Published and distributed ander permit No. 728) ftut&ur. by tia Act of Octobet 6, 1817, cm ill« at the Po»t Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, a. S. Burleson, Postmaster Ge».
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM*TO~REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME V.—LETO V.
Single Copy 3c.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
CLEVLAND, O., PONDELJEK (MONDAY), JAN. 16th> 1922.
Entered as Sscond Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
ST. (NO.) 12-
Posamezna številka 3c.
i	^^mm
nfangleski ministrski predsednik je poveDAL poincareju, da je predložena defenzivna pogodba največ, kar more anglija nuditi franciji. — anglija JE
nasprotna vojaški pogodbi.
LOVO GEORGE iN PQINCARE
STA SE BAJE SPORAZUMELA.
O NJENI ŽIVAHNOSTIM DVO S HARDING PRAVI, DA JE V
MITI, PRAVI V ODGOVOR TISOČERIM DEMONSTRANTOM, KI SO GA PRIŠLI POZDRAVITI PRED NJEGOV DOM.
INTERESU JAVNOST!, DA HAYS PREVZAME PONUJENO MESTO KOT PREDSEDNIK VELIKE FILMSKE SKUPINE.

t
De Valera je bil odsoten pri odobritvi pogodbe. s.
PARLAMENT JE NASTAVIL PROVIZORIČNO VLADO.
Dublin, 1 4. jan. — Južni irski parlament je danes odobril irsko ^ mirovno pogodbe. Eamon de Va-
V •	.	n
lera, bivši predsednik ''irske re- ^ publike" in njegovi pristaši so zborovanje parlamenta bojkoti- ^ vali.
Parlament je ustvari' začasno ^ prcvizorir.no vlado, ki bo imela ^ v rekah zadeve vse Irske z izje-mo pokrajine Ulster, dokler angleški parlament ne napravi za- ^ kona, ki bo uradno ustvaril irsko ^ evobodno državo.
v
Pri začasni provizorični vladi ali administrativni komisiji so Mihael Collins, ki je bil finančni Minister v sinfainovskem kabinetu in glavni vodja irske republi- ti kanske armade; nadalje Patrick d Hogan, Fionan Lynch, Jos. Mc- k Grath, Kevin O'Higgins in John j v MacNeill, predsednik parlamenta, j p Odobritev pogodbe od strani j -ni parlamenta je bila povsem for. malna. Njena usoda je bila odlo ' cena že pred tednom dni, ko jo je i; parlament sprejel z večino sedmih , P glasov. Sedanja odobritev je bila ' le formalnost, katera je bila dolo- n čena v pogodbi sami.	d
Štrajk odložen.
r
Belfast, 14. jan. — Vesti iz y Dublina pravijo, da'Se ','t- k<Jt" p'S-"7 aledica konference med zastopniki I s železničarjev in zastopniki družb k štrajk železničarjev odložil za do- i bo enega meseca. Štrajk je imel i prvotno postati efektiven že danes] i opolnoči.	1
Nadaljni jetniki spuščeni. London, 1 4. jan. — Med 30 : i
1	irskimi jetniki, ki so bili izpuščeni j c j danes iz Parkhurst jetnišnice, je j 1 , tudi Menih Dominik, ki je bil du- J v | ševni svetovalec pokojnega korš- !
kega župana Terence 'McSwee- < neyja, ki je umrl v Londonu kot ■ posledica gladovnega štrajka.
--o---
ARMENCI BI RADI ZAPUSTILI TURČIJO.
Geneva, 14. jan. — Paul Hy- ( mans, predsednik koncila Lige narodov, je predložil koncilu danes zjutraj brzojavko, katero je prejel kardinal Mercier od armenskih protestantov in katoličanov, ki žive v Carigradu, v kateri se naznanja, da se vse armen- . sko prebivalstvo želi umakniti iz turškega ozemlja, in da se v ta namen prosi Ligo, da preskrbi [parnike za prevoz 120.000 oseb. !
j	-------o------
! — V nedeljo dopoldne, ko je
| bila žena Dvvight Kennana z o-troci v cerkvi, se je ta doma, na
■	12011 Oakland Ave., ustrelil. Na pisal je malo notico, v kateri pro si ženo, naj ga pozabi, ker se vi-
■	dijo tam, kjer so težave in žalost nepoznane. Po poklicu je bil knjigovodja in je delal do zadnje ga avgusta na neki banki. Po-
"jtem pa je pričel neko trlgovino ' sam za se, ki pa ni šla uspešno.
2	To mu je delalo skrbi po dnevi in ponoči in včeraj, ko so bili
* mati, dve hčere in sin v cerkci, .',e spisal omenjeno kratko pismo ter si končal življenje. Njegovo j truplo je našel Roy Parker, ki
-	je stanoval pri družini.
1* — Naš dobro znani rojak.
-	John Galič, je naibral na krs-e tiji pri Louis Tratarju na 6315 si Carl Ave., sv'oto $5.00 za S. N.
Dom. Hvala nabiralcu kakor da-
-	rovalceiji. Da bi sledilo mnogo posnemalcev!
Kako se bo izplačal bonus.
WARDING JE BAJE ZA TO, DA SE V TA NAMEN SPREJME ZAKON ZA DAVEK NA VSE PRODAJE.
Washington, 1 4. jan. — Misel, da naj bi se izplačalo bonus ali nagrado vsem bivšim ameriškim vojakom iz zadolženosti zaveznikov v Ameriki, se bo naibrže opustila.
Toda to ne pomeni, da se bo-nusa ne bo izplačalo. Govori se, da se bo dobilo potrebni denar potom direktnega davka. Predsednik Harding namreč naznanja, da je v iprilog zakona za vojaški bonus, in da tudi ne bo nasprotoval zakonu za davek od prodaj vseh predmetov, na kateri način naj bi se dobil potrebni denar.
Da-li bo ljudstvo za tak direkten davek p.li ne, je seveda čisto drugo vprašanje, toda republikanski vodie so mnenja, da je prvi uspeh pri jesenskih volitvah, da prejkomogoče sprejmejo zakon : a izplačitev vojaškega bonusa.
Misel na izplačitev bonusa se ie opustilo iz praktičnih razlogov in zavir. Ena izmed teh, je, da i prvotni zakon za izdanje Liberty bondev določa, da se mora denar, ki bi ga plačale tujezemslcv države na svoje glavnice od dolgov, nemudoma porabiti za jzpla j čilo Liberty bondov samih in pa ra plačevanje obresti od istih. Ako bi še torej odloč-lo","(5iV si I svote, ki bi jih plačale itijezemske vlade na svoje dolgove, porabilo na izplačitev bonusa, tedaj bi morala vlada naložiti nove davke za ] izplačitev Liberty bondov in o-bresti.
Vlada mora že sedaj vsako le-j to izplačati celih 975 milijonov j dolarjev v obliki obresti od Li-, berty bondov. Zdaj se to pokriva J potom dohodninskega davka, koroorscijf.kega davka in drugih obdavčenj, ki so določena v no vem zakoni'.. Sčasoma bo te obresti mogoče vsaj deloma pokriti | potom odplačitev dolgov, ki jih imajo tuje vlade. Ako pa bi se ta denar porabil za vojaški bonus, tedaj bi morala vlada davek obdržati v sedanji višini ali pa ga še celo zvišati.
---—o---
— Stari pregovor pravi, da tisti, ki sa zadnji smeje, se najboljše smeje in to se je skazalo resnično zadnjo soboto. V grocerijo Roberta Sciangula, 2355 Woodland Ave., je prišel ropar ter ga prisilil, da mu je izročil $10, ka-jtere je imel v registru. Med časom pa, ko je ropar spravljal denar v žeip, je zgrabil Sciangula za revolver in ga nameril proti njemu. Ta se mu je pa rogal ter , mu poVedal, da je revolver nena-i bit. Tedaj skočita oba proti me-. sarskemu nožu, grocerist je zgra . bil za držalo, ropar pa aa ostrino. 1 Z okrvavljeno roko je ropar po-j begnil, pustivši v groceriji svo-- jo suknjo. Sciankula jo. je ubral ) za njih ter ga dohitel, ko se je prevrnil v nekem dvorišču. Sci-i angula je šel klicat policijo, to-i da ko se je vrnil bi bilo roparja i, nikjer. Toda v suknji, katero ,it o 'pustil ropar za sebo, je našel sv'o o jih deset dolarjev in tako ima se :i daj dobro suknjo in še svoj denar vrnjen, u —Tekom lanskega leta je bilo torn poročila trgovskega depart-5 menta ek spor tiranih iz Amerike 1. za $16,000,000 gumijastih avto-i- mobilskih obročov. Leta 1913 je o znašal eksport teh obročev $3,-910,688.
1 London, 15 jan. — Ko sta se sešla angleški ministrski j Predsednik Iioyd George in Poincaree, ki je sprejel nalo- 2 p. da sestavi novo ministrstvo, da se domenita glede na- c I*.'1 Pogajanj z ozirom na odstop Brianda, je Pdincare j f ;]e Predlagal, da se med Francijo in Anglijo napravi 1
v
pogodba je Lloyd George odvrnil, da je pogodba, j f1 Je bila predlagana na konferenci v Cannesu, največ, kar 1 Fore nuditi Anglija Franciji	' .
