestni občini. Pašlč se ne vrne v Pariz. LDU. Belgrad, 25. V tukajšnjih političnih krogih se trdi, da se Pašie ne misli več povrniti v Pariz, ker ne more podpisati miru z Avstrijo, ker je podpisal bukareški mir leta 1913. Po svetu. Za omilenle premogovne krize v Avstriji. LDU. Dunaj, 25. (OTU.) Iz Prage se poroča: Konferenca, ki se ie danes popoldne v Pragi vršila ob udeležbi državnega tajnika Czerdika, sekcijskega načelnika dr. Schillerja .in dvornega svetnika Klosa ter podžupana Emerlinga in ministrskega predsednika Tušarja in drugih čeških držarih funkcionarjev. se bo formalno končala šele jutri. Že dosedanji potek pogajanj pa da spoznati, da je češKa vlada pripravljena, pokazati svojo prijaznost. Češka vlada ni samo pripravljena, držati se pogodbe glede dobave premog, temveč po mogočnosti preskrbovati Dunaj in Avstrijo sploh s premogom in živeti s sosednjo republiko v kar najbolj prijateljskem razmerju. RAZMERJE MED ENTENTO IN RUMUNI.IO. LDU. Lyon 25. (Brezžično ) Sir , George Clerk. ki ie bil odposlan v Rumunijo, rda izroči rumunski vladi noto entente, je že zapustil Bukarešto. Kakor hitro se povrne v Pariz, bo zavezniški vrhovni svet uredil razmerje med Rumunijo in Madžarsko. Kakor poroča »Echo de Pariš«, ie Bratianu, potem ko ie prouči! vsebino ententne note. sklenil, da je ne da priobčiti. Clerk prinaša s seboj odgovor rumtmske vlade. Kolikor je znano, hoče Rtimunija dati ententi popolno zadoščenje v vsakem oziru, pripravljena je, odpoklicati svoje čete iz Budimpešte in sodelovati z entento pri vzdrževanju miru in reda na Madžarskem. Pristala le tudi na to, da predloži komisiji 7a odškodnino in obnovo listo vojnega in železniškega materijala. ki ga je zasegla na Madžarskem za svoje zadnje ofenzive, vendar pričakuje, da ji tega materijala ne bo treba izročiti, ker stoji na stališču, da je bila zaplemba upravičena. Ljudsko glasovalne na tešinskem ozemlju. LDU. Pariz, 25. (ČTU.) Vrhovni svet aliirancev je poljski in češkoslovaški vladi naznanil svojo odločitev glede ljudskega glasovanja na tešinskem ozemlju in je dostavil, da se bo ljudsko glasovanje v dveh okrožjih spornega ozemlja vršilo pod kontrolo mednarodne komisije ob odstranitvi poljskih in češkoslovaških čet. Rešitev gališkega vprašanja. LDU. Lvon, 25. (DunKU. - Brezžično.) Vrhovni svet se ie včerai ba-vil s Statutom Galicije in je sklenil, da pripade zapadni del Galicije kon-čnoveljavno k Poljski. Dalje je vrhovni svet sklenil, da se bo ozemlje Lvova stavilo le začasno pod varstvo Poljske. Ameriški senat oroti nemški mirovni pogodbi. LDU. \Vashington. 25. (BTU.) V senatu je zbudilo veliko presenečenje in razburjenje, ko je senator Thomas, od katerega se ie do sedaj menilo, da ie za ratifikacijo mrovne pogodbe, izjavil, da ie pogodba v svoii dosedanii oblik? polna napak iti nasprotstev in da io vsled tega ne more podpirati. Izjava senatorja Thomasa je hud udarec za one senatorje. ki so za podpis pogodbe. Ustanovni zbor socijalne demokracije v Čelio-slovaški. (Konec.) O točki »Nemška 'soc.-demokra-tična stranka v Čehoslovaški republiki« je referiral sodrug S e 1 i g e r. Obravnaval je narodnostna vprašanja, § 14. in drugo ter končno predlagal rezolucijo.ki jo je tiazval »predlog švicarske ustave«. Rezolucija pravi v uvodu, da je čehoslovaška republika protirevolucionarna in podaja naslednje zahteve o predmetu uprave narodnostnih razmer v republiki. 1. Pretrganje zveze z ententinm Imperializmom, nikako za vezni štvo, nikake vojaške konvencije, ob novitev priiteljskih stikov z vsemi državami, torej tudi z Nemčijo in Avstrijo. 2. Odstranitev militarizma, njega nadomestiti z demokratično milico. Razdeltev milice v teritorijalne polke, kojih območja bodo narodnostno omejena. Terltoriialnf polki volijo svoje lastne poveljnike in določajo svoj poveljevalni jezik. Nobenega teritorialnega polka se ne sme uporabljati v mirovnem času izven njegovega območjh. Vsak vojak ima strelivo in orožje doma. 3. Odstrnn'tev zistema birokra* Učnega gospodstva. Razdelitev dr žavnega območia na narodnostno omejena okrožja, ki bodo v’auala sama sebe s svobodno izvoljenimi korporacijami. Vsak krai in okraj voli sam svoje uradnike in st.dnike ter določa uradni, sodniiski in šolski občevalni jezik. V krajih, okrajih in občinah, ki so narodnostno zeio mešane, bodo izvoljeni na podlagi svobodne volje vsega naroda za vsako območje posebni zbori zastopnikov, ki bodo samostojno upravljali narodne potrebe, predvsem narodno šolstvo, njegove kulturne in dobrodelne inštitucije. 4. Odstranjenie vsake narodu;; nadvlade. Vsi kraji in okraji, ene in Iste narodnosti, enako tudi manjšine te narodnosti (točka 3.) se združijo v eno celotno narodno telo, ki bo vladal osamo sebe potom Narodnega sveta, voljenega iz in od cele-' ga naroda, in potem od njega izvoljene Narodne vlade. V področje Narodnega sveta in Narodne vlade spadajo zakonite naredbe in uprava narodnega šolstva, skrb za narodu?