steu. 109. 9 Ljubljani, s torek, dni 14. malo 1907. Leto xxxu. MUU1. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26-—• sa pol leta „ „ 13'—• '(M četrt leta „ „ 6-50 ust en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: M elo leto naprej K 20° j»o> leta r« m, BB eetrt let« ,„ w S"--«» meset w 9°?® žv.v na dom iti >». ?sj meječ (Posamezne Štev, iO SLOVENEC Inserati; Enostop. petltvrsta (72 mm)s B ■ o o e ■ a o ooa 13 h 11 /ui enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h, Pri večkratnem ob-lavijenju primeren popust, Izhaja »san dan, Izvzemši nedelje ltg> praznike, ob pol 6. url popoldne, Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez --dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se at vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona štev 74 Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188. r Pred bitko. Včeraj zvečer se je vršil impozanten shod volivcev S. L. S. v veliki dvorani »Uniona«. Zopet je bila polna dvorana, a to pot je odmevala od ogorčenja nad volivnimi sleparijami nasprotnikov. Prišli so na shod celo ljudje, ki jih doslej še nismo videli na shodih. Vse je bilo napeto slišati obsodbo nad stranko, ki z najgršimi sredstvi izkuša ohraniti svoje go-spodstvo, ki ji ni preslabo ne tolovajstvo ne sleparija, in ta obsodba je grmela iz množice in je naznanjala, da bo ta množica krepkih mož odslej naprej tudi vodila borbo do polnilne zmage nad stranko, ki ima danes še v rokah ljubljanski magistrat. Z nepopisnim navdušenjem je bil pozdravljen kandidat Ivan Kregar, videlo se je, da je njegovo ime v resnici postalo program zatiranim slojem, ki hočejo priti do enakopravnosti. Za predsednika je bil izvoljen dr. Šusteršič, za podpredsednika g. Anžič. Prvi govori Ivan Kregar, ko se poležejo burni živio-klici: Slovenska Ljudska Stranka ie ves čas volivne borbe nastopila mirno, enovito in možato. Nasprotniki so pa divjali, kakor obstreljene divje zverine. (Tako jc.) Tudi jutri nastopi S. L. S. kot stranka, ki si je postavila nalogo delati za nižje ljudstvo. Hribar je sklical lc nekaj shodov, na katerih ie mnogo obljuboval in tudi napovedal, da pojde celo pod dr. Šusteršičevo komando, če bo izvoljen. A ko je videl, da si ga tu ne žele. je začel trkati pri Mladočehih, pa tudi tu je dobil odgovor, da nc marajo njegove politike (Čujte!) Sedaj je Hribar za edinost in jc zatajil ves program narodno-napredne stranke. Pa če bi bil izvoljen, jc vprašanje, ali bi ga hoteli poslanci sprejeti v jugoslovanski klub. (Burni klici: Nikdar! Vun ž njim! On ne sme med naše poslance!) Ootovo je pa, da bi mene sprejeli med-se. (Viharni živio-klici.) Hribar le postal nazadnje cclo veren in je začel braniti pred volitvami svetinje svete vere. (Smeh). Ustanovil je celo novi cerkveni red, namreč red »bosnegih minoritov«, za katerega ciaslej še nismo vedeli, m morda bo postal še superior tega novega reda. (Veselost.) Samo velike stranke bodo mogle v državnem zboru kaj doseči, Hribar pa bo osamljen. Edino kar iaz obliubujem, je, da bom delal z vsemi silami v ednosti s poslanci »S. L. S.« Edino Ic v trdni zvezi se da kaj storiti. »Narod« jc pisal z ozirom name. da se lahko delajo stvari na Dunaju, ki sc ne zvedo v Ljubljani. Jaz pa pravim Hribarju, da se gode stvari v Ljubljani, ki se se skrivajo in ostanejo tajne, iu Hribar ie naiboli vesel, čc tajne ostanejo. (Veselost. mnogovrstni klici o Hribarjevih taj-nah.) Za Ljubljano najkoristnejše je zaupati >-S. L. S.« (Burno odobravanje.) Deželni poslanec. Josip Pogačnik, živahno pozdravljen: Prinašam pozdrave v imenu ogromne večine krepkih Gorenjcev in vračam s tem tudi liberalcem njihove obiske na Gorenjskem. Ti njihovi obiski nam mnogo koristijo, kajti kamor se liberalci pokažejo, vedno tako med ljudstvom opravijo da je dobro za »S. L. S.« (Odobravanje.) Liberalci so začeli delati umeten razdor med kmečkim in mestnim prebivalstvom. Ti liberalci so pa na deželi najhujši agrarci, in meščan bi plačeval mleko po 20 krajcerjev, če bi šlo po njihovem. (Res ie!). Resnica jc pa, da ie premožen kmečki stan najboljša podpora mestu, in zato naj Ljubljana voli složno z vsem slovenskim ljudstvom! (Viharno odobravanje.) Deželni odbornik Er. Povše, viharno po-zd ravljen: Najbolj me je zbodlo, ko sem čital na liberalnih plakatih, da čast Ljubljane zahteva, da volijo župana. Mi ogorčeni protestiramo proti temu, kajti »S. L. S.« je prva in naj-vnetejša braniteljica slovenstva. (Živahno odobravanje.) Ko so drugi stanovi pozabili svoj rod, so slovenski kmet in obrtnik in delavec ostali zvesti narodnosti. S. I.. S. se bo borila vsikdar zato, da ta naša zemlja ostane slovenska. (Burno odobravanje.) Vsa dežela gleda na Ljubljano in io bo sodila po teli volitvah. Gospod Anžič priporoča poslancem »S. L. S.« naj se oni krepko potegnejo za Ljubljano. Na tisoče ljubljanskega prebivalstva jim zaupa in samo skrajni terorizem inagistratne klike more to prepričanje začasno zakriti. Izreka zaupanje »S. L. S.« (Krepko odobravanje.) Dr. Žitnik popisuje kako je terorizem, združen z najpodlejšemi sredstvi, orodje s katerim se vzdržuje liberalizem. Streti ta liberalizem ie naša dolžnost. Mi vstajamo in liberalcev je strah! (Burno odobravanje.) Dr. Krek, med burnim odobravanjem priporoča povsod pri vsaki priliki ruvati liberalni plevel. Dr. Šusteršič pa med nepopisnim ogorčenjem zborvavcev naznani, kako dela magistrat z izkaznicami. Danes, na predvečer volitev, leži na^ magistratu še 095 nedostavlenih izkaznic. (Škandal! Kak magistrat je to!) Pred dvema dnevoma pa jc magistrat uradno poročal deželni vladi, da .ie samo 700 izkaznic še nedostavljenih. (Čujte!) Torej dva dni so razpošiljali in so volivci sami po nje hodili, pa .iih je bilo iz 700 — 995! (Velikansko ogorčenje. Klici: Uradna laž!) Šel sem danes k deželni vladi in prosil, naj ukaže da sc zastopnikom našega volivnega odbora pokažejo ne-dostavljene izkaznice. Vlad ie to ukazala (dobro!) ko sta pa prišla dva naša zastopnika na magistrat s pooblastilom, da se jima izkaznice pokažejo, je pa župan in kandidat to prepovedal. (Silno ogorčenje. Klici: Škandal! Dol ž njim! Slepariti hočejo!) Hribar sc ic izgovarjal da so uradniki moteni, če pridejo volivci po I izkaznice, a naša zastopnika sta konstatirala, da uradniki takrat nič opraviti niso imeli in so se dolgočasili. To dokazuje, da se hoče slepariti. (Tako je!) V sredo so nas hoteli ugnati s tolovajstvom, sedaj pa s sleparstvom. (Vihar ogorčenja.) Če ima župan pošten namen, bi vendar izkaznice pokazal! Zahtevamo od vlade, da pošlje svojega uradnika na magistrat ki nai kontrolira delovanje magistrata. (Burno odobravanje). Dokler se to ne zgodi, mi ue vemo, kai se počenja s tistim 995 izkaznicami. Izmed okroglo 7000 volivcev iih hočejo eno sedmino oropati volivne pravice. Ob 10. uri zjutraj so delavce iskali na stanovanjih, ko so vedeli, da .iih ni doma, in potem so zapisali: Nepoznan. (Tako so delali! Res jc!) Nečuveno! Ni mesta v Avstriji, kjer bi sc tako sleparilo. A naše potrpežljivosti je konec. Čc pride Hribar po sleparstvu na Dunaj, bomo poskrbeli, da pride z Dunaja zopet nazaj v Ljubljano. (Burno ploskanje.) Doslej sem se premagal, da nisem o Hribarju vsega povedal. Če pa s sleparstvom zmaga, padejo vsi oziri, tudi oziri na njegovo rodbino. Govornik se bavi nato s Hribarjevim shodom v nedeljo, na katerem ie bilo samo 600 ljudi, od teh 200 mladoletnih in šišenskih Sokolov. Interesantno je bilo, da je prilezel na dan zopet dr. Triller, ki ie izginil, ko je bil proglasil kompromis med liberalci in socialnimi demokrati, kar se je pokazalo kot neresnica. Zdaj .ie pa povedal, da noben dostojen soc. demokrat in Nemec ne more glasovati s »S. L. S.