1 Kot se razume, je Poincare predlagal sprejem pogod- i j > 8'iasom katere bi bila Anglija obvezana z vojaško silo fsyiti za izpolnitev versailleske pogodbe.	;
lil L1°yd George je Poincareju isto jasno odgovp- i | V v	v ka3 takega ne more privoliti, in da pogod- !
. 'oila predlagana v Cannesu, predstavlja največ, |ar je ona v stanu nuditi.
> L1°yd George je dospel v London danes zvečer. Nje- '
in izgleda izredno dobro. Ko je na ; kolodvoru stopil z vlaka, ga je velika množica L . s^va živahno pozdravljala. Takoj po svojem prihodu Cj1*?61- konferenco z Austen Chamberlainom in nekateri-
1	ru-gimi kabinetnimi člani, s katerimi se je posvetoval
f^godkih, ki
so se izvršili izza njegovega odhoda v Can-
■vo, 1 p •
iktoi>	jan. — Kot je razvidno iz najnovejših in-
JC 'ki prihajajo semkaj z Qzirom na konferenco v »L |fi"?U'v razlika mišljenj med Brianclom in Poinearejem
'kšna, kot bi se mislilo na prvi hip. t&Yr) ^|rjuje se, da je besedilo pogodbe med Anglijo in V sv°jem sedanjem stanju še zelo nepopolno, in 0va J1^11^ Skušal doseči in je tudi pričakoval, da doseže ^ar€Va'Zna Pridržka, za katere se sedaj poganja M. Poin-
Prizadeval doseži rezervacije glede dveh ,]Gv \®na se je tikala korakov, ki naj bi jih p odvzel a an-dn. 1 ln francoski štab glede praktične izvršitve pogodbe, Pa glede podaljšanja pogodbe po preteku desetih let.
J^MCI SO DOBILI ODLOG ZA IZPLAČITEV VOJNE
ODŠKODNINE.
4 e,	-
. ailttes, 14. januarja. — Zavezniška odškodninska
Eiu ] Je napravila nov načrt za izplačitev nemške od-r^nine.
LSJ soglasju s tem načrtom bo dovoljeno Nemcem več fllač- Za	njih odškodnine, in sicer bodo morali
pliftrlj d° prek'lica na vsakih deset dnij po 31,000,000
1'Sf A v
-fe. (i LOCasno je zavezniška reparacijska komisija odloči-
2	tnigia. dovoli nemški vladi 15 dnij časa, da predloži ko-fj^ J1 ^ak poseben načrt za izplačitev odškodnine, ako ga
i •	• mms-
/PftAŠANJE ŠANTUNGA ŠE VEDNO NEREŠENO.
^^^shington, 5. jan. — V konferenčnih krogih se v|er ^lPanje, da se šantungški problem bliža rešitvi. Si-viejn Japonci niti Kitajci niso pripravljeni podati v | igc:(j0Z]^u nikake izjave, toda zatrjuje se, da se pričakuje 9 Sfo^f^^ rezultatov, kakor hitro dobijo delegatje nova Clia iz Tokio in iz Pekinga.
V;	SO PRIPRAVLJENI IZROČITI KIO-CHOW.
je f]6| asMngton, 14. jan. — Japonska je danes potom svo-|C|(fu, Racije na Washingtonski konferenci naznanila sve-ISlv ^ Povrnila Kitajski ozemlje Kiaochow, ki se nahaja
3
jWj alP pogovori se bodo vršili v pondeljek, ko se bo " i *zjeiY>	VSa vprašanja, tikajoča se Šantunga
kontrole nad TsingtaoTsianfu železnice. Porav-^ w ^i^^Šanja čaka na odgovor, ki jo dobijo japonski ra	dipiomatje od svojih vlad z Ozirom na kom-
Poravnavo, ki sta jo predlagala ameriški držvni t® . paries Hughes in pa načelnik angleške mirovne ^ ^e, Arthur Balfour.
Washington, 15. jan. — Bivši predsednik Wilson je danes pr- |; vič izza odhoda iz Bele hiše podal javno izjavo, v kateri ponovno j. zatrjuje svojo vero v ligo nar°- r; dov.
si
To se je zgodilo, ko je odgo- n voril na živahno nazdravljnnje n več kot tisoč mož in žena, ki so prišli pred njegov dom danes zve. čer potem, ko se je v National d gledališču vršilo veliko zborova- e nje, na katerem se je pričelo sIp kampanjo za fond, ki se bo rabil za širjenje principov, katere je n proglasil Wilson tekom svojega p predsedovanja.	s!
"Nikakega dvamo ne more več • biti o živahnosti Lige narodov," j, je dejal Wilson v govoru, ki ga je držal na pragu svoje rezidence. g Izjavil je nadalje, da je Liga "po-vsem zmožna skrbeti zase," in da ^ bodo oni, ki je nečejo danes upoštevati, morrdi sami skrbeti zase. j Vodja demonstrantov, ki so šli • skoro dve milji po zasneženih u- j licah. da pozdravijo bivšega pred- 0 sednika, je bil predsednik Ame- j riške delavslce federacije, Samuel j Gompers.	)
T
Gompers je v svojem nagovoru c na Wilsona izjavil, da ta demon- c stvacija dokazuje, da Liga ni mrtva, da oni, ki so prisostvovali ve- II likemu zborovanju, žive v Wilso- j novem duhu in da bodo njih ak-! 1 tivnosti v bodoče mobilizirale! javno mnenje.
Wilson je na to odgovoril: "Mr. Gompers in sodržavljani! ? Ni mi skoro treba praviti, da me taka demonstracija in tak dokaz 'prijateljstva napravi j a zelo srečnega. O življenju Lige narodov I ne more biti dvoma. Ona bo že 1 sama skrbela zase, oni, ki je nej1 •narajo upoštevati, bodo morali js pa istotako skrbeti ?ami zase Kar j' se tega tiče, nimam nobene skrbi. '5 "Moja edina skrb je, da vidim j' naš veliki narod obrniti svoj o- 1 braz v pravi smeri in pomikati se 1 naprej z vso silo. Zahvaljujem ' se vam z vsem srcem za vse SiJ' "v tega ne zaslužim, toda veseli!1 me vseeno."
|
To je prva javiva izjava Wil- > ■ sona glede Lige narodov izza septembra, 1919, ko je tekom svoje govorniške ture v prilog Lige . in mirovne pogodbe nenadoma i zbolel.
-o-
; POGODBA MED ANGLIJO IN
BELGIJO. __ i
Pariz, 14. jan. — Belgijski zu- j ' nanji minister je naznanil nocoj, ■ da je prišlo med Belgijo in Anglijo do tentativnega sporazuma za sklep pogodbe, glasom kate- j re obljublja Anglija svojo polno pomeč za slučaj, da bi bila kršena nevtralnost njenega ozemlja.
Washington, 1 4. jan. — V Be. 1 li hiši je bilo danes podano naznanilo, da bo vrhovni poštar Hays v kratkem položil svojo re-r.igimcijo, da spreime mesto pred-sedništva pri neki filmski skupini, ki mu ponuja $150,000 plače na leto.
Tozadevno naznanilo je podal Harding potem, ko se je Hays mudil pri njem v razgovoru skoro ; eno uro. Po pogovoru je Harding | podal naslednjo izjavo:
''Vrhovni poštar in jaz sva se na precej dolgo razgovarjala o predlogu, ki mu je bil stavljen od skupine filmskih producentov in distributorjev. Ako se izkaže, da ] je ponudba zaželjiva tudi potem, ko se izdelajo podrobnosti, tedaj se mi zdi, da ne bom mogel na- j sprotovati Mr. Haysovi odstopit-1 vi iz kabineta, da prevzame tako važno delo.
"Prilika, ki se mu daje, vsebuje prevelike možnosti za vršitev javnosti koristne službe, da bi se jo moglo zavrniti. Zelo mi bo žal, ako izstopi iz kabineta, kier a<? je tako dobro izkazal, toda treba je, da gledamo na položaj iz ' najširšega staKč« in da si prizadevamo doseči kar največ v javni dobrobit."
Datuma Haysovega izstopa iz i kabineta se še ni določilo.
;! Zaroka kralja Aleksandra
paslč čestita aleksand.
ru. — zaroka je političnega značaja.
Belgrad, 1 1. jan. — Poročilo | informacijskega urada SHS v Washingtonu.) — Ministrski pred sednik N. Pašič je poslal kralju Aleksandru povodom njegove zaroke z romunsko princeso Marijo naslednjo brzojavko: "Zaročitev vašega Veličanstva, ki tako srečno spaja dve prijateljski in s slavo ovenčani rodbini, napolnjuje z ra. dost i o in srečo vso deželo. Pro-I sim vaše Veličanstvo, kot tudi Iknjeginjo Marijo, da sprejmete j najiskrenejše čestitke celega kabineta z željo, da vam Bog podari dolgo in srečno zakonsko življenje, polno radosti in sreče za vaš
i dom za ves narod."