* kulturo, sklepanje pogodb s Svet; drugih narodnosti v svrho varstva manjšin: kontrola socializiranih ood- •*- —■ -ti M ittuMiHf »iifrr. « jeti in naseljevanje razlaščenih' gosposkih posestev v njihovem jezikovnem nemškem področju. Narodnemu svetu pripadajo davki iz njegovega jezikovnega ozemlja. Narodna skupščina, ki zastopa celo republiko, in ki voli skupno državno vlado, je merodajna za stvari, ki se jih ne more oddati Narodnim svetom posameznih narodov. Nemška socijalno - demokratična stranka se bo za te zahteve borila do konca z roko v roki s proletarci vseh ostalih narodov. Zato poživlja slovaške, poljske, madžarske in rusinske proletarce h skupnemu boju. Predvsem se pa zanaša na obnovitev svoje stare bojne 'zveze s češkim proletariatom. Prepričana je, da osvobodi poostritev razrednih razlik češki proletarijat od buržoaznega vpliva, da ga pripelje zopet na podlago neomejenega in neponarejenega prava samoodločevanja narodov, in s tem ga napravi za zmožnega bojevati revolucionarni razredni boi v najožji zvezi z nemškimi proletarci. O govoru in Seligerjevi rezolu-ciji ie bila otvorjena dolga debata in — dasi so- si želeli nekateri govorniki v rezoluciji nekaj popravkov — ie bila ta soglasno sprejeta. Po dolgem razmotrivaiu o organizaciji stranke in po sprejetju rezo-lucij proti omejevanju državljanskih svoboščin in proti postopanju civilnih in vojaških organov, ie bil la velepomembni zbor zaključen. Novice. — Tiskarska stavka v Sarajevu — končana. Povišanja znašajo 60% na dosedanje plače kvalificiranim delavcem. Po novem znašajo plače za stavce od 320 do 366 K tedensko, za strojne stavce od 480 do 560 K tedensko, za knjigoveze od 200 do 270 kron tedensko, za pomožno osebje pri odrejenih kategorijah v novem ceniku od 110 do 150 K tedensko. Za kvalificirano osobje so dovoljeni plačani dopusti od 6 do 14 dni. za pomožno osobje od 3 do 6 dni vsake leto. Vrlmtega se vsako soboto skrajša delovni čas za eno uro Ce-siitamo sodrugoin na lepem uspehu! — Naš novi denar. V Parizu, Pragi in Zagrebu se tiskajo novi bankovci. Dotiskanih bo kmalu za dve milijardi kron. tako. da ie upati, da bo do konca tega meseca do tiskana vsa vsota, potrebna za menjavanje. — Zakon o borzah. Regent je podpisal ukaz, s katerim se razširja veljavnost zakona o borzah od dne 3. novembra 1886. na celo državo. —- Združitev agronomov v Bel-gradu. Srbski, akademsko naobra-ženi agronomi, 70 po številu so se združili v stanovskem strokovnem društvu. Stavili so si za cilj razširjenje društva na celo državo. Društvo se bo zavzemalo za stanovske interese agronomov in za intenzivni strokovni napredek v poljedelstvu. — Zakon proti alkoholizmu. V zakonski osnovi, ki se predloži v kratkem narodnemu predstavništva se nahajajo tudi te-le določbe: Kaznuje se vsak, ki je na Javnem mestu pijan. Izpod 14 let stare otroke ie sploh prepovedano voditi s seboj v gostilne. Pijanemu človeku ne sme nikdo dati nobene opojne pijače. Železničarji smejo piti opojne pijače le, če ni dobiti nobene druge pijače. Gospodarji in poslodajalci ne smejo uslužbencem dajati nobenega žganja. Dolgovi za pijačo so neizterljivi, če se ne more dokazati, da niso bili dani pijanemu človeku in v dobri veri, da bo še trezen plačal, predno zapusti lokal. Ako Je novi dolg nastal še po starem dolgu, je ta novi dolg neizterljiv. Občinski urad ne sme biti v hiši, kjer je gostilna, !n načelnik ne more biti gostilničar. Za vse prestopke se odreja kazen od 14 do 28 dni zapora, oziroma 200 do 100U K globe. Ce se prestopki po-nove, se obsodbe razglase javno po časopisju. Kogar zadenejo označene kazni večkrat v letu, izgubi za to leto aktivno in pasivno volilno pravico in možnost izvrševanja javnega poklica. Železničarji, šoferji in ljudje, ki vsled pijanosti izpostavljajo druge v nevarnost življenja, izgube službo. — Stavke v Zagrebu, V Zagrebu stavkajo sedaj te-le stroke: tiskarji, slaščičarji, cestni železničarji, kleparji. krojači, odpremno osobje, kočijami in bančni uradniki. -- Izpustili so Iz zapora ženo Stje-pana Radiča in njene hčerke. Preiskave se pa nadaljujejo. — Madžarska vlada ie izdala naredbo. po kateri mora vsakdo izročiti policiji vse komunistične in anarhistične tiskovine. Policija ho izvedla tudi v tem oziru hišne preiskave. Stev. 219. i ■— ------------ Dnevne v@sti. Ignacij Borštnik na zadnji poti. V dramskem gledališču ie ležal včeraj Ignacij Borštnik na mrtvaškem odru. Ljudstvo je neprestano prihajalo in se poslavljalo od svojega umetnika zadnjikrat. Ze pred četrto popoldansko