OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM . SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
I*vr8uJemo Tsakorrstnt tiskovine
EQUALITY	« A
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKS ' ?
XXXVII.—LETO XXXVII.
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), .TUNEL 3, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 108
PAULINE BELGAN
a-gloma je umrla včeraj zju-p J svojemu domu Mary ine Belgah, rojena Zalar, ^(lujoča na 29247 White Rd.,
re't ^ Rojena je bila v Fo-s City, Pa., ter izhaja iz dru-j ^ ^^ton in Mary Zalar. Bila
100 društva sv. Helene št. ^^3 K.S.K.J.
'^ukaj zapušča soproga Fran-dva otroka: Mrs. Elsie Tur-in Francis, vnuka Timothy,
A^Tif	brate in sestre:
hony rnl., John, Adolph, ^liel, Mrs. Josephine Grdina, ^ard, Mrs. Agnes Pirnat, Maizel in Cyril ter sorodnike. Pogreb se vr-' ^ Soboto zjutraj ob 9.30 uri iz inovega Lake Shore pogreb-zavoda, 17002 Lake Shore 10^^' ^	sv. Felicitete ob
n ■ in nato na pokopališče '-alvary.
RAJEK
i , Josephine Renko je pre-snoči brzojavno sporočilo, JG unarl snoči njen svak Frank ^Зег, bivajoč na 739 N. Ket-St^^.	Indianapolis, Ind.
Л j® bil 69 let ter je bolehal ^ j časa. Doma je bil iz Brst-'ce xia. Dolenjskem. V A^-jpViki | nahajal nad 50 let.
apušča soprogo Agnes, ro-Zadnik, doma iz Vrem na j^^°''''^^jskem, tri hčere, tri si-in druge sorodnike. Pogreb ^ v soboto.
P«	*
*^opravek
^Poroča se nam, da je bila po-
Godec, ki je umrla
'Jji petek, doma iž Podcerkev Pn LO711 • , . . ...
^uzu, in ne kot je bilo poro-
TEHNIKI NAZAJ IZ INDOKINE! ODLOtll BO -EISENHOWER
WASHINGTON, 2. junija—V Indokini se nahaja emeriška vojaška komisija, kateri načeljuje general 0'Daniel. Ta komisija je posvetovalni organ. Poleg te komisije je na licu mesta v Indokini nekaj stotin ameriških tehnikov iz letalske stroke. Ti so bili poslani tja za dobo 90 dni. Sredi tega meseca ta doba poteče in je nastalo zelo važno vprašanje ali se ti tehniki povrnejo, ali pa ostanejo v Indokini še nedoločen čas.
Po poročilih iz Pariza je fran-"*"

nica
Soboto zjutraj ob 7.15 uri
v	a.J KJ\
^ zadušnica Frances sv. Vida.
V spomin Miklavčič v
Уza v učiteljstvu
^^^^^SHINGTON, 1. junija—Po Hip svetovni vojni do letoš-^jud	prišlo v ameriške
Ha šole pet milijonov otrok, i^al	šolska oblast ni raču-
rp. • Vojaki so se vrnili domov, le	so napolnili ljudske šo-
dg ^^^^"ati pa je z njimi, da bo-i^adaljevali srednje šole. Kaj p ^ičiteljstvom? Sol	jesen bo ameriška
oblast rabila kakih 85,000 J, učnih moči. Kakor pa se ^ cuna, že sedaj, jih bo imela na zpolago le kakih 35,000. Pri-bo torej celih 50,000 '^aj ga nadomesti?
<y^c>o,
^ОООООООООООООО)
Vi7e rojenice
štorklja se je oglasila i-ina.	Mr. in Mrs. Jack Je-
кгрлт^ Lander Rd. in pustila stal fantka. Tako sta po-153?-	Jack Jerina iz
ri oo •	Ave. devetič sta-
® m stara mama. Čestitamo!
coska vlada zahtevala od Wash-ingtona naj te tehnike še pusti v Indokini, ker za nje nima francoskega nadomestila.
V	kolikor gre za razpoloženje v kongresu, si ta lasti rešitev tega vprašanja; torej, da ga ne reši predsednik Eisenhower sam. V stvari sami pa ni naklonjen ideji, da bi ti tehniki preko določenega termina ostali v Indokini.
Ugibanja o Indokini
Na konferenci v Ženevi ni važnejših dogodkov. Danes so se o premirju v Indokini razgovarja-le posamezne delegacije, vendar ne na skupni seji. Pač pa ste se sestali obe vojaški delegaciji iz Vietnama. Kakor znano je njuna naloga ta, da začrtajo meje, v katerih naj se ustavijo sovražnosti.
Z vojaškega stališča vzeto, je francosko vojaško poveljstvo v Vietnamu prepričano, da bodo komunisti še tekom junija napadli mesto Hanoi in skušali osvojiti ves severovzhodni del Vietnama, ki je znan po bogatih riževih poljih. Vsem mestćm in vojaškim postojankam v tem območju grozi usoda Dien Bien Phu, če se položaj bistveno ne spremeni.
V	Washingtonu samem je značilno sledeče razpoloženje: Smo v volilnem letu. Republikanska stranka rabi privlačno volilno parolo. Tudi pri zadnjih predsedniških volitvah je republikanska stranka iz ust predsednika Ei-senhowerja proti koncu volilne agitacije zaupila: "Če bom izvoljen za predsednika, bom šel na Korejo in končal vojno na Koreji!" Ta obljuba je bila izrečena na volilnem zborovanju v Pittsburghu proti koncu meseca oktobra, odmevala pa je po celi Ameriki.
Za sedanje volitve pa so republikanci pripravljeni na sledečo parolo: Kot republikanca me potrebuje Ike nazaj v Washingtonu, kjer mu bom pomagal, da se ne zapletemo v vojno. Republikanci torej ubirajo strune protivojnega razpoloženja.
Na splošno so tudi republikanci do Francozov nerazpolo-ženi. Na Pacifiku se nahaja obrambni tajnik Charles Wilson.
Tam se je posvetoval z ameriškimi vojaškimi in diplomatskimi predstavniki. General 0'Daniel,
šef ameriške vojaške misije v Indokini, je Wilsona prepričeval,
da imajo Francozi v Indokini in doma dovolj človeškega in vojnega materiala, da lahko rešijo Indokino, seveda, če bo obojni material pravilno uporabljen.
Državni tajnik John Foster Dulles prepričuje kongres o potrebi, da mu da v vodstvo zunanje politike prostejše roke. Prosto roko zahteva tudi, ko gre za uporabo ameriške vojaške pomoči tujini.
Kaj pravi Francoz Ely
Francoski general Paul Ely je bil na licu mesta v Indokini.
Osebnost generala; Po poreklu mu želimo vse najboljše v zakon-je Bretonec. Bretonci so znani skem življenju!
kot trdoživi. Dajo na tradacijo. So neka posebnost v sklopu francoskega naroda. Držijo na svojo in francosko čast. Tak je tudi general Ely. V obeh .svetovnih vojnah je bil na bojišču ranjen. Ko je Francija Hitlerju podlegla, • je Paul Ely odšel v "podzemlje," piidružil se torej fi coskem osvobodilnemu gibanju v Franciji. Po končani drugi svetovni vojni je pomagal pri org&nizaciji nove francoske armade. Lanskega avgusta je bil imenovan za šefa francoskega generalnega štaba, zavzemal pa je vedno važno mesto v NATO, torej v Severno atlantski zvezi. Po prihodu iz Indokine je nastopal med francoskimi politiki, da jih prepriča o potrebi, da Francija pošlje več svojih lastnih čet v Indokino. Paul Ely je uspel. Francoska vlada je odredila nove upoklice k vojakom in se odločila, da pošlje divizije na novo izv^žbanih vojakov v Indokino. General Paul Ely je na splošno optimist in zaupa v francosko armado.
Položaj v Hanoi
V Washington je prispelo iz trdnjave Singapore na Malajskem polotoku, torej iz angleške kolonije poročilo, ki pa je v vojaškem pogledu povsem pesimistično. Znana reka Rdeča reka se izliva v severovzhodnem delu pokrajine Vietnam v morje v večjih rokavih v tako imenovani "delti." Porečja te reke so najbogatejša riževa polja Indokine. Trgovsko središče te pokrajine je mesto Hanoi, ki ima kakih 200,000 prebivalstva.
Komunisti pripravljajo splošni napad na mesto Hanoi in na pokrajino samo. Napad se pripravlja od vseh strani. Nekaj važnih vojaških postojank so že zavzeli, iz nekaterih so bili pregnani. Deževje jih ne ovira. Francozi ne morejo računati na domačine, četudi so antikomuni-sti. Ta komunistična armada je še vedno pijana zmage pri trdnjavi Dien Bien Phu, je dobro opremljena in dobro izvežbana. Samo čudež more rešiti Francoze, da v Hanoi ne doživijo usode drugega Dien Bien Phu.
Tragedije v hribih
DOČAKALA JE 106 LET
NOBLEBORO, Me., 1. ivftiija —Nancy Moody je dočakala 106 let svojega rojstva. Čestitala ji je tudi njena hčerka, sedaj 84 letna gospa Mabel Sproul.