J
Bel graj ska Tribuna piše z ozi- j j rom na to zaročitev, da je ista I tudi odlično političnega značaja. ----o--
kemal PAŠA umorjen?
i
London, 1 4. jan. — Neka brzojavka Exchange Telegraph a-gencije iz Carigrada, ki navaja neko poročilo iz Angore, pravi, da je bil turški nacijonalistični vodja Mustafa Kcmal Paša u-morjen.
LLOYD GEORGE NAPOVEDUJE NOVO LIGO.
Pariz, 14. jan. — Lloyd George daje razumeti, da se kot posledica genovske konference lahko pričakuje nekake nove lige narodov. Lloyd George temelji svojo napoved na dejstvo, da nista niti Rusija niti Nemčija članici obstoječe Lige narodov, medtem ko je priznano dejstvo, da brez teh dveh držav ni mogoče nobenega večjega problema uspešno rešiti. Lloyd George pravi, da bo namen genovske konference, ustanoviti splošen sporazum, ki bo dajal vsem evropskim narodom garancijo pred napadom.
Wilson še vedno ve-;
i
ruje v Ligo
; Vrhovni poštar Hays bo resigniral
i
Polkovnik Robins hvali sovjetsko vlado.
ROBINS SE JE MUDIL V RUSI- F JI KO NAČELNIK AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA, KO JE PRIŠLO DO BOLJŠE" VIKE REVOLUCIJE.
'. . — r
'Celo sovjetska vlada v svojih najhujših pretiravanjih je bolj. F ša za Rusijo kot pa povratek k carizmu," je dejal sinoči polkovnik Raymond Robins; ki je bil načelnik Ameriškega rdečega kri- " ž a, v Rusiji, ko je bila prevrnjena Kerenskijeva vlada, v predava- r' nju, katero je cvbdržaval pred jav- ^ nim forumom kongregacijske cerkve na St. Clair Ave. in E. 72. " St.
Predmet njegovega govora je bil: "Lenin in ruska revolucija".
Polkovnik Robins ie bil v in- t timnem stiku z Leninom in Troc- ). kijem tekom njunih prvih mesecev } vladanja.	(
I "Ta dva voditelja stojita viao-	^ ! ko nad drugimi vsled njunih posebnih darov in zmožnosti," je	1 dejal Robins.
<
O Leninu je dejal, da je mirne-	t
ga razpoloženja, duševno briljan-	<
ten, lingvist in goreč učenec teo-	J
rij Karla Marxa.	;
"On govori pred svojimi avdi-jencami, kot govori kak bankir pred svojim direktorjem," je dejal Robins.
''Trocki je bil premikajoče se : življenje ruske revolucije," je na- i daljeval Robins. "Ljudje, ki so 1 ga slišali, so bili pripravljeni iti v ] smrt za principe, ki jih je proglasil. V odgovor na neko vprašanje glede povratka napol-kapi-talističnega reda v Rusiji, je Robins odvrnil, da je to posledica j dejstva, da pod sedanjimi okol-1 ččinami komunistični sistem ni bil' v stanu producirati zahtevanega' ekonomskega preostanka.
Robins je nadalje tudi dejal, rta je sovjetski »istem uspešen v Rusiji vsled tega, ker je Rus že po naravi kolektivist, ter je navajen na delo v skupinah, in da bi sovjetski sistem ne bil uspešen v Ameriki, ker je individualizem, to je, nagon osebne samostojno-sti, zelo močno razvit.
NEW-YORSKI KLAVNIČARJI i PRENEHALI S ŠTRAJKOM.
; --
New York, 14. jan. — Pend-i leton Dudley, upravitelj klavniš-
-	kega inštituta za vzhodne države, š je danes naznanil, da mu je John
Kennedy, predsednik klavrtiških !
, delavcev v New Yorku, naznanil j
" I preklic štrajka za new-yorško o- ! * .
krozje,	i
-b——-
ENO TRUPL O VZETO IZ RUDNIKA V SCRANTONU.
Scranton, Pa., 14. jan. — Re-
-	silni delavci si nadvse prizadevati jo, da prodro skozi steno razva-i, lin v rudniku Alen Alden rudar->i j 3ke družbe, kjer se še vedno na-i- hajajo zakopani trije rudarji kot|
posledica udrtja, do katerega je prišlo pretekli petek. Rešilni delavci so danes našli truplo Mihaela Kellyja, ki je bil pretrt do a smrti.
e — Vsa društva v Collinwoodu
1 so prošena, da v nedeljo 12. feb-e ruarja ne prirejajo veselic, ker ^ na isti dan se bo vršil v Stane-' šičevi dVorani 'koncert godbe ' "Triglav". Društva se prosi, da zgornje naznanilo vpoštevajo.
-	Koncert prireja mladeniški odsek godbe "Triglav."
eTr-'N *	........... , "ENAKOPRAVNOST'_________JANUARY 16th, 1922.
"Enakopravnost"
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEM&l NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned apd Ppblished bv:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3	mo. S2.00
Cleveland, Collinwood, Newburirh bv mail.......I year $6.00. ti	mo. 53.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50 6 mo. 2.75. 3	.no. $2.1.0
Europe and Canada ......................... • 1 vear $7.50, 6	mo. $1.0
POSAMEZNA ŠTEVILK A 3.___ SINGLE COPY	3c.__
Lastuie in izdala sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551-	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo.
CLEVLAND, O., PONDELJEK (MONDAY), JAN. 16th, 1922. j
_ ___|
GENOVSKA KONFERENCA IN RUSIJA J
Ako Briandova resignacija ne prepreči na'klepov, ka-j tere je napravil najvišji zavezniški svet na svoji konfe- i renči v Cannesu, teclaj se bo meseca marca sešel v italijanskem mestu Genoa mednaroden zbor, ki bo po svoji važnosti prekašal celo versaillesko konferenco.
Pravzaprav ne bo ta genovska konferenca nič druze-ga kot živ dokaz in odprto priznanje zavezniške diplomatics gospode, da so njih računi unesli, in da morajo končno ra'di ali neradi pogledati faktom v obraz.
Dolge in trdovratno so se zoperstavljali priznanju nove revolucij»narne Rusije. In ne samo to. Nož so ji riniti naravnost v njeno srce, a vse zaman. Stara Rusija se je zbudila iz stoletnega spanja; slabotna je še sicer vsled udarcev, katere so ji zadajali njeni notranji in zunanji sovražniki, toda ukleniti se več ne da.
Tudi zavezniški diplomatje so prišli do tega neizogibnega priznanja, in spokorjeno so poslali v Moskvo pismo, v katerem vabijo Lenina, da naj pride v Genevo m jim pomaga, da rešijo, kar se še rešiti da od poloma, ki sta ga povzročila imperialistična vojna in še bolj imperijalisti-čen mir.
Stavili so sicer nekake pogoje, da bi stvtfr malo lepše izgledala, toia moralične klofite, ki tiči za tem povabilom j ni mogoče skriti.
. 0
In sovjetska Rusija je že naznanila, da pošlje v Gene- i vo svoje zastopniki. Ako ga delo ne zadrži, pride celo sam j ........ Lerwr:--'A ■ -<• •■ ■ ; r. 4* + < < ■ *
Kaj bo Lenin povedal na genovskem zboru si ni teško ] predstavljati. Njegovi najnovejši vladni ukrepi so dokaz, j da je eden najiskrenejših in najpoštenijih mož današnje j dobe.
Nič manj se ne obotavlja priznati svoje lastne na-1 pake in poraze, kot napake in poraze svojih kapitalistič- j nih nasprotnikov. Njegov Bog je resnica in samo resnica.; Akp bi temu ne bilo tako, tedaj ni dvoma, da bi ga bil i ruski narod že zdavnaj zavrgel.
Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bodo zavezniški in! drugi diplomatje na genovskem zboru poslušali nasvete j mlade Rusije.
Ob misli na ta zbor se človek nehote spomni na 0110 i biblijsko zgodbo, ki pripoveduje, kako je 12-letni ICrist ' prišel v tempelj in razlagal sivolasim judovskim očakom teško razumljive nauke. Navrjetno so zmajevali z glavami, češ, ta otrok nas bo učil.
Ampak zgodilo se je, da je ta otrok zrastel ter s svojimi idejami o bratstvu človeka vtisnil neizbrisen pečat svojega dela na življenje vsega človeškega rodu.
Iz stare domovine.
PROGRAM SOCIJALISTIČKE PARTIJE JUGOSLAVIJE.
L !
1
Obči principi.
i Današnja društvena ureditev! j je osnovno različna od društve- J I ne ureditve, za katero teži soci- : j jalistična stranka. V današnjem I društvu vlada velika politična in [ gospodarska neenakost. Odličen J [znak današnjega društvenega reda
je ta, da se delavec odvajal j cd sredstev za proizvajanje. Do-' čim postajajo sredstva za proiz-
' vajanje in vse druge društvene'
' i
dobrine vedno bolj in bolj izklju ! čna svojina malega števila kapi. [ talistov, postajajo delavci prole-' I tarči brez imetja, prisiljeni dela-i li za kapitaliste, ki se bogate iz j neplačanega dela delavcev.