uro se je zbralo na trgu pred dramo nešteto ljudstva z željo, da spremlia svojega prvaka-igralca na zadnji poti. Zbrala so se različna društva s svojimi zastavami, prihiteli so V, Ljubljano Hrvatje iz Zagreba, da pogledajo zadnjikrat Ignaciju, svojemu ljubljencu, v obraz. Zamolkli udarci se čujejo tz atrija. Krsto prinesejo pred gledališče; pevci zapojejo monotono V zadnji pozdrav manom »Vigred se povrne«. Iz gledališčnega balkona se pa poslove od njega njegovi hrvaški tovariši: dramaturg zagrebškega' zemaljskega kazališta g. Bach in igralec Pavič. Mrtvaški sprevod dolga vrsta žalujočih, se pomika nato pred operno gledališče, v katerem ie pokojni največ deloval. S strehe opere žalostinka rušila grobno tišino ---------; nato se je vil mrtva- ški sprevod po mestnih ulicah proti pokopališču. Na obeh straneh cest se je zbralo polno občinstva, ki }3 zadnjikrat pozdravilo svojega umetnika. Med potjo so pri znamenju na Martinovi cesti zapeli pevci »Glasbene Matice« in člani opere, nakar se je sprevod pomikal proti Sv. Križu. V cerkvi na pokopališču se je pokojnikove mane blagoslovilo. Sokoli so nato dvignili krsto, in Jo nesli do groba. Mir in tišino ie prekinilo spuščanje krste v grob. Po končanih cerkvenih opravilih mu zapojejo zadnjikrat pevci besede pesmi »Prišla bo pomlad«. Na grobu se poslovita od pokojnika gg. Pavel Golia in Cerar-Danilo: ». . . . Spavai drama naše drame«. Na krsto pada kamenje. Zemlja nam ugrabi naš zaklad, prvaka-igralca Ignacija Borštnika. Zvest čuvaj, zemlja, nam ga ne vrne več. Prišel si nazaj v svojo domovino, a mesto življenja in naše radosti, mesto nadaljnjega orjenja na pollit naše drame, si našel v svoii domovini grob . .. Zanimiva obravnava se bo v kratkem vršila pri tukajšnjem sodišču — Zadružna centrala v Ljubljani, ki je kakor znano pri svojem gospodarstvu skrajno ..a-vozila na račun svojih klijentov toži deželo Kranjsko za plačilo 2. milijona kron. katere ie baje ona po naročilu umrlega deželnega odbornika dr. Lampeta, ki je bil tudi predsednik Zadružne centrale, založila za deželo Kranjsko pri nakupu oeriia za deželne dobrodelne zavode. Pri kupčiji, ki bi se morala vršiti v Kijevu, je posredoval znani prebrisani agent. F. Gruška. neomejen zaupnik dr. Šušteršiča, kateremu je tudi spravil njegovo premoženje v Švico na varno. Zadružna centrala je plačala v gotovini 2,000.000 K. ne da bi poprej prejela le en komad perila. Prišel je preobrat, in sedaj ni ne denarja, ne perila, in od posredovalca F. Gruške ni ničesar dobiti. Da tiči za vso to akcilo umazana kupčija, jc brezdvomno, ker bolnica ni nikdar potrebovala tolike množine perila, in noben pameten trgovec ne plača nobene vsote, najmanj pa 2.000.000 K naprej, ne da bi videl poprej nzorce in pa dobil blago. Sodnijska obravnava bo že pokazala, kaka špekulacija tu zadaj Ježi. Zadružna centrala je dobila tudi od bivšega deželnega odbora iz dohodkov vnovčeval-nice za klavno /živino 458.000 kron za sanacijo izrečno imenovanih zadrug. Dosedaj Zadružna centrala te naloge ni izvršila, akoravno ima denar od 4. januarja 1918 že v rokah. Velik del je pa pač porabila za dotacijo »Ljudskega doma« in pa Zadružne tiskarne. Likvidacijska ko* misija deželne vlade je odklonila revizijo Zadružne centrale, ker stoji v procesu s tem zavodom, in prepustila deželni vladi, da izvrši revizijo. Pozivlicmo javno deželno vlado, da takoj izvrši revizijo pri Zadružni centrali, da takoj vrne neporabljeni kredit bivšega deželnega odbora za sanacijo zadrug likvidacijski koini-siii deželne uprave, ker od 4. Januarja 1918 do 30. oktobra 1918 je bilo dovolj časa Izplačati zadrugam potrebne vsote, če so jih potrebovale. Ker so pa zadruge lahko toliko časa čakale na sanacijo, niso bile potrebne in naj se tedaj denar vrne deželi, ki ga sama nujno potrebuje. Obenem pa naj revizija posveti v poslovanje Zadružne centrale glede navedem - 2,000.000 K, kako se le kupčija sklenila. kdo jo ie sklenil in zakaj se I-to vsoto tako slepo izplačalo mez vsake garancije. Brzojavne vesti. Vprašanje prehrane. Prejeli smo: Tukajšnja gospo- darska zveza baje razpošilja Rotove agente med naše kmetsko ljudstvo, ki kupujejo kr-ompir. Plačujejo ga po 75—80 I( za 100 kg. Ta krompir, M so ga nakupili gospodje od gospodarske zveze, je namenjen v Nemško Avstrijo, kamor ga je že več vagonov odšlo pod pretvezo, da dobimo Proti krompirju v kompenzacijo različne poliedelske stroje. Pri teh kupčijah dela gospodarska zveza seveda lepe dobičke, kajti krompir, ki ga plača tu po omenjeni ceni, proda v Nemško Avstrijo 100 kg za 150 do 200 K. Do tu ie vse v redu. Nastane pa vprašanje, kako se bo preživelo številno ljubljansko prebivalstvo, kako in po kakšni ceni bodo morali ljudje plačevati to