«, kakor da bi libcralci imeli odločevati o tem, kdo je dostojen človek ali ne, ter je pristavil, da bo dr. Šusteršič odgovoren za nadaline izgrede. A za izgrede je odgovoren tisti, ki izgrednike plačnic, in ta je župan Ivan Hribar. Tega madeža si ne bo izpral nikdar, ostal mu bo za večne čase. Zdaj se župan pritožuje, da smo mi nedostojni, a nas je pa ves čas ta liberalna banda najgrše sramotila. (Tako je.) Oni so začeli, in mi jim pravimo zdaj: klin s klinom! Ko je županov tajnik v sredo aranžiral tolovajstvo. je pa v četrtek župan iz dal oklic do meščanov, da naj se nc dajo razburiti. Ta oklic .ie žaljenje vsega dostojnega meščanstva; to naj bi Hribar povedal plačanim tolovajem! Vse dostojno prebivalstvo Ljubljane protestira proti temu oklicu. (Odobravanje.) O galeriji pravi župan, da bo čez 50 ali 100 let koristila. A danes imata delavec in obrtnik potrebe s katerimi ne moreta 100 let čakati. (Burno odobravanje.) Če je Hribar v desetih letih doklade zvišal od 6 odstotkov na 26 odstotkov, bi iih v petdesetih letih, če bi tako dalje delal zvišal za 137-47 odstotkov. Hribar je v svojem govoru podtikal govorniku da je rekel, da bo naša stranka pomedla z deželnimi in mestnimi uradniki, ki ne bodo z nami volili. To ie laž. (Tako je!) Ravno nasprotno sem zahteval, da na vsak prosto voli in višji nai ne kratijo nižjim volivne svobode. (Res je!) Koliko so vredne obljube tako resnicoljubnega kandidata? (Prav niči) Več o Hribarju bomo še govorili, ko pridejo dežel-nozborske volitve in drugo leto naskočimo magistrat. (Erenetično odobravanje 'in ploskanje.) Hribar je govoril, da je liberalna obstrukcija imela etični pomen. (Smeh.) Etični pomen v podobi stare lajne in kravjega zvonca kaj takega svet šc ni videl. (Veselost). Rekel je, da so liberalci hoteli zabraniti, da bi 80 veleposestnikov dobilo deset poslancev, a Hribar je obstruiral proti temu, da bi bilo namesto 26 odslej 36 izvoljenih ljudskih slovenskih poslancev v deželnem zboru. Tudi tega madeža si Hribar nikdar ne izbriše. Rekel je dalje, da bodo Čehi debelo gledali, če bi bili na Kranjskem izvoljeni sami »klerikalci«. Liber. Mla-ciočehi so pa debelo gledali liberalne poslance slovenske, in so z najostrejšimi besedami proti poslancem »S. L. S.« izrekli svoje ogorčenje nad iiiimi. Nedavno umrli mladočeški voditelj dr. Gregr je proti meni tresoč se od ogorčenja izrekel najostrejšo obsodbo nad slovensko liberalno stranko. Mi se bomo s Čehi že prijazno gledali in oni nam bodo tudi bratsko segli v roke. (Odobravanje.) Hribar je dal tiskati plakate s slovensko trobojnico še le potem, ko se je vozil okoli Nemcev, pa baie ni pri njih ničesar opravil, in ko ie nemara spoznal, da nemških glasov ne dobi. je pa postal Slovan. Na plakatih trdi, da Ljubljana nc sme črna postati. A kdor kandidira, mora biti bel in čist, kakor so hodili pri starih Rimljanih kandidate v belih togah. Kregar jc čist. Hribar jc pa črn kandidat, in Ljubljana bi bila črna, če bi njega izvolila. Gromovito pritrjevanje .ie spremljalo ves govor stavek za stavkom. Ti možje so nam poroki, da se bo boi proti liberalizmu slednjič na celi črti končal z zmago ljudstva. Uoltonl bol. (Shod na mostu.) V ponedeljek ic bilo pred novomeškim mostom veliko vrišča. Neki človek iz Kandije, ki je snedel mnogo du-hovskega kruha, je pa kar na državnem mostu sklical shod ter začel kričati. Iz radovednosti se je zbralo mnogo ljudstva, katerim je »sklicatelj« kvasil svoje neumnosti. Zabavljal je čez duhovnike, kandidata Šukljeta in župana Zurca. Cez nekaj časa pa je množica začela klicati:: »Mi nc pustimo blatiti naše duhovnike, kandidata in župana!« Naposled pride redar, da bi razgnal »shod«. Šele ko pride orožnik, io je agitator odkuril, ne da bi zaključil shod. Ženske pa za njim, da je kar skakal na begu. Ime ifjegovo šc zamolčimo, a pazi naj v bodoče, ka.i govori, sicer mu damo priliko, da se bode zagovarjal. S* Preverjeni dedič. (Iz zapiskov newyorškega detektiva.) Moj namen je bil, da sc izučim za zdravnika; vendar nisem dovršil študij v tej stroki. Mo.i oče, bogat newyorški trgovec, mi je pre-skrbel dobro vzgojo. Nato mc je poslal k doktorju Lignonti, da bi me pripravljal na vseučilišče. Doktor je živel v precej oddaljenem majhnem mestecu, toda imel je vedno dovolj opravka in mnogo temeljitega sem sc naučil od njega. Še predno sta minili dve leti, sem žc lahko izdeloval zdravila in obiskoval trpeče bolnike. Narava mi je podelila duha, ki ie znal ostro in natanko opazovati, kar mi je bilo pozneje v nemalo praktično korist. Med Lignonovimi bolniki jc bil tudi star gospod, Štefan Barton. Bil jc vdovec in je živel z edinim otrokom, štiriletnim dečkom, na svojem zemljišču, oddaljenem kako uro hoda od mesteca. Admos Barton, gospodarjev brat, ic tudi stanoval pri njem in je splo-šno veljal za zelo pobožnega moža; vsaj v cerkev jc hodil redno. Nekega dne pride sel, da bi doktorja Lig-nona kar najhitreje privedcl k bolniški postelji gospoda Štefana Bartona. Kap je bila zadela starega moža in izdihnil je, predno je zapustil Lignon hišo. Testament ie imenoval Henrika Bartona za edinega dediča ogromnega premoženja in njegovega strica za variha dečku; ako pa bi postavili dedič umrl pred euoindvaj-setim letom, tedaj bi podedoval premoženje Amos Barton. Od tega časa sem opazoval, da se moj učitelj mnogokrat mudi na Bartonovem posestvu, čeprav ni bil nihče bolan. To sc mi je zdelo tembolj čudovito, ker doktor Lignon ni nikdar prej imenoval Amosa Bartona za prijatelja in ga jc vedno imenoval hinavca. Minulo .ie nekaj dni in zgodila sc je velika sprememba z doktorjem, preje tako odkritim in veselim možem. Bil je vedno bolj čtneren, nezaupljiv, zaprt sani vase; nerazumljivi ner mir mu jc škodoval na zdravju in bledi I lica. Ni me zanimalo malo, da bi poizvedel, kaj naj vse to pomeni; ali odkriti nisem mogel ničesar, tudi najmanjšega ne. Kakih osem dni po pokopu Štefana Bartona sem prišel nekega jutra preje kakor jc bila moja navada v lekarno. Na mizi, kjer so se izdelovala zdravila, sem zapazil majhen možnar. Sklepal sem, da je Lignon sam pripravljal ponoči kako zdravilo. Na dnu mož-uar.ia sem zagledal majhne kristale, ki so zelo dišali po neki posebni kislini, prav tako tudi dve steklenici antimona in klora nista bili tatu, kier bi morali biti. »Za koga jc pač pripravljal zdravnik zdravilo?« sem se vprašal na tihem; »in proti kateri bolezni naj bi sc rabila ta sestavina iz kisline, antimona in klora? Kolikor mi je znano, je zelo strupena. Hm. zopet nov problem zame!« Zapisal sem si vse potrebno v svoj zapisnik. Proti večeru jc prišel zdravnik v lekarno. Bral sem neko zdravniško knjigo. »No. Jakob, kaj pa študirate danes?« me je vprašal prijazno. »Našel sem v knjižnici francosko knjigo, ki me zelo zanima.« »O čem piše pisatelj knjige?« »O umetnosti, kako sc lahko naredi človeka za navidezno mrtvega.« Doktor je prebledel in mi iztrgal knjigo iz rok. »To delo še ni za vas, potrpite nekaj, časa!« Izgovoril je in naglo odšel iz sobe. Jaz pa sem ostrmel; polagoma pa se mi jc pričelo jasniti in zapisal sem si nekai malega v zapisnik. Čez nekaj dni je nenadoma obolelo več ljudi na zastrupljenju jezika in v več slučajih je nastopila smrt. Tri tedne po smrti Štefana Bartona so zagrebli tudi njegovega mladega, še precej majhnega sinčka Henrika. Vsacega je vznemirila ta nenadna smrt; nepopisna pa jc bila žalost Amosa Bartona. Njegova bolest sc je zdela tako globoka in resnična, du so cclo njegovi sovražniki in. prijatelji poveličevali nesebičnost moža. Doktor Lignon ni bil zapustil bolnega otroka in se je vrnil šele po njegovem pokopu. »Mali Henrik je pa res hitro umrl,« sem opomnil, ko sva sc bila sešla. »Da, smrt je nastopila vsled zastruplje-nja jezika,« je odvrnil hladno in kratko. »Mnogo sem žc čul o tej bolezni, ali natančnega ne vem o njej prav nič.