13Z. Številka.
V UuDUanl, v ponedeljek, 10. junija 1901.
XL leto.
Igluja rsak dan »večer, izimši nedelje in pravnike, ter velja po posti prejeman za evetro ogrehe dežele za vrne leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za Lfnfcljaao s pošiljanjem na dom za vse lete
4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, n en Mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tule detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za —Bi se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvolć frankovati m Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniAtvo je v Knailovih ulicah it. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenanila, t. j. administrativne stvari
grotalifra telefon it. 14.
Jefeseina priloga: ».Slovenski Tehnik".
Posutu« številko po 10 h.
Upraralitra telefon it 85.
Nova zbornica.
Danes teden se snide novi par-sment. Dokler so se vršile volitve o starem volilnem redu, se je iz iz-la volitev lahko zanesljivo sklepalo, ake razmere bodo v parlamentu. Kdaj se niti vse stranke niso grupirale in formirale, kaj še, da bi. bilo mogoče v drugih ozirih kaj prorokovati.
Zbornica, ki se snide 17. t. m., res nova v vsakem oziru. Izmed !:ikov, ki so imeli v prejšnjih časih vse vajeti v rokah, se jih je le malo vrnilo v parlament. 516 mož pride v to zbornico, a ogromno ve-Snc med njimi imajo novinci, ki ni-ajo niti pojma o parlamentarnih )ičajih. Doeim je v najstarejših par-h na pr. v angleškem tradicija Dekaj posvečenega, in se lahko ohrani, se vse naravnim potom razvija, tudi razširjenje volilne pravice, bo ri nas drugače. Stari parlament je pokopan in ž njim vred tudi tra-ije, ki jih je imel. Celo adresne Date, pri katerih so govorniki spu-iz največ retoričnih raket, menda i ne bo. Doslej je bila navada, da je na prestolni ogovor nasvetoval IgDvor v obliki adrese. Sklenjena več desetletij ni bila nobena dresa, a obravnavalo se je o njej ogo tednov v odseku in v zbornici vsaka stranka je poskušala razviti tej priliki svoj program. Novi po-au.: pa pravijo, da je adresna raz-rava čisto nepotrebna potrata časa, r itak ne more priti do kakega pa-?t:.ega sklepa, stranke pa lahko po-edo svoje mnenje pri razpravi o oracunskem provizoriju. To pomanj-anje spoštovanja pred starimi nava-oni pravzaprav ni tako napačno, lavna naloga parlamenta je vendar . da dela, ne pa, da trati Čas z ezplodnimi i*ormalitetami. Posebno eijalni demokratje se pripravljajo, pometejo s temi pravnimi forma-etami. Resno se jim bodo upirali g sami ljudje, ki vidijo v teh for-alitetah bistvo parlamentarizma, dje stare šole, ki mislijo, da kdo ^aj store, če  slepomišijo  za kuli-
sami. Kako popolno je desorijentiranje glede nove zbornice, kaže dejstvo, da še danes živa duša ne ve, kako se bo parlament konstituiral.
Prav kakor bi bilo nekaj ob sebi umljivega, se pisari glede prežidenta nove zbornice, da bo Nemec. Sicer nimajo nemški poslanci večine v parlamentu, imajo jo Slovani, in naravno bi torej bilo, da stopi na čelo taki zbornici slovanski prezident, toda s tem nihče ne računa. Dela se, kakor bi se šlo za to, naj li stopi na pre-zidentsko mesto Ebenhoch aH Weiss-kirehner. Pač je dr. Kramar že pred nekaj Časa opozoril, da bi morali slovanski poslanci poskusiti s solidarnim nastopom in reklamirati zase prezi-dentsko mesto, a ta poziv je našel malo odmeva, najmanj med slovanskimi klerikalci. Tem bi bil pač ljubši nemški klerikalec kot predsednik, kot Slovan, če bi bil še tako zmeren. Kramarev poskus, združiti vse slovanske poslance, da bi izvolili slovanskega predsednika, se najbrž izjalovi vsled odpora slovanskih klerikalcev. Socijalni demokratje niso nasprotni slovanskemu prezidentu, nego so se postavili na strogo kon-stitucijonalno stališče, da mora biti predsednik mož, ki ima voljo in zmožnost, biti pravi vodja parlamenta, zastopati njegove pravice in koristi in biti vsem strankam enako pravičen. Socijalni demokratje zahtevajo, naj bo prezident zaupnik vsega parlamenta, ž njimi bi se torej dalo govoriti, a vendar je zelo verjetno, da slovanska večina ne bo v stanu, posaditi Slovana na prezidetsko mesto. V državi, ki je po svoji večini slovanska, bo parlamentu, ki ima slovansko večino, predsedoval Nemec. V tem se zrcali vsa slovanska mizerija.
Vspričo temu je pač naravno, da je veliko manj mogoče prorokovati, kako bo razmerje med vlado in med parlamentarnimi strankami in kje dobi vlada večino, ki jo potrebuje, in kaj bo s parlamentarnimi ministri, ki imajo tako majhno zaslombo v parlamentu. Prva pojasnila nam poda šele parlament sam.
mi red ton-potrjen.
„SoČa" piše: Izvedeli smo iz gotovega vira, daje vlada za p o t r-jenje sklenjenega novega volilnega reda — in ga hoče, Če ga že ni, predložiti cesarju v potrjen j e.
Baron Beck je klerikalec, zato mu je ljubo, ako zavlada klerikalna veČina v deželnem zboru. Od 14 laških poslancev računajo 9 klerikalcev in o liberalcev — zato imajo izbranega tudi novega deželnega glavarja — prosta Faiduttija. Ker pa je ravno zdaj zopet v teku proti njemu kanoniški proces, delujejo vladni stroji na ^preiskovalnega sodnika", nadškofa Se dej a, da potlači ta proces. On naj izreče, da so bile misti-fikovane vse priče, ki govore proti Faiduttiju. Hudo je le to, da priče nič kaj ne marajo za tak poklon, ker so prepričane o resnici svojih dolži-tev. — Čudno je, kako se je nadškof Sedej nakrat spreobrnil: „milost božja" mu je razsvetlila možgane, odkar je nadškof. Poprej je odobraval vse, kar je pisal rP. L.", še cele nagovarjal je, kako treba F. uničiti — zdaj pa nakrat vse narobe. Škofovski reverzi in politika, eto kvarljivci značajev.
Slovenski klerikalci se tudi ne upirajo potrditvi novega volilnega reda, narobe: dali so razumeti, da bi to radi videli — češ: naprednjaki bodo malo vpili, pa to nič ne de, veČina je itak za Gregorčičem. — Vlada ima torej lahko stališče.
Po porazu laške liberalne stranke ob državnozboi skih volitvah vlada s to stranko nič več ne računa. Zato ji je ljubo, ako izgine tudi iz deželnega zbora goriškega; potem pride še nekaj drugega na vrsto. — Pajer sam vidi ta grozni Damoklejev meč nad svojo sivo glavo, zato se je začel tudi on upirati potrditvi volilnega reda. Nanj pa vlada nič več ne šteje. Tako se bo maščevala najhuje nad laškimi liberalci tista neodkri-tosrčna politika, katero so vedno igrali.
Taka bodočnost se obeta goriškim Slovencem. Pa hočejo, da bi ne zavrela kri v vsakem rodoljubnem srcu, ko vidi, kako sramotno kupču-jejo klerikalci z nami.
Parlamentarne stranke.
Dunaj, 9. junija. Poslanec dr. Steinwender je izjavil nekemu dopisniku, da upa na zedinjenje med nemško nacionalno z v e z o i n n e m s k o radikalno stranko.
Praga, 9. junija. Glasilo n e m-ške agrarne s t r a n & e piše: „Mi nemški nacionalci ne bomo dopuščali omejitve svobode govora, Šole in drugih naprav. V kulturni boj pa se ne damo naščuvati. Dunajskim svobodomisel-cem pa je le za kulturni boj. Baron H o c k in njegova garda hočejo izrabiti naše protiklerikalno mišljenje le v to, da bi najprej inteligenco in potem mase zagnali v naročje soc. demokraciji. Voditelji svobodnih Vse-nemcev in nemških agrarcev so tedaj upravičeno izjavili, da ne morejo s takimi možmi sedeti v eni stranki. Od nemških radi-kalcev nas nič neloČi. Prepričani smo, da bodo pogajanja v tem pogledu imela uspeh.4*
Dunaj, 9. junija. „Reichpost" poroča, da so parlamentarni krogi, ki so zastopani v ministrstvu, ponudili krščanskim socijalistom poljedelsko ministrstvo, toda stranka se noče s tem zadovoljiti.
L v o v, 9. junija. Bivši predsednik poljskega kluba Abra-hamovicz je sklical poljske poslance k seji za dan 15. t. m. Vodja poljskeljudskestranke posl. S t a r z y n s k i je izjavil, da njegova stranka ne stopi v poljski klub. PaČ pa bodo zahtevali spremembo pravil poljskega kluba za večjo akcijsko svobodo posameznih skupin. Poljski klub zahteva za pogoj, da sprejme ljudsko stranko, da se o volilnih sleparijah ne sme govoriti v parlamentu.
O državnozborskih volitvah v Galiciji.
L v o v, 9. junija. Proti mnogim vzhodnogališkim okrajnim glavarjem je uvedeno kazensko postopanje zaradi zlorabe pri volitvah.
Krakov, 9. junija. nGlos Naroda" poroča, da se je izvolitev Člana gosposke zbornice kneza L u b o m i r-8 k e g a za državnozborskega poslanca pomotoma razglasila, ker mu manjka nad 1000 glasov za potrebno število 25% vseh oddanih glasov. V dotičnem okraju — št. 47 — je bilo oddanih 19 670 glasov, od teh jih je dobil knez Lubomirski kot kandidat manjšine le 3822. Potrebna je potemtakem ožja volitev med njim in njegovim m aloruskim protikandidatom.
Jubilej kraljevega kronanja na Ogrskem.