najvažnejše prehranjevalno sredstvo? Naravno je. da bo kupčija gospodarske zveze znatno škodovala ljudstvu, akoravno nam ona misli postreči s poljedelskimi stroji. Za kmete bi to pač bilo nekaj, pomislimo pa tudi, da imamo delavske, nepremožne sloje. Naše mnenje fe, da bi se kmetje lahko odpovedali Poljedelskim strojem vsaj do takrat, ko bodo kupčijske zveze z inozemstvom ugodnejše in pri nas cene za ljudstvo vzdržljive, kar sedaj niso. Vsled izvažanja bodo cene živil pri nas vedno rastle ali vsai ostale tako visoke, kot so sedaj. Ravno delavsko ljudstvo, ki si služi bori živež z deloin, si že itak mora pritrgovati 0r'i najnujnejših potrebščinah! Treba pa je opisano zadevo tudi ^ z drugega stališča obsojati. Če že gospodarska zveza obstoja v priU kmetskemu ljudstvu, naj bi bila vsai [oliko pravična, da bi dobiček, ki ga *zva>a iz teh kupčii. privoščila posameznim občinam, v katerih nabira in kupuje krompir. .To bi bilo mnenje vseh tistih, ki iečiio pod pritiskom neznosne draginje sedanjega časa. Prosta vožnla oo železnicah ukinjena. Minister za promet iavljav da kontrolni organi vsak dan nalete v železniških vozovih na notnike v po- mariiufl)1. list.ov (izkaznic, legiti-brezplačno vožnjo, katere um izdaiaio ooedine policijske oblasti navzlic odredbi ministra, da je absolutno zabranieno brezplačno' Potovanje do železnicah. — Vsled takega postopanja policijskih organov se dogajajo skorai vsak dan ne* Drijetni slučaji, da se prizadete osebe ižtirajo iz voza, ako ne morejo ali aočeio Dlačati voznega lista ali določene kazni, ki ie predvidena v navedbah. — Minister za promet je Naročil podrejenim organom, da vsakomur odvzamejo take vozne (iste (izkaznice. legitimacije) in da se 'Zdaiatelii kaznuieio za tako postopanje. Ministrstvo notranjih del je, Pozivliaioč se na svoi ukaz z dne 5. iuiija 1919.. P. br. 25.103, odredilo-z ukazom z dne 3. septembra 1919., Ur. br. 243. da se odslej z ozirom na ,forist državne blagajne in na red v Železniškem prometu nikomur več daiejo vozni listi ali izkaznice (legitimacije) za brezplačno potovanje. * — Posebni vlaki. Povodom prireditve tabora v Ločah na Koroškem vozijo dne 28. septembra iz 1-iubljane oziroma Borovelj do Blač Rosebni vlaki: iz Ljubljane prvi ob 4, uri 50 minut, drugi ob 5. url 30 mi-uut: iz Borovelj ob 5. uri 23 minut; Povratek iz Blač: Ljubljana prvi ob 18. uri 57 mimlt, drugi ob 20 uri 22 minut. V Porovlje ob 21. uri. — Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani — na uho! Iz Brežic nam Poročajo, da dobe ondi naročniki časopise v veliki zakasnelosti. zlasti po dopoldanskem vlaku. Ondotni poštar. menda namenoma zadržuje liste in jih noče dat! takoj po dohodu oošte strankam. Prosimo pomočil — Sprejemni Izpit! za konservatorij za vse one učence, ki zadnjič niso prišli ali so se pozneje upisali, bodo v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Glarbene Matice, Vegova ulica 7. — Nadaljevalni fdnekološko-po-rodniški tečaj v občni javni bolnici v Ljubljani, se prične v sredo, 1. oktobra 1919., ob 5. uri popoldne na gi-Pokološko-porodniškem oddelku. Pismene ali osebne prijave sprejema ^'of. dr. Al. Zalokar. Izpred sodišča. Vojaško blagajno oropal!. Iz pisarne vojaškoželezniškega skladišča pri pivovarni »Union« so dne 20. aprila t. 1. na Velikonoč po [•oči trije elegantni gospodje odnesli blagajno z 1G.850 kron. Denar so si [ped seboj razdelili. Pred včerajšnjo ljubljansko poroto sta se morala za-radi te tatvine zagovarjati mladeniča strojni ključavničar A. S. In zelo nesrečni Alfonz K., na katerega padajo že več mesecev težki udarci postave. Obtoženca dejanje priznavata, toda bila sta popolnoma pijana. Vse priče so pijanost potrdile. Razprava je tudi ugotovila, da sta dejanje izvršila pod vplivom poročnika Valentina Accetta, ki je obsojen od vojaškega sodišča v Ljubljani na eno leto ječe. Porotno sodišče je oba obtoženca obsodilo na tri mesece zapora zaradi prestopka pijanosti (§523.) Manipulacije z vojaškim ovsem. Druga porotna razprava se Je javila z čednimi manipulacijami, ki so se vršile pri vojaškem oddajališču v »Balkanu«. Trojica je prodajala vojaški oves 9050 kg, za kar ima vojni erar škode 9050 kron. Inicijativo za manipulacije je dal »vahtmajster« Vogel, ki sedaj sedi v garnizijskem zaporu. Pred poroto pa sta bila včeraj obsojena zaradi teh manipulacij pleskarski mojster F. M. na pet mesecev ječe in pekovski pomočnik F. Schilling na štiri mesece. Iz stranke. V nedeljo ob 10. uri dopoldne pred »Mestnim domom« iaven PROTESTNI SHOD PROTI DRAGINJI. Vsi na shod! < > ' * Sestanek veseličnega odseka Krakovo-Trnovo bo v soboto.' dfte 27. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Klemenca (Krakovski nasip 14). Ljubljanski slikarski pleskarski, sobo- in črkoslikarski pomočniki se nahajajo v mezdnem gibanju. Delavci te stroke nai ne potujejo v Ljubljano, dokler ni gibanle končano. SHODI se vrše v nedeljo, dne 28. t. m. dopoldne ob 9. uri v Podgorjah v Roža pri »Izidorju«. Popoldne lsteg dne v Ločah. Makole. Seja krajevne politične organizacije JSDS se vrši v nedelio, due 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni »pri Pošti« v Makolah. Sodru-gi, udeležite se ie polnoštevilno! Kultura. Slovensko mestno gledališče y Mariboru. Pred kakima dvema mesecema, ko so gostovali člani slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z gosp. režiserjem Nučičem na čelu v Mariboru, ie bil pravzaprav postavljen temelj stalnemu gledališču. Oospod ravnatelj Nučič si je takrat s svojim nastopom na mah pridobil simpatije občinstva. Skleriil je pogodbo z dramatičnim društvom in bil imenovan ravnateljem mestnega gledališča. Le z njemu lastno energijo in pridnostjo se je> poprijel dela in do preteku treh tednov je’bila naštudirana pod njegovim vodstvom Jurčičeva tragedija »Tugomer«, s kojo se 6tvori letošnja sezija. Tudi nadaljni reper toar kakor celokupno umetniško osobje nam jamčijo, da bo uspeh pg-p61n. Predstave se bodo vršile vsak teden trikrat in gospod ravnatelj nam obljublja tudi prireditve delav skih predštav, s čemur bo omogočen poset gledališča tudi manj premožnim slojem. Zanimanje Je v vseh krogih prav veliko in prav tako tudi mi pozdravljamo to naše kulturno podjetje v zavesti, da nam bo nudilo res vsestranski umetniški užitek. O. Pel. Schteiner-Fink: Zemljepisne in zgodovinske slike. Cena 4 K. Jugo slovanska knjigarna v Ljubljani. Ta ko se glasi naslov drobnemu dodatku k čitankam za ljudske šole, ki ga je poverjeništvo za uk in bogočastje odobrilo z razpisom z dne 17. julija 1919, št. 3193. Delce odtehta nekatero debelo učno knjigo. To je vz rok, da nočemo iti molče mimo njega. Predvsem nam je všeč manira, v kateri so slike pisane, t. j. ob zemljepisnih slikah smo zasledili tuin-tam maniro potopisov, ob slikah iz zgodovine pa nam veje nasproti manira prijetnega pripovedovanja. Ško da, da je v slikah iz zemljepisja biološki del tako skopo podan. Da bi bile slike iz zemljepisja bogatejše tu di v to smer, pa bi trdili, da sta nam podala Schreiner in Fink slike umetniške vrednosti. Več biologije ob zemljepisnem pouku pa si želimo zaradi tega, ker bi tak zemljepis silil učitelje tudi ob prirodopisu itd. na pravo pot, t. j. drugo bi izviraio iz drugega, in drugo bi se izlivalo v drugo; in mladina bi dobila tim potem res lep zaklad znanja. Le one slike iz zemljepisja se nam zde vzorne, ki opazujejo na potovanju vse, kar nudi zemlja ljudem, živalim in rastlinam, in ki pripovedujejo, kako se vse to od ljudi, živali in rastlin iz- korišča ; t. j. tudi iz zemljepisnih' slik mora odsevati kulturni razvoj. Prav malo tega smo zasledili tudi v slikah iz zgodovine. Vzrok temu tiči v tem, ker sta se sestavitelja oklenila izve-čine reprezentantov in sta prezrla maso; nam pa se zdi, da je tudi ob tem masa važnejša vez reprezentantov ; zašla sta celo v poljubljanje rok, obleke itd. Tolika servilnost pa nam ni prav nič všeč! Reprezentantizem je dober ob prirodopisju itd., ob zgodovini pa vsebuje mesto samozavesti — malodušnosti; in ta ne uveri k osvobojenju in razsodnosti. In to po-Vdarjamo še sosebno! Da bi bila pazila sestavitelja tudi na to, pa bi tudi učitelj-umetnik z mirnim srcem vpletal njune slike med zemljepisje in zgodovino — kot tako; in zdi se nam, da bi se slike celotnemu okvirju prav dobro podajale. Splošno pa moramo pripoznati, da nam Schreiner in Fink kažeta novo pot v to vrsto našega slovstva. Radi bi ju videli, kako bi se obnesla, če bi nam podala celoto,* t. j. realno knjižico; zdi se nam, da bi naju ta dva še najbolj zadovoljila. Samoposebi pa se ume, da je treba za tako delo: časa, volje in obšiinega znanja iz zemljepisnih bioloških razmer, ki tvorijo podlago vsemu kulturnemu razvoju, ki nam ga sl:ka kulturna zgodovina, a nikdar ne zgodovina reprezentantov, vzetih navadno iz števila izvoljencev in nasilnežev. Nam se zdi, da jadramo v nasprotno smer; in zaraditega zahtevamo, da upoštevajo vse to in ob vsaki priliki tudi sestavitelji knjig, namenjenih za kvas jugoslovanskega naroda. 1 + n. Zanimiva razkritje o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI. (Dalje.) V letu 1917. je deželni odbor tudi kupil grad Češnjice pri Moravčah ter izdal na kupnini ter na stroških oskrbovanja skupaj 26.554 K 87 h. Vpoštevši vse dohodke in stroške gospodarjenja izven proračuna je račun o celotnem gospodarjenju leta 1917. sledeči: Gospodarjenje po proračunu: Dohodki .... 9,568.112 K 92 h Stroški .... 17,271.437 K 39 h Primanjkljaj . . 