« »Bolezen je skrivnostno zlo iu jc šele pred kratkim pričela razsajati. Kakor pravijo, izvira od bacilov. V Copelandovi zdravniški enciklopediji bodete našli o njej zanimivih stvari.« Kakor hitro sem bil zopet sam, sem vzel imenovano delo v roke in pazno čital. V meni se jc vzbudilo živo zanimanje za čudoviti slučaj in nenadoma, da še sam nisem prav zasedel. kdaj mi .ie vstala v duhu nenavadna misel, ki me ni zapustila ves dan nc za hip; ko pa jc tiha noč razgrnila skrivnostni svoj pai-čolan nad božjo naravo, sem sklenil, da iz-\ ršini to, kar mi ie že ves dan rojilo po glavi: da preiščem truplo mrtvega Henrika. N.iiva božja je bila oddaljena skoro četrt ure od mesteca, pot na ta kraj .ic bila šc po dnevu dolgočasna in žalostna, kaj šele ponoči, ko jc vse ogrinjala črna tema. Bila je mrzla novemberska noč. Veter je tulil skozi gole drevesne veje in tožeče pihal mimo starega pokopališkega zidu, kakor da bi vedel, da bo nekdo oskrunil sveto tihoto grobov. Ko me jc objemal mir našega tihega mesteca, sem pogumno hitel dalje; ko pa setn stopil na mračno pot, ki ie vodila na pokopališče, me je nehote spreletelo nekaj bojazljivega, strahopetnega. Da hi se raztrešči, sem si hotel zažvižgati razposajeno pesem, ali ni se mi hotelo nič kaj dobro posrečiti. Slednjič sem dospel do cilja iu s tresočo roko sem odprl vrata na pokopališče. Vstopil sem. Nenadoma me spreleti taka groza, da sem hotel naglotna pobegniti, ker nekaj strašnega je bilo v tei veliki tihoti grobov in zdelo se mi je, da zro nagrobni kamni grozeče vame, da se dvigajo mrtveci iz svojih molčečih ležišč: moja fantazija je bila prav vsa prepletena z bajkami o strahovih. Vendar sem se opogumil in odločno korakal dalje, dokler nisem dospel Štajerska. (Shod v Št. Petru pod Sv. (iorami.) Za zadnjo nedeljo, dne 12. maja, je sklicala »Slovenska km. zv.« shod. da se predstavi dr. Korošec. Nasprotnike jc to hudo speklo, kajti St. Peter velja kot najbolj liberalni kraj celega Koroščevega volivnega okraja in zato so tuhtali, kaj bi storili proti shodu in dr. Ko-roščeu. Hr. Kunej jc moral biti dobro informiran o nameravanih akcijah svoje stranke, kajti že prej sc je izražal, da se ie bati, da bodo gnjila jajca letela in da se je cclo bati, da bo kri tekla. Toda večina Kunejevih pristašev vendar ni tako surova iu krvoželjna, kakor njegovi ožji somišljeniki, od katerih je dobival informacije. Kajti namesto gnjiiih jajc so prišli liberalni razgrajači raje z žviž-galnicami in namesto krvi jc tekel obilni |xit iz obrazov onih, ki so krepko in neprenehoma odpirali usta za klice proti dr. Korošcu. Pri dohodu v St. Peter bili so dr. Korošec, dr. Jankovič in okrajni načelnik Tomažič z navdušenimi klici sprejeti od svojih zvestih somišljenikov, koterih tudi v Št. Petru nc manjka. Potem so sc podali na zborovališče k Drofeniku. Tam so bili že zbrani v velikem številu najeti in pijani razgrajači iz Bizeljske-ga, Kapel, Hrvaškega. Toda dr. Korošec in dr. Jankovič se jih nista zbala, kakor si jc nekdo želel, ampak v sredino med nje in nasprotnikov vrsta sc odpre, tako da so jima nasprotniki pod vtisom neustrašenega nastopa nehote naredili prosto pot do odra. Komaj stopita na oder, začne sc žvižganje in kričanje. Razburjenje jc rastlo. Dr. Kunej je postal bled, srce mu ie očividno upadlo in šel jc mirit razgrajačev. Toda kakor ga nikjer nihče ne posluša, tako tudi tukaj ne. Okoli odra so se med tem zbrali pristaši »Kmečke zveze« in lahko bi sc začelo zborovanje, toda žvižganje in kričanje ni hotelo ponehati. Hladnokrvno sta gledala dr. Jankovič in dr. Korošec en čas to Kunejevo kričečo gardo, ki jc bila res dobro zadet odsev njegovih zmožnosti. Potem pa, ker so somišljeniki vendar hoteli slišati naše govornike, naznanilo se je zborovanje na drugem prostoru. Naši so začeli odhajati, toda da bi Kunejevci ne mislili, da se jih bojimo (bojimo telesnih sil, kajti glede duševnih jc pri prijatelju in neprijatelju sodba že dolgo izrečena), šli smo na novo zborovališče polagoma, korak za korakom se ustavljajoč. Kunejeva muzika pa za nami. Pred Hohnje-čevo hišo je hotel dr. Korošec ljudstvo nagovoriti, da napove kra.i zborovanja. Zopet velikanski h ruše in trušč. Med razgrajači je stal dr. Kunci, župan Cernelc in mnogoštevilni učitelji, med njimi seveda tudi strastnolični Potočnik iz Podsrede. Dalje časa smo s tega prostora motrili kričače in razgrajače. Takt za žvižgarje so dajali nekateri učitelji in pa neznan potovalec, ki pa se je kmalu skril, ko smo ga dali identificirati. Naši pristaši so zopet šli naprej, med tejn naznani dr. Korošec zborovališče in tamkaj se jc potem celo nemoteno in mirno zvršilo zborovanje. Dr. Korošec ic kazal na liberalno delo, koje sadove smo danes že videli, namreč pijanost in razgrajanje. Na ta način hočejo ljudstvo povzdigniti. Čuditi se moramo, da pri tem delu pomagajo tako radi tudi učitelji. Kmečka stranka si bo zapomnila njihov nastop in brez vsakega ozira bomo odslej stali tia strani kmetov in dobrih učiteljev proti liberalnemu učiteljstvu. Tudi dr. Jankovič se jc v ognjevitih besedah ozrl ua ranokar doživele dogodke ter priporočal kandidaturo dr. Korošca, ki se je z navdušenjem sprejela. Po sklepnih besedah svetnika Tonibaha se je zborovanje zaključilo. V Št. Petru pa gre glas, da bo odslej vendar dr. Kunci lahko vsaj v eni stvari eks-ccliral, namreč v razbijanju shodov, če se je tega posla to nedeljo naučil od Bizcljčanov in Kapelčanov. Opazoval je vsaj svojo razgra-jajočo gardo iako vzorno' do grobišča rodbine Barton. Položil sem svetilko poleg sebe in odvezal vrečo, kjer sem imel potrebno orodje. Prejšnji strah je izginil in krepko sem začel odkopavati grob. Ker zemlja ni bila preveč trda, sem kmalu prikopal do krste. Dvignil sem jo, odprl in ostr-mel, da bi sc kmalu onesvestil. Henrika Bar-tona sem poznal prav dobro truplo v rakvi ni bilo njegovo. Previdno sem spravil zopet vse v red, kakor ie bilo preje in čez pol ure sem že sedel v lekarni, kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo. Ker me jc stvar zelo zanimala, sem sklenil, da jo preiskujem dalje. V ta namen sem prosil doktorja Lignona za nekaj dni dopusta, češ, da imam v Nc\vyorku važen opravek. Dovolil mi ga ie in drugo jutro sem odpotoval. Čeprav nisem mogel priti glavnemu vzroku na sled, vendar sem odkril marsikaj, kar ni bilo ravno častno za doktorja Lignona; zato se nisem hotel vrniti k njemu. Osemnajst let po tem dogodku sem prišel nekega mrzlega zimskega večera ves utrujen domov. Moja soproga je sedela pri prijazni peči, pred njo sc jc kadil čaj in pričakovala me je dobra večerja. »Vendar enkrat! Ze dolgo sem čakala nate.« »Zalibog. da sem sc zamudil pri policijskem vodstvu . . . Ugani, koga sem srečal danes na Broadwayu?« »Kako naj jaz to vem? Povej mi!« »Nikogar druzega, kakor Amosa Bar-tona.