Budimpešta, 9. junija. Po celi deželi se je včeraj slovesno praznoval 401etni jubilej kraljevega kronanja. V Matjaževi cerkvi v Budimpešti je imel slovesno mašo s slavnostnim govorom kardinal Samassa. Razen cesarja so prisostvovali maši nadvojvoda Fran Ferdinand in Jožef, nad-vojvodinje Avgusta, Klotilda, Elizabeta in Henrieta, vsi ministri, člani poslanske in gosposke zbornice itd. Na potu v cerkev in nazaj je ljudstvo v nepreglednih množicah burno pozdravljalo cesarja. Po maši je prišlo najprej casarju čestitat predsedstvo poslanske zbornice ter je imel predsednik Justh daljši nagovor, na kar se je tudi cesar zahvalil v daljšem govoru. Vsem trem predsednikom je podal roko ter vprašal predsednika Justha: „Zelo ste sedaj upreženi?" Justh: nDa, veličanstvo, v zbornici so sedaj ostre debate?4* Cesar: „Da, da, poslanska zbornica pa je vkljub temu mnogo stvari rešila." — Potem je sprejel cesar na enak način deputaciji magnatske zbornice in mestnega zastopa. Obema se je za čestitke zahvalil v daljšem govoru.
Dvanajst poslancev neodvisne stranke pod vodstvom Lengvela je priredilo v Czinketi demonstracijo proti jubileju.   Na banketu so napi-
LISTEK.
Cinik StesKn.
I.
Žurnalist Ivan Steska se je bil stanil pri vdovi P olj ako vi, in od tih časov so bili pretekli že trije Seči. Privadil in udomačil se je bil -oliko, v kolikor se je on pač mo-
1 privaditi in udomačiti. Njegova fcura namreč je bila v mnogih ozi-11 odurna in človeku, ki je z njim £eval, pogostokrat docela neprijetna zoprna. Včasih, ko ni bilo potrebe, 51 umestno, je vrgel človeku tako 0 resnico v obraz, da ga je zato. Imel je tudi docela svojo filo-ijo, po kateri je obsojal vse ljudi, §o mu bili na razpolago brez raz-• Mehkobo in toplo prijaznost v edah je sovražil, izražal se je pri-rjsto, kolikor mogoče splošno in *Bih neumestno hladno. Moških, ki
2 njim občevali, to pač ni toliko in le tem manj, ker so bili
f po  daljšem občevanju vajeni.
Skušali so mu po svoje vrniti tako opazko ali izjavo, ki bi bila žaljiva in bi zadela preveč v živo, in s tem je bila vsa stvar tudi rešena in obenem pozabljena.   Ali z ženskami je bilo to malo drugače. Te so bile užaljene nad vsem tistim, karjimjeraz-jasnjeval  žurnalist  Steska  po svoji lastni in posebni filozofiji.   Od druge strani pa je vzbujala ta napaka pri ženskah tudi zanimanje.   Tako se je bilo zaljubilo v Stesko pred leti zelo lepo dekle.   Njegovi  drugovi so zatrjevali,   da  se  rodi  vsako stoletje samo ena taka lepotica in na tihem je bil tudi Steska sam nanjo ponosen. V svojih mislih je bil sklenil za trdno, da jo poroči, in prepričan je bil, da bo na ta način njegovo bodoče življenje docela srečno. In menda zato, ker jo je zelo ljubil, in ker je bil take posebne nature, jo je moril z  nepotrebnimi  in  moreČimi vprašanji.   Včasih, ko mu je prišla Čisto ponižna na sprehajališču nasproti, jo je komaj pozdravil in ogovoril.
nNo, snoČi si plesala," je rekel, in gledal mrzlo pred se. ,Kaj si se dobro zabavala?"
Njegov glas je bil docela strupen in dekle je bilo mahoma vse vznemirjeno.
„Ampak jaz sem morala s starši na veselico. Saj sem ti vendar povedala ... in plesala sem samo enkrat z gospodom Tomažičem, ki je oženjen."
„No, naposled . . . Kaj mene briga TomažiČ in tvoj ples in druge neumnosti. Pripoveduj kaj resnejšega!"
„Oh, ti si ljubosumen ..." se je razveselila mahoma in mu je pogledala veselo v oči.
^Ljubosumen? Radi česa? — Oh, draga moja, to mi boš že verjela, da zaradi tebe jaz ne morem biti ljubosumen ..."
Tako je občeval z njo, in zavoljo tega ji je postalo hipoma neznosno. J adi k o val a je, jokala, priznala si je, da uniči s tem samo sebe, svojo srečo in svoje življenje, ali storila je vseeno. Pisala mu je pismo, kjer je zatrjevala, da ga „silno ljubi", a se od njega poslavlja, ker ne more „živetiu v teh „groznih in moreČih razmerah". Ko je tisto pismo prebral, je odpadlo mahoma vse,  kar je bilo na njem
ošabnega. V hipu je postal ponižen Človek, prosil je usmiljenja in iskal je prilike, da bi pokleknil in se razjokal. A prilike ni bilo dolgo, a ko se je ponudila, je bilo prekasno. Vse davno se je bilo vrnilo, še brezobzir-nejši je bil ponos, in tudi vse nazi-ranje je bilo dosti hladnejše. Samo še spomin je ostal, in Steska ga je pogostoma navajal.
„NekoČ," je pričel navadno in zamahnil z roko. „Neumnost ..." je vzkliknil potem in po daljšem odmoru nadaljeval še enkrat od kraja. „Nekoč, veste, sem bil jaz Čudovito zaljubljen. Ko me je tista ženska pustila, sem iskal prilike, da bi pokleknil pred njo in jo prosil odpušČenja. Tudi razjokal bi se bil rad pred njo." In Če je bila navzoča kaka dama, se je obrnil k njej in dostavil: „Kakšne neumnosti, kaj! ? Ampak pravijo," je nadaljeval ob takem slučaju Čisto mirno, nda se mora enkrat znoreti vsak Človek, če ne dočaka tega mlad, ga doleti to v starosti, kar je vendar dosti neprimernejše. No, jas sem se znorel mlad in zato sem takih stvari prost."
Ženske je spravil Steska gotovo vselej v slabo voljo. Pripovedoval jim je polno stvari, ki so bile po njihovih mislih nepojmljive ali so tudi celo žalile njihov ponos. A kadar je videl, da je zašel pregloboko, je skušal tolažiti. Če je bil na razpolago klavir, je nanj tako lepo zaigral, da se je prikupil vsakomur, kdor je količkaj umeval glasbo. In če je bila pri rokah violina, je hitel uglaševati strune in je zaigral nečuveno Čuvstveno intermezzo iz „Cavalerie rusti-cane" ali kako Schumannovo pesem. In Če je bila pri rokah še kitara, je sedel za mizo in zaigral in zapel s svojim visokim tenorjem: „Voga, la voga, voga la mia barchetta ..
In tako so dame naglo vse pozabile in mu oduševljene ploskale. A zlasti so ga vznemirjale ženske solze in solze sploh. Če je videl na cesti otroka, ki je jokal, je stopil k njemu, in če je bil obrazek še tako umazan, je obrisal solze s svojim najlepšim roboem. Dal mu je desetico in zadovoljen gledal za njim, ki je tekel docela potolažen pred njim po ulioi. Če
KM
vali spominu Ludvika Kossutha ter proslavljali neodvisnost Ogrske.
Zagreb, 9. juuija. Tudi po Hrvaškem se je praznoval kraljevi jubilej. Vendar je motilo pravo navdušenje, ker so na skupnih uradih bile razobešene tudi madžarske zastave.
Cesar o političnem položaju na Ogrskem.
Budapešta, 9. junija. Cesar je rekel ministrskemu predsedniku dr. W e k e r 1 e j u , ki je bil včeraj pri njem v avdijenci, da politične razmere na Ogrskem nikakor niso pripravne za razpoloženje pri jubileju kronanja. Cesar je izrekel željo, naj bi nagodbena pogajanja čimpreje do-vedla do sporazumljenja, da ne bo trpelo škode skupno gospodarsko razmerje. Dr. TVekerle je to cesarjevo izjavo naznanil članom svojega ministrstva.
Ministrska kriza v Srbiji.
Belgrad, 9. junija. Ministrski predsednik dr. PaŠić je včeraj izjavil v ministrskem svetu, da poda demisijo ter na noben način ne ostane večna svojem mestu. Vrgla ga je obstrukcija, oziroma nesloga v lastni stranki. PaŠić je namreč predlagal v svoji stranki, naj se ministrstvo preo s nuje, skupščina se naj razpusti, opravilnik pa se naj spremeni, ker je le na ta način mogoče premagati obstrukcijo. Njegova stranka pa ni sprejela teh predlogov, nakar ni preostajalo njegovi vladi drugega, kakor demisijoni-rati. Novo ministrstvo sestavi baje srbski poslanik v Parizu dr. Ves nič. Dosedanji minister notranjih del Protič postane predsednik skupščine.
Vladarska kriza na Portugalskem.
Rim, 9. junija. Kriza na Portugalskem se zelo nevarno poostruje. V Lizboni protestirajo vsi mestni svetniki proti kršenju ustave, ker je kralj mestni svet samovoljno in brez pravega vzroka razpustil. Prirejajo se protestni shodi, ki pa jih vlada raz-pušča, kar stopnuje nevoljo proti kralju. Kraljica-mati nujno svari kralja, uaj ne nadaljuje zapričete protiustavne poti. Iz vseh mest prihajajo poročila o ljudskih shodih, na katerih zahtevajo, naj se kralj odstavi.
Razpust ruske dume.
Varšava, 9. junija, širijo se precej verjetne vesti, da se duma v najkrajšem času razpusti. Imenovanje Vitteja za ministrskega predsednik a je sklenjena stvar. Prevzel bo tudi ministrstvo notranjih del ter bo izvedel volilno refor-m o. V zadnji seji državnega zbora je Vitte vehementno nastopil proti sedanji vladi. Dan poprej je bil pri Stolvpinu obed, ki ata se ga udeležila velika kneza Aleksanderin Vladimir. Vse kaže, da se pripravljajo resni preobrati.