Privatna lastnina sredstev za i proizvajanje, ki je nekdaj proizvajale uočuvala lastnino nad nje-I govim proizvodom, je postala danes sredstvo, da izgubljajo mu j li seljaki, obrtniki in mali trgov-jei vsled vedno večje konkurence j od strani velikega kapitala svojo I lastnino, a proizvodi dela delavcev postajajo last onih, ki ne da-I lajo, — kapitalista in veleposest-
I	nika.
Koristeci se svoje večje gospo -
II	askc moči imajo kapitalisti gla~' ivni vpliv tako na tok društvenih1 i kakor tudi državnih poslov in (pretvarjajo državo v sredstvo za'
1
cbdržavaivje svoje razredne via-j 1 da,vine in oeuvanje izkoriščanja i delavnega ljudstva. Zato se. tudi j j današnje društvo imenuje kap i ta | I listično. fo je društvo krivice j ter politične in gospodarske nee ^ j nakosti. Vsled tega deluje soci-j ijalizem zvsemi silami, da zavrže j I današnji društveni red. in da- ga i zamenja s socialističnim redom.' I v katerem bodo vsa sredstva za j proizvodnjo in promet skupna' društvena svojina. Ker šele 7 u-1 | stvaritvijo tega cilja bo mogoča j ! popolna politična in ekonomika , | ravnOpravnost ljudi, za katero se socijalizem bori.
Ali
današnji društveni red ne postoji od vekomaj. Pred njim je v celem svetu vladal še slab- j jši društveni red, fevdalni (spa-i ihijski), katerega ostanke imamo ?e.sedaj (begovi v Bosni in Her-; I cegovini, Stari Srbiji in Macedo-i : ni ji, fidejkomisi v Hrvaški, Sla-1 voniji, Vojvodini in Sloveniji) ; j ali ta društveni red danes že izu-! mira. V tem društvenem redu je bil de!
avni narod politično in e-
konomsko še bolj brezpravnejsi kakor je danes.
| Pa kakor je moral ranije sta-i leški društveni red, v katerem je j vladala politična in ekonomrka neenakost, stopnjema propastij j tako isto mora neizogibno propa-! sli tudi današnja kapitalistična ^ društvena ureditev in se zame. i njati z boljšim in dovršenejšim socijalistični mredom. To je ueiz !bežna posledica samega razvitka kapitalistično proizvodnje in raz-, rednega boja socijalističnega pro letarijata. Tako se javlja socija-lizcni na izvestni stopnji društve-( j nega razvitka kot nujnost.
Kapitalistično društvo pred-1 stavi j a samo eno fazo v toku ce j lokupnega društvenega razvitka. Bistveno v njem je, da se celokupni sistem današnje proizvodnje ne upravlja po potrebah kapitalističnega dobička. Kapitalis-t lično društvo 3tvaija razrede, j med katerimi sta najvažnejša ka-
'	'	I
pitalistični in delavski razred. 1 Vsled
teg austvarja, kapitalizem na eni strani izobilje in razkošje, nagomilavajoč velikega bo
' gastvi, na drugi stran! pa bedo' I	- I
. in negotovost. Obsoja molke in
ženske na težke in morilne posle; i obsoja nedoraslo deco na prido- ' jbitveno delo, uničuje rodbinsko ! življenje, ubija telo in dušo, u-' .»tvarja revščino in prostitucijo, | | alkoholizem in zločine. J Poleg ostalega izziva kapitalistični način poizvodnje periodične ekonomske krize, ki tepejo najbolj delavski razied* Pa tudi voj t	I
ne se javljajo kot posledica kapitalističnega načina proizvodnje.! Vse
te okolnosti gonijo delav- \ | ski razred na boj proti kapitalističnemu redu. In ta boj zavzema i vso večje mere in vse ostrejši
'značaj, v koliko bolj se kapitalizem razvija, a boj, prvotno neor-' ! ganiziran in spontan, je postal pod vplivom socijalizma in soci-jalističnega pokreta organiziran' j sistem društvene borbe. Ona se danes vodi zavestno, z načrtom1 in s daljnimi cilji. To je zavestna j ! razredna borba delavskega raz -! j reda, borba, ki gre za tem, da na 'cm strani ublažuje in preprečuje1 škodljive posledice kapitalistične-; ga načina proizvodnje, a da na | drugi strani privede do izpre-membe današnjega društvenega reda. Socijalizem stremi za druš-j tvom, v katerem ne bo razredov j ne razrednih bojev, v katerem ne bo sredstva za proizvodnjo in promet več zasebna, ampak druš tvena lastnina.
j Razen iz kapitalističnega jn de lavskega razreda, ki sta v stal-| nem boju, je današnje društvo po svojem velikem delu sestavlja no tudi iz malih lastnikov: selja-1 ka in meščan?..
| Pa tudi ti mali lastniki neizmer no mnogo trpe vsled kapitalističnega sistema proizvodnje. Se-ljak in obrtnik živita in delata' pod pritiskom kapitalizma. Kapi-, talizem ravno tako izziva stalno 1 propadanje malih lastnikov, u-rnnožavajoč na ta način na eni strani vojsko najemnega delavstva, glavno vojsko socijalistov, ' a na d rugi strani vršeč koncentra |cijo kapitala in sredstev za pro-I izvodnjo.
Popolno osvobojenje vseh izkoriščanih razredov nastane šele z ustvaritvijo konečnih ciljev socijalizma. Pa tudi v okviru današnjega kapitalističnega društva zamore razred najemnega de lavstva proletariiata pomagati z organiziranim razrednim bojem, da ublaži ostrost eksploatacije, ki jo vrši nad njim kapitalistični raz .red; ravno tako zamorejo tudi mali lastniki v mestu in vasi v Miatiii meri zmanjšati zavisnost j od kapitalizma s pomočjo zadruž nih organizacij (kooperativ), j Zgodovinska naloga socializma j je, da budi razredno zavest in or jganizuje razredno borbo ne samo proletariate, ampak tudi vseh i drugih izkoriščanih stanov in da i (jih pridobi za stvar socijalizma. J Kajti razredna borba delavca v ekviru političnih, strokovnih in . zadružnih organizacij nima za1 cilj samo osvoboditev proletari- j ! jata, ampak tudi celega človeške [
; ga rodu, ki trpi pod dannšnjim
i
stanjem.
i Ali ustvaritev socialističnega j društva ne more biti delo enega
| dne, niti delo enega čina Za nje] govo ustvarjenje se mora še vi okviru današnjega društva izpol j i niti cela vrsta objektivnih pred-j pogojev. Najprvo je treba, ca se1 še bolj izpopolne in umnože vsa sredstva za proizvodnjo in pro-, met, to se pravi: produktivna j j moč kapitalističnega društva mo- j ra doseči čim višjo stopinjo. Na-1 , dalje je treba, da postane delov--ski razred čim močnejše ekonom! j ski in politični činilec. Tretjič jcl .treba, da soci jalistična zavest obvlada či mširše sloje delavnftgr naroda, tako industrijskega ka- i (kor obrtniškega in kmetskega. j Četrtič morajo biti pridobljene , za stvar socijalizma vse vrste u- j j m nih in tehničnih delavcev. N; J ta način postane socijalizem že-1 lja ogromne večine delavnega naj roda. Potem mu bo zasiguran-. j ga, ampak trajen obstanek, ne samo njegova trenutna zrna-
1.	Borba delavskega razreda
j proti kapitalističnemu eksploat,:- ' ranju je neizbežno politična bor- 1 ba. Brez političnih pravic ne mo-' re delavski razred voditi svoje gospodarske borbe, niti raz vi j a-i ti svoje ekonomske organizacije, j Delavski razred ne more izvoje , j vati prehod sredstev za proizvod j njo v občo lastnino, doklcfr ni ^zadobi pplitične moči.
2.	Interesi delavskega razreda so enaki v vseh deželah s kapitalističnim načinom proizvodnje. Vsled razši-jevanja svetovnega prometa in proizvodnje zh svetovni trg postaja položaj delavca v eni deželi vedno bolj ztwi-sen od položaja delavca v drugih d-jželah. Osvoboditev delavskega rs.zreda je torej delo, na katerem se enako udeležujejo delavc".
, vseh kulturnih dežel. V tem spoznanju čuti in izjavlja Socialistična stranka Jugoslavije solidarnost z delavci, zavedajoč se svo jega razrednega položaja, v vseh I ostalih deželah.
(Dal.ie prih.)
RAZNE VESTI.