« Omeniti moram, da je bila moja soproga REVOLUCIJA V GUATEMALI. Poročajo, da je v Livingstoneu v republiki Guatemali že izbruhnil upor. V boju so bili ubiti trije vojaki, več pa ranjenih. V Pu-erto Cortezu jc bila izkrcana ameriška mornarica, kar jc na prebivalstvo napravilo ugoden vtisk. VOLIVNA REFORMA NA NORVEŠKEM. S točk bol m, 12. maja. Gornja zbornica je sprejela s 14-1 proti 105 glasovom vladni načrt glede izpremembe volivne pravice z nekaterimi dostavki. Poslancem spodnje zbornice se dovolijo dijete; volivni cenzus se zniža na 2000 kron dohodkov. Ta sklep se razlikuje od sklepa spodnje zbornice le v tem, da spodnja zbornica ni sprejela znižanja volivnega cenzusa. Najbrže se bode cenzus potom kompromisa določil na 3000 kron. ZDRUŽENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. W a shin g ton, 12. maja. Širijo se vesti, da se poda general Sharpe v juniju v Evropo, da proučuje na Angleškem, Francoskem in na Nemškem organizacijo vojaškega oskrbovanja. Petkronski ponarejeni denar so dobili v celovškem glavnem eolnem uradu, ne da bi vedeli, kdo da je ta denar oddal. Ponarejen je izvrstno, samo bolj temne barve je kakor pa pravi denar. ITALIJA. Kralj v mednarodni umetniški razstavi. Benetke e, 13. maja. Včeraj je obskal kralj mednarodno umetniško razstavo in se je dali časa mudil v nemškem, švedskem in norveškem oddelku. Afera Lorenzelii. Rim, 13. maja. K razpravi o tej aferi v državnem zboru piše »Osservatore Romano«: Listi so poročali, da je kardinal Lorenzelii s papeževim dovoljenjem prosil za vojaške časti, ki so sc mu izkazale povodom obiska v Lucci. Pooblaščeni smo izjaviti, da jc ta vest neresnična. Verski poduk v italijanski ljudskih šolah. R i ni, 13. maja. V zbornici se je razvnel vroč boi o tej prepolni točki. Poslanec Berto-lini zahteva, naj se v vsaki občini ustanovi odbor, obstoječ iz rodbinskih očetov, ki naj bi skrbeli za to, da sc, ako bi se občina upirala, ta prisili, da da na razpolago drug občinski prostor, kjer^se bode podučeval verouk v prostem času. Ce ne bi hotel občinski svet nositi stroškov za ta poduk, naj se zavzame za to, da jim ostane prostor na razpolago. »Osservatore Romano« odgovarja na ta predlog, da imajo starši pravico zahtevati, da občina nosi stroške za verski koduk. Cc so v manjšini, a vendar vsaj 30, imajo pravico do prostora, a stroški padejo nanje. V vsakem slučaju pa naj nadzorujejo verski poduk, da s tem parali-zirajo vpliv brezverskih šolskih nadzornikov. NEMIRI V INDIJI. Upor v Indiji se širi. Nevaren je položaj v Bengaliji, krvavi nemiri so nastali v La-hori Mindu in inohamedanci plenijo in poži-ga.io. Angležem udane domačine mučijo in more. Pozivi na upor se širijo po vsci Indiji. V več krajih so se vršili poulični boji med Hindu in rtgohamedanci. MAROKO. Tange r, II. maja. Vesti o nemirih v okolici Marakeša se potrjujejo. Rod Rahamna grozi, da uderc v mesto. Evropejci so obdani s^ stražo zapustili mesto in se podali v Saffi. Križarka »Jeaiine d' Are« ostane v Casa-blanki, da v potrebi napravi red. TISOCLETNICA POKRISTJANJENJA BOLGAROV. Sofija, 12. maja. V sredo bodo Bolgari obhajali tisočletnico pokristjanjenja svojih pradedov pod čarom Borisom. Generalni nadzornik Hilmi paša je v Makedoniji prepovedal vsako slavije. češ, da svetnika fiorisa ni v oficijelnem zapisniku svetnikov. doma iz tistega mesteca, kjer jc živel doktor Lignon iu je tako poznala vse osebe, ki so imele opraviti pri tem dogodku, o katerem sem pravkar pripovedoval. »Res? Ali sta kaj govorila?« »Seveda. Zeli, da bi ga izvolili v kongres in me je prosil, da bi ga podpiral pri volitvi, česar mu seveda nisem obljubil.« »Čudno, da oče tega človeka ni mogel trpeti.« »Tudi mnogim drugim ljudem je bil vse preje kakor priljubljen. Jaz ga žc tedaj nisem mogel, ko sem bil še pri doktorju Lignonu.« »In vendar nihče ne ve, zakaj bi mu bil pravzaprav nenaklonjen. Ali si morebiti že čul o njem kai nepoštenega?« »Nc.« »Ali se še spominjaš, kako čudovito je obogatel? Brat in stričnik sta mu umrla v treh tednih. Bilo jc res čudno!« »Resnično, zelo čudno je bilo!« Morebiti sem izgovoril te besede preveč s povdarkom, ker žena me jc pogledala pozorno in radovedno vprašala: »Kaj hočeš s tem? Govoriš, kakor bi imel kako skrivnost.« »Ali, ljubo dete, kako skrivnost nai bi vendar imel o tej stvari?« Nenadoma se oglasi hišni zvonec in čez nekaj trenutkov prinese služkinja brzojav. Glasil se je tako-le: »Pridite takoj! Ležim na smrtni postelji in vam imam važnih stvari sporočiti. Doktor Lignon.« »Ali moraš odpotovati?« je žalostno \ prašala žena, ko je prebrala brzojav. »Razume sc, da. In ker se mi dozdeva, kaj ima doktor na srcu, moram še posebno hiteti.« strankarsko gibanje v bolgariji. Sofi ja , 12. maja. Strankarski shod demokratske stranke je sprejel resolucijo, ki vladi očita, da je Kompromitirala notranjo in zunanjo politiko. Danes se .ie začel shod Cankovcev, ki se ga udeležuje nad 2000 od-poslancev iz vseh delov dežele. preiskava proti pomožnemu ministru gurku. Peterburg, 12. maja. Preiskava proti pomožnemu ministru Gurku v aferi Gurko-Liduall glede nepravilnega zalaganja se je za Gurka slabo iztekla. Dokazalo se mu je, da jc prekoračil svoj delokrog. Preiskava je dognala sledeče: Dobava žita za one kraje, kjer vlada lakota, je bila izročena neki Sedari, ravnateljici variete-gledišča, ki je oškodovala rusko državo za poldrug milijon rublev. Gur-ko je upokojen, najbrže pa pride še pred kazensko sodišče. srbija in avstrija. Srbska vlada upa. da se sklene nova trgovinska nagodba z Avstrijo še prej, kakor z Angleško, avstrijsko paroplovstvo. Trst, 12. maja. Včeraj popoldne je novi parobrod »Lavra« družbe »Austro-America-na« nastopil svojo prvo pot v Ameriko s 700 potniki. Ladija ima deplacement 10.400 ton in prostora za 1650 potnikov in sploh prvi parobrod na dva vijaka, ki plove pod avstrijsko zastavo. nemški cesar kot priča. Monakovo, 12. maja. V procesu radi žaljenja časti, katerega jc naperil dr. Peters proti odgovornemu uredniku »Miinchner Post«, se je zahtevalo tudi zaslišanje nemškega cesarja. Sodišče je ta predlog odklo- turCija in Črna gora. C e t i n j e , 12. maja. Sultan je daroval po svojem tukajšnjem zastopniku za ponesrečence pri eksploziji v Antivari 100 turških funtov. Dnevne novice. + Državnozborske volitve. Danes se više ix> celi državi volitve v državni zbor na ix)dlagi občne in enake volivne pravice. Voljenih bode danes 439 poslancev^ 70 galiških in 7 dalmatinskih poslancev bo voljenih prihodnje dni. Tukaj se je volitev začela ob 6. uri zjutraj. Dasiravno je udeležba jako živahna, kaže mesto navadno lice. V prvih jutranjih urah je bil naval dclavcev k volitvam jako velik. Tudi iz drugih glavnih mest se poroča o živahnej udeležbi pri volitvi. +Imenovan jc koroški Slovenec Miroslav Gornik, akademični podobar na Dunaju, za rednega uda zadruge vpodobljajočih umetnikov na Dunaju v priznanje izbornih plastičnih del. + Odlikovanje. V priznanje vzornega delovanja ie prevzv. knezoškof A. B. Jeglič imenoval gospoda župnika Janeza Zabukovec za duhovnega svetnika. Castitamo! + Osebna vest. Premeščena sta gg. kaplana Karol Gnidovec iz Št. Vida pri Zati-čini v Trebnje; Alojzij Kurent iz Semiča v Št. Vid pri Zatičini. + Umri je v Ljubljani slovenski pisatelj vpokojeni gimnazijski ravnatelj gospod Josip Stare. Pogreb bo jutri v sredo. — Preureditev peš-pošte Vače - Litija v poštno vožnjo. Peš-pošta med Vačami in Litijo preuredila se je s I. majem t. 1. v vsakdanjo enovprežno poštno vožnjo z naslednjim voznim redom: Vače, odhod ob sedmi uri zjutraj, prihod ob tretji uri popoldne; Spodnje Hoticc, odhod ob osmi uri dopoludne, prihod ob 1 uri 15 minut popoludne (poštna nabiral-nica>; Litija, prihod ob 8. uri 15 minut dopoludne, odhod ob 1. uri popoldne. — Samoumor. V Zagrebu se je 10. t. m. v svojem stanovanju v Dalmatinski ulici obesil Peter Perhar, stolarski pomočnik, pristo- »No, proti temu nimam ničesar. Ali glej, da prideš brž ko mogoče!« »Seveda pridem. Sedaj je ura sedem, vlak gre ob osmih in jutri zgodaj sem že tu.