Poroka
V soboto se bosta poročila Miss Elaine Paelchen, hčerka Mr. in Mrs. Harvey A. Paelchen iz Ormiston Ave., in Mr. Charles Starman, sin Mr. in Mrs. Charles Starman iz 20857 No. Vine St. Poroka bo ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine, poročna slav-nost pa zvečer v Ameriško jugo slovanskem centru na Recher Ave. Mlademu paru čestitamo in
VEČ SMRTI NA CESTAH KOT V VOJNI!
"Smrti na ameriških cestah so zelo, zelo visoke! Amerikanci, pobiti na cestah v enem letu, presežejo število tistih Amerikancev, ki so bili ubiti v vojni na Koreji, Nekaj je trel)a napraviti!" Tako se je zamislil v položaj predsednik Eisenhower, ko je bral številko M2, število smrti v prometu ob zadnjih praznikih.
Radijski in televizijski komentatorji so enako obstali pri tej številki. Dajali so različne pripombe, če se ponesreči letalo, pa je ubitih morda deset ljudi, je to velika ameriška, če ne svetovna novica. Če razsaja tornado in je nekaj smrtnih žrtev, z njimi sočustvujemo, če kdo umrje v ognju, ga pomilujemo. Če gre za eksplozije in so smrtni slučaji, se od neme zgražamo, če pa se pobijamo v stotinah in stotinah na cestah, gre pač za ameriško navado in gremo mimo . . .
Med ameriškimi državami je vodila Californija. Na njenih cestah se je pobilo 38 ljudi. Na drugem mestu je bila država Illinois s 34 smrtnimi žrtvami na cestah. Naša Ohio se je z Micliiga-nom in Wisconsinom postavila na četrto mesto. Na njenih cestah je bilo v treh dneh praznikov pobitih vendarle samo—30 ljudi.
FAIRBANKS, Aljaska, 1. junija—Danes je helikopter rešil na vznožju hriba Mount McKin-ley, ki je najvišja gora Severne Amerikć, vojaka George Argu-sa, doma v Brooklynu N. Y. Argus, star 25 let, je bil v družbi drugega plezalca. Pri vzpenjanju na goro McKinley je obema spodletelo in sta padla kakih tisoč čevljev v globino. Prijatelj Argusov je bil pri tem ubit, Argus sam pa je bil izpostavljen kakih 15 dni pomanjkanju in sedem dni popolnoma sam sebi. Reševalna ekspedicija ga je s polomljenimi rebri prinesla v dolino, kjer ga je danes prevzel helikopter.
#
Znani Edmund Hilliary, ki je dosegel lansko leto meseca junija vrh najvišje gore sveta Mount Everest, je naskakoval goro Barun v Himalaji. Tudi njega je doletela nesreča, ko mu je spodneslo in se je pri padcu potolkel. Napadla ga je tudi pljučnica. Britanski poslanik v Nepalu sedaj javlja, da je Hilliary na varnem in da je izven življen-ske nevarnosti.
PES VODNIK PRI PROMOCIJI
MONTGOMERY, Ala., 1. junija—Chuck Delong, sedaj star 32 let, je šel kot srednješolski študent v vojno. Bojeval se je v Franciji v zadnji svetovni Vojni in je izgubil vid. Po vojni je nadaljeval študije na Huntington College, kjer je tudi promo-viral. Kadar je šel v šolo, ga je kot slepca spremljal pes vodnik, Delong ga je hotel imeti pri sebi tudi pri promociji. To se je tudi zgodilo. Žena Delonga je psa primerno oblekla, tako da je barva njegove čepice in haljice, s katero je bil pokrit, odgovarjala barvi obleke, ki jo je nosil mož Chuck pri promociji.
Republikanci-demokratje za "New Deal";
nov korak naprej v socialni zakonodaji!
VOLILNI PROGRAM OBEH STRANK NAJ BO IZVEDEN
WASHINGTON, 2. junija—Ko je spodnja zbornica s presenetljivo visokim številom večine poslancev obeh strank sprejela zakon o razširjenju Social Security, sta se se obe stranki sklicevali na to, da je bil ta zakon itak del njihovega volilnega programa iz volitev leta 1952. Vendar pa je bila značilna pripomba demokratov, da se republikanci do sedaj vedno odklanjali vse vrste socialnega zavarovanja in so izrekli republikancem "dobrodošlico" v vladi "New Deala."
Gre za razširjenje starostne-*
ga in pokojninskega zavarovanja. Razume se, da ima besedo še senat, ki zakon, odobren po spodnji zbornici, lahko odkloni, spremeni, ali pa vrže nazaj v ponovno razpravljanje, celo v pododboru. Vendar pa se nam je pečati s položajem kot je, da je namreč vsaj spodnja zbornica ta zakon sprejela, četudi bo dobrot tega zakona večina novih za,ya-rovancev deležna šele leta 1960.
Nekaj važnih določb. Zakon bo objel veliko stanov in poklicev, ki so bili do sedaj izven starostnega in pokojninskega zavarovanja. Tudi poljske delavce, tudi tiste, ki upravljajo nepremičnine, vodijo kmetijstva, ne da bi bili sami lastniki, osebe, ki se proti plačilu ukvarjajo s hišno gospodinjskimi deli, zobozdravnike, tako imenovane svobodne poklice kot advqkate, inženirje, arhitekte, ne pa zdravnikov samih. Ameriška zdravniška zveza se je temu predlogu Eisenhower-ja z vsemi sredstvi protivila in kakor se vidi je tudi uspela.
Razširjenje zavarovanja bo zadelo razne nameščence verskih sekt, toda prostovoljno. Pristop k zavarovanju bo na njihovo izbiro. Javni nameščenci, ki sicer nimajo drugega zavarovanja, bodo prišli tudi pod to zavarovanje. Računa se, zopet pod predpostavko, da bo tudi senat sprejel ta zakon, da bo okrog deset milijonov Amerikancev na novo zavarovanih za pokojnino in starost.
Druga značilnost je ta, da se bo zvišala pokojnina, da pa se zvišajo razumljivo tudi prispev-
ki k zavarovanju. Nadalje, da tisti, ki so že upokojeni, imajo lahko postransko delo in zaslužek in smejo zaslužiti na leto $1,000, ne da bi pri tem izgubili pokojnino.
Nekaj praktičnih vzgledov;
Računa se, da bo na novo zavarovanih kakih 3,600,000 farmarjev in upraviteljev posestev, kakih 1,300,000 poljskih delavcev.
Tisti, ki je zaposlen drugod proti plači s hišnimi deli, bo moral dokazati, da mu v enem tro-mesečju en delodajalec plača za te posluge $50. Ta določba je važna za delavno silo, ki čisti, pere in opravlja druga dela po tujih stanovanjih.
Recimo, da bo nekdo, ki je že upokojen, delal, pa bo v petih mesecih postransko zaslužil $3,000. Ker je zaslužil več kakor $80 na mesec, za ta čas ko je tako zaposlen, mu odpade pokojnina. Kakorhitro pa ne dela, pokojnina oživi. Določeno je namreč, da se poleg pokojnine zasluži lahko $1,000 postranskega zaslužka rta leto.
Lastnik farme na primer ima lahko najetega upravitelja, lah-ito živi sam na farmi, lahko uživa vse dobičke iz doprinosov, pa pokojnine ne zgubi.
Solastnik kakega malega trgovskega podjetja izstopi iz aktivnega dela pri tem podjetju. Kljub temu lahko dobiva dohodke iz podjetja, ne da bi izgubil starostno pokojnino.
Odvetnik, ki je dopolnil'65. leto, gre na dopust za tri mesece. V pisarni torej ne dela. Za ta čas,
STALIŠČE AMERIŠKIH SOCLILISTOV
PHILADELPHIA, 1. junija— Ameriška socialistična stranka je sklenila, da v predsedniških volitvah leta 1956 ne bo postavila svojega predsedniškega kandidata. Sploh se bo stranka pri volitvah brigala le za krajevne interese.
Stranka se zavzema za razorožitev, za Združene narode, za obsežna javna dela, za odpravo delavskega zakona Taft-Hartley in za odpravo McCarranovega zakona o naseljevanju.
Vodja ameriških socialistov
Norman Thomas, ki je kandidiral že šestkrat za ameriškega predsednika, je to pot svojo kandidaturo umaknil. Thomas je v govoru na konvenciji stranke iz-nesel naslednja značilna dejstva;
Število članstva stranke je najnižje v njeni 54. letni zgodovini.
Delavstvo in kmetje se organizirajo v svojih unijah.
Organizirani socializem je v upadanju.
50 LET JE ČAKALA NA ŽENINA
PHILADELPHIA, 1. junija— Gdč. Anna Coker, po rodu Angležinja, je dočakala starost 72 let. V tem letu se bo poročila z Johnom Etgecomb, ki je star 70 let. Njuno prvo poznanstvo sega nazaj v leto 1906, ko je oče Anne prepovedal to ljubavno zvezo. Anna se je izselila v Ameriko, John pa v Novo Zelandijo. John se je tam poročil, postal pred dvajsetimi leti vdovec, v zakonu pa se mu je rodilo troje otrok, ki so vsi poročeni.
Anna na Johna ni pozabila. Ko se je John lansko leto mudil v Angliji, so mu sorodniki povedali, da živi Anna v Ameriki in da je še vedno samica. Dali so mu njen naslov. John se je povrnil v Novo Zelandijo in se od tam pismeno javil Ani z vprašanjem, če bi ga še marala. Anna Coker je odgovorila, da ga ima še vedno rada in še vedno v mislih in oba sta se dogovorila, da se v tem mesecu juniju tudi poročita.
ko ne dela, bo dobival pokojnino.