Petrograd, 9. junija. Duma je danes srečno premagala najnevarnejšo točko. Dognala je namreč agrarno debato. Ker so štiri petine dume za nasilno razlastitev privatnega posestva,
soc. demokratje zahtevajo razlastitev celo brez odškodnine — bila je največja nevarnost za dumo. Ako bi se namreč bil sprejel tak predlog, bi ga vlada smatrala za ščuvanje kmečkega prebivalstva ter bi dumo brezdvomno razpustila. Da se to prepreči, dosegla je „stranka ljudske svobode" da se o tem ni sklepalo, temuč se je ves načrt izročil komisiji. Jutri začne duma razpravljati o predlogi za p o -miloščenje. Pričakovati je burnih prizorov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. junija.
— Občinski svet Uubljanski
ima v torek, 11. t. m. ob 6. zvečer sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o zadevi javnih uličnih napisov v Ljubljani ; o povabilu staroste kraljevega mesta Prage k udeležbi zastopstva mesta Ljubljane pri V. vsesokolskem zletu v Pragi; o prizivu Marjete Se-mrajčeve radi odklonitve prošnje za podelitev stalne podpore; o prošnji društva zdravnikov na Kranjskem, da se naknadno izplača prispevek k Losch-ner-Maderjevi ustanovi za leto 1906.; o ponudbah za vodovodna inštalacijska dela pri zgradbi cesarja Franca Jožeta I. višji dekliški šoli v Ljubljani: o poročilu mestnega magistrata glede neke spremembe pri parcelaciji Josipa Rebola posesti parcele 51 18, 51 55 in 51 17 kat. občine Sv. Petra predmestje; o poročilu mestnega magistrata o napravi žične ograje mesto lesene ob posesti Ivana Dacarja „Na stolbi; o županovem poročilu glede nabave 14 „Minimax" aparatov novega sistema: o imenovanju dveh trgov; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v L četrtletju 1907.; o prometu na mestni klavnici in na živinskih sejmovih v letu 1906.; o prošnji delniške družbe „Union" glede odpisa doplačila za električni tok leta 1906.; o nekaterih nasvetovanih pre-uredbah na električni cestni železnici; o ponudbi rSplošne avstrijske družbe za male železnice na Dunaju", da ji mestna občina odkupi električno cestno železnico v Ljubljani, oziroma da se revidirajo cene za oddajo toka v že-leznične namene. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in poročilo o službenem razmerju nekega magistratnega uradnika: o prošnji vdove nekega uradnika mestnega magistrata za nadaljno prejemanje miloščine; o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za bolniško podporo.
— Čeden človek je v službi pri rSlovencu" kot sotrudnik in korektor. Prišel je včeraj na tako lepo uspelo veselico „Ljubljanskoga Zvona" in se tako opil, da se je vse skandaliziralo. A kaj to, da je bil pijan. Nadlegoval je občinstvo, insultiral dame z najbolj svinjskimi psovkami, s takimi, kakršne so imeli v mislih „Slovenčevi redakterji", ko so v znanem podlistku psovali ljubljanska dekleta, metal na ves glas okrog sebe z izrazi, kakršni se slišijo kvečjemu v najslabših Špelunkah, in vpil stvari, ki jih še namigniti ne moremo. Ker je bilo
je videl na cesti jokati staro žensko, je stopil k njej, govoril z njo pol ure in ji ponudil ob koncu krono. Nekoč je povedal neki docela nelepi dami, da jo ljubi in da misli vedno nanjo samo zato, da bi jo morda s tem potolažil, ker je vpričo njega krčevito jokala zaradi smrti svojega očeta. A tedaj je imel neprijetnosti, ker mu je dotična dama pozneje izponašala njegove besede. No, zdaj je bilo dolgo od tistih časov in Steska je živel pri vdovi Poljakovi popolnoma mirno. Zvečer je prihajal domov ob desetih, vračajoč se iz kavarne. Večerjal je redko doma, in kadar je tako storil, je to opoldne naznanil. Zjutraj je vstajal ob polu 8. in odhajal potem naravnost v uredništvo večjega političnega dnevnika. Tam se je jezil pogosto nad stavci, ki so provzro5ili mnogo nerodnosti, in nad pismo-noŠami, ki niso prinašali pravočasno brzojavk. A ko je bil list gotov, je čital že v veži, ko je odhajal iz tiskarne, tiste stvari, ki jih je on napisal in z zadovoljstvom je gladil pri
tem svojo plavo brado, če je našel še v veži samo kako neznatno tiskovno pomoto, se je raztogotil na mestu in se vrnil z vso naglostjo nad korektorje.
„Kaj ste zato tukaj, kaj ste zato plačani, da pasete lenobo ? Vse po vrsti vas bi človek zapodil, pometal bi vas na ulico kakor jabolčne peške !"
Kričal je na glas, da so se ozrli vsi stavci in prenehali delati. Odhajal je vselej s trdimi koraki in duri je zaloputnil za sabo z vso močjo. Ob taki priliki je šel v gostilno, naroČil terana, in če so bili njegovi znanci slučajno navzoči, ni govoril z nobenim. Samo če bi se bil laskal kdo natakarici, bi se ozrl vanj docela sovražno in bi zamrmral nerazumljivo psovko. A jeza ga je minila kmalu, in ko je dospel v kavarno, je bil že vselej tak dogodek docela pozabljen. Prebiral je literarne liste, gladil svojo plavo, kratko pristriženo brado in se smejal slabim kritikom . ..
(Dalje prih.)
vse svarjenje brez uspeha, so pijano klado ven vrgli, a še potem ni dal ta človek miru in se je šele odstranil, ko je za vratom čutil krepko roko redarjevo. Ta mož je pač, kakor rojen za tisto družbo, ki piše o poštenih dekletih tako „lepe" feljtone v „Slovencu".
— Dr. Benkovič v Hrastniku.
Na dopis, ki smo ga priobčili pod tem naslovom, nam je g. dr. Benkovič zopet poslal popravek. Pa ta popravek se mu ni posrečil Naj g. dr. Benkovič le malo pogleda v postavo, pa bo videl, da je legitimacija predpogoj popravku. Da pa bo spoznal g. dr. Benkovič našo lojalnost, hočemo vendar zapisati bistvo njegovega popravka, čeprav tega nismo dolžni storiti. G. dr. Benkovič piše, da 25. maja, dan veselice, ni bil v Hrastniku, marveč v Ljubljani v hotelu „Union", in da ni iskal zveze s hrastniŠkimi nemškutarji in se tudi ni zavezal, ne delati zoper nemško šolo. — Da so hrastniški nemškutarji delali in glasovali za Benkoviča, je pa faktum.
— Klerikalno Pijevo društvo
je imelo preteklo nedeljo zborovanje na Dunaju. Kakor znano, hoče to društvo s podpiranjem klerikalnih listov širiti klerikalizem v naši državi in daje klerikalnim listom subvencije, ki jih izpreša iz nevednega ljudstva. Na omenjenem zborovanju je bilo sklenjeno „nujno naprositi krščansko-misleČe državne poslance, naj na pri-občujejo Člankov v judovskem časopisju in naj se ne dajo intervjuvati po sotrudnikih judovskega časopisja." Ubogo judovsko časopisje I Kako se nam smiliš! Posebno ti sme biti žal za duševne kapacitete Gostin carja in Demšarja, ki bosta zdaj svoje zlate misli odlagala v samih katoliških listih in se ne bosta dala intervjuvati po sotrudnikih judovskega časopisja! Judovskega časopisja bo konec, ker so mu odpovedani taki talenti!
— Promocija. V Četrtek je bil promoviran na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Josip Krevl, notarski kandidat pri gosp. notarju Plantanu v Ljubljani. Čestitamo!
— Imenovanje. Veterinami asistent Franc ček v Zadru je imenovan za veterinarnega asistenta pri tržaški namestniji. Carinski asistent Josip SuŠič v Trstu je imenovan za carinskega oficijala v X. čin. razredu, računski podčastnik Ivan M i -k u ž ter carinska praktikanta Josip Bernik in Josip SlokoviČ, vsi v Trstu, pa za carinske asistente v XI, čin. razredu.
— Imenovanje. Gosp. A. P o d-gornik, absolvirani slušatelj višje kmetijske šole, je imenovan za pristava na deželni slovenski kmetijski šoli v Gorici.
— Imenovanje v sodni službi. Sodna oficijala Fr. Urbančič v Ljubljani in Matija Seunik na Vranskem sta postala nadoricijala.
— Odlikovanje. Ravnatelj pomožnih uradov policijskega ravnateljstva v pokoju v Trstu, Juri Ti t z, je dobil častno svetinjo za 401 etno zvesto službovanje.
— Vojaška vest. K 27. bram-bovskemu polku v Ljubljano je premeščen stotnik Friderik Babic od 76. pešpolka.