« Ko sem uredil vse potrebno, sem poljubil svojo dobro in skrbno soprogo in naglo odlii-tel. Mraz je bil nekoliko pojenjal, v gostih snežinkah jc padal sneg. Ko se je pričel vlak pomikati v temno zimsko noč, sem kmalu zaspal. Sanjal sem čudovite sanje. Zdelo se mi je, da sem pri sodnijski obravnavi, ko ravno zaslišujejo nekega zločinca radi krivega pričanja. Obraz moža se mi jc zdel popolnoma znan in vendar se nisem mogel spomniti, kdo naj bi pravzaprav bil. Ko sem o tem tuhtal iu premišljeval, se mi je nenadoma zazdelo, kakor da bi mi nekdo zašepetal v uho: »Amos Barton.« Ime ie bilo izgovorjeno tako razločno, da sem se zbudil. Pred mano je sedel neznan gospod s soprogo in ta je bil imenoval ime. Oba sta bila čisto navadno opravljena in v srednjih letih. Obraz tujega moža je jasno pričal, da neznanec le prevečkrat pogleda v kozarec. Zena njegova pa je imela odločen, hladen izraz. Ime Barton je vzbudilo v meni radovednost; delal sem se, kakor da spim in prisluškoval. »Rečem ti,« ic dejala ženska, »da ga nc boš dolgo za nos vodil. Kmalu pride do tega, da je fant ušel in potem se pa le obriši za denar, ki ti ga je dozdai pošiljal.« »Kako naj bi to zvedel? Da bi Ic ti svoj jezik bolj brzdala! Ali ti vedno in vedno govoričiš, kakor prava ženska klepetulja!« »Smešno! Rada bi videla, kam bi prišel ti s svojimi križemkrižem vprašanji, čc bi jen v občino Št. Vid, okraj ljubljanska okolica. Kot vzrok se navaja to, da mu je nezvesta postala njegova zaročenka. — Znanstveni izlet. Slušatelji zagrebškega vseučilišča pod vodstvom prof. geografije dr. Hraniioviča se podajo na znanstveno potovanje v hrvaško dalmatinsko Primorjc. — Velik požar v Gospiču. V Gospiču je začelo goretj v hiši trgovca Rubčiča. Ogenj se je razširil tudi na poleg stoječo hišo, v kateri so bila nastanjena vsa ondotna društva. Gorelo je cel dan, šele proti večeru se je posrečilo ogenj omejiti. Primanjkovalo je vode v vodovodu. — Izpremembe v davčni službi. Za vpo-kojenje so prosili gg. davkarji Petsche v Cirknici, Anton Kuralt v Senožečah in Nikolaj Na-zuran na Brdu. Imenovanje. Generalni svet avstro-ogrske banke je imenoval kontrolorja tukajšnje podružnice g. Ivan Gregoriča načelnikom nove podružnice v Zadru. Nova telefonska zveza. Početkom tega meseca sta uvrščeni tudi telefonski centrali v Rumi in Mitrovici v zvezi s srbskimi centralami. — Štrajk v Varaždinu. V Varaždinu štrajka v ondotnej predilnici 250 delavcev, ki zahtevajo skrajšanje delavne dobe za eno uro. — Slovenci v Ameriki. V Clevelandu sta se poročila gospod Jakob Jcrina in gdčna. A. Kovač iz Preserja na Kranjskem. — Ameriške novice. V aprilu sc je izselilo v Združene države Severne Amerike najmanj 137.000 oseb. Toliko iih še nobeno leto v tem mesecu ni prišlo. Izseljenci so večinoma avstrijski Slovani, Italijani in ruski židie. — V NVorcestru je v ondotni bolnišnici umrl ISletni Myot in siccr za čudno boleznijo. Trikrat je v svojem življenju izgubil kožo. Zdravniki so menili, da ima vročinsko bolezen, potem pa prišli na to, da se je kot kača — levil ... Vsi prodajavci vožtvih listkov in pošiijavci denarja morajo po novem zakonu položiti 15.000 dolariev varščine. -— Listi Severne Amerike sami odsvetujejo, naseljevati se v Južni Ameriki. — Tobačni tovarnarji so zaprli svoje tovarne, ker delavci štrajkajo. Canadska vlada jc kupila čedo 500 bizonov ki ie naivečja na svetu, za 150.000 dolarjev. 26. aprila so otvorili jako slovesno razstavo v Jamstovmu. Z vojnih ladij so grmeli topovi, ko se ie pripeljal predsednik Roosevelt. Poročna obleka neke gospodične Fish je stala 50.000 dolariev, kolikor znaša letni dohodek 90 delavskih družin, perilo pa tudi 50 tisoč dolarjev. V premogokopih Frank, Co-leman, Lethbridge in Lille stavka 5000 premogarjev. Pomanjkanje premoga je jako občutno. — V vojašnicah v Columbusu je prišlo do prepira med črnci in belimi. Neki beli jc zabodel črnca, vsled česar sedaj vlada med obema plemenoma veliko sovraštvo. Roo-seveltov privatni tajnik je izjavil, da se v bodoče časnikarski poročevalci ne bodo smeli nahajati zvečer v obližju bele hiše, kjer so čakali novic. — V Chicagi so zaprli Carveya, ki je imel 17 žen in iili .ie ogoljufal za 150.000 kron. - Na Kubi je umrl zamorec Antonio Infante, star 150 let. — Slovenske vesti iz Amerike. V Jolietu je umrl Mihael Kralj iz Dragatuša na Dolenjskem. Preminul ie v Clevelandu Josip Papež iz Žužemberka. Na Kranjskem je zapustil ženo. — Konjski nabor. Kakor se čuje, ni bila pri zadnjem konjskem naboru kriva morda nepovoljna rcia za to sposobnih konj, marveč vzrok je iskati drugje. Gospodje so namreč odposlali šele zjutraj dotičnega dne brzojavko, da sc vrši nabor oziroma nakup, a evo jih, popoldne so bili že tu. Kie naj potein konje-rejci pravočano izvedo? Potrdili, oziroma kupili so baje samo dva konja. Značilni prirodni pojavi oddaljenih elementarnih izbruhov so se opazovali dne 7. t. m. deloma tudi 9. in 10. t. m. Kakor zunanja, doslej došla poročila potrjujejo, so bili ti pojavi le preveč pravi. Mestno zavetišče za posle v Zagrebu. Občinski svet jc sklenil, da preuredi hišo, ki mene ne bilo? Davno bi že bil izvlekel iz tebe vso skrivnost. In odkod bi dobival potem denarja, ljubeznjivi moj mož?« »Naj mi le poskusi vsoto odtegniti. Potem se mu ne bo dobro godilo!« »Kaj misliš, kako bi bilo, če bi mu povedal o vnukovem begu?« »Budalost! Stari skopuh bi mi takoj zadrgnil svojo mošnjo. Ne, povem mu, da vem za mladeničevo bivališče in to bo zadostovalo popolnoma, da bo zopet voljan m mehak.« »Ali Ralph, kaj bi storil, če bi se vendarle odločil, da nama ne da niti vinarja več?« »Cisto mirno bi mu rekel: Gospod Barton, pošljite mi v treh dneh svoto, ki mi gre, ali pa storim nekaj, kar vam ne bo prijetno.« »No, upajva, da se stvar dobro izteče.« Liubeznivi parček je umolknil. Delal sem se, kakor da bi se bil pravkar zbudil. Brž ko se je vstavil vlak, sem hitel k doktorju Lignonu. Ko sem ga po osemnajstih letih zopet uzrl, sem se zavzel. Kmalu bi ga ne bil spoznal, tako se je bil spremenil, ker grozne sledove jc bila zapustila na njem kruta bolezen. Obraz mu je bil sinrtnobled, oči mrtve in brez sijaja, so ležale globoko v vdrtlh jamicah. Bolezen, ki je prizadejala ubogemu doktorju toliko muk, ga je napadla pred enim letom; na jeziku se mu je bila namreč spustila majhna pika. Doktor jo jc skušal odpraviti, ali pikica sc jc Ic večala in mu povzročala neznosne bolečine. Šel jc v Nesv York in sc posvetoval z imenitnimi zdravniki. Z grozo v srcu je spoznal, da ima — raka. Zdravniki so mu kar naravnost povedali, da zanj ni rešitve. Doktor sc jc vrnil domov, prav nič se ni brigal za izjave zdravnikov in je še vedno ie last mesta in bila prej šola, sedaj pa je vojaško skladišče, za posle in posredovalni urad. Vlada je ta sklep z veseljem potrdila. Ko bi bil Hribarja kdo opomnil na ta sklep, stavimo sto cekinov, da bi bil v svojej »socialnej« ljubezni do delavstva temu gotovo popolnoma moderno opremljeno zavetišče — »obljubil«. — Deputacija slovenskih organistov se je poklonila in uročila prošnjo prevzvišenemu knczoškofu dne 8. t. m. Prevzvišeni jo je prijazno sprejel ter obljubil, da bode delal in da se že dela v to, in da je to njegova skrb, da bode organist že enkrat prišel do boljšega stanja. Deputacja je prosila tudi prečastitega kanonika g. dr. Karlina, da bi tudi on stal na strani slovenskih organistov, kar je obljubil ter pozdravljal ideio, katero so organisti na sestanku sklenili, to je, da se organizirajo in da ustanove društvo pod imenotu »Zveza slovenskih organistov in glasbenikov v Ljubljani« Organisti bodemo gotovo dosegli svoje želje, vsaj jc z nami vsa preč. duhovščina in na čelu ji skrbni prevzvišeni knezoškof. Moramo pa tudi v to delati, da bodemo svoj stan res prav spolnovali. Dobrega, zvestega in pridnega delavca ima rad delodajalec ter mu tudi primerno plačo odredi! — »Pirčeva jama v Kozakih.