7,703.324 K 47 h Presežek .... — Gospodarjenje izven proračuna; 8,676.053 K 28 h 4,828.376 K 24 h 3,847.677 K 04 h Skupaj: 18,244.166 K 20 h 22,099.813 K 63 h kočega gospodarstva ob koncu leta 1916. sledeči: Imovina tekočega gospodarstva ob koncu 1. 1916. . 2,872.581 K 51 h V 1. 1917. prejeta posojila .... 4,476.858 K 55 h 3,855.647 K 43 ll Da se je pokril primanjkljaj 3,855.647 K 43 h odnosno, da sc js dotirala deželna blagajnica, so se najela leta 1917. posojila v skupnem znesku 4,476. 858 K 55 h, kakor ie to razvidno iz nastopnega: Na račun dolgov pri domačih zakladih se ie dvignila pri garancijskem zakladu Dolenjskih železnic vsota 76.858 K 55 h. ki Je bila potrebna za dotacijo deželne blagajne. Ostalo vsoto, t. j. 4,400.000 K je najel deželni odbor na ta način, da je izdal s l. aprilom 1917 zadolžnice, ki se obrestujejo s 41^% in poplačajo na temelju posebnega načrta v 30. letih, in sicer tri mesece po njih izžrebanju, ki se vrši vsako leto dne 2. januarja. Prvo žrebanje ie bilo dne 2. januarja 1918. Za najetje tega posojila je bil de-r želni odbor pooblaščen s sklepom deželnega zbora z dne 27. odnosno 28. februarja 1914: Namen tega posojila ie bil poplačati viseče dolgove dežele, ki so se napravili v letih 1909. dol913. pri domačih zakladih. Obveznice je prevzela v razpečavo Kranjska deželna banka, in sicer fiksno za prevzemni kurz 95^>, odstevši 93.5% provizije, torej za netto 93.5%. Dežela je pri tem kurzu prejela vsoto 4,114.000 K. Oziraje se na ta posojila ter na zgoraj navedene uspehe gospodarjenja v 1. 1917. je račun o denarjih te- Skupaj . . 7,349.440 K 06 h Primanjkljaj ieta 1917.................. 3,855.647 K 43 h Stanje imovine tekočega gospodarstva ob koncu 1. 1917............... 3,493.792 K 63 h Za melioracijske namene se je izdala I. 1917. iz deželnega melioracijskega zaklada vsota 152.464 K 12 h. Skupno stanje imovine in dolgov dežele ob koncu 1.1917. le proti stanju skupne imovine in dogov 1. 1916, sledeče: Leto 1917. Imovina . . . 34,577.987 K 81 h Dolgovi . . . 29,857.966 K 13 h ... , , ... , ................... Cista imovina . 4,720.021 K 68 h Leto 1916. 35,683.408 K 07 h — 1,105.420 K 26 h 33,369.578 K 26 h — 3,511.612 K13 h 2.313.S29K81 h + 2,406.191 K 87 h Sklep. Ce trt' v koliko je bilo gospodarice z deželnimi denarji v letih 1913., 1914., 1915., 1916. in 1917. protiustavno, to se v podrobnostih ne da dognati, ker tozadevni akti deželnega odbora sami ne pojasnjujejo zadostno vseh okohiosti, ki so bile merodajne za izplačilo posameznih stroškov. Da bi se vršile podrobne preiskave v svrho ugotovitve opravičenosti posameznih izdatkov, to pa bi bilo ne samo zelo težavna in dolgotrajna stvar, ampak tudi zelo dvomljivo podvzetje, ker ni nobene gotovosti, da bi preiskava mogla dognati popolno resnico. Glede na to se ugotavlja le sledeče: a) Deželni odbor je več kreditov brez nujne potrebe prekoračil, odnosno dovolil stroške, za katere ni bilo nobenih kreditov. I)) Deželni odbor je zakrivil več protiustavnih dejanj, in s tem povzročil deželi stroške, ki so popolnoma neopravičeni. (Dalje prih.) HainoveJša poroilla. (Vesti LDU.) MINISTRSKA KRIZA. Belgrad, 25. »Politika«; poroča: Tekom današnjega dne so se začela posvetovanja za rešitev krize. Zdi se, da bo predsednik narodnega predstavništva pozval vse načelnikn strank, naj z glasovanjem odločijo, kdo naj sestavi novo vlado. Uspeh tega glasovanja se bo sporočil prestolonasledniku. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo radikalci. Narodni klub in dr. Koroščeva skupina zahtevali, da se poveri njim sestava novega kabineta, ker imajo po njihovem mnenju te stranke večino v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji. Pričakuje se, da bo akcija dr. Smodlake vplivala pomirjevalno, ker se trdi, da bo ublažil nesporaz-umljenja med strankami. Dr. Smod-laka ie imel včeraj dolg razgovor s Protičem. AVSTRIJA USTAVILA PLAČEVA-VANJE DOLGA. Berlin, 24. (CTU.) Nemška Avstrija je ustavila plačevanje. Spričo tega deistva ne pomagajo nobene besede njč. Oktoberski rok je pred vrati, dotekle obresti avstrijskega državnega dolga se ne bodo izpla- čale in treba je počakati,'na kakšen način se bo stvar pozneje uredila. KAJ ZAHTEVA D*ANNUNZIO? Berlin, 25. (DdnKU.) »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: D’An-nunzio je izjavil zastopniku »Secco-la«, da zahteva ne samo mesto Reko, temveč tudi pristanišče in ozemlje, ki veže Reko z italijanskim ozemljem. Dalje je izjavil, da bo brezpogojno zahteval, da Nitti odstopi. PRED SPLOŠNO STAVKO V ITALIJI. Bern, 25. (DunKU,) Milanska delavska zbornica je z ozirom na to, ker ni mogoče rešiti že mesece trajajočega konflikta med kovinskimi delavci in industrijalci. prosil delavski