— Ivan Vilhar f. Po dolgem bolehanju je včeraj v starosti 83 let umrl v Ljubljani gospod Ivan Vilhar, mlajši brat slovenskega prvoboritelja in pesnika Miroslava Vilharja. Z njim je izginil eden naj simpatičnoj ših me" ščanov, ki je zaradi svojega kreme-nitega značaja in svoje ljubeznivosti vžival v vseh krogih največje spoštovanje. Rojen je bil v Planini. Posvetil se je trgovini in imel najprej žitno kupčijo na Reki. Od tam se je pred davnimi leti preselil v Ljubljano in imel s Smo letom žitno kupčijo na vogalu Dunajske in Marije Terezije cesti. S svojo neutrudno delavnostjo si je pridobil precej lepo premoženje. V Ljubljani si je tudi ustanovil svojo rodovino. Poročil se je s hčerjo bankirja g. Luokmanna. Po vplivu svojega tasta je vstopil pri užitninskem zakupu, ki sta ga imela Luckmann in Gorup, a ko je ta zakup prevzela mestna občina, je bil imenovan za ravnatelja, katero službo je opravljal od leta 1884. do 1895. Tedaj se je umaknil v zasebno življenje. Odkar je bil Vilhar v Ljubljani, je rad sodeloval na narodnem polju. Bil je do zadnjega odbornik „Slov. Matice" in dogo let nje blagajnik; bil je dolgo
vrsto let vesten nadzornik „Narodne tiskarne" in je sploh rad in znatno podpiral narodne naprave in narodna druitva, zlasti mu je bilo ljubo slovensko gledišče. V starem gledišču je imel   dve   loži.   Tedaj  so   bile |vse druge lože v nemških rokah in vsled tega pri slovenskih predstavah vedno prazne.  Vilhar pa je skrbel, da sta bili njegovi loži vedno zasedeni in če ni dobil človeka, ki bi bil šel v gledališče, poslal je notri ljudi,   ki jim je moral še vstopnino plačati. Tudi v novo   gledišče je hodil zmerom dokler je splob mogel.  V političnem oziru je bil kot skala trden in za-zanesljiv   pristaš narodno-napredne stranke.  Se v Časih,  ko  te stranke sploh ni bilo, je energično in z globokega   prepričanja   zastopal njena načela.   Dasi   sta   bila  z Janezom Bieiweisom dobra prijatelja in sta v marsičem lepo  skupaj   delala  — v političnem oziru se Ivan Vilhar ni uklonil  Bleiweisu.  Nastopil je celo pred   mnogimi   leti kot samostojen deželnozborski    kandidat   s proti-klerikalnim  programom na Notranjskem, tedaj, ko se na Slovenskem Še nikomur ni   sanjalo   o naprednosti. Propadel je sicer proti Bieiweisovemu kandidatu, a propadel je samo za en glas.  Seme, ki ga je Vilhar vsejal s svojo  kandidaturo, je pa le vzklilo. Nekaj let pozneje so se na Notranjskem dvignili naprednjaki in pri volitvah porazili mogočnega grofa Ho-henwarta   ter   izvolili   dr. Razlaga. Kdo bi bil   takrat   mislil,   da bode kdaj   še   kak   Gostinčar notranjski poslanec ! Od tistih časov ni pokojni Vilhar   nič  več   aktivno nastopil v političnem življenju, a zasledoval je skrbno vse javne dogodke. Značilno je, da na pr. tedaj, ko je bil sedanji škof Jeglič kraljevsko sprejet v Ljubljani, ni hotel  Vilhar   na  svoji hiši razobesiti  zastave,   češ „razubesimo zastave, kadar   bomo  videli, kakšen bo nov škof."   Vilhar je bil tudi več let sotrudnik Blaznikove pratike, zanimal   se   je   za   meteorologijo in pisal za pratiko vremenska proroko-vanja in  druge take podatke. Imel je posebne priprave za vremenska, solnčna in taka opazovanja in bil v zvezi z meteorologičnim zavodom v Londonu. Po svoji naravi je bil Vilhar dobrosrčen,  šaljiv mož,  ki se je vsakemu prikupil,   s komur je občeval. Bolehal je   dolgo časa. Zadnje leto je komaj še kdaj vstal, a smrti se ni čisto nič bal.   Smehljaje je zapustil  ta svet.  Bodi  vrlemu možu ohranjen blag spomin!
— ,Slovenska sokolska zveza,
je založila vodnika po Pragi (načrt in seznam ulic), ki je slehernemu ude-ležniku letošnjega vsesokolskega zleta neobhodno potreben; cena 30 v, naročiti ga je pri zvezinem predsedstvu.
— Vrtna veselica ,.Ljubljanskega Zvona" je včeraj popoldne in zvečer na vrtu „Narodnega doma" uspela v vsakem oziru prav dobro, tako glede obiska, kakor tudi glede izvršitve. Meščanska godba iz Kranja je prav pridno in izvrstno svirala same slovanske komade, tamburaši so istotako želi obilno priznanja za svoje proizvajanje, petje „Zvonovo" je našlo splošno pohvalo, srečolov, šaljiva pošta, predstava arabskih in indijskih umetnikov ter končno ples je napolnil ostali del sporeda, Kinematograf pa ni funkcijoniral. Sploh je vladalo pravo veselje na veselici, k čemur je pripomogel kot navadno vselej restav-rater g. Kržišnik, ki je postregel z izvrstnimi jedili in krepkimi pijačami svoje goste, da jim je le prehitro minul čas uspešne zabave za razvedritev duha in telesa.
— Ljubljanska podružnica društva poštnih uradnikov ima danes zvečer ob polu devetih v hotelu „Ilirija" društveni večer, na katerem se bodo razpravljale te-le zadeve: a) Posredovalni denarni zavod za nakupavanje uradniku potrebnega blaga; b) osobne zadeve, (avanzma, maksimalni dnevni službeni čas, odškodnina za čez delo predpisane službene ure in za nočno službo, nedeljski počitek, pretreba, da gredo do-služeni uradniki v pokoj.) Vsi gospodje uradniki se vljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže tega sestanka.
— Nov vlak na gorenjski progi. S 1. junijem se je uvedel na gorenjski progi nov vlak, ki odhaja iz Ljubljane vsak dan ob 9. uri 05 minut dopoldne z Južnega kolodvora. Vlak odhaja iz Ljubljane državnega kolodvora ob 911 uri, iz Vižmarij ob 9 19, iz Medvod ob 929, is Škofje Loke ob 942, iz Kranja ob 9 56, iz Podnarta ob 10 17, iz Otoč ob 1022, iz Radovljice ob 10*35, z Lesec ob 1043, iz Žirovnice ob 1054, iz Javornika ob 1103 in dospe na Jesenice ob 11*08. Občinstvo, kakor se kaže, še ne ve za ta vlak, za to se le malo ljudi vozi ž njim in bati se je, da ga železniška uprava zopet opusti. Opozarjamo torej občinstvo na ta vlak!
— Nov telesen most zgrade
namesto dosedanjega lesenega na ljubljanski g državni] [ oesti v Brš-ljinu. _
— Žirovnikov zbor v Št. Vidu
je obhajal včeraj popoldne v gostilni pri Slepem Janezu ob mnogobrojni udeležbi lOletnico obstoja. Ker nara je obljubljeno obširnejše poročilo, omenjamo sedaj samo to, da se j« vse siavlje završilo v popolnem redu in ob velikanski navdušenosti občia. stva. Žirovnikov zbor je neumorno in krasno pel, peli so pa tudi pod Žirov-nikovim vodstvom pevci „Glasbene Matice". Med govori omenjamo zlasti Žirovnikovega poročila in pa v resnici lepih in dovršenih govorov, obeh vrlih mladeničev Ivana Pipana in Albina Komana.
— V Št. Vidu se je pri včerajšnji javni telovadbi posebno odlikovala na bradlji vzorna vrsta bratov: kaplan Zabret. Bele, Kehlar, Sušnik iz Vrh-nike, Čuk iz Jesenic, Krek potem Stefe in Otreseglav. Posebno je do-padla sledeča vaja: Na začetku bra-delj z naskokom vsklopna vzpora — stoj na rokah v vzpori — prehod do stoje na ramenih — preval naprej uleknjeno do opore na lehteh — pri predkolebu vzpora — odbočka, levo čez obe lestvini.
— Umrla je v Kranju v sob po daljši bolezni ga. Frančiška Bučar, roj. Grašič, soproga pekovskega mojstra g. Josipa Bučarja in mati gimn. profesorja g. Jos. Bučarja — V Kandiji pri Novem mestu je umrl upokojeni sodni oficijal g. Ivan P r a-protnik po daljši bolezni. Blag jima spomin!
— Za „Sokolski dom11 v Ži-
reh so darovala sledeča društva in osebe: „Žensko telovadno društvo* v Ljubljani 50 K, telovadno društvo „Sokol" v Šiški 25 K, telovadno dru-štvo „Sokol" v Celju 10 K: gg. Jer-nej Kopač, svečar v Gorici, I vai Seunig v Ljubljani po 10 K: Jo-sip Zakelj, čevljarski mojster na Dobračevi: Leo LavriČ v Skorji Loki in Marija Demšar, šivilja v Stari vasi po 2 K. Vsem cenjei. darovalcem izreka odbor najiskrenejso zahvalo.