Snovanje fašizma z naši drža-I vi. V Sarajevu je izdal pripra-| vljalni 1'aštistovski odbor pro-jglas, v katerem poziva mladino, i da stopi v njeno demokratsko I fašistovsko organizacijo. Da so I vsi časopisi razen demokratskih i protestirali proti temu razbojnis 'kemu pokretu, je saraoobsebi razumljivo. Ta jugoslovanski fašizem tudi že deluje v Dalmaci-jji, kjer presega divjanje njegovih tolp že vse meje. Tako n. pr.
| so žs parkrat poš;kodovali ti«W 1 j no, v kateri se tiska "Hrvati J Riječ" in s tem dokazali, da -1 j njihov fašizem samo narode' 'temveč tudi strankarski. Ker! pričel jugoslovanski fašizem [jc' stvarjati škodljivo razpoloženj i v italijanskih fašistovskih or? j niiacijih, kar se vse bridko jčuje nad primorskimi Slove^. | so izdali leti pred kratkim m [glas, v katerem prosijo svojer|c jjake v Jugoslaviji, naj ne i4i | vajo Italijanov, katerim je vS ,slučaj dobrodošel, da nadaljuj), i jo tembolj divje s svojim te% ; jem. Mi smo mnenja, da je obs ^ j jati vsako nasilje, ki ni nič dr j I gaga. kakor znak slabičev, 11« i jajočih se v iposlednjih vzdihi^'
j®-: ' ;
i Naši državotvorci na det Ljudska tiskarna ima plačatif i letošnje leto 250.000 K da'4 , Blaznikova ti&karna pa kar "T i lih 400.000 K. Očividno je, J j hoče finačna oblast zaviti tudi tiskarnami, i-n ne sa4 dnevnikom.
Saint-Saens umrl. Iz Parfj
i brzojavljajo, da je umrl sla|r I francoski skladatelj in glasb^' l::itik C:.r.iille Saint-Cae-ns v 4: re-.ti 86 let. Gotovo je bil e# nn j večjih glasbenikov in tudi ^ venci ga kolikor toliko Poz«111!' po njegovi operi Samson in ^ la ter simfoničnem delu MrW ki nles.
J
Eden, ki ima pogutn. Pred s rajevskim vojnim sodiščem Je je prošli teden zagovarjal nec Pajo Hručijar, ker ni i položiti vojaške prisege in ^ v orožja. Pajo Hručijar pri?« h verski sik ti nazarencev, kal'®? ti njihova vera ne pripušča, d? igrali junake z orožjem po P' i, vidnem principu, katerega je ^ t; toličansitvo prodalo za skledo a če, da Beg ne pripušča ljud® g i da ubijajo sočloveka. ObtcžBf g je fejavil, da hoče po avojšh $ Čeh služiti domovini, ali ne %0 žjem, tudi če bi šlo za saU1' 3 hrambo. Pravi, da je bil, pre'1' | j je postal nazarenec, velik $ | j nik, ki pa sedaj po svojem sP; jobrnjenju živi, kakor zaipov'^ j je Krilstusov nauk, ne pije I® j kadi. S svetim mirom je sp^ ;obsodbo, kj ga kaznuje po ^ j lih današnjega družabnega ref ; na dve leti ječe. Kadar bodo i jgova načela zavladala svetU/ i bo več takih obsodb! Danes pač drugačni nazori.
0	OOOOOOC-OOOOOOOO OOOCOOOOOOOO< '<5
1	Lepi stričeic !
0	— Guy de Maupasant. —	0
čoooooooooooooooooooooooooooo0
Segla mu je v roko, ne da bi se premaknila, samo glavo je obrnila in mu rekla: "Dober dan, lepi strioek." — Bilo mu je, kakor da je dobil zaušnico: "Zakaj me- imenujete tako?"
Smehljaje mu je odgovorila: "Prejšnji teden sem govorila z gospo de Marelle, in povedala mi je, kako so Vas pri nji krstili."
Potolažil se je, ko je videl, kako ljubeznivo ga gleda mlada ženska. Sploh pa — zakaj naj bi se bil bal?
Povzela je: "Njo ste kar razvadili. K meni seveda pridete, kadar vam pride na um, to je, skoraj bi lahko rekla, o svetem nikoli."
Sedel je bil poleg nje in jo je gledal z novo radovednostjo, z radovednostjo amaterja, ki zbira umetnine. Bila je očarljiva, nežna in vroča plavokoska, kakor u-stvarjena za milovanje; in pomislil je: "'Lepša je od one, prav gotovo." Radi uspeha ni niti malo podvomil, samo roko bi mu treba iztegniti, se mu je zdelo, in jo vzeti, kakor uberes sad.
Dejal je odločno: *'K vam me ni bilo zato, ker je bilo bolje tako."
Ni razumela, zato je vprašala: "Kako? Zakaj?"
"Zakaj? Ali res uganete?"
''Niti od daleč ne."
"'Zato, ker sem v vas zaljubljen. ... o, malo, samo malo.... in ker ne maram, da bi se do kraja zaljubil____"
Po vsej priliki ni bila niti presenečena, niti užaljena, niti laskana; smehljala se je še dalje s taistim malo-brižnim nasmehom, in mirno mu je odgovorila:
"O, lahko pridete vseeno. Vame ni nobeden nikdar dolgo zaljubljen."
Osupnil ga je vse bolj ton nego besede, in vprašal je: "Kako to?"
"Zato. ker je nepotrebno, in to takoj od kraja vsakemu namignem. Da sle mi povedali že prej svojo bojazen, bi vas bila potolažila in vas nasprotno prosila, da prihajate čim pogosteje"
"Da, ko bi človek lahko ukazoval svojim čustvom!" Obrnila se je proti njemu. "Prijatelj moj, zaljubljen človek je zame izbrisan iz števila živih ljudi; poidi-jotil se je, pa kaj samo poidijotil, postal je nevaren. Z ljudmi, ki me ljubijo, ali vsaj tako trde .prekinem vsako intimno občevanje, prvič, ker me dolgočasijo, potem pa ker se mi zde sumljivi, kakor razdražen pes, ki bi utegnil steči. Zato jim odredim moralno karanteno, dokler jim bolezen na preida. Zapomnite si to. Dobro vem, da varn ljubezen ni nič drugega, nego neke vrste slast, dočim bi bila meni neke. . . . neke vrste. . . . duševno obhajilo, ki ga meška vera ne pozna. Vi razumete njeno črko, jaz duh. Ampak... poglejte mi dobro v o-braz..."
Ni se več smehljala. Line ji je bilo mirno in hladno in rekla je s poudarkom na sleherni besedi:: ''Jaz vam ne bom nikdar, nikdar metresa razumete? Zatorej je popolnoma brez koristi, bilo bi celo slabo za vas, če bi ostali slabi pri tej želji. . . In sedaj, ko je. . . operacija končana... ali hočete, da bova prijatelja, ampak prava prijatelja, brez vsake misli za bregom?"
Uvidel je, da bi bil vzpričo te odločnosti vsak poskus jalov. Zato se je mahoma prostodušno odločil, in vesel, da si je pridobil (o ženske za zaveznico v življenju, ji je podal obe roki:
"Vaš sluga sem. gospa, kakor vas bo volja " Čutila je v glasu iskrenost njegove misli in dala mu je svoje roke.
Poljubil jih je, daigo za drugo, in, dvignivši glavo, je priproslo dejal: "Bogm«', da sem našel tako ženo, kot ste vi, 3 kak vim veseljem bi se bil oženil z njo!"
To px>t je bila ganjena, ta beseda ji je godila, kakor vedno ženskam pokloni, ki jim gredo do srca, in vrgla mu je nagel in hvaležen pogled, pogled, ki na3 ženskam usužnji.
Potem, ko ni našel prehoda za nadaljno konverza-cijo. je izplegovorila z mehkim glasom, poloipivši mu prst na laket:
"In sedaj začnem takoj svoj prijateljski posel. Nerodni sts, dragi moj ..."
Obotavljala se je, nato je vprašala: "Ali smem od-kritosčrno govoriti?"
"Prosim."	j
"'Popolnoma?"
"'Popolnoma."
"Torej! Obiščite vendar gospo Walter, ki vas zelo čisla, in glejte da se ji prikupite. Tam imate priliko za svoje poklone, čeprav je poštena ženska, zapomnite si, popolnoma peštena. O, tudi pri nji ni niti misliti na. . . na golomišenje. Bolje za vas, če se daste češče videti. Vem, da irnate pri listu še sedaj precej skromno me-r.to A nič se ne bojte, vse svoje urednike sprejemajo z enako dobrohotnostjo. Ubogajte me in pojdite tja."
Nasmehoma ji je dejal: "Hvala lepa, vi ste angel . . . mej angel-varih." — Potem sta govorila o tem in onem.
Ostal je dolgo, ker je hotel pokazati, kako je vesel, da more bili pri nji; in pri slovesu je vprašal še enkrat:
"lorej velja: prijatelja sva."
"Volja."
In ker je bil zapazil, kako ji je bil prej všeč njegov pcklon, je brenknil še enkrat na isto struno:
''In če bi kdaj ovdoveli, se že sedaj priporočam."
Potem je naglo odšel, da se ne bi utegnila jeziti.
Gospo Walterjevo obiskati, je bilo Ruroyu sitno, zakaj dosihd: b še ni bil povaljen k nji, in nerad bi bil naredil nerodnost. Ravnatelj mu je bil naklonjen, je cenil njegovo delo, iti ga je uporabljal zlasti rad za težav-nejše naloge; zakaj ne bi te blagohotnosti izkoristil, da pride v njegovo hišo?