« Na Trški gori pri Noveni mestu se nahaja v vinogradu g. Antona Kokal.ia, kamnoseka iz Bršljina, na takozvani parceli »v Kozakih« za tc kraje značilna kraška jama. Svojčas je moralo biti v nji bogata skupina ličnih kapnikov; surovost ui pa nevednost dosedanjih obiskovalcev pa je uničila večino teh kraških čudotvorov. Vendar je veseljem opazovati vpodabljenje novih formacij, izmed katerih so in bodo najzanimivejši oni, ki predstavljajo široko prevlečene fino tkane čipke. Jama pa je iz drugih ozirov znamenita, o čemur pa še Ic spregovorimo, kadar se bode podrobneje preiskala. Na Trški gori, kjer se najdejo celo morske školjke, mora biti več erozijskih brez-dnov, oziroma kraških jam. Nad to jamo se nahajajo razvaline hišice, kjer so v prejšnjih stoletjih bivali posamezni menihi iz Zatičine, ki so na Trški gori opravljali službo božjo. Gosp. Kokalj, kamnosek v Bršljinu kot lastnik dotične parcele, jc iz posebne prijaznosti izročil jamo v last g. Franjo Pircu, kot preiskovalcu dolenjskih jam; vsled tega je tudi jama imenovana »Pirčeva jama v Kozakih«. Vsa čast in priznanje gospodu Kokalju! Do preklica je vhod v to jamo brez dovoljenja novega lastnika iz posehenih razlogov zato ran jen. Trtje na Trški gori letos prav lepo kaže. Letošnja huda zima je trtju le neznatno škodila (več pa zajci). Divjaki so že v cvetju, cepljenke lepo odganjajo. Tudi v državni trt-nici je vse lepo urejeno, posebno pa oves prav lepo kaže! — Vročine na praznik Vnebohoda je toplomer ob 1. uri popldne kazal 54° C na solncu. 34° C v senci, zvečer ob 10. uri šc 24° C. Ob polnoči še ni bilo rose. Na jugovzhodu se je morda bliskalo, pojavili so veliki nevihtni oblaki. Pravijo, dežja bi bilo treba. Ta vročina ni naravna vročina, ampak je najbrže v zvezi z izhlapevanjem ognjenikov na jugo-jugovzhodu. — Odlikovanje. Cesar je vč. g. dekana Ivana Filipiča in profesorja veronauka na ženskem učiteljišču v Gorici vč. g. Franca Kastclica imenoval častnima kanonikoma stolnega kapitelja. Na Suhoru so dne 1. maja obhajali trije belokrajinski duhovniki v ožjem krogu svojih prijateljev vsak svoj jubilej in sicer: msgr. Pranjo Dovgan 20-letnico kot prošt v Metliki, Jakob Pavločič 10-letnico kot župnik na Suhoru in Stanko Peharc 5-letnico kot mestni župnik v Črnomlju. Vsem tem vrlim gospodom kličemo: Se na mnogaja leta! — Tukaj- upal. Ali bolečine so bile vedno hujše in ko se je pridružila še mrzlica, jc stari Lignon obupal. Toda kaj so bile telesne bolečine v primeri z duševnimi? Svest si je bi! velike krivde in groza ga .ic stresla pri misli, kaj bo pred večnim Sodnikom, ki so mu znana vsa dejanja in naj bodo še tako skrita. V tem obupnem stanju se mu je porodila v duši svetla misel, da bi se obrnil name. In res me je dal brzojavno pozvati. »Moji dnevi so sešteti,« je nadaljeval stari mož, ko mi je nehal pripovedovati o svoji bolezni. »in jaz vam moram priznati veliko krivico . . ., ah, Jakob, tako krivico, da bom zaradi nje dušo svojo, ta največji zaklad človeka, večno pogubil, če ne popravim pregrehe. Ah, kje naj si vzamem srčnosti, da bi vam povedal, kako slab človek da sem!« »Morebiti pa že vem nekaj o stvari.« »Ne, gotovo ne. Samo ena živa duša ve. \li naj sedaj svoj lastno sramoto priznam? Ne morem, ne morem!« In stari mož je zdihovaje skril svoi obraz v podzglavju. Hotel sem stvar prejkoprej končati in zato sem navedel razgovor na pravi tir. »Doktor, vi imate sokrivca pri stvari,« sem pričel. »Da, ali odkod veste to? Ali jc možno, da ste že tedaj sumili?« »Jaz vem vse; sam vam povem, kaj vam teži vašo dušo. Pred osemnajstimi leti je umrl Štefan Barton; za dediča ogromnega premoženja jc v testamentu postavil svojega mladoletnega sina, za jeroba pa mu je imenoval Amosa Barton. Ne vem, kako ste se mu dali zapeljati, da ste mu pomagali pri sramotnem dejanju. Amos Barton je dobil iz neke newyorške bolnišnice mrtvo otroško truplo; vi pa ste dali sinu umrlega gospoda Bar-tona piti neko tekočino, ki človeka tako omoti, da jc kakor mrtev. Ko ste malega Henrika že v grob položili, ste ga ponoči zopet ven vzeli in namesto njega tuje truplo noter dali.« nja dvorazredna ljudska šola se bo razširila v trirazredno. Načrt je vže potrjen. — Dne 22. maja se bode vršila na licu mesta komi-sionelna obravnava v zadevi razlastitve zemljišč, na katerih se bode preložila državna cesta med Hrastom, Suhorjem in Bušinjovas. — Sodalitas za semiško dekanijo bode v sredo dne 15. maja ob 11. uri dopoldne v Adlcšičih. — Hlapec ponesrečil. Dne 2. t. m. peljal je Oosarjev hlapec v Kalcah Janez Tomšič na Nagodetovo žago hlode. Pri Rupnikovi hiši v Gorenjivasi je pot prccej stisnjena in vsled zapadlega snega promet zelo težaven. Ker so hlodi na eno stran viseli, šel je Tomšič ob strani voza. Naenkrat se stare prednje kolo in hlodi pritisnejo voznika k zidu tako, da mu je bilo strto okostje. Vzlic takojšnji pomoči je bil Tomšič na lici mesta mrtev. Utopljenca so potegnili včeraj iz Save v Kresnicah. Kedo da je, se šc nc ve. Shod Sodalitatis Ss. Cordis Jesu bo za kamniško dekanijo 16. maja ob pol 11. v Šmartinu. Imenovanje. Sodni tajnik pri celjskem okrožnem sodišču g. Otoka r Cernstein je imenovan okrajnim sodnikom v Kočevju. — Maščevanje. V prodajalno jestvin Antona Zerjala v Trstu .ie večkrat prišel voznik Aleksander Povodnik, ki jc z največjim veseljem dražil 15 in pol let starega vajenca Franca Kovačiča iz Grahovega. Predvčerajšnjim ie zopet prišel in se po stari navadi jel iz Kovačiča norčevati, zlasti radi njegove narodnosti. To je vajenca tako razkačilo, da je zagrabil v kotu stoječo puško svojega gospodarja, pomeril na Povodnika, sprožil in nesrečni voznik se je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Krogla je šla popolnoma skozi telo. Mladi zločinec je po tem činu pobegnil iz prodajalne in bil zvečer prijet. Pri zaslišanju je izjavil, da ni mogel več poslušati norčevanja Povodnikovega. V največji razburjenosti, ne imajoč v oblasti samega sebe, je storil čin, ki ga obžaluje. Vedel ni, ali je puška nabasana ali ne. Povodnik je umrl v bolnišnici, ne da bi se zavedel. — Vse uradnike in stražnike varovalnega društva so aretirali na zahtevo državnega pravdništva v Schvvabisch-Gmiindnu. Sumijo namreč, da so naročnikom zavodovim neprestano kradli in jih tako občutno oškodovali. Vojaška naborna komisija za konje se je te dni ustavila v Novem mestu. Komisija od generala dol do poročnika — je bila sicer precej dobro zastopana, a število asen-tiranih konj pa precei slabo . . . Pravijo namreč, da niso ne enega potrdili. Pa pravijo, da država slabo »shaja«! — Pitreich v Novem mestu. V sredo in četrtek se je mudil predsednik graškega nad-sodišča v Noveni mestu. Ni sicer revidiral uradov, ogledal si je le prostore novomeške justice, jetnišnice itd. in si dal predstaviti uradniško osobje. Poklonit se mu je prišlo tudi več vnaniih sod. predstojnikov. Štrajk v Egiptu. V Kaliiri so pričeli štrajkati izvoščeki in uslužbenci cestnih železnic, katerim so se pridružili še tovorni vozniki. Prebivalstvo sinipatizira s štrajkujočimi; položaj ie resen, angleška posadka je pripravljena za vsak slučaj. ; »Polnische Post«. Slovencem, ki bi se radi vsaj površno informirali o poljskih razmerah, a ne razumejo poljskega jezika. ✓ se priporoča najbolj list »Polnische Post«, ki izhaja na Dunaju. Naročnina stane za celo leto 10 kron, list izhaja po enkrat na teden, naslov: »Polnische Post«. Wien VIII., Lange-gasse 14. Tudi našim večjim čitalnicam in kavarnam bi se moralo priporočiti, da si na-roče omenjeni list. Poljaki bodo gotovo v Avstriji in v Rusiji igrali še veliko ulogo in nepoznanje poljskih razmer je za slovansko politiko že od nekdaj bilo usodepolno. Razne stvari. 