— Nove orgle v Beli cerkvi,
Piše se nam:  Kakor je bilo že opisano  v  „Slov.  Narodu",  nabavil je župnik Tone Žnideršič lani nove orgle za župno cerkev. Kupil, ali bolje rečeno,  dobil  jih je od bratov Maier na Tirolskem. Ker jim je dal na razpolago  samo mali kot na koru, niso orgle veliko vredne. To se je izkazal posebno minulo zimo, ker orgle nis zaradi velike mokrote celo zimo funkcionirale.   Sicer  dobro funkcionirati tako ne morejo pri našem organi Kajti  njegovo znanje za orglanje tudi   petje   njegovih   pevk j^e vča naravnost  Škandal.  Ako bi se komu zdelo,   da smo prestrogo  sodili. Laj pomisli na dan 31. maja  pri sklepu šmarnic.  Ta dan je bilo tako petje, da bi Človeku  bolehnih živcev pri?, slabo. Toda preidimo k orglam. Župnik si je v svesti, da bode treba ie beračiti   za   orgle:   dne  2(>. maja je porabil avtoriteto prižnice ter začel orgle  hvaliti na vse pretege. Izi; je mnogo neresničnih trditev in slednjič je  izjavil, da so mnogi moj-in strokovnjaki se izrekli  zelo za voljivo in laskavo o naših orglah pa ne bode mislil župnik, da smo tako nevedni  in mu vse verjamemo,   j -trudili smo se nekoliko in dobili ot od naših  orgel,  katero   tukaj dobesedno priobčimo. Ta ocena se bere v „Cerkvenem glasbeniku" štev. 3. . 1907 stran 22. in sicer : „Nove t i v Beli cerkvi." Dispozicija, tu so našteti spremeni, kar pa nas ne zanima Potem Čitamo :  „Ves materijal, mei.-zure,   intonacija itd. odgovarja   } -godbi, vendar so orgle ponesrečena  stvar.   Kor je majhen, še ta prostor je oddan deseterim na -žem.   Orgle  pa so morale v skrajni kotiček na desno stran,  meh v duplino,  vsekano v zid. Vseh 54 pi> mojster  ni mogel dati v eno vra zategadelj je nad mehom postavil še en sapnik in nanj dejal 18 višjih tonov vsakega manualnega spremeua večje  piščali  zavil,  sapo po cevkau napeljal na vse strani,   igralnik \ tisnil med orgle in parapet. Ker ima organist piščali tik svojih ušes, vpliva igra  nanj   moreče.   K g a 1 i z a c i j a invglaševanje ni  dobro in nikoli  ne bo dobro. Cena orglam je majhna, 2400 K, a zadovolj-nost z orglami tudi jako majhna. Kao je kriv ? Deloma naročniki, ker ni>o dali mojstru celega prostora na razpolago,  deloma  mojster Majer sam. ker je pod takimi pogoji sprejel delo Kor  orglam in pevcem;   šele če kaj ostane,  tudi  drugim ljudem! P. H Sattner." — Ali ni torej to sodba in sicer merodajna sodba mojstra strokovnjaka ? Ali ni to tudi skrajna predrznost župnikova da raz lečo poštenim   ljudem   ravno nasprotno trdi. kakor je res ? Kako pravimo takemu človeku ?! Tone sramuj se da zlorabljaš sveti prostor za tako umazane in sebične namene! Kadar bode pa župnik hodil s svojimi podrepniki od hiše do hiše, ter nabiral denar, bode zvedel še bolj bridke kakor pri zadnji konkurenčni obravnavi. Bodemo že poskrbeli za to.
— Celjski magistrat proti Slo-„Posojilnica" v Celju ima
^ G-raški ulici hišo z vrtom.  Ker je hiša že stara, jo je sklenila podreti ju na njenem mestu zgraditi veliko moderno  zidano trinadstropno hišo. £e pred par leti je prosila mestni magistrat za stavbno dovoljenje, ki ga pa ni dobila, dasi so načrti odgovarjali vsem zakonitim predpisom. S tem se je zgradba zavlekla za več let. Da b£ se stvar končno  vendarle rešila mirnim potom, je „Posojilnioa" vložila novo prošnjo za stavbno dovoljenje ter obenem obljubila,  da bo mestni  občini   brezplačno prepustila pri njeni hiši se nahajajoče zemljišče, kolikor  se  ga  bode potrebovalo za javne ulične namene, ako mestni občinski svet odobri stavbne načrte in da potrebno stavbno dovoljenje. Povsod drugod, kjer ne prevladuje toliko naroden šovinizem, bi kratkim potom -volili zgradbo, to tem bolj, ker odgovarjajo načrti popolnoma predpisom in ker bi bila nova hiša v največjo olepšavo mesta.   No,  celjski mestni očetje niso  pristopni treznemu preudarku, marveč se dajo voditi zgolj svoji narodni nestrpnosti. Pretekli petek je mestni občinski svet razpravljal o prošnji ^Posojilnice" in jo seveda, kakor je pričakoval vsakdo, ki pozna celjske mestne očete, odklonil. V isti seji je prišla v razpravo tudi prošnja slovenskega trgovca Roberta Diehla, da bi se odobril zakup gostilne „Zur Stadt Grazu  mesarju Jos. Stelzerju. Ker je Stelzer Slovenec, je bil to za mestne očete že zadosten vzrok, da so prošnjo odbili. Kaj če bi te čestite mestne očete posnemali drugod, na primer pri nas v Ljubljani, to bi bil krik in vik v nemškem Časnikarskem o-ozdu!   Sicer pa bi bilo že res potrebno, da bi se tudi mi Slovenci navzeli malo vec narodnega šovinizma in da bi jeli vračati nemškutarjem šilo za ognjilo!
— „Deutsches Haus" v Celju, ;e:avno oticijalno še ni otvorjen, izročil se je vendar svojemu namenu, kakor se nam poroča od ondot, kajti prirejajo se v njem že veselice in koncerti. Od sredi maja t. 1. imajo tudi že svojega gostilničarja —- poslovodjo in na pročelju njihove rGastwirtschaft" se blesti pristno-Lrmški napis: „Hotel". A v tem Iiotelu so cene take, da se nemškim Celjanom lasje kar ježt*! Niti na Dunaju ali v Opatiji se gostom jedila ne izročajo po tako ekshorbitantnih cenah, nego se to godi v nemškem tem najnovejšem celjskem - i". No hotelir "rsprung — uii^iualno ime, ne? — meuda pač špekulira na tujce. Toda tujec ne pride danes v Celje, da bi ga odirali, kakor to delajo v modernih, svetovnih letoviščih. Za to pač v Celju ni tal! Domačini pa so — Dri vsem svojem germanskem šovinizmu — praktični ljudje ter se bodo dobro premislili, pohajati lokal iz same narodne navdušeno sti če sc pa drugod lahko za tisto stvar ceneje in pošteneje postreženi . . . Samo nemštvo tudi v Celju več ne vleče!
— Učiteljsko zborovanje. rUči-leljsko društvo za celjski okraj" ima v nedeljo, dne 16. junija t. 1. v okoliški šoli v Celju svoj izvanredni zbor. Na dnevnem redu je: ~R egulacij a učitelj skih plač".
— Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo priredi dne 16. t, m. ob eni popoldne v Šmarju izvanredno zborovanje, pri katerem se bo razpravljalo edino-la o regulaciji naših plač. Naj bi se tega pomembnega shoda udeležilo vse učitelj stvo obeh okrajev.
— Božja neumnost! Iz Laškega trga: V okolici našega trga pojavlja se letos precej mrčesov, ki okvarjajo nasade po sadonosnikih in vinogradih. V odpravo te nadloge prirediliso že procesijo! To je uista „izobraževalnost", ki jo praktici-rajo med neukim našim narodom naši črni kulturonosci. „^iious^ue tandem!"
— Igla V Želodcu. Matilda Mo-ser v Frankolovem na Štajerskem je požrla iglo, s katero si je čistila zobe. Zdravniki celjske bolnišnice so izjavili, da pojde igla brez škode naprej.
— Nova poštna oddajalnica
se ustanovi 11. t. m. v /^upelevcih pri Brežicah ter bo v zvezi z vsakdanjo poštno vožnjo med Brežicami in Bizeljskim.
— Glavna tobačna zaloga v Sevnici na Savi se odda dne 10. julija konkurenčnim potom pri okraj, finančnem ravnateljstvu v Mariboru, kamor so vlagati prošnje. Varščine 300 kron.
— Umrl je v Žalcu pri Celju trgovec Adalbert Globočnik, ki so ga po mišljenju šteli Nemci med svoje.
— Pošta v Cvenu pri Ljutomera prične poslovati 16. t. m. V področje nove pošte spadajo občine C ven, Spodnje Krapje, Zgornje Krapje in Mu ta.
— Bitka Z DOii se je razvila med fanti v nedeljo teden pri Sv. Neži pri Libojah na Štajerskem. Pri tem je bil posestnikov sin Koritnik šestkrat zaboden, da najbrž ne bo okreval.;
— Sirove!* četovodja Ursch nig je 26. aprila vrgel v Ptuju nekemu pijonirju, ki ni slišal njegovega klica, kot jajce debel kamen v glavo, tako da je ta 17. maja umrl. Ursch -nig pride pred mariborsko vojaško sodišče.
— Poiar v Račjem. V soboto je v Račjem pri Mariboru zgorela tovarna za olje, last Vincenca Bachlerja na   Dunaju.   Škode je
50.000 kron.
— Aretirali so delavca Franca Colarja, ki je v občini Nova oer kev pri Celju izvršil več tatvin. Na sled so mu prišli po užganih užiga-lioah.
— Iz zapora je zbežal 31 letni Ivan Kresnik iz Planine pri Sevnici. Bil je zaprt zaradi tatvine in potepanja pri sodišču v Konjicah.
— Ogenj. V Vrhovem dolu nad Mariborom je pogorela hiša mizarja Jurčiča. V Pokošah blizu Slovenske Bistrice je pogorel posestnik Anton Brumen. Zgorela mu je hiša in gospodarska poslopja.
— Goljufija in krida. Pred mariborskimi porotniki sta sedela v soboto 271etni Frano Peteline in njegova soproga 27letna Roza Peteline, bivša trgovca v Šent Vidu pri Ptuju, obtožena goljufije in kride. Dasi sta vedela, da je njuna trgovina pasivna, sta jo vseeno vodila še naprej in ne napovedala konkurza, tako da znašajo sedaj pasiva 1111 K 37 h, aktiv pa ni nič. Poleg tega je bil Franc Peteline obtožen, da je s ponarejenimi menicami hotel oslepariti eskomptno banko v Mariboru in banko E. Ma3rer v Gradcu. Obsojen je bil n a 18 m e s e o e v j e Č e, žena je bila oproščena.
— Ponesrečil se je rudniški
hlapec Juri Samec, ki je vozil seno iz Dobrne pri Celju za rudnik v Pečovniku. Sedel je na visoko naloženem vozu, padel odtod na konje ter prišel pod voz. Prepeljali so ga v celjsko bolniščnico, kjer je dan pozneje umrl.
— Na moškem in ženskem učiteljišču v Celovcu se je prijavilo
k pismeni maturi, ki se začne danes, 41 kandidatov in 72 kandidatinj. Toliko učiteljskega naraščaja še ni bilo nobeno leto na Koroškem, vsled tega ne bo več treba sprejemati učiteljstva iz drugih dežel.
— Klerikalni tatovi. Vsled slabega vremena je moralo „Bralno in pevsko društvo" v Pevmi na Goriškem veselico 2. junija preložiti na včerajšnji dan. Na prireditvenem prostoru je bil visok mlaj, na katerem bilo več dobitkov. Klerikalce so ti dobitki bodli in šli so ter jih vse pokradli. Ko je uzmovičem nekdo iz odbora zažugal z ovadbo, odrezal se je eden izmed njih, da Čeprav en mesec sedi, samo da je dobil, po kar je plezal na mlaj.