Vsi, ki so upokojeni in žč stari nad 75 let, lahko zaslužijo milijone postrani, pa bodo pokojnino ravno tako uživali.
Pokojnine se bodo zvišale od $5 do $23.50 na mesec. Vzgled: Če je do sedaj užival najnižjo pokojnino $25 na mesec, bo prejemal odslej $30. Ce gre za zakonski par, ki je na primer užival do sedaj najnižjo pokojnino $37.50, se bo ta pokojnina zvišala na $45.
Zakon predvideva zvišano vdovnine in pokojnine za otroke preživelega. V tem slučaju rabimo boljši izraz—vzdrževalnino.
Program je izšel sicer formalno iz Bele hiše kot pi edlog Ei-senhowerja, je bil pa započet in izvajan, četudi delno, po zamisli demokratske stranke, predvsem pokojnega predsednika Franklina Roosevelta.
ZADNJE VESTI
Danes bo imel Varnostni svot Združenih narodov prvič prilik«), da razpravlja o Indokini. Soseda Indokine, Thailand (Siam) je vložila predlog, da naj Varnostni svet pošlje v njeno državo komisijo, ki naj ugotovi ali je država vsled razmer v Indokini ogrožena ali ne. Verjetno bo ruski zastopnik proti tej razpravi, ker da zna slabo vplivati na konferenco v ženevi.
V Washingtonu se danes začne razprava zoper štiri Puerto-ričane, ki so iz galerije spotlnje zbornice streljali in ranili pet poslancev. Sodišče ima nekaj težav kako spraviti skupaj poroto.
Danes bo v Washingtonu važna konferenca vojaških predstavnikov Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Nove Zelandije in Avstralije. Na dnevnem n»du je vprašanje skupne obrambe južnovzhodne Azije zoper morebitne komunistične agresije.
Cirkus McCarthy-Stevens gre v 27. dan svojih predstav. McCarthy je trdil, da je v ameriški obramben! produkciji 130 komunistov. Zastopnik vojske ga je pozval, da objavi imena. McCarthy je to zahtevo odklonil.
McCarthy je dalje trdil, da so komunisti tudi v oddelkih ameriške špijonažne službe, šef te službe, Allen Dulles, brat državnega tajnika Johna Dullesa, je označil obdolžitev McCarthya za lažnjivo in brez podlage.
Japotiski parlament spodnje in zgornje zbornice je sprejel zakon, da dobi Japonska s 1. julijem, zopet redno armado. Vendar je v zakonu tfidi določba, da se ta armada ne sme poslati iz-vep Japonske v tuje kraje.
Letna seja zbora Anton Verovšek
Dramski zbor Anton Verovšek ima glavno sejo v petek zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Prosi se vse člane in zastopnike, da se gotovo udeležijo. Seja bo zelo važna. Po seji se servira prigrizek.
*
isTRAiN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 3231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošli v Clevelandu in izven mesta}: For One Year—(Za eno leto)_____________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Monthp—(Za tri mesece)____
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879,
NAUKI IZ INDOKJNE
(1)
Ko nas ponese ladja v newyorsko pristanišče, nas pozdravi ogromen spomenik, katerega je leta 1884 napravil Francoz Frederic Batholdi in katerega je francoski narod za spomin stoletnice revolucionarnih zvez med Francijo in Združenimi državami, Amerikancem poklonil francoski narod. Ta spomenik je bil leta 1924 proglašen celo za vse-narodni spomenik. Za svobodo, ki prosvetljuje svet!
Med Združenimi državami in Francijo so torej ozke zgodovinske in politične zveze. Rojstva obgh velikih revolucij sta padla v isto dobo.
Ko gre za Indokino, vemo iz splošnih poročil, da nosi Amerika več kakor tri četrtine stroškov te vojne. Vojna v Indokini traja že sedem in pol leta. Nam ne gra za poli tično ozadje te vojne, vemo pač, da gre v Aziji na splošno za rojstva nacionalnih držav, ki so bili popreje kolonijal-na posest evropskih narodov. Redno se povdarja, da gre za zvišanje socialnega standarda, nekak delavski pokret gledano z našimi očmi. Razlogi in ozadje vojne v Indokini niso v okviru teh vrstic.
Koreja na primer tudi v svoji socialnosti ni tako enostavna. O socialnem družabnem vprašanju govorimo vedno, kadar je v družbi nekaj narobe. To "narobe" pa ni nujno vedno na eni in isti strani. Korejci na primer so po naših pojmih na splošno silno nazadnjaški ljudje. Malo se povdarja, da je poglavar družine pravi tiran, ki na tiranski način odloča o usodi svojih otrok; tudi o pokhcu, tudi
0	ženitvi ali možitvi. Ta tiranija v svojih tradicijah spada tisočletja nazaj.
Korejo so hoteli imeti tako Kitajci, kakor Japonci in v zadnjem času Rusi in Amerikanci za svojo. Kje leži socialno vprašanje? V narodnostnem, ki veže vse Korejce, vsaj v globini njihove notranjosti, to je, da postanejo samostojni in združeni. Kaki socialni razredi imajo šele drugovrstno vlogo.
Zakaj imenujemo zopet Korejo, pa govorimo o Indo-
Amerika je doživela na Koreji vojaško vzeto,povsem nekaj novega. Neznano ljudstvo, neznana dežela. Vojaštvo in vojaški poveljniki, vse se je moralo privaditi na Koreji nečemu novemu. Amerikanci so spoznali lego zemlje. Na Koreji so prišli v stik s komunisti kot sovražniki. Spoznali so njihovo taktiko, njihovo orožje, njihovo špi-jonažo. Spoznali so komunistična letala, topništvo, spoznali njihovo taktiko, kadar je šlo za medsebojne razgovore.
Na Koreji so tudi spoznali, da ne gre, da bi začeli z atomskim bombardiranjem. Zelo važno spoznanje! Mi se namreč večkrat sprašujemo, zakaj ni eksplodirala kaka atomska bomba v okolici trdnjave Dien Bien Phu pred njenim padcem. Tudi na Koreji se ni uporabilo atomsko
01	ožje, uporabilo pa se je pred koncem zadnje svetovne vojne z Japonsko nad važnima mestoma, sedežgm indu strije Nagasaki in Hirošima. Zakaj? Ker če bo osvajalka mati Japonska na lastnih tleh doživela smrtni udarec z atomsko bombo, bo porušeno vse, kar se je razpredlo iz te celice. Atomsko spoznanje na Koreji: Združene države v krajevnih spopadih atomskih bomb ne bodo uporabile, 1'azen če so pripravljene začeti pravo vojno s tistimi, ki te krajevne vojno povzročajo. Z drugimi besedami—s Sovjetsko zvezo in Kitajsko!
Pričakovati je bilo treba, da je tudi v Indokini ne bodo uporabile. Tudi to se je zgodilo.
Amerikanci na Koreji so opazili posebni azijski pri-rner, ki je popolnoma tuj ameriškemu, pa tudi evropske-ir.u. 40 let japonske vlade je imelo za sabo mučno sled med civilnim prebivalstvom. Japonci niso dopustili, da bi se Korejci domačini dvignili na kateremkoli polju že. Našli so prazno njivo, katero je bilo treba obdelovati od počet-kti, ce se nisi hotel zanesti le sam na sebe. Tudi organiza-cija, kako dovažati zdravila in zdravnike, kako zdraviti, kako preskrbovati vojaško in civilno prebivalstvo z vsemi potrebščinami, je dala Združenim državam velike skušnje. Še nekaj smo opazili, da so se vojaški poveljniki i . di neznanega ozemlja in studiranja potreb izredno hitro menjavali.	L C
Piknik društva Mir 5t. 142 SNPJ
CLEVELAND, Ohio — Sedaj ko se je narava nekoliko ogrela in drevje se je ozelenilo, človeka kar nekaj sili v prosto naravo, kjer se navžijemo čistega zraka in se malo razvedrimo po dolgih monotonih zimskih mesecih. V ta namen si je članstvo društva Mir št. 142 S.N.P.J. določilo posebni dan, ki naj bi bil posvečen za razvedrilo in zabavo svojega članstva in prijateljev in to bo v nedeljo, 13. junija v izletniškem parku SNPJ na Heath Rd.
Letos tudi praznujemo 50-let-nico obstoja Slovenske narodne podporne jednote. Društvo Mir je v svojemu 44-letnemu obstoju brez dvoma doprineslo veliko dobrega na našemu bratskemu delakrogu in splošnemu kulturnemu ugibanju ameriških Slovencev. Zato je prav, da si od časa do časa osvojimo poseben dan, kjer lahko skupno praznujemo in proslavimo naše dose-dajne uspehe in utrdimo naše delovanje za bodoče. To naj bo namen našega shajališča in pomen našega življenja. V tem pravcu bomo deležni tudi neprisiljene zabave, ki je tako važna za naše zdravje v tej kratki dobi našega življenja.
Društveni veselični odbor je precej obširen in bo pripravil vse potrebno za lačne in žejne in Grabnarjev orkester nas bo pa poganjal pri plesu s svojim živahnim tempom v polki in valčkih.