6 ljudij umoril, 15 pa težko ranil. V San Frančišku neki mož hipoma zblaznel in začel iz svojega stanovanja streljati na mimoidoče. Ko je hotela udreti policija v njegovo sobo, da mu vzame orožje, jc zabarikadiral vrata in ustrelil vsakega, ki se mu jc približal. Na ta način je ustrelil šest ljudi, 15 pa težko ranil. Lc z največjo težavo so ga mogli ukrotiti. Za šalo se obesil. Delavec Bienutsch v Berolinu se ga jc o priliki nekoliko preveč navlekel. V pijanosti je hotel ustrašiti svojo ženo, in sicer na ta način, da se je obesil na neki kavelj, med tem ko je žena snažila stop-niice. Ko je žena prišla v sobo, je bil že mrtev. Ze preje sc .ie napram svojim prijateljem v gostilni pošalil, da bode »svojo staro malo podražil«. Toda zanjka se mu jc tako zamotala, da se ni mogel več rešiti in »šala« jc žalosten konec imela. Izbruh vulkana. Peyehue v južnem Cile bruha vedno večje množine lave iz sebe, ki so že naravnost velikanske. Strah med prebivalstvom .ie nepopisen. Reka Milalue ie izpreme-nila svoj tek, jezero Negro pa popolnoma izginilo s površja. Izid državnozborskih volitev. V LJUBLJANI je dobil do sklepa lista Hribar 1881, Kregar 1222, D e I - C o 11 235 in K r i s t a n 554 glasov — 4 glasovi so razcepljeni. Negotovo je še, ali pride do ožje volitve ali ne. Gotovo je, da so se od liberalne strani vršila velikanska nasilstva in sleparije. Ce bo Hribar danes »izvoljen«, se bode volitev protestirala in pač ni dvomiti, da bode državni zbor tako nepostavno »volitev« razveljavil. 995 nedostavljenlh izkaznic govori dosti jasno! LJUBLJANSKA OKOLICA. dr. Šusteršič Zirovnik Petrič Gornja Šiška 94 32 67 Šmartno p. Šm. G. 198 41 6 Šmarje-Sap 159 9 — Moste 130 33 103 Vič 165 48 233 Dev. Mar. v Polje 419 23 34 Borovnica 137 6 34 Podgorica 55 6 11 Črnuče 82 8 33 Ig 88 23 1 Ig lška vas 67 — — Pijava gorica 75 3 — lška Loka 67 3 — Dobrunje 461 27 — Tomišelj 61 5 — VRHNIKA, LOGATEC, IDRIJA, CER- KNICA. Gostinčar Gruden Kopač Hotedršica 66 68 1 Gornji Logatec 99 63 — Črni vrh 183 — — Dol. Logatec 183 63 71 Borovnica 137 34 6 Črni vrh 279 83 - Rakek 63 61 107 Horjul 281 7 — Sv. Jošt 143 _ _ Planina 160 30 61 Vojsko 129 6 10 POSTOJNA, SENOŽEČE, ILIR. BISTRICA, VIPAVA, LOŽ. Žitnik Dekleva Lož 73 52 — Ustje 37 49 — Bloke 328 42 —.. Goče 88 28 — Budanje 138 1 _ Senožeče 39 179 _ Vipava 188 75 — Lože 61 47 — Senožeče 39 179 — Slavina 225 135 10 Slap 86 42 _ Jablanica 2S0 70 17 Postojna 227 425 _ Št. Peter 427 91 114 VELIKE LAŠČE, RIBNICA, ŽUŽEMBERK. Jaklič Rudež Skubic Kompolje 79 — — Velike Lašče 71 10 — Videm pri Dobrep. 250 — — Fara pri Kostelu 205 — Turjak, 219 9 — Lužarje 173 — — Velike Poljane 46 8 1 Sv. Gregor 254 1 — Podgora 186 1 — Rob 121 — — Struge 134 — — Sodražica 201 5 3 Gora 47 - _ Banjaloka 121 - __ Dolenjavas 170 3 71 Zagradec 134 — _ Ribnica 72 81 176 Dane 3 4 24 Loški potok 222 Rus 134 METLIKA, NOVO MESTO. ČRNOMELJ. Šuklje Novo mesto 47 Suhor 121 Toplice 345 Lokvice 103 Suhor 121 Kandija 561 Mirna peč 248 Črnomelj 120 RADOVLJICA, KRANJSKA GORA, Pogačnik Cop Dermota Sv.Katarina 134 — — Lesce 49 18 21 Ko vor 104 3 2 Kamna gorica 110 3 — Tržič 127 49 114 Krka 162 1 _ Mojstrana 108 5 75 Kropa 121 5 5 Jesenice 187 82 57 LITIJA, VIŠNJA GORA, RADEČE. Povše Cankar Radeče 266 65 — Draga 53 2 Višnja gora 44 3 Zatičina-Št. Vid 283 5 Šmartno pri Litiji 233 1 Dedni dol 55 — Litija 165 16 Krka 162 1 Radeče 266 65 Gorcnjavas pri Zatičini 31 3 KAMNIK-BRDO. dr. Krek Sršen Trzin 58 14 Dol 60 16 Krašnja 71 11 Kamnik 85 1 Županje njive 45 — Velika vas 68 4 Moravče 266 38 Skaručina - Vodice 275 87 Domžale 150 35 Lukovica 35 23 Trojana 187 25 Zgornij Tuhinj 137 3 Palovičc 47 — Kamnik mesto 177 104 Mekinje 106 4 dr. Krek Sršen Zlato polje 92 — Homec 82 1 Mengeš 166 29 Loka pri Mengšu 69 Jarše 86 4 — Ihan 119 24 Podhruško 116 KRANJ — ŠKOFJA LOKA Demšar Novak Zabret Poljane 146 — — H rastje 59 15 1 Sora 33 32 Smlednik 214 1 — Mavčiče 147 3 — Škofja Loka 156 12 — Zminec 239 7 — Preddvor 243 7 — Kranj 49 176 — Šenčur 292 8 — Naklo 155 6 — Javorje 206 — — Oselica 204 5 — Sorica 302 — — Goenjavas 245 2 Železniki 98 __ Predoslje 169 18 Selca 505 26 Stara Loka 323 1 35 KRŠKO. KOSTANJEVICA, MOKRONOG, TREBNJE. Dr. Hočevar, Gombač Penca. Mokronog 28 — 309 Št. Rupert 225 1 191 Mirna 236 — 23 Št. Jernej 501 — 9 'Trebnje 337 6 bO Velika Loka 271 — 81 Gorica, 14. maja. Do opoldne naval k volitvam velik, zlasti od strani Slovencev. Skoro gotovo pride do ožje volitve med županom in Kopačem. Dunaj, 14. maja. V drugem volivnem okraju v Leopoldo-vem je sigurna izvolitev kršč. socialca. Na Landštrasse utegne priti v enem volivnem okraju do ožje volitve, v drugem zinaga krščanski socialec Steiner že danes. Na VVieden bodeta voljena dva krščanska socialca. V Margareten bode izvoljen krščanski socialec. V Mariahilf zmagata krščanska socialca v obeh volivnih okrajih. V Nenbau ravnotako. V Josefstadt je sigurna zmaga krščanskega socialca. Na Alsergrund zmaga v prvem volivnem okraju krščanski socialec VVeisskirchner, v drugem pride do ožje volitve med krščanskim socialcem in liberalcem baronom Ho-ckom. D un a j, 14. maja. Volitve se vrše pri lepem vremenu. Cestna slika malo spremenjena. V notranjem mestu zmaga v prvem vol. okraju liberalec, v ostalih krščanski socialci. V Leopoldovem, 1. vol. okr. kandidujeta na liberalni strani dva Žida, zato utegne priti do ožje volitve med soc. demokrati ln kršč. socialisti. V Favoriten bodeta voljena oba soc. demokrata med tema dr. Adler. V Simmeringu pride do ožje volitve med kršč. socialcem in socijalistom. V Modlingu huda borba, zmaga skoro gotovo kršč. socijalist. V Hietzingu je izvolitev dr. Luegerja — ki bo voljen tudi v prvem okraju — gotova. V Rudolfsheimu bo zmagal socijalist. V Fiinfhausen zmag kršč. socijalec Schneider. V Ottakringu zmagata dva socijalista. V Hernalsu je huda volilna borba: skoraj gotovo bo ožja volitev. V VVahringu je zmag kršč. socijalca princa Lichtensteina gotova. V drugem vol. okraju bo ožja volitev med kršč. socijalcem in socialnim demokratom. V Doblingu je zmaga kršč. socijalca gotova. V 32 dunajskem vol. okraju zmaga socijalist dr. Ellenbogen. V 33. okraju pa socialist Seitz. Iz dežele še ni nič poročil. Tropa va, 14. maja. Soc. demokratičnega kandidata so napadli ter ranili na glavi. Peterb ur g, 14. maja. Tu danes počivajo večinoma delavci. Ljubno, 14. maja. Povodenj na Gor. Štajerskem še traja dalje. Tržne vesti. (U. maja 1907.) V zadnjem poročilu smo poročali o velikem nemiru na budimpeški borzi, katera sc med tem ni pomirila, ampak špekulacija nam je prinesla še višje cene za termin. Kakor so se prei opirali na slabo in mrzlo vreme, tako sedaj hočejo utemeljiti visoke cene z pretop-iitti vremenom. Toplo in lepo vreme baje ni ugodno. Na Ogrskem ima tedaj Bog jako težko stališče. Nezadovoljni so seveda borzijanski židje, medtem ko je poljedelec jako vesel lepega vremena. Akoravno jc sneg tupatam kaj pokvaril ali to lahko popravi še solnce. O izidu prihodnje žetve se tedaj nikakor ne more govoriti, istotako se ne more ceniti o kakovosti in množini pridelka. Jesensko blago ima danes isto ceno. kakor jo ie imelo julija 1897. leta. ko je Ogrska nekaj čez 22 milijonov me-terskih stotov