— Utonil je v občinskem napa-jališču v Repentabru na Goriškem 701etni Anton Lazar.
— Trdosrčnost. V soboto okoli 1. ure popoldne je prišel v Trstu 65 do 701etni starček na Llovdov parnik „Thebe", ki je vsidran v svobodni luki in prosil kuharja, da bi mu dal kaj jesti, kakor se veliki reveži večkrat zatekajo opoldne na parnike, kjer dobe gotovo kaj jedi . Kuhar je starčku res dal krožnik juhe in košček mesa. Ko je starček že posrebal juho, je pa prišel slučajno mimo njega eden izmed parnikovih častnikov, začel vpiti nad njim in ga poditi s par nika. Starec se je jel opravičevati, pri tem mu je zdrknil v grlo košček mesa in ga začel dušiti. Vsled zahteve častnika so spravili starčka z ladje na obrežje, kjer je obležal, ker ni mogel več dihati. Predno je prišel hitro poklicani zdravnik, je bil starec že mrtev. Kdo je, se še ne ve. Bil je najbrž iz tržaške okolice.
— Nesreča. Ko je šla 731etna Marija Čuk iz Trsta na Opčine, je zadel vanjo voz in jo vrgel na tla, da se ji je poleg drugih poškodb zlomilo levo pleče. Morala je v bolnišnico.
— Vlom. V Trstu so vlomili tatovi v trgovino jestvin Jakoba Marini č a in odnesli za 332 K blaga. Ker so pustili ukradene reči na bližnjem travniku in prišli ponje čez dan, so jih prijeli.
— Z doma je izginila 131etna Albertina Škrlj v Trstu. Sodi se, da se je vdala nenravnemu življenju.
— Poskusen samoumor. 311etni Matej Rešeto iz Rovinja si je v Trstu z britvijo prerezal vrat, a se ni smrtnonevarno ranil. Oddali so ga v opazovalnico za umobolne.
— Slovenski oddelek moškega
učiteljišča V Kopru se premesti v Gorico. Tako je sklenil deželni Šolski svet goriški. Potrebno poslopje se prizida k poslopju ženskega učiteljišča. nL' Ecou se jezi zaradi tega, češ, da se tako poslovenja Gorioa. Učiteljišče pošilja v Gradišče. Kakšna nesramnost ! Za GradiSče so zreli drugi, ne pa slovenski učiteljiščniki.
— Razmere na opatijski In
VOlOSki poŠti. Večkrat se je že pisalo o razmerah teh dveh poŠt, da vlada namreč tam  nered,  in  da je
temu neredu kriva najbrž uprava opatijsko - voloske pošte. Če se pa človek informira pri vseh štirih voglih teh pošt, pa pride do prepričanja, da je vsem nerednostim kriva le glavna poštna direkcija, katera z mirnim očesom in mirnim srcem gleda trpine v osebah od prvega uradnika do zadnjega poštnega uslužbenca, človek se mora res vprašati, kaj so storili ti ljudje, da jih je avstrijska pravica odsodila na to težavno in slabo plačano tlako. Veliko dela, malo počitka, a še manjša plača. Na voloski pošti uporabljajo same mlade pismo, denarne in brzojavo-noše, komaj 14ietne ljudi, da jim opravljajo za majhen denar tisto delo, ki bi ga sicer morali odrasli. Direkcija pravi, kar je seveda najlaglje, upravitelju pošte na Voloskem: od mene dobite 1960 K na leto. S to vsoto morate vzdržavati 3 raznašalce pisem oziroma denarnih vrednosti in brzojavov. Sedaj pa nekoliko premislimo! 1960 K zadostuje pri druginji, katera vlada ravno v Voloski in Opatiji, komaj za enega človeka, ne pa za tri Kaj torej storiti? Morajo se torej iskati ljudje, kateri morajo biti v prvi vrsti seveda pošteni, v drugi vrsti dobrega obnašanja in znati morajo 3 jezike govoriti in to hrvaški, nemški in italijanski. Kden je plačan s 60 K na mesec, drugi s 40 K, tretji pa s 20 K. Take so razmere na opatijski in voloski pošti.
— Dvojen samoumor. Na Reki
sta se zastrupila I v a n a T o n e iz Ilirske Bistrici in njen ljubček Ferdinand Senjan z Reke z vdihavanjem plina gorečega oglja. Vzrok dvojnega samoumora nesrečna ljubezen.
— Glas iz občinstva. Mestna občina je storila hvalevreden korak, da je napeljala vodovod tudi v novi del mesta pred Kolezijo. Seveda je pri polaganju cevi zelo trpela že itak ne posebno v dobrem stanju se nahajajoča cesta. Ker to posebno ob deževnem vremenu zelo občutijo pasanti te ceste, bi storila občina veliko dobroto temu delu mesta tudi s tem, da bi dala cesto dobro nasuti. Posebno se pa opozarja slavni mestni magistrat na cestni ovinek. Ondi je cesta najožja in pri cesti stoječe hiše nimajo nobenega strešnega žleba, tako da poplavi deževnica ondi celo cesto in tvori potem mlako, dokler jo ljubo solnce ne osuši. Tu se mora na vsak način odpomoči! Ker se je otrebil sedaj tudi cestni jarek, se mora uravnati tudi otok deževnice dotičnih hiš.
— Kinematograf Edison v De-ghenghijevi kiši nasproti kavarni
„Evropa11 s tekočo serijo dokazuje, da je podjetje, ki je vredno vsega obiska. Prizori so izvrstni in podjetništvo se resnično trudi, da zadovolji svoje posetnike. Ta serija ostane Še do petka, v soboto je  drug spored.
— Priporočljiv gost. Snoči se
je neki dobroživček v neki gostilni v Vodmatu dobro naživel in napravil Čez 2 K dolga. Ko je bilo polnoči in so drugi gosti začeli plačevati, se je ta potuhnjeno naslonil na mizo, kakor da bi spal in ga ni bilo moč vzbuditi, ko je prišel že stražnik na-povedat policijsko uro. Ko ga je ta slednjič le zbudil, skoči gost pokonci, sleče suknjič, ga vrže na tla ter začne vpiti, da je že vse plačano. Potem pa zgrabi suknjič in jo pobriše urnih nog na dvorišče, kjer se je skril. Ko so ga našli, ga je stražnik aretoval in
- spanje pravičnega" je bilo takoj jasno, ko so se prepričali, da mož ni imel v žepu nobenega vinarja. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem zaradi prestopka goljufije.
— S flobert puško je streljal
v soboto zvečer na Martinovi cesti skozi okno neki črevljarski pomočnik na nekega psa, katerega je zadel in precej obstrelil.
— Psa je povozil včeraj popoldne na Dunajski cesti voz električne cestne železnice. Pes je bil last c. kr. notarja g. dr. Schmidingerja.
— Zatekel se je k neki stranki velik, bel pes s črnimi lisami na glavi brez znamke. Lastnik izve za strankino ime pri policiji.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov, 25 Črnogorcev in 16 Slovencev. V Heb je šlo 70, v Inomost 25, v Line pa 17 Hrvatov, v Ljubno je šlo 25 slovenskih rudarjev, iz Amerike se je pa pripeljalo 128 Slovencev in Hrvatov.
— Izgubljene ln najdene reči. Poštna uradnica gdč. Marta GostiČeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 12 K denarja. — Črevljarski pomočnik Fran Briski je izgubil bankovec za 10 K. — Delavka v tobačni tovarni A. K. je izgubila denarnico, v kateri je imela 8 K denarja. — Branjevka Marija Primšar-jeva je izgubila 7 K denarja. — Neka dama je izgubila dve broži z zelenim in modrim kamnom, vredni 36 K. — Kuharica Neža Dimnikova je našla v frančiškanski oerkvi srednjo vsoto denarja in ga oddala pri magistratu.
— Najden je otroški slamnik in se ga dobi nazaj na osrednji policijski stražnici. — Neka dama je pozabila v ti-
volskem gozdu na poti proti Šiški na neki klopi črn solnčnik, vreden 10 K.
— Današnjemu Usta je za p. n.
naročnike priložen Bonačev „vozni red".
— Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 720 konj in volov, 232 krav in telet, skupaj 952 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so prišli po nje Primorci in Italijani, pri goveji živini pa srednja.
* Najnovejše novice. Proti
imenovanju odvetnikov za dvorne svetnike pri najvišjem sodišču je vložila zveza avstrijskih sodnikov protest pri justičnem ministrstvu, češ, da bi bilo s tem rečeno, da sodni stan nima dovolj znanstveno izobraženih in v vsakem oziru sposobnih kandidatov za službe pri najvišjem sodišču.
Književnost in umetnost
— Nove muzikalije »Glasbene Matice". Letos je že v drugič izdala „Glasbena Matica" v Ljubljani nove muzikalije, in sicer XXXIV. zvezek zborovskih partitur, obsegajoč „14 moških in mešanih zborov, uredil Matej Hubad." Vsebina, ki je na 44. straneh velike četvorke, obsega: Štev. 1. Stjevan St. Mo-kranjac: Kozar, mešan zbor; številka 2. dr. Gustav Ipavec: Naše gore, mešan zbor z baritonskim samospevom; štev. 3. Emil Adamič: Deklica in ptič, mešan zbor; Številka 4. Fran Seratin Vilhar: Na Ozlju-gradu, moški zbor s sopranskim in baritonskim samospevom; št. 5. Alojzij Sachs: Idila, moški zbor; št. 6. Karel Bendl: Svoji k svojim, moški zbor s čveterospevom; štev. 7. Vladimir Stahuljak: Zakaj me nečeš? moški zbor; štev. 8. dr. Anton Schwab: Vinska, moški zbor: št. 9. dr. Anton Schwab: Usehli cvet, moški zbor; št. 10. dr. Anton Schwab: Izgubljeni cvet, moški zbor; Štev. 11. dr. Gustav Ipavec: Brodar, moški zbor; številka 12. dr. Gustav Ipavec: Planinec, moški zbor; Št. 13. Stanko Premrl: Slovenska zgodo vina, moški zbor s čveterospevom; št. 14. Ivan pl. Zaje: Dijaška, moški zbor. Cena 6 K, za člane „Glasbene Matice" 4 K.