Predzadnjo nedeljo, 23. maja, smo imeli otvoritev izletniških prostorov za to sezono. Sonce je nam bilo zelo naklonjeno in sijajno vreme. Udeležba je bila dobra le drevje (orehovina) še ni ozelenelo in botanični veščaki pa so zatrdili, da bo v nedeljo, 13. junija vse v zelenju in cvetju in seveda vreme smo naročili tudi najlepše. Zato sedaj ni vzroka, da nas ne bi bilo na pikniku društva Mir v nedeljo 13. junija v izletniškem parku SNPJ na Heath Rd. -
Ob praznikih ameriške neodvisnosti se pa že sedaj vse opozarja, da se odločimo že sedaj za na manifestacijo narodnega dneva slavja 50-letnice obstoja SNPJ. O sporedu dotičnih dni bo opisano pr avočasno v listih. Odbor zatrjuje, da ima pripravljen bogat program in verjetno je, da bo res nekaj posebnega. Odločimo se tudi za ta poset.
Louis Kaferle.
pohvale, kar premalo vemo o njih. Marsikateri stotak je vložen tam, trdo delajo, ampak z veselim smehom na obrazu izročajo denarne prispevke in to precej pogosto. Živijo, taka dekleta !
V nedeljo—hajd na njih piknik, zapomnite si, 6. junija bo dan v naravi v prijetni družbi. Na svidenje
Ivanka Shiffrer.
Za Adamičevo ustanovo
Mr. John Žigman 20713 Re-cher Ave., Euclid, Ohio, je daroval "Spominski ustanovi Louis Adamič" vsoto $5.00 v spomin umrli Mary Godec, ki je bila oskrbnica v Ameriškem jugoslovanskem centru v Euclidu, Ohio.
PIKNIK! PIKNIK!
CLEVELAND, Ohio — Ja, pa prav zares, tako so mi povedala dekleta iz Collinwqpda.
In kdo so ta dekleta? Fest punce, te naše farmarce, pa čeprav nimajo krav in drugo, mi jih vseeno kličemo tako, zato ker so odsek farmarskega odbora— ena velika veja, desna roka, bi so reklo.
In pa kuharicG-T-pravijo, da iz njihovo kuhinje ne sme nobeden iti nezadovoljen in ne lačen. V nedeljo opoldne imate celo priliko dobiti obed, dober obed za majhno ceno, ampak morate že v naprej naročiti. Pokličite The-reso Gorjanc, da se bodo prilično pripravile. Njena telefonska številka je KE 1-7197. Solata, pravijo, da bo že iz domačih vrtov; krofe tako napravijo, da so tako lahki, da če ne bi pazile, da bi jih jim veter odnesel, in pa kako so okusni, hm! Lačne nasitit, žejne napojiti, plesaželjne razveseliti, itd., to je njihovo geslo.
Ta naša dekleta res zaslužijo'
NALEZLJIVE BOLEZNI JE TREBA PREPREČEVATI, NE LE ZDRAVITI
Nalezljive bolezni še vedno zahtevajo nove žrtve. V mariborskem okoliškem okraju so lani odkrili 211 novih tuberkuloznih obolenj. Med obolelimi jih je imelo 77 odprto tuberkulozo, ki so bili hudo nevarni za okolico, čeprav se tega niso zavedali. Takšni bolniki so lahko okužili druge, še preden so vedeli, da so bolni. Tuberkulozo je možno uspešno zdraviti, saj je lani bilo ozdravljenih 217 bolnikov. Nevarnost pogostih novih obolenj pa ne bo odpravljena tako dolgo, dokler bodo med zdravimi ljudmi bolniki razširjali bacile. Zato je Okrajni ljudski odbor Maribor-okolica sklenil, da bodo letos fluorogralirali vse prebivalstvo okraja, starejše od 15 let. Če ljudje ne marajo iti na pregled v protituberkulozni dispanzer, bodo ob fluorografira-nju imeli možnost zvedeti ,za svoje zdravstveno stanje.
Razen tuberkuloze in venerič-nih bolezni je lani bilo v mariborskem okoliškem okraju prijavljenih 478 ljudi z nalezljivimi boleznimi. V primeri s prejšnjim letom je število nalezljivih bolezni precej poraslo, kar so povzročile ošpice, za katerimi je zbolelo 232 otrok na področju štirih občin; Polj can, Frama, Rač in Oplotnica. V poljčanski občini pa je bilo tudi največ duš-Ijivega kaši j a. in tifusa. Mnoge nalezljive bolezni v Poljčanah in okolici so posledice okužne pitne vode, kar povzročajo pogoste poplave. Zdravo pitno vodo bo možno dobiti le z zgraditvijo vodovoda. Izboljšati pa bo treba tudi sanitarne razmere, kar bo možno le ob sodelovanju vsega prebivalstva.
Za davico je zbolelo 18 otrok, umrli pa so trije. Pojavila se je v raznih krajih okraja in napa-I dala otroke, ki niso'bili cepljeni I proti davici. Nekateri starši še vedno ne prinašajo svojih otrok k cepljenju, predvsem drugo cepljenje opuščajo.
Nalezljivih bolezni jo bilo šc več, kakor jih je bilo zabeleženih. Nekateri bolniki so manj nevarne nalezljive bolezni preboleli brez zdravniške pomoči. Kdor je bolezen podcenjeval, pa jo je nehote širil še naprej.
Veliko skrb je treba posvečati odpravi izvorov in razširjevalcev nalezljivih bolezni. Poskrbeti bc treba za zdravo pitno vodo. Ljudi pa je treba poučevati, da se bodo ob sumljivih znakih zatekli k zdravniku. Lani je bilo v vsem mariborskem okoliškem okraju 693 predavanj o raznih boleznih in zdravstvenih vprašanjih, ki jih je obiskalo približno 46.000 ljudi. To je še vseka k or premalo, ker so predavanje zajela le del prebivalstva in sc izostali navadno tisti, ki bi jim predavanja bila najbolj potreb na.	p
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
zvočnim se
Za
toplotni zid
Trenje letala z zrakom povzroča hitro naraščanje toplote
V	sodobnem letalstvu so začeli govoriti razen o "zvočnem" tudi o "toplotnem zidu." Premagovati drugo oviro v razvoju letalstva je mnogo teže kakor prvo. Prva ovira, na katero so zadeli konstruktorji reaktivnih letal, je bila letenje s hitrostjo, večjo od hitrosti zvoka. Že ko so se približali tej hitrosti, so mislili, da so dosegli mejo t razvoju letalstva. Tako imenovana "meja hitrosti zvoka" pa je pokazala, da gre zgolj za nov mejnik v razvoju. Brž ko so znanstveniki spoznali, za kaj gre, so začeh konstruirati poskusna letala, da bi premagali tudi to oviro. Zdaj imajo nekatere državo že zelo izpopolnjena letala, ki letajo hitreje od zvoka.
Toda letalo, ki naj bi letelo 1610 km na uro, pomeni za konstruktorje novo oviro v obliki toplote. Trenje letala z zrakom povzroča namreč hitro naraščanje toplote. Tako se letalo segreje do razbeljenosti. Za primer takšnega segrevanja lahko vzamemo meteor, ki zažari, ko doseže ozračje nad zemljo, da ga vidimo kot "padajočo zvezdo." Letalo, ki leti s hitrostjo 1126 km na uro, se segreje na 49° C. Ker pa leti navadno zelo visoko, kjer znaša temperatura zraka 30 do 40° pod ničlo, se segreje samo na 10 do 20°. Če pa leti letalo s hitrostjo nizko skozi topel zrak, se segreje na 89°.
Angleški pilot, kapetan korve-te Lithgow, je dosegel nov svetovni hitrostni rekord z reaktivnim letalom, ko je letel s hitrostjo 1182 km na uro. Temperatura zraka je znašala 40°. Pilot je po poletu rekel, da se je počutil, kakor da leti skozi "pekarniško peč." Zračno trenje bi moralo teoretično posredovati letalu še 53°, tako da bi znašala celotna temperatura 93°. Na srečo pa potrebuje letalo nekaj časa, da se tako segreje. Lithgowov polet pa je trajal s to hitrostjo samo nekaj sekund. Če bi bil ostal v zraku dlje, bi bil potreboval posebne hladilne naprave.
V	stratosferi s temperaturo zraka 57° pod ničlo bi imelo letalo, leteče dvakrat hitreje od zvoka, temperaturo 118° nad ničlo. Letalo, ki bi letelo trikrat hitreje od zvoka (3218 km na uro), bi se segrelo na 335°. Pri tej temperaturi bi bili sedanji aluminij, spojine lahkih kovin, plastične prevleke pilotske kabine in drugi deli letala povsem nerabni. Zato je titan tako važen za izdelovanje letal, ker je proti vročini zelo odporen. Tudi jeklo bo za izdelovanje modernih letal zelo važno.
Razen uporabe te snovi pa je še več načinov za premagovanje "toplotnega zidu." Najučinkovitejše so hladilne naprave, le da povečajo težo letala. Ohlajali bi lahko tudi gorivo. Tudi izolatorji bodo imeli važno vlogo. Če bi se segrevala samo površina letala, bi bila stvar preprostejša. Toda mnenje znanstvenikov jti; v tem oziru deljeno. "Toplotni
MIRNODOBNA UPORABA ATOMSKE ENERGIJE
Medtem ko nekateri znanstveniki razvijajo in preiskušajo i^o-vo In vedno strašnejše orožje atomskih in vodikovih bomb, se drugi znanstveniki v Zed. državah in drugod ukvarjajo s poskusi vpreženja atomske energije v korist človeštva.