pridelala. Takrat se je pšenica C©¥ Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih Ustanovljena leta 1854. v LJubljani, Wolfowe ulice štev. 12 — prlporoCa slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno nz^z mapčito pi vo v sodcih in steklenica Štev. telefona 22$. <-469 \b'J 38 pospela do današnje cene. ali takrat se je slaba letina videla, ker je bilo blago deloma že pod streho. Danes pa se še ne ve nič in tudi poročila v splošnem niso ugodna. Zategadelj jc budim-peška hos neutemeljena tembolj, ker zvišalo se je v prvi vrsti maj-blago, akoravno sedai še lansko blago tišči na lastnike in o kakem pomanjkanju blaga ne moremo govoriti. Bu-dimpeška špekulacija se je zagrizla v hos fer vsaki moment pretira, naredi iz komarja slona. Ako bi bila prihodnja žetev res tako slaba, bi gotovo segli ogrski mlini po blagu in se pokrili že sedaj, tako pa se obotavljajo danes plačati visoke cene. Veliki in trajni vihar na budimpeški borzi je kolikor toliko razburkal tudi druga tržišča, akoravno se ta dolgo časa niso dala premakniti. Tudi danes še gledajo jako nezaupno na Budimpešeto in Newyork, kateri pozorišči se kosata v hos. Kupčija in promet sta vsled tega jako majhna, kupci se ne morejo sprijazniti z visokimi cenami, ampak raje čakajo kako se bo razvil položaj. Tudi špekulacija bi bolje storila, ako bi čakala na nadaljni razvoj setvij, ker danes je vsekakor šc prezgodaj vse mogoče strahove spraviti v boj in delati veter za prehitelo hos. Pšenica notira uradno višje, a ni kupca po višji cenei. Oktobra 10:47—10:48, Rž je istotako višja v ceni. Oktober 8:50 —8:51. O v e s. Oktober 7:18—7:19. Turšica. Maj 6:22—6:23, iuli 6:23 6:24. Moka. Visoke cene pšenice so dvignile cene tudi moki, ali konsum noče nič slišati o višjih zahtevah, ampak vztraja v rezervi, kar je popolnoma pravilno. Ker kakor smo po-vdarjali, je še prezgodaj že danes špekulirati na slabo letno in zahtevati vsled tega visoke cene. P e t r o 1 e j. Trg in provinca sta preplavljena s ponudbami do konca aprila 1908 z bes-klavzulo. Cena je znatno padla. Špirit zahteva še vedno jako visoko ceno. kateri pa se ne morejo privaditi kupci in kupijo le najnujnejše. Visoka zahteva se utemeljuje z visokmi cenami cerejalij. Sladkor je stalen v ceni ter bode prihodnja liberaci.ia prinesla najbrže višjo ceno, ker je medtem sirovi sladkor zopet vskočil. Na Nemškem se resno bavijo z mislijo, znižati sladkorni davek od 14 na 10 mark. Svoj čas se je znižal nemški sladkorni davek za 8 mark in posledica je bila, da državne blagajne niso inkasirale manj tega davka, pač pa ravno toliko, ker ie konsum za celih 30% poskočil. Na to je tudi računala nemška država. Naši avstrijski birokrati toliko trgovskega preudarka nimajo, ampak boje se za svojih 120 milijonov Kakor pa Nemčija in Francoska ni izgubila nič vsled nižjega davka, tako tudi Avstrija ne bi izgubila. Pričakujemo z vso gotovostjo, da bo novi parlamenet najprvo privlekel na dan sladkorni davek in prijel birokratske kulije za staro in osivelo obliubo. Kava. Tudi neugodna poročila, da bo prihodnja Santos-letina slaba, niso poinogla tendenci na noge, katera je ostala slaba. Promet skromen, cene popuščajoče. Južno sadje brez prometa in zanimanja. Dišave brez prometa. m 1 • 1 • 1102 10=2 Polishi mm m najboljše in najcenejše gnojilo za travnike in vrtove se dobi svež po vsaki ceni pri Štefanu Nagy-ju trgovina z železnlno, Ljubljana. Odvetniški 10fi6 3 kandidat želi vstopiti kot koncipient v odvetniško pisarno. Ponudbe pod »odvetniški kandidat« na upravništvo „Slovenca". Hiša na prodal, katera je v posrednji bližini tovarne, jako ugodna za kako obrt. Pri hiši je zelenjadni in sadni vrt. — Tozadevna pojasnila daje lastnik I. Rozman, pošta D. IVI. v Polju. 1098 3-2 Amalija Starč, soproga in doktor Anton Star£, c. in kr. višji štabni zdravnik I. razreda, brat, naznajata potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod Josip Stare kr. profesor in bivši ravnatelj realne gimnazije in višje trgovske šole zagrebške po težki bolezni, previden s sv. za-j kramenti za umirajoče, dne 13. maja ob 9 uri zvečer blago v Gospodu | zaspal. Truplo dragega pokojnika pre- j i neslo se bo v sredo, 15. maja ob 5. uri ]' popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova j j cesta št. 10, na pokopališče k Svete-■ mu Križu ter se tam položilo v last-I no rakev k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo j ! darovale v raznih cerkvah. Dragega ranjkega priporačava v j molitev in blag spomin. 1107 Povodom 25-letniee porode Jgnacija in no h i^re^a najsrčneje čestitke 1118 (1-1) /fc. }■ V. Dve lepi stanovanji v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo peril-nice in delom vrta, sta za avgustov termin oddati na Dunajski oesti št. 60. 1052 6-3 Za mnogobrojne izraze sočutja povodom bolezni in pre-bridke izgube, kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku nepozabnega pokojnika izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej pa še najiskrenejša zahvala darovalcem prekrasnih vencev. 1084 Rodbina Bergman. Tvrdka Lebinger & Bergmann. ^ ...............'J J 20-7 ^ % Kdor kupuje gvantno blago za moške <§ S in ženske, najde jako veliko izber in i I zelo ugodne cene pri domači tvrdki | j R. Miklanc, Ljubljana I | Stritarjeve (Jpilalske) ul. 5. 8 Sc&c Kavcije zmožen mož ki je v govoru in pisavi zmožen slovenskega in nemškega jezika, si more tu v Ljubljani zagotoviti K 2000'— letnega dohodka. Ponudbe pod „Trajno" v Ljubljano, poštno ležeče. in 5 2—1 Lokal se odda za trgovino z opravo vred na Jesenicah, na lepem prostoru pri novem kolodvoru. 1101 9—1 Več se poizve pri posestniku ANTON ČEBULJU, na Jesenicah. perje in puh oprano in očiščeno V, kilograma od 85 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. 543 s IVflfl KREGAR pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja in posode .. se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na ElUabetni cesti blizu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 505 3 Posestvo na prodaj v trgu Cerknica, oddaljeno pol ure od železniške postaje Rakek in sicer: eno nadstropna hiša št. 62, hlev, skla> dišče, skedenj, njive in trav. niki; pohištvo stoji v sredini trga ob glavni cesti. V hiši je vpeljana pekarija ter so še poleg pripravni prostori za prodajalno ali kak drugi obrt; v trgu so c. kr uradi, vsako leto se vrše v okolici velike vojaške vaje in je splošno prav živahen promet; proda se tudi na letne obroke Prostovoljna dražba se vrši 17. majnika ob 9. uri dopoludne v hotelu „Žumer", Cer knica; — natančnejša pojasnila daje lastnik Anton Majdič, Kranj. 1079 2—2 Veliko zalogo cbsolutno zajamčenega pristnega vina, - < priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsk o društvo v Vipavi. — Izbocna kvaliteta: belo namizno vino po 45 do 50 kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 60 — 65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. 9« »0 se dobi le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV Svarimo a tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki 0izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. trgovino s Klobuk! in Mi «V/>> .V. .V> .V> f"A ii mm ■vv/, \v/, S'V v '\? .7i*v/1 V Solidno blago co Zmerne cene • ratnlalnlcaml: Oraben Ji, Mala ilran, Moat ulica 17, Badei, Ceik* Lipa, teika K* ' ------"---- ~ ..... ~...... "" In Liberee. Podružnice: raben 39, Mala itran, Moa kamnlca, Koratakl Kamberg, NBdlla«, nori JINn. PUea,' grltara Menjalnico na Dunajn : I. WciU«llc 10, II. Taborttraii« 4, III. Ungargant 77 (vogal Rennvega), III. L8-vengasne 37, IV Wltdn