Telefonska in brzojavna poročila«
Pazin 10. junija. Istrski posl. dr. Laginja, Mandič in Spinčič in tržaški posl. dr. Rybaf so včeraf v Pazinu, posvetovavši se z zaup niki naroda iz vse Istre, soglasno sklonili, upreti se dr. Šu-steršičevim separatističnim težnjam, ter so se izrekli za klub slovenskih, hrvaških in srbskih poslancev, ki bi bil ustanovljen na narod no-politični podlagi ter bi pc-samnim frakcijam jugoslovanske delegacije v gospodarskih in drugih vprašanjih prepuščal popolno svobodo. Vsled želje in zahteve narodnih zaupnikov so se zavezali imenovani štirje poslanci, ako iniciativa za tak edinstven klub ne izide od avtor it ativnejše strani, za katero se zlasti smatra deželni glavar dr Ivčević, da prevzemo oni iniciativo, in sicer zato, ker je Istra neka spojka med Dalmacijo in slovenskimi deželami.
Dunaj 10 junija. Ravnateljstvo državnozborske pisarne razpošilja poslancem pisma, v katerih jih obvešča, da se v smislu cesarskega patenta na dan 1 7. t. m. sklicana seja državnega zbora prične ob enajstih dopoldne
Dunaj 10. junija Vodstvo kr-ščansko-socialne stranke sklicuje sejo, na kateri se ima sklepati o sprejemu nemško-klerikal-nih poslancev vkrščansko-socialni klub, o postavitvi kandidata v rotovškem okraju, o kandidaturi krščanskega socialca na predsedniško mesto v parlamentu in o stališču stranke napram nujnim predlogom v zadevi disciplinarnih premestitev državnih uradnikov.
Danaj 10. junija. Centralni volilni odbor nemške svobodomiselne stranke je imel sejo, na kateri je
sklenil, da bo kandidiral v takozvanom rotovškem okraju bivšega ministrskega predsednika dr. K o r-b e r j a. H Korberju bo šla posebna deputacija ga prosit, da prevzame kandidaturo.
Budimpešta 10 junija Poslanca Vajde danes ni bilo v zbornico, pač pa so prišli vsi drugi rumunski poslanci. Posl. Mani u je protestiral proti nasil-stvu, ki se je izvršilo na Vajdi, ter predlagal, naj zbornica sklene, da se je z dejanskim napadom na Vajdo kršila po slanska imuniteta in da se ima vsa zadeva izročiti imunitetnemu odseku. Med govorom je vladal v zbornici velikanski vihar, Madžari so kakor besni klicali: „Ta lopov, ta lupež ne sme nikdar več v zbornico!" Zbornica je odklonila predlog posl. Man i u z 99 proti 54 glasom.
Budimpešta 10. junija. Cesar je danes ob 12. sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Becka.
Budimpešta 10. junija Cesar odpotuje jutri iz Pešte k svoji hčerki Mariji Valeriji, da se poslovi od njenih otrok pred odhodom v toplice.
Budine 10. junija. ►Sestindvaj-setletni učenjak z Dunaja dr. Eiser je bil aretovan, ker je ukradel dragocen kodeks.
Belgrad 10. junija. Paši ćevo    ministrstvo    je podalo ostavko.
Belgrad 10. junija. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo kralj sestavo novega ministrstva zopet poveril Paši ću. V novi kabinet vstopijo vsi bivši ministri razen ministra notranjih poslov Proti ća.
Belgrad 10. junija. Kralj Peter je sprejel v pesebni avdijenci predsedstvo skupščine in razne ugledne politike, s katerimi se je posvetoval o političnem položaju.
Belgrad 10 junija Skupščina je vzela na znanje demisijo Paši-ćevega kabineta Seja se je zaključila z živio-klici na kralja in Pašića.
Pariz 10. junija. Škof v Mont-pellierju je dovolil, da so smeli udeleženci vinogradniškega protestnega shoda prenočevati v katedrali.
Berolin 10 junija Vodja nemških socialnih demokratov Avgust Bebel je nevarno obolel
Pariz 10 junija. Iz Montepel-lierja se poroča, da se je včeraj tam sestalo 600 000 vinogradnikov iz vseh pokrajin Francoske Ob treh popoldne so priredili velik de monstracijski sprevod po mestu Na shodu je govoril vodja vinogradniškega pokreta A1 b e r. V svojem govoru je naglašal, da govori v imenu 800000 vinogradnikov ter je ljuto napadal vlado. Izgredov ni bilo nobenih.
Bratska društva!
Slavnostni odbor za V. vsesokolbki zlet v Pragi nain tf\^p!mV Je Pos^a^ sledečo opozoritev: /J/tJ^) I. Vstop na telova->J\ JU dišče: 1. Za Sokole in *sA^r^ Sokoliće (članice ženskih odsekov): a) na zletovo legitimacijo imajo vsi Člani in Članice Vaših društev, bodisi da so v kroju ali v civilni obleki, vstop k vsem zletovim slavno-stim, zlasti pa na telovadišČi, in sicer na posebni v ta namen določeni tribuni za stojišča; b) kdor pa bi želel imeti sedež, treba je, da si najdalje do 15. t. m. kupi vstopnico, pošlje dotično vsoto na naslov: V. zlet vse-sokolski v Pragi ter da napiše na od-rezek poštne nakaznice, kateri sedež in za kateri dan si naroča. Imamo pa malo število sledečih vstopnic na sedeže prihranjeno: navadne sedeže za dan 29. i. m. po 6 K, za dan 30. t. m. po 6 K in in za dan julija po 3 K; numerirane sedeže sa dan 29. t. m. po 12 K, za dan 30. t. m. po 12 K in za dan 1. julija po 6 K. 2. Za N e s o k o l e (gospodje in dame) a) takozvane permanentne vstopnice na stojišča po 5 K za osebo, upraviču-joČe k vstopu na vse zletove sla vnos ti zlasti na telovadišču na posebno tribuno za goste; b) ravno tak o sedeže kakor po 1. b povedano. Treba pa je, da si Vaši rojaki Nesokoli naj-
kasneje do 15. t. m. kupijo zbrano vrsto  vstopnic  ter  poSljejo dotični znesek na naslov: V. vsesokolski zlet v Pragi. Na poštni nakaznici naj označijo, kakšne vstopnioe in za kateri dan jih žele.   Vsa naroČila za vstopnioe tako za Sokole kakor za Nesokole je izvršitipo-sredovanjem   dotičnih sokolskih društev ter se bode ravno tako skupno zopet poslala na dotična društva. II. Stanovanja. 1. Sokoli i u o o k o 1 i o e a) imajo z zletovo legitimacijo pravico na brezplačna skupna stanovanja. Prosimo pa, da se nam brez odloga   vpošljejo izpolnjene vprašalne  pole ter se nam zlasti obvesti, koliko gre z Vami Sokolio, članic Vaših; b) zamorejo pri nas naroČiti zasebna stanovanja za zmerne cene 2—5 K na dan za osebo; v hotelu, ki jih imamo le neznatno število na razpolago, za ceno 5—10 K na dan za osebo. Priglase za zasebna stanovanja ali hotel je odposlati nemudoma na gornji naslov. Glede zasebnih stanovanj posredujemo v toliko,  da naznanimo naslov in ceno, vse drugo  prepuščamo naročevalcu samemu. V kolikor nam je mogoče oskrbeti hotelska stanovanja, treba je dotični znesek nam poslati na gorenji naslov.  2. Nesokoli in njih dame si tudi morejo pri nas naročiti stanovanja, a) Skupna na železnih posteljah za 6 K eno osebo za vse tri dni. Dotični znesek nam je poslati najdalje do 15. t. m. b) Zasebna in v hotelih kakor za Sokole.  Pripominjamo pa izrecno, da v kolikor nam dotični zneski od Nesokolov za skupna stanovanja na železnih posteljah ter od Sokolov in Nesokolov za hotelska stanovanja ne bodo poslani najdalje do 15. t. m,   bodemo   morali   zbrisati pred-znambo na ta stanovanja ter ne prevzamemo za stanovanja nepriglašenih prav nikake brige.
Bratska društva opozarjamo na ta navodila slavnostnega odbora s tem, da imenovane zneske vsakdo lahko vpošlje na podpisano predsedstvo : ako pa jih vpošlje direktno v Prago, treba je nam to naznaniti.
Na z d ar!
Predsedstvo Zveze.
Listnica uredništva.
Gosp. Ivan Kramar, učitelj na Vranskem: Izjavljamo, da niste v nobeni zvezi z notico, ki protestuje, da je bil dvorni svetnik L. imenovan Častnim občanom občine Vransko. — Gosp. dopisnika iz Ribnice, ki nam je poslal notico „Tonzurirani kritik", prosimo, naj nam sporoči svoje ime, ker e podpis nečitljiv.
za
Po vseh kulturnih
93fy srajce
gistrirana ovratflike
■M
— M-Joss & Ldvvenstein ji
c in kr. dvorna dobavitelja
PRAGA
Meteorolosično poročilo.
1 Mtna n»d morjem 08 2   Srednji «r*cni  tia*  7360 mm
juni	... opazovanj*	stanje barometra ▼ MfMf	4 s" & > 5 « o »s H B	Vetrovi	Nebo
8	j 9. 4*.	7350	149	si. szah.	pol. oblač.