»Nekega dne torej, ko je zgodaj vstal, se je napotil v tržnico, ko je bila ravno razprodaja, in je kupil za kakih dvanajst frankov dvajset čudovito lepih hrušk. Skrbno jih je zložil in povezal v košarico, da bi bilo videti, kakor so prišle bd daleč, nesel jih je k hišniku svoje ravnateljice in jih pustil pri njem s karto vred,- na katero je bil napisal:
"Georges Duroy vljudno prosi gospo Walter, da blagovoli sprejeti to malenkost, nekaj sadja, ki ga je dobil danes zjutraj iz Normandije."
Dru:;i dan je našel v uredništvu v svojem nabiralniku za pisma zavitek s karto od gospe Walter j eve, "ki se gospodu Georgesu Duroyu najlepše zahvaljuje in sprejema ob sobotah."
Prihodnjo soboto se je javil pri nji. Gospod Walter je stanoval na bulvarju Malesherbes v dvokrilni lastni hiši, katere polovico je imel po vzgledu varčnih in prak-
tičnih ljudi v najemu En sam hišnik, postavljen na s| do med oboja vrata, je odpiral gospodarju in naje^ J u; in ker je bil lepo opravljen, kakor cerkveni str^ debela meča v belih nogavicah, in je nosil na sij" obleki zlate gumbe in škrlataste našivke, sta kazala * vhoda lice bogate palače.
Vzprejemnice so bile v prvem nadstropju; vanj' moral skozi predsobo, opeto s stenskimi preprogai"' portijerami. Dva služabnika sta dremala na stolih. ^ je vzel Durovev svršnik, drugi palico, odprl nekf. ^ ta, stopil par korakov pred gosta, se potem odma^ ga pustil mimo sebe in zak'ical njegovo ime v prai sobo.
Mlad; mož se je zbegan oziral na vse strani, kaf' pazi v zrcalu zbrano družbo, ki se mu je zdelo, d3 f zelo daleč. Najprej se je zmotil v smeri, ker ga je Z^ zmešalo, potem je prekoračil še dva prazna salona-je prišel v r.ekak budoarček, opet 7_ modro svilo Z mi žeblji; tam so se štiri dame polglasno razgovaflgj pri okrogli mizi, na kateri je sta! čaj.
Čeprav si je bil pridobil za časa svojega bivanj® Parizu in posebno v svojem reporterskem poklicu, v4' katerega je imel neprestane stikez uglednimi oseb^ dokaj sigurnosti, je čutil Duroy nekoliko zadrege-je moral tako vstopil in prehoditi vse te prazne sal"!
Zaječi j al je:: "Gospa, dovolil sem si..." iskal z očmi gospodinje.
Prožila mu je roko, on ji .je segel s poklonoP> jj njo. in rekla mu je: "'Zelo ste ljubeznivi, gospod, & J] mo prišli posetit" — in pokazala mu je stol; ko Is ^ tel sesti, je kar padel nanj, ker je mislil, da je s«f| višje.
Utihnile so bile. Ena izmed žensk je zopet popf''" besedo. Govorila je o mrazu, ki pritiska vedno h Ur ali omogočil drsanje. In vsaka je razložila svoje vendar ne dovolj, da bi zamoril legarjevo cpidcfl1' o tej zmrzali v Parizu; potem so pripovedovale, k"1'' letni čas ima vsaka najrajša, z vsemi tistimi bana'11' razlogi, ki tiče po možganih kaker prah po sobah-
F
(Dal.ie prih.)
i.UlJA'

'~J A	Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in
&-itr\ i W. kcr je istega nemogoče izdajati brez oglasov —
A Tf^ -lcer Pom<*ni vsak oglas v vašem listu več dohod-£—ll~\ x V/. J;OV 2a vaš ]ist —
V A TO .	al:o kuP"iete orl trgovcev, ki oglašajo v Ena-
i—it~\ 1 . kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu liscu finančno —
7ATA ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem 1 \J l zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —-
7 A TH . Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v * • dnevniku
I "ENAKOPRAVNOST"
i
W.f-i t «■ • 1 rl.Hl i "U«'i i •
'«.f»A	V.* fr j*. j	- .
In naročajte se nanj. Vedno najnovejše ve3ti, povesti itd.
i
j Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba
Princetoh, 551	6418 ST. CLAIR AVE.
t
_J^^^^J-^VIR.^^ 16th, 1922.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN H.
I Tovariš Damjan.
'Povest. Spisal Podlimbarski.
(Darje.)
'Hahaha! Kam je Pa šla mr-Ca Pn zabitih in zaklenjenm /atlh!" je vtprašal Crž.
prijatelj, gledal sem in £ in s'olze so se rni ulile. Za IJJern so bili tisti razbojniki | 1 c,ye deski iz stene in tam rZl so hodili po noči, k0 je vse
I rVpal°' P° krm0, in ko so
|e 1 kar so hoteli, so pa desire T nazaJ naravnali, tako da ni-F> mogel opaziti tatvine." raiž je dvigal klobuk, se pras-I P« glavi ter pljuval proti A-
I	^ je zopet nemiren postal, f morem jaz za to, če so J ai'3ki konji pozoibali tisto teč-
0 mrvico, ki bi se bila tako do-tif Polegla tvoji kobili. Crž s* ^dhajaje h konjušne, na vsa t smejal. Zrl sem
za orjaš-
f možakom, ker močno se mi vzljubil. prijateij ga je pova-t "Ijnjaku pogledat čebele. Cgla i® mehka noč na zem-'n v hiši mojcija gospodar-'«Je ^bleščala luč. Ko se mi je ' c'a so Cajjževi že povečer-j ' stopil k njim v hišo. Ul 1Z° Sta sedela za Polprazno
&CrTC° V'ina prijatelja CaJz
< ti \	je ležal vrh peci
Tj'^hu, gledal v sobo in se J Jfcbo nasmehnil, iz kuhinje
II	J shgalo rožljanje žlic in L' Znantenje, da se tam su-I a"lca Vinska prijatelja sta
ieiJl & pit- Ko sem bil iz"
1 kupo vina, sem sedel na . skromnih ljudi, za duri k v'i ;Gt0gledal sem na Crža; bil fd i ' razgrefc' morda od vina, tir,i i°d •1<ake skrivne strasti, i j*, ^ so mu v bujnih glad i! lQ ci;h Padali na čelo, oživ-;?v"Ce.gorelo v mošiki sa-esti. Nisem se čutil doma-
V h i 5 * i
i g., ' er se nisem čutil či-ga ^r:zeiT1, ^ni namek, naretlji dve uri poprej
pred konjušno o pismu svojega' sina, mi ves tisti večer ni dal miru. Prijpomnil sem si nekatere odstavke onega lista in peklo me je nekaj ob taki pripomnji .Človek stoji sicer vedno ob pragu večnosti in napačno ni, ako tistemu svojemu sobratu, ki je preveč navezan na ta svet in vslect tega krivico dela svojemu bližnji-ku ali zanemarja zakone brato-ljubn'osti, kadar priložnost tako nanese, pripomnimo minljivost posvetnih stvari, da mu vzdramini o vest in ga navedemo 'k dobrini delom. Ali tisti večer se mi je zardelo, da sem ravnal prav otročje lahkomiselno takrat, ko sem pod Damjanovim vplivom pisal njegovemu očetu list z vsebino, ki bi se ne spodobila niti kakšnemu odrevenelemu, i zrn ožganemu, na robu groba stoječemu bebcu, kamoli krepkemu, še vse pravibe do uživanja življenja imajočemu Cržu. Trpko euvstvb, ki se nas polasti po prenagljenem in nepremišljenem delu, nekaj sličnega sramu in kesu se je vložilo v mojo glavo. To čuvstvo je bilo tem težje, ker sem se, odkar sem zvedel za Crževe nakane in želje glede Marice, vedno bal, da se bo tu 'odigrala kakršna že bodi žaloigra, v katero sem še sam nekoliko posegel, ko sem iz onim neumestnim listom raz-dražil očeta, ki je prišel sedaj v tako nasprotje s svojim sinom.
Crž je začel praviti o Črnem dolu: kakšni silni ljudje so doma v tistem kraju, kako so tam v starih časih trli in bili sovražnike, kako je v tisti dolini neka baba z loparjem ubila devet Turkov in da tisti siloviti ljudje še dandanes bivajo v Črnem dolu, a žal nimajo prilike pokazati svo-jego junaštva drugje nego v ne-brojnih pbnočnih pretepih.
j To je dalo 'mojemu go's-pedarju povod, cla se je vznesel in jel povzdigovati svoj kraj, ki glede junaštva prvo mesto na
'Kranjskem. Mene ta reč ni dosti zanimala, ker so mi bile te turške razmere pri nas že poprej dovolj znane, zato se nisem mešal v pogovor. Ko je pa naposled Crž iz vsega pogovora posnel trditev, da velja pri naših ljudeh samo trda pest, in da je cesar, četudi se taka sila ne da zagovarjati, lahko vesel svojih Slovencev, po katerih se pretaka tako junaška kri, je ta trditev vzbudila moje zanimanje, ker je hotela izvabiti moje mnenje. In hoteč okrepiti Cržev ponos glede slovenske hrabrosti, sem izpregovoril rekoč: ,,Oprostite, da tudi jaz "povem svoje! Umestno in vse hvale vredno bi bilo to junaštvo, ko bi se ne oibračalo proti lastnim bra-tpm. Ko bi se Slovenci takrat hrabro branili, ko bodo sovražniki hoteli vdreti v našo zemljo.