V Zed. državah, kjer se že desetletje deluje na možnosti mirnodobne uporabe atomske energije, skušajo sedaj producirati iz te sile električno energijo. Tozadevni poskusi United States Atomic Energy Commission so bili že dalj časa v teku in za proizvajanje električne sile so rabili štiri vrste atomskih peči. Lani v oktobru pa je komisija naznanila, da namerava zgraditi obsežno elektrarno, gnano po atomski energiji. Elektrarna bo proizvajala najmanj 60,000 kilovatov električne sile — dovolj za potrebe mesta s 100,000 prebivalci.
Največji problem v zvezi s proizvodnjo električne sile iz atomske energije, je drag proces in dokler ne bo mogoče znižati velikih stroškov proizvodnje, ne bo mogla električna sila iz tega vira tekmovati z ono iz premoga petroleja in vodopad-cev. Vendar se je koncem marca letos pokazala rešitev tega vpr ašanja, ko so izdelali novo peč, katera obeta znižati stroške proizvodnje električne sile iz ogromne količine vročine, ki nastaja ob razklanju atomov. S tem bi se približala doba pridobivanja električne sile iz atomskega vira po ceni, ki bi lahko tekmovala z ono za elektriko iz drugih virov. Ko se to zgodi, bo električna sila dosegljiva tudi predel jem, kjer manjka potrebnega premoga, petroleja ali %a vodopadov za proizvajanje elektrike. Medtem je praktična uporaba atomsko energije že demonstrirana na novi mornariški podmornici Nautilus.
Dasi je preiskušanje atomske sile za industrijsko uporabo še v prvih korakih, se pa po dru-
gi neradioaktivni delci, toda Ijajo sorodni elementi aton"* kot radio aktivni isotopi, mični elementi železa, žvep'^; zlata, kobalta, živega srebra) postanejo radioaktivni v а^оШ ski peči. Po tem procesu ti menti ostanejo kemično kot gi neraioaktivni delci, toda žarevajo pa zdaj žarke, ki ^ mogoče uporabiti v medici^' pomočjo senzetivnih instruW®" tov kot so Geiger števci. isotope uporabljajo za ugo^®* Ijanje delovanja zdravil ali bolezni na ljudeh in živalih- ^ bijojih tudi za ugotovitev zdravljenje nekaterih vrst kakor tudi za poskus ugot nja delovanja srca. Neka zdravniki trdijo, da so ti ra aktivni kemični elementi st" več za medicino kot karkoli o
i4
gega izza iznajdbe mikros
Radio-isotopi igrajo važno vlogo v agrikulturi. stvenikom so pomagali iz" ..
boljše metode uporabe um®
itnil'
gnojil, pokazali so jim, kako lujejo kemični uničevalci pl® _ in kako se širijo nekatere
de-
,vel»
ipili
■jst*
linske bolezni. Isto tako se uporaba radio-isotopov v i striji, kjer služijo kot "izsledlJ ci," (tracers) ki omogočajo nje o delovanju industrij^^^j procesov in tvor jen ju izžarevajoči delci so uporab tudi za pregledovanje vinskih vlitkov, da se morebitne nepopolnosti. Na® ameriških livarn uporabi]^ dio-isotope v to svrho. In ^ 150 tovarn kavčuka, P^P| ^ tekstilij in kovinskih izd® upotreblja radio-isotope ^ 1'itvi in kontroli gostosti P v teku proizvodnje.	,
Predsednik Eisenhower j® ^ del vse to, ko je 8. dec. lani P Zdr. narodi predlagal vzp" ^ vitev mednarodne agcocij^ nadaljno razvijanje atomsk® v mirnodobne švrhe, kar bi dilo k odpravi strahu pred a sko vojno.
V MARIBORU BODO ZGRADILI NOVE ŠOLE
V zadnjih 40 letih se je število prebivalcev v mestu zvišalo od 28,000 na skoraj 80,000, število osnovnošolskih zgradb pa se je celo zmanjšalo od 17 na 16. Vsa šolska poslopja razen enega so bila zgrajena pred prvo svetovno vojno in so nekatera stara več kot 80 let, njihova povprečna starost pa znaša 60 let. To pomeni, da so že skoi-Aj vse preživele življenjsko dobo.
Upoštevajoč vse stare zgradbe pa osnovnim šolam primanjkuje še 96 učilnic. Če ne bi gradili novih šol, bi jih čez pet let primanjkovalo že 158, ker bo približno 2,000 šoloobveznih otrok več. Mariboru primanjkuje šolskih učilnic predvsem zato, ker predvojna Jugoslavija ni zgradila skoraj nič, pa tudi po osvoboditvi je imela prednost industrija; število prebivalstva je pa hitro naraščalo.
Izhod iz stiske je le v zgraditvi novih šolskih poslopij, za kar
(Common
ali letno po 180 milijonov jev. Teh investicij ni zvišati na račun
idealnih'
V tem bi bilo treba zgra
diti
poslopij za osnovne šole—^ stu jih bodo potrebovali j ^ nekatere stare ne bo mogo<^®

vcf
■ • a vi®'
uporabljati—dve poslopji jo gimnazijo in tri za nižjo G nazijo. Prednost pri gradnji bodo imele osnovne šole T® ,,, Pobrežje in Melje ter gimo^^ -Tezno, ki jih bodo zgradili v V^ hodnjih letih.	^
(PO "LJUDSKI
NEOFAŠISTIČNI POSLA#^ VODJA TIORORISTICNE ORGANIZACIJE
Rim, (Tanjug). Nadaljna^
iskava italijanske policij®
ugotovila, da je bil vodja
feS''
stične teoristične organize'
cij^'
0
ba šele odstraniti. Z njo poveza na vprašanja znanstveniki šc proučujejo.
so pa potrebna materialna srcd-zid je za zdaj še ovira v razvoju.	Nekateri, predvsem pro-
sodobnega letalstva, ki jo bo tre- ^svetni delavci menijo, da bi nova šolska poslopja morala ustrezati najsodobnejšim zahtevam. Osnovne šole naj bi imele le po osem oddelkov in le v izrednih primerih več. V razredu naj bi bilo le po 25 do 35 učencev. Tudi notranja ureditev in oprema učilnic bi morala biti najsodobnejša, kar so jih doslej preizkusili v svetu.
Glavna ovira za zgraditev "sodobnih" šol, ki si jih nekateri zamišljajo preveč idealno, pa so sredstva za investicije. Zato v Mariboru menijo, da se bo za sedaj treba zadovoljiti s takšnimi šolskimi poslopji, kot jih bo možno zgraditi.
Za zgraditev najpotrebnejših šolskih poslopij bo v 15 letih po-tiebno 2.7 milijarde dinarjev
pri katere članih so našli ve
. v.	gu
količine orožja in razstreliv^"/ slanec neofašističnega itaW skega socialnega gibanja Sam je v svojem avtomobilu P peljal v Rim to orožje in g&
čil članom organizacije. Pozz" bil pogojno že obsojen na zaP
MALEDNIŠKA VLADA ^
Kakor sporoča neki egiptovski list, so v novi vladi Jemena najmlajši ministri na svetu. Minister za finance ima 19 let, minister za zdravstvo 17 let in minister za gospodarstvo reci in piši 15 let. Svetovna javnost se vprašuje, kako so ti mladeniči dobili tako zaupanje kralja. Odgovor na to ni težak. Mladi ministri so kraljevi bratje, deloma pa njegovi nečaki. Kako pa taka izgleda in kako dela, na to pa zaenkrat še ni odgovora—ker je vlada zelo "mlade."
iOf'
tc'
ker je organiziral fašistične , roristične skupine. V j,
nih fašističnih demonstracU^
1951 mu je bomba odtrgala ^ go. Kot tajnik neofašistični® italijanskega socialnega ^ nja v Padovi je bil eden organizatorjev fašističnih ® pin, ki so prišle v Trst, da bi . ganizirale nerede ob oblctn trojne deklaracije.
, je
Poleg tega so odkrili, da ^ imela organizacija zveze tudi rimskem zaporu
čl"
m i
največjem
je pred kratkim omogočila beg nekemu kriminalcu in bojniku, bivšemu pripadniku nih srajc. Razbojnika so u3^^^ in po njem je policija prišla sled organizaciji.