9.	7. £j.	735 4	10 6	si. vzb	megla
rt	1. pop.	73:1«	24-5	sr. jjzah.	jasno
b 10. ■	9. ev. 7. rj. 2. pop. 1	734-2 7350 7532	| 17-1 ' 13'4 267	i brezvetrno brezvetrno er. jzah.	jasno jasno jasno}
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 15 9° in 17 4°; norm,: 16*9° in 170° Padavina v 24 urah 0 0 mm in 0 U mm.
t
Slovenska Matica javlja pre-tužno vest, da je njen ustanovnik, prezaslužni odbornik in bivši mnogoletni blagajnik, gospod
Ivan Vilhar
zasebnik
včeraj ob 7. uri zjutraj v 83. letu svoje doba preminul. 1935
Pogreb blagega pokojnika se vrši jutri, v torek, dne 11. t. m. iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 29 ob 3 uri popoldne na pokopališče k Sv. Krištofu.
Blag mu bodi spomin.
V Ljubljani, 10. ržnega cveta 1907.
Odbor.
Pri otrokih se ob bife vanju is poletni driski izkazuje kot izborno živilo Kufeke-jeva moka za otroke brez mleka na vodi, ker v pravilni razmeri obsega sestavine materinega mleka in je torej tudi primerna za izključno prehrano otrok. Beljakovina te moke je neugodna podlaga za razvitek organizmov, ki [dajejo povod driski in to torej bolezen ustavi.
Borzna poročila.
L|nbl)an*k»
, Kreditna banka v LJubl|ani".
Uradni kurzi dun. bora« 10. junija 1907.
Deset
I
4».
♦V/
i!tMM rcntft
svitr. kronik« i+tm . .
„    alata 9    . .
?*\ •frska kronska rti« . zlata . posojilo det Kranjsko 41.'/. ooso}ilo mosta Spljtt . Zadar eos.-hore. toloaniiko posojilo 1902 .  . . D* osska sol banka k. o.
-        Su      •   . I t
saot. pisma fal. dsft. btpotočno banko . . 9%\ post. kom k. o. s
i■    . sast.  ptsms tansrei.
brantlnko.....
last. pisma og?. oossr. 4*2. hranilnic« .  . . s. sa. ogr. hip. bsn. i    ( ebl. ogr. lokalu* £*-Issnic d Sr ... fa\ odi. CsAki in«, banko ML prior. tek. iotes. Trsi-
Porst......
prior, oslositkm sol. . prior Hti. iol. kup. %*h IMM svsi. pos. sa ioi. p. o.
C
Vsi** OS 1. 10^  .  . ■
.   *«* i \tm . . . .
9    Saoko.....>
.    tom. krom. I. «mts$;
,     OfSOkO        oar.k* .
.    &rt)4ks a
_ carica......
>Slftk3 4f«&«S .    , .
(lr**jtn«           , .  • .
A^.cske         s • • .
krakovske         m •  » •
^tbijansko        , •  • .
SVstr rosi. kriis . .  . .
».igr.     m      v« »  • •
fudalfsvs          b ...
laicbursko        « ...
>;<<aitk« kom.   „ » « .
»ČHC i«}«zniee brisvne želszsek« .... * v str.-ogrske fea«4&« otm.. \re*r. krotfisin ba«ko   . .
OtarslBS      , m
AVvnostensko » . . Prcrnogokop v Moste fsVoa) kipinske montse .... freske sol. issL SV. ...
^»s-Murtejri.....
frbovoijoko poom. o>sm>e . %y**t. o?**** tow. fmSSm ilsoJco«««
Sksom
9780 9940i
97- 761 11640
9335; 11105
98- 50 104*50
99 H5J
99- 10
100 — £8-25i
100 —
105"5o'
i
99 50
99 — 100-—
99-60 1U0 —
99 90 98-7&
29726 100'-
150 90 25175 144 50 263 — 269-50 240 50 94 -180*90 21-25 433 — 80- -88--57*-44 50 28 25 63--18-461 —
Blag
98 —
99 60 97 96
116 60 93 66
111*25 1)9 30
101 60
10086
10010 101 — 9875
10040
1C6 20
100*50
100 — i;xj-30
10060 1C1
kot prvo moč, popolnoma izurjenega v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdlt* NORB. ZANIER & SIN, Sv. Pavel pri Prebolda. i9S3—i
130-26
668 25 ! 1766 —
P5275 j 752 oO I 241 50
720 60 i1 676 60 2649 -:i 634 —
285— h 540 -
; 149 -
i 11-35 1917 23 52 8404 117-77 96-55 252 25 484
99 76
299-25 1G1--
162 9 > 265 75 147 5'J 273 -279 60 250 60 104 — 181 9 ) a3 — 443 -90-94-63 — 46 50 30-25 73 -18 — 471 —
131 25 669 25
1776*-653 75 753 C U 243 — 724 -676 60
x;559 — 536 -£69 — 544— 151 —
11 40 1920 J3 56 Ž4-10
117 97 9V75
«f3 25
Brusača
išče parna i aga D. Vilhar i. dr. v Oerovem via Rakek.
Naat p službe od 1. do 15. julija let. leta. Plača po dog-ivorn.        1929 l
Dobro ohranjen
parni stroj
8 HP se poceni proda.
Kje, — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 1890-1
ir
8 policami, v lepem kraja na Gorenjskem, poleg župne cerkve, se Odda za več let v najem. Pripravno za začetnika ali kako ieusko. 1832 1
Vprašanja pod „Trgovina 18" poste restante, LJubljana.
Ceno se proda nekaj
štacunskih steklenih omar s proda-jalnimi mizami
(pudelni) vred 1931 — 1
Ogledajo  ae labko  pri Th. Novotnv na Dunajski cesti št. 11. Tam se tudi takoj odda nemeb-
lirana mesečna soba.
itne
ceno v Budimpešti
Dne 10 junija 1907. T/orna. tu* o
?soniea sa oktober .  . ■
aJ b   - ■
ioruaa   . julij      . .   . .
n 19C8 , maj      . .   . »
2v«» oktober. .   • „
sjs«iaa<«
10 h ceneje
60 fc$
60 50 60 60
■
b
r
10-17 8 34 5 80
5 79
6 85
M 44
44 44 44 M 44 44 44 44 «4 44
44 44 44 44 44 44
Kavarna
.Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
vsak torek, sredo, četrtek 97 soboto in nedeljo ,3
uso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Lbo in Fani Pogačnik.
5
rt *
M
*
t* H
14
B
H
i 4 i v
5
N M
l
Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti njih iskrenoljubljenega soproga, ozir svaka, tasta in starega očeta, gospe da
Ivana Vilharja
zasebnika
ki je po dolgem težkem trpljenja, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob sedmih zjutraj t 8?. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v torek, 11. junija ob treh popoldne iz hiše žalosti, na Dunajski cesti štev, 29, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Sv. zadusne maše se bodo služile v tarni ceikvi Mar. Oznauenja.
V Ljubljani, dne 9. junija 1907.
Amalija Vilhar roj. Luckmann, soproga. — Olga Vilhar, hči. — Ed-mund vit. Strigl, e. in kr. artiljerijski stotnik, zet. — Vladimir, Rihard,
Milan, vnuki. 1934-1
Išče se spreten
mašinist
za parno žago na deželi. Vstop 1. julija 1907. 19ž8_1
Ponndbe   na   upravniŠtvo „Slov. Naroda" pod „masinist".
Potrebujem   trgovsko izobraženega! dobro izurjenega
pomočnika
z dobrimi izpričevali, ki je Že služboval v kaki dobri, večji trgovini, za trgovino z mešanim blagom Vešč naj bi bil naročavanja bla^a, knjigovodstva itd. Stanovanje, brana in penlo prosto, mesečoina po dogovoru, vstop takoj. Prednost imajo oni, ki založe primerno kavcijo. — Pripravljen sem pa tudi, dati s vi. j h dobro obiskano, in na zelo dobrem glasu stoječo trgovina v najem od enega do pet let. 19)6-3
Jffatevž Jfobai, trgovec, Idrija.
Gospodično
poštna aspirantinja ali pa le s poštno pomožno izkuSnjo (Postgcbilfenprufuog), se sprejme s 15. junijem L L v
lepem kraju pri novoustanovljeni pošti z majhnim prometom na Cveni pri Ljutomeru. 1925-2
Oglasila z oznaČenjem plačilnih zahtev   naj   se   pošljejo  na naslov:
Marija Mursa, učiteljica ravnotam.
Vsled smrti gospodarja se proda pod zelo ugodnimi pogoji
It i ««i a.
H Ša je oddaljena deset minut od KraDJa na Gore jskem tik Železuiške proge. V hiai je že dobro vpeljana gostilniška >brt. K hiši spada lepo prostrano dvorišče, hlev, šupa, vodnjak, poleg dvorišča velik lep senčnat vrt s krasnim razgledom; zraven je tudi nekaj zemljišča in kozolec. 1930 1
Več se izve pri lastnici Mariji Sire, Kranj gostilna „pri Kr« m-.
Samo 6 dni
Havre-Nevv York
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Basel, Pariš, jtavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
samo   "3M 4626-2-
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubljana      Dunajska cesta 18 Cjubljana
v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu".
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. zel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih cd 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
U-40 predpoldne.   Osebni  vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.45  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35rzvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jni. žel.: 8.37'zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
H50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsra drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbižar Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
Ii-i5 predpoldne. Osebni vlak iz "Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
oso popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor:
7 28 zjutraj. .Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika, 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
I Pozor!
Priporočam preČ. duhovščini  in  slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!i
agrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorja in pa
nagrebne okwire
prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam
nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem 1274—9
kamnosek Ignacij' Camernik kamnosek
pomenskega ulice štev. 26 v CjubljatiL
ff
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12-64
Stritarjeve ulice it. 2.
Podružnica v CELOVCU.
Podrninica v SPUETU. im  Vlamw*»lc*am K 2,000.000
obrestuje vloge na knjižice in tekočI račun po 4Vt°/o od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip
cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 5001000—, 5000 — in 10.000.
Rentni davek plača banka sama. Bentni davek plača banka sama.
Lsdajatelj in odgovorni urednik: Buto Pustoslemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1
E4
46