„Bogme, da se bomo branili!" je z groirio vitim glasom pretrga( moje besede Crž ter udaril s tako silo ob mizo, da se je v peči nekaj podrlo in je Vorka s sme-:hom skočil s svojega ležišča „Vse sovražnike bomo p'otrli, to se pravi, če boste vojaki spustili katere k nam doli. Saj se že zdaj ob košnji na travniku pogovarjamo, kako bomo zavihali kose navzgbr, kadar se bo zgodila pre velika sila nam in naši domovini!"
O kako je govoril Crž! Nič u-bitega, zaspanega in potrtega ni bilo zaznati na njegovem obrazu. Živahno so mu tekle besede in nekako nervozno je odipihaval in tresel z glavo.To je bilo vsefkakor znamenje razdraiženosti, no iz svetlih potez njeigovega lica, neprestano igrajočih v nekem zadržanem, notranjem smehu, je bilo poznati, da se mož hujšega dela, nego je v resnici. Pa tudi to sem opazil, da ume Damjanov oče govoriti o predmetu z neko lahko nasmešljivostjo in zastre-ti svojo misel v plašč ironije, tako da vedno še kaka postranska misel teče poleg prve, za neuke-
ga poslušalca poglavitne misli. Bog ve, kako se bo ta človek, ki se je —kakor pravi nekdo v Don Kar losu — v eni želji srečal s svojim sinom, vedel proti Marici! Ta misel mi je blodila po glavi, ko je nekdo na vasi glasovito zaukal. Kakor grom je letel jeK po gori. Čajž je dvignil glavo ter rekel: „To je moj Šimen. Vso noč bo rogovilil, jutri pa ne bo mogel vstati in ves kilav bo pri delu".
„Mladost norbst!" je viknil Crž in pil. Potem je, sklonivši se k prijatelju, po tihem pristavil: „0j ljubi moj Cajželk, saj tudi mi svoje dni nismo bili boljši. Ta ga mladim ljudem ne zamerim".
„Ko bi se vsaj ne pobijali in ko bi pri delu ne dremali," je menil gospodar.
.,Da, to se tudi meni za malo zdi, ako vidim, da človek pri največjem delu dremlje. Pa me poslušaj, kako sem jaz naredil letos o kresu nekemu Špintovemu Janezu, ki je pri meni kosil."
„No pripoveduj: *
,,Kosec je Špintov Janez dober, kosa mu pod travo kar brenči in nihče ga ne more dohajati. Deal je Janez pridno od treh zjutraj pa do opoldneva. Ali ko ••,e je bil opoldne najedel, ga je premagala dremota. — Jaz sem bil tisto opoldne malo poležal v senci za plotom. Prejšnji dan sem bil prišel s Hrvaškega, pa sem si mislil: Kot gospodar si lahko privoščiš kratek odpočitek, saj nosli in najemniki sami o-gr-bijo travnik. Ko tako ležim v scr.ci, prigrabijo moji ljudje mimo. Gledam in vidim, kako Špintov mežika z očmi in dremlje. Ej — pravim — Janez, težke so ti postale grablje in kosa ti je t;':o frčala po travi. — Res je, cčc. premaguje me — pravi Jane;;. Oj ko bi mogel tudi jaz tako kakor vi poležati urico ali pa rlvc v senci. Za vsako uro bi vam plačal desetico. Res me grabi spanec. — Naj velja tvoja! Lezi, Janez, in počij, ker si potrebe1.' ! — sem rekel. .Lelgel je Janez, ali vstati ni mogel. Ko je pretekla ura, smo ga klicali — nič, no dveh urah zopet — Janez je globoko vdihnil in se obrnil. Zdaj mi pa pbve.j, kakšen delavec je to, kj po dnevi leže spat?"
„Da ni sram takšnega človeka!" se je zgrozil Cajž ter pljunil nod mizo.
,,No, sem si mislil, poleži! Vso noč si kolovratil po dolini, počitek ti dobro de. Še z vejami sem mu pokril glavo, da bi ga solnce ne nsklo, muhe ne jedle in bi sla-je roal. In res, šele zvečer se je pre budil, ko smo bili na travniku, Že vse spravili v red. Drugi dan se ji ponavljalo isto tretji zopet: Špintov je vsako popoldne spal pet ur za plot'om in mi smo se mu smejali,"
»Takšen človek, bo za plotom iakc ;e poginil," je razsodil Cajž.
,rLe počasi, prijatelj! Dan plačila je napočil. Tretji dan je bila košnja končana in kosce sem odslovil. Pri nas plačuji>m'o koscem po osem grošev na dan; vsakemu sem torej odštel štiriindvajset grošev. Špintovemu sem pa takole rekel: Glej, Janez, tudi midva bova poračunala. Na tri dni si bil najet, torej dobiš od mena štiriindvajset grošev, a tri popoldneve si spal po pet ur za plotom, ocl ure računjemo po de-setici, kakor sva se pobotala pred 'pričami, to dela skupaj trideset grošev in ta znesek dobim .jaz od tebe. Plačaj mi torej šest grošev, pa sva po božjem in človeškem redu bol. Janez se je praskal za ušfcsi in s potepeno glavo je od • šel." A dobro mi je kosil tri jutra in tri dCpoldnevc.
Cajž se je smejal prijatelju ter hvalil njegovo modrost. Nekaj časa sta mlo,žaka še rešetala razposajeno, neubogljivo mladina, potem sta se .pogovorila o konjski kupčiji. Zvedel sem, da je Crž vkljub hibi kupil Celešnikovo žre be in da tista hiba žrebetu nič ne škoduje, ker tteto kresanje v nois?ah je malenkostno in žrebe
jo bo shodilo. „Takšna hiba, če morem najti, meni precej par desetakov prinese," je govoril Crž prijatelju na uho, ker okna so bila odprta.
Cajž se je čudil toliko premetenosti. Tudi jaz sem se jii čudil in razsodil sem sam v sdbi, da pri teh zdravih in praktičnih ljudeh žaloigre nič ne bo, in da je j bilo z moje strani skoraj odveč pisati takemu modremu in navihanemu človeku, naj se pri povzdigovanju priporoča svetemu Duhu za pravo pamet.
Vstopila je Marica. Crž se je mogočno vzravnal za mizo. Prsi so se mu napele, kakor bi se bile okrepile z novo notranjo silo. Ker je bila steklenica prazna, je poklical Vorko in ga (poslal po vina. „Pojdi sem, Marica, sedi k nama in pij!" je velel deklici.
„Hvala vam, oče! Pila bom na vaša zdravje, sedla bom pa k peči, da si osušim jopo." Napila je Cržu, ki ji je hladno odzdravil. Petem je sedla blizu mene na klop, naslonila se ob peč in skri-žab roke pod prsmi. Njene oči so se svetile in izzivajoč, uporen smehljaj je bil razlit na njenem >v ;2em obrazu.
„Zdaj ni otrok v hiši, torr^' se o tem lahko pogovoriva, o čemer moram govoriti s taboj." V Crževih be'sedah ni bilo nič pri-kinljivefga in laskajočega, skoraj trdo in osorno ,so se glasile. Iz nekaterih tonov njegovega giant je bilo spoznati, da le s težavo prikriva notranjo razburjenost.
,.Govorite, o čemer hočete! O V32in vam bom vedela dati odgovor."
„Torej povej mi, zakaj danes •lisi bežala pred menoj ?"
„Ker r.3 vas nič več ne bojim."
,,Zakaj si se me poprej bala?"
„Tega sama prav ne vem. imeli ste neke namere name in teh sem se menda bala. Sama otročja plašljivost ali pa nagajivost nsc je podila od vas. Preotročja sam še bila."
„Pa zdaj nisi otročja."
..Zdaj ne več."
Crž je nekoliko pomolčal. Potem je rekel: vTo je naredil moj sin. Ta ume čarati. Kaj?" Marica je povesila oči.
„Jaz nisem gluh in besedo precej razumem," je dejal, dromlja-je po mizi. „Ko si mazala po hlev-nih vratih in si govorila o Tonetu, sem preceje vedel, kje zvoni."
"Vaš Tone nn je obljubil zakon in jaz mu verjamem. Oče, :az bi zbrisala še nocoj vso tisto Tonetovo pratiko, ko bi kaj pomagalo, ker težko že čakam, da bi bil vaš sin prost vojaščine in bi se zgodilo ono, kar nama je Bog namenil. To sem vam hotelo povedati nocoj, da boste vedeli, pri Sem ste."
Crž se je posmejal. Videlo se i a, da si dela silo pri smehu, da ga davi ta smeh. Kako bi tudi ne! Otemnel je njegov moški u-gled, osmešil se je v Cajževi hiši, ko je hodil za mlado deklico, pomračilo se je njeigovo dostojanstvo, njegova čast, kako bi ne legel mrak na dušo. Pa umel se ie tudi krotiti, toliko krotiti, da •bi ne prekipela nevolja in izpričala burje v duši. Obrnil se je k Oajžu, rekoč: "Ali si slišal, prija telj ? Bog jima je namenil, česar sta zaželela, in Bog je stopil na ijiju stran,"
' "Prišla je muha k medu," je ravnodušno odgovoril Cajž.