ENAKOPRAVNOST
Kemal Ataturk-oče Turčije
" ŠTitAEi' ^
' Tn
1 V.	gre po pravici. Za-
j® bolj kakor kdorkoli, življenje se je vztrajno, od-in častno boril svojo domovino in svoj narod
ti	in dervišem, pro-
mračnjaš'^vu, pro-j,i	in mistiki, zakore-
ških^r' ^ ^^"šah in odnosih tur-p .	proti vsakršnim im-
'"la ističnim pretendentom na g domovino, ki so jo sku-
nie	razbiti in zasuž-
ђј P^"®Pustiti bridki usodi, da jj. ^^^otarila v sponah izkorišča-g' zaostalosti in bede °rU se je proti neznanju, ki avt^u	in stoletja sejali
Prot' fevdalci, boril se je je 4 \Soiotni in duhovni bedi, ki ^"Jrškega lAneta in tur-judstvo. Kot prvemu in )j^j'^°S|^^nejšemu borcu v tem
so
in razgibal naj boi	turškega naroda v
kom	številnim sovražni-
V. ' je turška Narodna skup-ftitn^ ^^'stafi Kemalu s poseb-Zakonom podelila simbolič-
. vzdevek—Ataturk—oče Tur-
hv^l yz'^^vek, iz katerega veje ђаг	kakršno lahko čuti
^itelj svojega resničnega v o-
K
bolnik na Bosporu" umrl
У otomanskega cesarstva vojni je pomenil jg ' °"ec gigantske tvorbe, ki Zaradi svoje splošne zaostalo-Že' '^'^.^0'^obnosti in preživelosti Јђ	Že celo stoletje seje
Rah	šibkih, steklenih no-
opr	vsega 17. stoletja so
. Viti razni evropški zdravni-(Ja'^ ^0"dona, Pariza, Petrogra-^'^паја, javno in skrivaj So ^ ^ "bosporskim bolnikom" deM ^°^°varjali, kako bodo raz-Je !i\"^®govo dedščino. Bil so j.g ^gotrajen zakulisni boj na prvi ®^^°Pskih dvorih, kdo bo vili •/^*'®8nil svojo šapo po šte-'^^''odih, ki jih je bilo za-ki otomansko cesarstvo in sv3 več moglo obdržati v
^ gospodstvu. ђо ^ kapitulacijo cesarstva— ^^bra 1918—so hotele evrop-velesiie kar najbolje izkori-
Je v začetku tretjega de-
chicago. ill.
for best results in advertising
call DEarborn 2-3179
Wanted to rent
4 P.^SIBLE Employed Couple, ''oom	desperately need 5-6
Дп,, unfurnished apartment. ciGP„ Good location S.W. Will
Lcoratc.
YArds 7-1587 or YArds 7-2575
i^omestic help
stiti za svoje koristi. Zadovoljile se niso s tem, da so tako ali drugače zagotovile vpliv v ne-turških deželah razpadlega oto-manskega cesarstva, marveč so šle še dalje. Tudi velik del turške matične dežele, Anatolijo, so hotele razdeliti na področje svojega vpliva, ga razkosati in zasesti, da bi bila Turčija odvisna in da bi lahko izropale njeno narodno bogastvo in deželo spremenile v kolonijo.
Sultan, dvorni dostojanstveniki in reakcionarni fevdalci so iz strahu pred svojim ljudstvom in v prizadevanju, da bi kakorkoli obdržali svoje položaje in privilegije, postali običjani izdajalci svoje domovine in privolili v vse, kar so od njih zahtevali predstavniki zmagovitih držav.
Mirovna pogodba, sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu, je najboljše zrcalo tega stanja. Sklenjen je bil krivični mir. Z njim so velik del turške zemlje razdelili, Turčiji pa vsilili hude izkoriščevalske pogoje. Ta mir naj bi pahnil Turčijo v klavrn položaj odvisne, izkoriščane, zaostale dežele, kakor seje zgodilo z nekaterimi drugimi deželami, katerih usodo so krojile velesile.
Proti imperialističnemu miru
V črnomorsko pristanišče Samsun je 19. aprila 1919 prispel 40 let stari general Mustafa Ke-mal. Bilo je nekaj dni po izkrcanju grških čet v Smirni, ki so imele skupaj z italijanskimi, francoskimi in angleškimi enotami nalogo okupirati del Turčije. Že ko je odhajal iz cesarskega dvorca v Istambulu, je bil Kemal sklenil: boriti se do popolne osvoboditve dežele. Boriti
v najem
v n a j e m
sc odda tri opremljene sobe v ;itanovanj.slcem poslopju. Gorkota na paro, vroča voda, posluga oskrbnika. Najemnina $70 z plačanimi utilitetami; $60 brez pohištva in brez utilite. Pokličite pred 9. zj. ali po 4. pop.
FA 1-8538
dve opremljeni
sobi sc odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254
Sfarejšim ljudem
se odda v najem stanovanje s 5 sobami. Sprejme se mirne, snažne ljudi.
Za podrobnosti pokličite EX 1-0772
se proti tujcem, ki bi radi svojo zmago v vojni kronali z dolgotrajnim gospodstvom nad turškim narodom, boriti se proti reakcionarnemu in korumpirane-mu dvoru preživelemu balastu, ki zavira sleherni napredek v deželi.
Kemal ni izgubljal časa. Takoj se je lotil dela. Kot mož ve like'govorniške nadarjenosti je žel na mnogih velikih zborovanjih presenetljive uspehe. Ljudstvo ga je že poznalo in z navdušenjem poslušalo njegove besede.
Položaj v Anatoliji je bil ugoden. Znatne narodne sile so bile pripravljene začeti boj za neodvisnost in osvoboditev dežele. V nasprotju z istambulskim je bilo anatolsko meščanstvo razpoloženo patriotično. Sprejelo je Ke-malove ideje in iz prejšnjih organizacij so kmalu vzpostavili narodnoosvobodilno gibanje — "Združenje za zaščito pravic anatolskih Turkov." To gibanje je postalo najpomembnejši po-
delo dobijo moški
išče se oskrbnika
za stanovanjsko poslopje.
Gorkota na plin.
Samo izkušen se naj priglasi. Pokličite do 9. ure zjutraj ali po 4. uri popoldne. FA 1-8538
delo dobijo ženske
Ženske,
ŽIVEČE v EUCLIDSKI NASELBINI, DOBIJO RELO V
Plating D<'partmentu
kot
RACKERS
Plača od ure- -plačani prazniki in počitnice. Prosta hospitalizacija in druge podpore.
I.AKE ERIE PLATING CO. 26420 Lakeland Blvd.
razno
PRALNI STROJ
v dobrem stanju se proda za $15.00.
Pokličite IV 1-6032
hiše naprodaj
maid — General ^v^SGv/ork — stay. Desirable Go	home. No cooking,
salary. Phone Mrs. Davis.
DAvis 8-4312
HOUŠEATORK^ Own PLiAIN COOKING, wn room, bath and T. V. . yhi dren J2 and 9.
Npv.r'^u appliances. ^ home, references.
5 p. Ш. _^stgatc 7-1634.
real estate
^гагпс _J? owner. 6 apartment, ^Portmenf	siding, 1-5 room.
' 3 room L room apartment, plus garage, a month ii! ve gas heat, $250 oPartrnpn«	Tenants heat own
Sj'strict iin'^'^zie & Irving Park ®6,000 cash V® ' or best offer.
Immediate possession.
_____ Call KEdzie 9-9105.
-------
^hconip 1 ^"ckney-Area. Clean and 7 """galow, lot 60x182; 5 Waip,. I	automatic hot
balhs Ч ^ ' kitchen cabinets, tile attic ' i.,f 6aragc,y with 7 loot Good' tro.V	fruit trees,
and srhn!?f^°^ation, near church many extras. GUndersbn 4-6341.
hiša naprodaj
20951 Naumann Ave., Euclid, O.,
V fari sv. Kristine. 6 gob, garaža in dovoz. Hiša je 9 let stara ter nanovo in moderno prenovljena kuhinja z zajtrkovalnim kotičkom s klopmi iz usnja. Preproge. Notranjost hiše je nekaj izrednega za pogledati, Rekreacijska soba je obita z smrekovimi deskami ; fornez na plin, calcinator, dve stranišča, lepo splanirana lota.
Se lahko vidi samo po dogovoru. Pokličite
eckart realty
KE 1-1440	KE 1-6422
484 EAST 200th STREET
naprodaj
na Fuller Ave., blizu E. 222. ceste, lopa 6-sobna Colonial hiša, karpetirana, zimska okna, plinska. kurjava, dvorišče ograjeno, garaža in dovoz.-Cena $16,900.
ZAMENJAVA M02NA.
Za podrobnosti vprašajte:
KQVAC REALTY
960 E. 185 St. KE 1-5030
Privatna oseba
želi kupiti hišo za eno družiiio s kletjo, v severnovzhodnem delu mesta ali v Euclidu. Plača do $13,500.
Kdor želi prodati, naj pokliče KE 1-9095
vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavit« najboljšo olajšavo za to mučno bolt, zen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam po-strežem v popolno zadovoljstvo.
ZAVAROVALNINA
na ШбО - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKIGH
815 EAST ШШ STKEET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, bbating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland, Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
litični činitelj. Dva kongresa, v Ezerumu in Sivasu, sta izdelala načrt osvobodilne borbe. V Sivasu so izvolili predstavniški dom in Kemal je postal njegov predsednik.
Kemal je potrpežljivo in vneto delal za okrepitev vojaških enot in organiziranje narodne oblasti. Ko so v istambulskem parlamentu medtem dobile premoč patriotično razpoložene sile, katerih simpatije so bile na Kemalovi strani, zaradi česar so parlament razpustili in poslance internirali na Malti, Angleži pa so s sultanovim blagoslovom
zasedli mesto, je bila Ankara razglašena za sedež turške Velike narodne skupščine, ki je prevzela vso zakonodajno in izvršno oblast v deželi.
Kemal je postal predsednik skupščine in vlade. Skupščina je izjavila, da ne priznava mirovne pogodbe, razkosanja dežele in tujim imperialistom priznanih izkoriščevalskih ugodnosti.