sekretariiat splošne zveze strokovnih organizacij, naj v vsi Italiji proglasi splošno stavko. BUDIMPEŠTA BREZ ČASOPISOV. Budimpešta, 25. (ČTU.) Na podlagi dogovora med izdajatelji časopisov, vlado in stavci bodo od Jutri naprej vsi dosedanji listi ustavili izdajanje. Vlada sama se je odrekla nadaljnjemu Izdajanju svojega lista. PRISTOP FRANCOSKIH UČITE-LJEV K DELAVSKIM ORGANI Z Ai CIJAM. Pariz, 25. (DunKU.) Kakor poročajo listi, je sklenil kongres učiteljev, da se dosedanja zveza učiteljev, ki je imela 90.000 članov, preuredi v sindikat in da pristopi k delavskim strokovnim organizacijam- ŽELEZNIČARSKI ULT1MATUM ANGLEŠKI VLADI. London, 25. (DunKU.) Generalni tajnik železničarjev je naznanil, da se bo vladi poslal ultimatum, ki poteče v četrtek. JEKLARSKA STAVKA V ZF.DI-NJENIII DRŽAVAH. Pariz, 25. (DunKU.) »Chicago Tribune« javlja iz Chicaga: Kakoi poročaio iz ozemlia, kjer stvkaio, raste število zaprtih tvornic. deloma vsled tega. ker so nekatere družbe prostovoljno zaprle tvornice, ker se boje napadov stavkajočih. Združeue jeklarne so izjavile, da ne bodo odnehale od boja, tudi ako se bodo morale zapreti vse tvornice. Wisconsm Steal Companv. ki ni v zvezi ie-kiaren, je morala ustaviti obrat. Združeni rudarji Amerike so sklenili, stopiti 1. novembra v generalno stavko, ako se jim ne dovoli 30-urni teden in 60% povišanje plač. Ne\v York, 25. (DunKU.) Več Carnegievih obratov v okrožju Pitts-burg je ustavilo delo. Položaj v Chicagu je neizpremenjen. Zelo razširjena stavka je v Chiu, kjer stavka 55.000 delavcev. Na več krajih so bili nemiri. Bilo ie več ranjenih >n eden mrtev. Podjetniki in delavci menijo, da bo boj dolg in ljut. Število stavkujočih znaša približno 248.000.___________________________ Kino-Ideal. Danes, v petek, 26. septembra premiera krasnega filma »Rotenbur žani« po romanu Adolfa Wilbrandta v predigri in štirih dejanjih. Sodelujejo nafboliš^ filmski umetniki, med drugimi I.upu Piek, Paul Blldi, poznani Hugo»Fl-nik, Friedrich Zelnik ter krasna; umetnica Lyaf Cuara. — Film je velik uspeh in priznanje po vsehveč-jih mestih ter bode tudi v Ljubljani dosegel splošno pohvalo. Film s4 predvaja danes, hitri v sobot, v nedeljo in zadnjikrat v pondeltek, 29* septembra 1919. Predstave v delav-l nikih ob 4., pol 6.. 7. in pol 9. zve j čer; ob nedeljah in praznikih ob pol 1!., 3., pol 5., 6., pol 8. !n 9. url zvečer. Ob ugodnem vremenu zadnj| dve predstavi na vrtu s sodelova« njem odličnega orkestra na lok. 599 Klno-Ideal. Iz Slovenije. V Trbovljah. V nedeljo ob 9. dopoldne se je VN šil v Trbovljah na dvorišču »Delavskega doma« Javen ljudski shod, katerega se Je udeležilo okoli 500Q oseb. V predsedstvo sta bila izvo* IJtena ss. KaČnik in Saje. O po« litičnem položaju Je poročal sodrufl dr. Kor u n Iz Ljubljane, ki je v Širokih potezah obrazložil vzroke Sedanjih političnih in gospodarskih' razmer. Dotaknil se je tudi občinskih' zadev v Trbovljah, kjer Je vlada postavila na čelo občine moža kot ge-renta, ne da bi se bila pri tem ozirala na voljo ogromne večine Občinarjev, pri katerih gerent ne uživa' zaupanja. Prvi korak k saniranju neznosnih razmer v občini in državi bodo volitve na podlagi pravičnega* volilnega reda, ki naj se člmprej izdela, da se lahko razpišejo volitve. Pozval je k slogi in se obrnil proti ljudem, ki se vrivajo v naše vrste fl namenom, da bi zasejali razdor itf oslabili moč delavskih organizacij« Navzoči so govornika pazno poslušali in ga nagradili z viharnim odobravanjem. Za prvim govornikom se Je prt-i glasil k besedi iz stranke lzkijučenlj g. F u r 1 a n, ki se Je pa takoj v prvem stavku zmotil, češ. da se le slučajno nahaja v Trbovljah, da ni pripravljen itd. Saj je vendar že nekaf dni prej osebno naznanil tajniku stranke v Ljubljani, da pride v Trbovlje na shod. Toda pustimo. Od začetka je govoril še preče! stvarno, proti koncu pa so izzvenela vsa njegova izvajanja v prikrite napade, na stranko, kateri je očital, da sej brati z meščani itd. Sodruga Šte<-bi j a ter Gustinčiča Je apo-strofiral kot »gospoda komunista*, ki se zbirata okoli *Demokraci.ie«J Da bi dal svojim besedam večji po-vdarek in verjetnost. Je pozival k slogi z živijo-kiicem na tretlo inter-naciionalo. Za Furlanom se je priglasil k besedi sodrug Kocmur iz Ljubljane, ki ga ie bila trboveljska organizacija na sklep konference trboveliskih zaupnikov pismeno povabila na shod. BARVA vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) Uiitiijaiia, Poljanski nasip fl. 4. CISTI 285 obleke svtttlolika ovratnice, zapestnice in srajce Poiražnita: Selenbargova ul. 3, Ljubljanska kreditna banka ===kbs5= V Ljubljani. Rnsrvr.) fondi okroglo K 8 000.000. — Delniška glavnica — V. S0.06C.699. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim Kupuje in prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, financira erarične dobave, in dovoljuje aprovizacijske kredtie Pctiruinice: v r.p[i TISK®V!f!E za S©LS, ŽUPANSTVA Iti URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJtG, BROŠUR ITD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA« Kupi se M liiti ipji Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo BNapreja“. 194-1» S| • • I J) v »v • tipi . lin Mii mil (preddelavec) se išče za tvornico v Bosni. Zahtevki glede plače s prepisi izpričeval pod „AB 199“ na upravništvo 4-3 „Napreja“. 528 Razglas. Radi kužne bolezni (slinovke in parkljevke) so seimi za govejo živino v Ljubljani do preklica ustavljeni. Vrše se pa konjski sejmi — kakor je že bilo naznanjeno — vsako prvo in tretjo sredo v mesečo Prvi sejm za konje bode torej v Ljubljani v sredo, dne 1. oktobra na konjskem sejmišču. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. septemLra 1919. pi8ja, išče Zveza trgovskih nastavljoncev. Služba začasna. Brezposelne imajo prednost. Tvrdka Kopač in drug naznanja slav. občinstvu Otvoritev trgovine na Glavnem trgu 17. Za mnogobrojna cenjena naročila se najtopleje priporoča z Telespoitovanjem Kopač in drug. Sodrug Kocmur je neposredno pred shodom izjavil prirediteljem, da bo poročal le, če bo shod to zahteval. Že po prvih uvodnih besedah so zadoneli klici, da nai govornik pove vzroke Furlanove izključitve, da bodo vsi prepričani, da le bila izključitev več kot pravična. Sodrug Kocmur se ie pozivu odzval ter pojasnil vse one tehtne razloge, ki so prisiliti stranko, da Furlana kratkomalo 5z-kiiiiči. Prinesel ie nebroi dokazov o »čednih« namenih Furlana in o njegovi preteklosti. Učinek Kocmurie-vih razkritil ie bi! za Furlana naravnost katastrofalen. Govoril ie nato o nalogah snciialistične stranke v tem velevažnem zgodovinskem trenutku ter nredoči! v zgovornih potezah potrebo enostnosti v delavskem boju. Niegove iziave ie zavedno trboveljsko delavstvo vzelo z velikim navdušenjem na znanie. Govorili so ponovno še sodrugi Kocmur, Kovač. Klenovšek, R i n a 1 d o in g. Furlan. Sociruga Kovač in R i n a 1 d o sta predlagala rezoluciio. ki ie bilo soglasno snreieta. Rezoluciia se glasi: Delavstvo zbrano na javnem političnem shodu dne 21. septembra 1919 v Trbovljah: 1. rovdarfa znova, da vidi v ta-Roišniih občinskih volitvah v konšti-tuanto edino sredstvo za konsolidacijo države, brez katere v danih razmerah izvoievanie naših delavskih zahtev ni izvedljivo. Zahtevamo, da 'narodno predstavništvo spreime za občinske volitve, in za volitve v kon-SUtuanto takoi volilni red. temelječ ta principu proporca in splošne, enake, direktne in taine volilne pravice za vsakega 20 let starega dr-kivihna moškega in ženskega tpola: 2. protestira proti imenovanju novega gerenta za občino Trbovlje. To imenovanje se je izvršilo preko glave zastopnikov strank v Trbovljah in proti volji večine trboveljskega prebivalstva. V tem imenovanju vidimo izzivanje od strani klerikalnih mogotcev v deželni vladi. Zahtevamo, da se to imenovanje nemudoma prekliče ter postavi na čelo občine mož, ki mu delavstvo zaupa. 3. Obsoja Brezvestno iji zahrbtno agitacijo nekaterih izven stranke stoječih elementov, ki hočejo pod krinko socijalizma Iz nečednih namenov cepiti delavske sile. Izjavlja, Ja ne pusti rnSiti strankine discipline od nikogar, ker vidi le v trdno organiziranem proletarijatu garancijo za dosego svojih zahtev na političnem, gospodarskem, socijalnem in kulturnem polju. 1 K a č n i k, s. r„ predsednik. — S a i e Franc. s. r. podpredsednik. Hrastnik. V nedeljo popoldne se ie vršil pri uas občni zbor podružnice Unije slovenskih rudarjev. Dvorana konsumnega društva ie bila nabito polna. Po poročilu funkcijonarjev in volitvah novega odbora, ki mu načeluje sodrug Kovač, so govorili sodrugi Tokan, Kocmur, Kovač in Malovrh. Sprejeta ie bila rezoluciia kakor v Trbovljah. Organizacija lepo napreduje; organiziranih je 98% rudarjev. Zlasti pa gre zahvala tem izkušenim sodrugom za ponovni dokaz politične zrelosti, ki so ga podali s tem, da so onemogočili tu vsako delovanje onim škodljivim elementom, ki skušajo v tem važnem momentu sejati razdor in nedisciplino v stranki. Vetrlnie. Vasica Vetrinje je zakopana v Košata drevesa, da je preje ne vidiš, dokler ne prideš med hiše. Med grički se nahaja par ličnih hišic, ki so bolj podobne vilam kakor kmetskim hišicam. Tu ie tudi starodavna graščina. obdana s starim zidovjem. — Ce prideš ob cesti iz vasice Zaka-men, zagledaš dolgo enonadstropno hišo. Boli ko gledaš, bolj se ti zdi timazaa. umazana na vseh koncih in krajih. Vse ie oropkano in oguljeno, že več desetletij se je ni usmilil noben zidar, da bi jo obmetal in pobe-