Razumljivo je, da sultanovemu dvoru, pasem in cesarskim oprodom, visokemu islamskemu kleru, istambulski domači in tuji trgovski gospodi, visokim komisarjem okupacijskih sil, nji-
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
hovim vladam in vsem, ki so imeli v Turčiji neposredne pro-fitarske koristi, vse to ni bilo po volji. Proti Kemalu, ki ga je bil sultan kot general preklel in obsodil na smrt, so zavezniški okupatorji poslali grško vojsko, da bi zavzela njegovo oporišče An-
karo, iz katere je ta "banditski kolovodja," kakor so ga radi imenovali v Parizu, vodil osvobodilni boj.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
EUCLID POULTRY
EAST 185th ST., KE 1-8187	J#rry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-paroCila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
SEDAJ JE ČAS
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov:
FRANK KURE
R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 1-283
NAZNANILO
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo odprli trgovino, v kateri prodajamo "JALOUSIE" vrata. So iz najfinejšega aluminija in pred-njačijo po kakovosti in sestavi pred vsakimi drugimi. Će hočete imeti udoben porč, naročite si jih.
Imamo tudi zimska okna in vrata za vaš dom. Vabimo vas, da pridete v trgovino, kjer vam bomo radevolje razkazali, ali pa pokličite in vam prinesemo vzorce na vaš dom.
EUCLID JALOUSIE SALES
16021 WATERLOO ROAD
tel. IV 6-0693
Če ni odgovora, pokličite IV 1-4154 BILL in DOROTHY SCHLARB, lastnika
RAZPIS SLUŽBE
Direktorij Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave., Euclid, Ohio
RAZPISUJE SLUŽBO
HIŠNIKA (janitor)
KDOR JE PRI VOLJI SPREJETI TO DELO, NAJ POŠLJE PROŠNJO NA TAJNIKA DOMA DO 15. JUNIJA 1954.
ZA DIREKTORIJ A.J.C.,
ANDREW OGRIN. tajnik 18508 Shawnee Ave., KE 1-1107 Cleveland 19, Ohio
Eklino pivo s tistim pristnim 51 okusom!
A

№

THE PILSENER BREV/INC CQ„ CLEVELAND, OHIO
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
Ročno pralna
mehko, ne-grbančijiva, acetate
EYELET JERSEY
OBLEKA
Mere 12-20 in 14'/.-24'/^
Ttiko sveži boste zgledali! Jc primerna za potovanje ... sc ne zgrbanci ali zmečka ... treba sc je Ic dotakniti z likalnikom! Se opere ročno. Elastika ob pasu, da se lepo prilcže životu;, nudi vso udo'bnost in gibčnost. Ima enostaven, vedno privlačen ovratnik. Naročite eno obleko v vsaki barvi. Zadovoljni boste!
The May Co.'s Basement oddelek z žensko opravo
m
Colors:





Dvojne znamko torkih
STRAIN ?
HENRY BORDEAUX
SRCE IN KRI
ROMAN

ENAKOPRAVNOST
(Nadaljevanje)
"No, saj ne pravim, da je ravno v tejle. Arcovi dolini tako, ki je še ostala poštena, delavna, preprosta in verna; vsaj zaenkrat še ni tako, čeprav sami lahko vidite, da se je beg z grude že začel. Pač pa delajo tako drugod, na primer v dolini Arvesa, kjer sem bil kaplan, in še v mnogih drugih! V vsaki vasi boste naleteli na izpraznjene hiše. Le v mesto! Vsakdo tišči v mesto, da se tam nikomur v korist pokvari. Vidite, gospod, ljudje so kakor jabolka, ki se pokvarijo, če so na kupu."
"Vsi ljudje tiščijo v mesto. Ali morda veste zakaj, gospod župnik?"
"Seveda vem. Radosti mesta se jih pri jemljejo kakor kraste. Pogosto se zlo začenja med vojno službo. Zakaj ne bi številnih vojaških vaj za nekaj mesecev opravljali na deželi? Le zakaj te kasarne po pokvarjenih mestnih predelih?
Ko se naši novaki vrnejo domov, pljunejo na svoj plug, in namesto da bi se zvečer s polnimi pljuči nadihali svežega zraka z gora, se jim stoži po gostilni in zabavi. Dekletom tudi ni več za kostanj, ampak za sladkarije, za klobuke—pomislite, za klobuke—in nočejo več peč, kakor so jih nosile njihove matere. Temu se pravi napredek!"
Nejevolja mu' je sršala iz oči in nosnice so mu plale kakor jadra.
"Kako bi jih zadržali?" sem vprašal.
"Saj to je tisto! Deloma so tega bega krive oblasti in prenez-nosne takse. Pri naših postavah bo vedno manj trajnih ognjišč. Saj živimo v urejeni neslalnosti in vendar sta prav stalnost in varnost največja privlačnost kmečkega življenja.
Kadar kdo umrje, se vse likvidira. Le kakšna bi morala biti dediščina, da bi se mogla ustavljati tolikšnim navalom? In čemu bi zboljševal svojo lastnino, če pa se ne moreš zanesli, da jo boš ohranil svoji družini? Še sam dedič, ki mu je oče zapustil četrtino, s kakšnimi sredstvi naj upravlja nepremičnine? Njegovi bratje so delali zunaj doma in si prihranili plačo, on pa je brez nagrade obdeloval zemljo in vzdrževal stare. Zgaral se je za
druge, ti pa tega niti ne upoštevajo, ampak naglo terjajo vsak svoj delež. Ker lahkomiselna zakonodaja tako zahteva, vsak svoj delež dobi, a kako naj od njega živi?
Svoboda oporoke je nekoč zbirala družino okoli glavarja, ki se je sproti obnavljal. Prisilna delitev pa drobi zemljo, čeprav nima od tega nihče koristi in so vsi otroci kakor jetniki. Vsak zapravlja svoja najboljša leta s tem, da praska po kosu zemlje, velikem kakor robec, to je po deležu svoje dediščine, doživlja eno razočaranje za drugim, nazadnje pa zemljo proda za nekaj grošev in odide v mesto. Takale posestveca, drugo ob drugem, so nekoč vsa skupaj zago-tavljalsi družini stalnost na lastni zemlji."
Take in podobne kritike naših običajev so mi bile dobro znane. Imel sem že toliko tožb ob delitvah, da vem, kako zelo utemeljene so. A vendar rad poslušam, če jih spet poudari kak izkušen človek.
"Mihael, si že izbral hišo zase?"
Fant je otipaval debeli zid, ki se je še ustavljal, čeprav so ga ljudje nehvaležno zapustili.
"Na Mollardu," je spet pripovedoval opat Sauvere, "sta ostala samo dva stara zakonca, njuni otroci pa so se preselili v Pariz. Mož je bil pijanec, žena pa sveta ženska. Ko je na smrt zbolel, je ona takoj spoznala nevarnost in me poklicala. Ležal je v postelji ves zverižen in se posmehoval : 'Ali ni škoda, gospod župnik, da moram ravno letos oditi, ko je vino v dolini tak dobro in poceni?' Delil sem mu zakramente, on pa je blizu izpazil steklenico in začel piti.
Mislil sem, da so morda zdravila, bilo pa je belo vino. Umrl je s steklenico na ustih. Ne dolgo nato je prišla vrsta na ženo. Bilo je meseca avgusta, ko so muhe na deželi posebno nadležne. Prišel sem zvečer iz Bonne-vala in jo vprašal; 'No, Peronne, vavs morda še kaj vznemirja?' Mirno mi je odgovorila; 'Gospod župnik, samo muhe.' Po njeni smrti je vas utihnila. Kakor vidite, je tudi vas umrla."
Ugovarjal sem mu:
(Dalje prihodnjič)
v blag spomm
ob 20 letnici odkar je umrla naša ljubljena soproga in mama
TRQHA
Zatisnila je svoje mile oči dne 3. junija 1934 leta.
20 let ]e že poteklo,	Enkrat bomo se združili,
odkar si zapustila nas,	in si stisnili roke,
črna zemlja Te pokriva,	ljuba žena, draga mati,
a mi mislimo na Te vsak čas.	to bo srečno svidenje!
žalujoči ostali:
JOHN TROHA, soprog JACOB, sin
HELEN in MARY, hčerki
Cleveland, Ohio, dne 3. junija 1954
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče,
stari oče m brat
1891
1954
JOHN RlUSS
Svoje mile oči je zalisnil za vedno dne 20. aprila 1954.
Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 23. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši za-dušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Pokojnik je bil rojen dne 6. junija 1891 leta v vasi Travnik pri Loškem potoku. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 S.D.Z.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem za krasne vence cvetja, ki je bilo položeno k njegovi krsti. Ta dokaz vašega spoštovanja in ljubezni do dragega umrlega nam je bil v 4eliko tolažbo v težkih urah smrti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Joe Russ, Mrs. Frances Sa-jovec, Mr. in Mrs. Joe Sajovec in družina, Mr. in Mrs. Louis Sajovec in družina, Mr. in Mrs. Frank Sajovec in družina. Master Sgt. Edward Sajovec in družina, Mr. in Mrs. Anton Bar-tol, Mr. in M:^s. Anton Grze in družina, Mr. in Mrs. Frank Lau-rich, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. Louis Roytz in družina iz Chardona, Mrs. Katherine Zadeli in družina, Mary, Alice, Frank, Helen in Margaret, katerim je bil pokojni krstni boter, Mr. in Mrs. Henry Zorman, Mr. in Mrs. Clyde Berry, Mr. in Mrs. Elmer Bruck, Mr. in Mrs. Harold Bruck, Mr. in Mrs. Anton Urankar, Mr. in Mrs. Leo Lukek, Mr. in Mrs. Frank Gorski in sin, Mr. in Mrs. Frank Seruchar in družina, Mrs. Mary Bartol in družina, družina Mr. Matt Kerhz, družina Mr. John Kernz, Mr. in Mrs. Jack Lipovec in družina, Mr. in Mrs. Mike Bobak in družina, Mr. in Mrs. Valentine Sinko vie, Mr. in Mrs. Joe Strazisar st., Mr. Louis Rolih in družina, Mr. Frank Kos-merl in družina, Mr. in Mrs. Michael Zlate in družina, Mr. in Mrs. A1 Ver in družina, Mr. Joe Cabot in družina; Mr. in Mrs. Philip Candella, Mr. ijpi Mrs. Henry Koczan, Mr. in Mrs. Art Schmidt, Mr. in Mrs. Frank Plesko, Mr. in Mrs. Harry Plesko, Mr. in Mrs. August Blasko, Mr. in Mrs. Joe Hospodar, Mr. in Mrs. Anthony Klemene, Miss Eleanor Andolek, Miss Zora Kar-lovic, Mr. John Rebaric.
Družina Tomšič v Warren, O., Mr. in Mrs. Paul Glatz v Austin, Pa., družina Bob Kordish in družina Bill Cimpric v Friendship, N. Y., Mr. in Mrs. Anton Mohar v Belmont, N. Y., družina Frank Koshere i^ družina Victor Koshere v West Allis, Wis., Mrs. Antonia Koshere, Mr. in Mrs. John Koshere, Mr. in Mrs. Dan Tolonen ter Mr. in Mrs. John Frieder, vsi v Chisholm, Minn., Mr. Max Klaus, Mr. Frank Debelak st., Mr. Louis Lu-stick, Mr. Andrew Laurich, Mr. Joseph Bartol, Mr. Joe Samsa, Mr. Frank Kordish, Mr. Joseph Knaus, Mr. Matt Mikulich, Mr. in Mrs. Matt Bell, Mr. in Mrs. Ludwig Knaus ter Mrs. John Knaus St., vsi iz Travnik, Mich.
Društvo Napredni Slovenci št. 5 S.D.Z, sosedje na Eagles-mere Ave., sodelavci pri Globe Paper Company, sodelavci pri A & G Machine Tool Co., sodelavci Nela Lamp, General Electric, Lake Erie Building Material Co., Stagehands of Masonic Temple, Chapter št. 128, Collinwood Post V.F.W. št. 2926 ter Fantje pri Big Tony's.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Darovali so sledeči;
Mr. in Mrs. Joe Russ, Mrs. Mary Schmidt, Mrs. Frances Sajovec, Mr. in Mrs. Frank Laurich, Mr. in Mrs. Frank Tercek, Mr. in Mrs. Wm. Planinsek, Mr. in Mrs. Anton Grze st., Mr., Anton Grze ml., Mr. in Mrs. Rudy Ivančič, Mr. in Mrs. John Grze, Mrs. Katherine Zadeli, Mrs. Anna Bruck, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. Ed Planinšek, Mr. in Mrs. Joseph Kožar, Mr. in Mrs. Joe Ogrinc, Mr. in Mrs. John Lokar, Mr. in Mrs. Andy Skrinjar, Mr. in Mrs. Tony Collens, Mr. in Mrs. Frank Seruchar, Mr. in Mrs. Mike Bobak, Mr. in Mrs. Max Kragely v Lorain, Ohio, Mrs. Mary Bartol, družina Louis Roytz v Chardon, Mr. in Mrs. Mike Zlate, Mr. in Mrs. John Barko-
Žalujoči ostali:
vich, Mr. Herman Volpe, Mr. in Mrs. Frank Perme v Euclidu, Mr. John Hodnik in sin, Mr. in Mrs. Anthony Wise, Mr. Louis Markusic. Mr. Dick Pappas, Mr. in Mrs. Vic Sustarcic, družina Anton Luzar na E. 69 St., Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek, Mi's. Anna Kinsella, Gertrude Kinsella, Mrs. Josephine Klun, Mr. in Mrs. Ray Strazisar, Mr. in Mrs. Ed Leslie. Mr. in Mrs. Andy Zadeli, Mr. in Mrs. Don Gorski, Mrs. Mary Wretchko, Fay Lasicky, Mr. Harry L. Dorwart st., Mr. in Mrs. Tom Odlazek, Mr. in Mrs. Clarence Rupar, Mr. in Mrs. Frank Urankar, družina Harnish, Mr. in Mrs. Jack Troha, Mr. in Mrs. John Truden, Mr. Frank Perme, družina Roytz na E. 157 St.. Mr. in Mrs. Harry Tadych.
Mr. in Mrs. Joe Ulepic st., Mr. in Mrs. Martin Zugel, Mrs. Margaret Zugel, Mr. in Mrs. Tony Shusky, Mrs. Anna Mayer, Mrs. Mary Intihar, družina Frank Primoznik, Mrs. Rose Vuga, Mr. in Mrs. Joe Mirti, Mr. in Mrs. Joe Strazisar ml., družina Louis Fink, Mr. John Tanko, Mr. Joe Skedel, Miss Grace Tomšič, Mr. in Mrs. Ed Delly, Mr. in Mrs. Robert Butts, Mr. Tony Zedell, Mr. in Mrs. Ludwig Prevesk, Mr. in Mrs. Frank Pre-vesk, Mrs. Mary Avsec, Mr. in Mrs. Casey Leslie, Mrs. A. Cvel-bar, družina Smerke, ucenci 7. razreda v šoli Marije Vnebovzete.
Mr. in Mrs. Paul Glatz v Austin, Pa., Mr. in Mrs. Joe Mikulich V Fort Atkinspn, Wis., Mr. in Mrs. Ted Grage v High Bridge, Wis., Mr. in Mrs. J. Mikletsch in družina v Niagara Falls, N. Y., Mrs. Mary Rozman v Austin, Pa., J. Gaberšek in družina V Coudersport, Pa, Mr. in Mrs. Michael Benca v Randolph, N. Y., Mr. in Mrs. Tony Kovach v Pontiac, Mich., Mrs. John Bartol V Travnik, Mich., ter Mr. in Mrs. John Mahne v Travnik, Mich.
Nasa zahvala naj bo izrečena vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, in sicer:
Mr. Joe Russ, Mr. Louis Sajovec, Mr. Joe Sajovec, Mr. Elmer Bruck, Mr. Louis Zadeli, Mr. Mike Benca, Mr. George Opalich, Mr. Anton Grze, Mr. John Asseg, Mr. Dicjc Pappas, Mr. Frank Bajec, Mr. Joe Strazisar st., Mr. John Grze, Mr. Louis Roytz. Mr. Anton Urankar in Mr. Mike Bobak.
Najlepša hvala onim, ki so se prišli poslovit in pokropit pokojnega ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Našo zahvalo naj sprejme čst. g. Mathias Yager za molitve ob krsti, kakor tudi čst. g. Victor Cimperman za opravljeno molitev istotam, ter čst. g. Aloysius Ruparju za daritev sv. mase-zadusnice. cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče ter molitve ob odprtem grobu.
Našo prav posebno zahvalo pa naj spreimejo dragi sosedje, nasi sorodniki in prijatelji, ki so nam stali v nomoč v bolezni m smMi. Vse, kar ste storili, storiio ljudje, ki im^io blaga srca m ljubezen do bližnjega. To velja sledečim: Mrs. Anthony ^raus, Mrs. John Gerze, Mrs. Anton Gerze, sestri pokojnika Mrs. Ranees Sajovec in Mrs. Mary Smith ter Mrs. J.fseph , Russ. Hvala vam tisočera!
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
.	j® pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali
oni nacin prispeval, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme naso globoko zahvalo.
Bridko nas je zadela izguba. Tebe. ljubljeni. Prišlo je tako nenadno, da ne moremo doumeti strašne resnice. Bil si dober soprog in skrben oče. liubili smo Tebe in Ti si ljubil nas.
Sedaj si odšel k večnemu Bogu. da sprejmeš plačilo iz Nje-govih rok za vse svoje pošteno življenje. Mi se Te bomo vedno spominjali v ljubezni z molitvijo dokler ne pridemo tudi mi tja. kjer m solz in ne trpljenja in se snidemo na kraju večnega miru m blazenstva—nad zvezdami!
Spavaj mirno—snivaj sladko!
JENNIE, soproga ANTHONY. WILLIAM in ALBERT, sinovi MARY poročena ZADELL in JENNIE poročena GORSKL hčeri FLORENCE in JUNE, sinahi FRANK ZADELL in ROBERT GORSKL zeta DICKY, ROBERT, TOMMY, BILL. JERRY, ALLAN, BARBARA, MARILYN in FRANKIE, vnuki
JOSEPH RUSS. brat FRANCES SAJOVEC in MARY SMITH v Mallen, Wis., sestri
ter več sorodnikov
v stari domovini zapušča očeta, starega 90 let, brata FRANCETA in sestro TEREZIJO MOHAR ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 3. junija 1954.