"In ko, bi imel jaz, ki sem Tonetov oče, kakšno drugačno misel, nasprotno voljo ali željo? Kaj meniš, dekle, da bi Bog ne hotel stopiti,na mojo stran?"
''Vselej sem slišala praviti, da stoji Bog, kadar se - sklepajo zakoni, na tisti strani, kjer se je našlo dvoje src v pravi ljubezni,"
"To je lopo, to je- prav!" je go voril s težko ironijo Damjanov oče.
"Dokle, o tem zdaj že ni govora, cla nisi hotela z menoj. To je padlo docela iz mojega raču-
FEDERALNA UPRAVA.
DEPARTMENT OF THE IN TERIOR.
New York. '—r (Jugoslovanski Oddelek F. L. II. S.) Po opisu delokroga dveh zve'znih minis-terstev: Department of Labor in Department of State, naj sledi tu kot tretji članek kratek opis o Department of the Interior:
Ta Department, ki približno odgovarja ministerstvu notranjih stvari v drugih državah, je oni oddelek federalne vlade, ki i-ma najbolj raznovrstni delokrog. Med uradi in pododdelki tega De-partmenta naj navedemo one za: patente, penzije, javna zemljišča, Indijance, prosveto, map«., melioracije, rudnike, narodne par Ice in inženirsko komisijo za A-lasko.
Iz stališča priseljenca najvažnejši urad tega Departmenta je General Land Office, urad za merjenje in oddajajo javnih zem Ijišč. NcivštevšG / Alasko, je v Združenih Državah na razpolage še čez dvesto miljonov akrov javnih zemljišč, ki niso še posta-'a privatna lastnina. Večji del te zemlje ni primeren za poljedelstvo, pač pa za pašo. Urad izdaje vsako leto seznam neodda-nih zemljišč (vacant public lands) ratepredeljenih po dišavah in Counties, ob enem z o-krožnico ».Suggestions to Homesteaders," ki vsebuje potrebne informacije za one, ki hočejo dobiti javno zemljišče in razviti ga v farmo. Za informacije splošne naravi glede javnih zemljišč naj se interesenti 'obrnejo na: Commissioner of the General Land Office, Washington, D. C.
Departmen of the Interior se peča tudi z zadevami Indijancev. Commission of Indian Affairs u-pravlja vise indijanske zadeve. On ima pod svojo kontrolo vzgojo njihovih otrok, ohranitev in oddajo njihovih zemljišč,
na. Res potrebujem gospodinje na svojem domu, pa to dobim tu ii drugod lahko. Hudo bi bilo, ko bi takoj ne odjenjal, hudo zate, ki si stopila med sina in oče-!;a, hudo za nas vse. Pa kaj ti pra /iš o tem, Cajž? Glej, v tvoji hiši se snuje poroka in ti o tem ničesar ne veš!"
"Ja»z le to pravim, da imam križ z vojaki. Vse mi raznesejo. Tvoj sin mi vzame kar celega človeka, mojo Marico. Oh. škoaa tanjo!" Pritajena radost je igra la na Cajževem suhljatem obrazu.
(Dalje prih.)
BOLNI LJUDJE PR1DTE KMEN!
Če troite nli vas zadržuie kaka bolezen, do-svetuite se z zdravnikom, ki ima že mnogoletne skušnje v zdravljenju zastarelih in novih bolezni in Li vam bo povedal do natančni in skrbni preiskavi .ki vam bo dala ooirn o vašem fizičnem stanju, vas mu ie li še mocočft ozdraviti ali ne in va.i napoti k zdravju.
Če trotte radi kake; kronične, nervozne, kožne, krvne aii komplicirane bolezni ali ako vas nadleguje želodčna, črevesna ali jetrna nadloira, aii ako iniate revr.iatizein. bolečine v hrbtu ali sklepih, glavobol, zabnsanost, nervozno«t,, izpahke. katarh v glavi, nosu ali srhi. posvetujte se z menoj sedni. Odlašani« ie lahko nevarno
I URADNE URE:	l/STlSriilM °b ncdpliah
I od 9. dopoldne g§if	$M ¥ 0d 10 dopoldne
do 8. zvečer. Witt" SMaS^fe..« M™ S do 1 pop
I 647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, 0. Ta^-TrLeKcpubMc BuiMh^
Z A ZABAVO in pguk
— čitajte —
44 V močvirju velemesta
Roman iz življenja priseljenke v Ameriki cena 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIIi AVE.
in investicijo njihovega denarja, nakup potrebščin za starce in obnemogle, oskrbo njihovega zdravja, gradnjo njihovih bolnišnic, pravilno in koristnonosno vpo-raho njihovih poljedelskih in živinorejskih interesov, razvoj in ohranitev njihovih velikih zalog petroleja in drugih rud, gradnjo in vzdrževanje vodnih jezov, kanalov in drulgih sredstev zj, poboljšanje njihovih zemljišč.
Pokojniški urad (Pension Oi-fice) je bil ustanovljen že ob začetku Združenih Držav. 2e 1. 1775. je takozvani Kontinentai-ni Kongress sklenil pokojnine za vojske in mornarje, in od tedaj je vlada Združenih Držav izplačala preko 5 biljtanov dolarjev kot odškodnine za -službovanje tekom ameriške revolucije in poz nejših vojn, vštevši španjsko-a-meriško vojno. Pokojninske in odškodninske sklade za onesposobljene vojake v zadnji vojni u-ir a vi j a Treasury Department, druga panoga državne uprave.
Urad za patente (Patent Office) je bil organiziran pred 80 leti, Zanimivo je, da je pred 50 leti neki uradnik patentnega u-rada podal svojo ostavko, ker se je bal, da ostane kmalu brez službe češ da ni več preostalo ničesar, kar bi se moglo še iznajti. Od svoje organizacije do 1. julija 1919. je ta urad podelil 1,308,021 patentov. Vsak iz-najditelj, ki to premore, naj o-bišče Patent Office, da tam najde, kaj je bilo že iznajdeno v isti smeri. Ako ne more sam m tja, naj pošlje na Patent Offilce 25c. za knjižico „Manual of Classification of Subject of Invention of the United States Patent Office," naj potem v knjižici naj de, pod kateri razred (class) in podrazred (subclass) bi spadala njeg'ova iznajdba, in nato naj piše za ceno prepisov vseh paten-jtov v dotičnem podrazredu. Prepisi opisov in narisov patentov stanejo po 5c. Ako kdo prosi za i patent, naj se pbsluži dobrega ; patentnega odvetnika, kajti vred 'nost patenta je v mnogem odvis na od spretne sestave opisov iznajdbe in pridržanih pravic.
Drug urad tega Departmenta je Bureau of Education (urad za prosveto), ki nabira podatke in statistike glede proavete irt vzgoje ne le v Združenih Državah, ampak tudi v inozemstvu.
Nadaljni urad je U. S. Geological Survey, ki se peča z izdelovanjem zemljevidov ali map.
(Da!.1e na 4. strani.1
STRAN 4.
er=rrr
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 16th, 1922.-
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. tire do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
J
t Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni
1 O 3 9 GUARDIAN BLDG.
Zvečer od 0:30 do 8. ure pa na domu. Cent. 710.	G121 ST. CLAIR AVE.
Main 2327
OBVESTILO
Ker sem prevzel od znanega Anton Kolenca
Gostilno & Restavracijo - B702 St. Clair Ave.
naznanjam cenjenim rojakom, da se bo dobilo pri meni vse najboljše pijače in jedila. Obiščite me in prepričali ae boste, da so jedi iz naše kuhinje dobro ter najokusneje pripravljene. — Tudi smotke in cigarete!
JOHN KOMIN.

Razkrinkani Habsburžani
g
i
katero je izdala Ame-riško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudoi-fa.
Knjiga je jako interesantna in
priporočamo rojakom, da si jo
takoj naročijo.	■ ~
j (K
« Cena knjige je samo 60c £___

Tisočerna je žetev smrti. Z og njem in mečem uničuje vojska v svojem območju Vse, kar živi in klije, ter ustvarja iz cvetočih pokrajin mrtve, peščene in skalne puščave. Ne samo sovražno orožje, plini itd., ampak tudi veliki napori, vremensko neurje, pomanjkanje in lakota, alkoholizem, infekcijske bolezni, med nji mi posebno tuberkuloza, malarija itd. so razredčile vrste bojevnikov. Se hujše pa so gospodarile lakota in bolezen v zaledju. V zvezi s premišljenim splavom groze različne infekcije predvsem sifilis in kapavica upropa-stiti telesno pa tudi duševno rod s tem, da zastrupljajo narodni naraščaj, oziroma uničujejo žensko in moško rodovitnost. Ni moja naloga razmotrivati, ka ko bi se propast zajezila. Naj ml bode dovoljeno povdariti, da oni narodi izgubljeni, katerlfi žene ne rode in ne doje. Ako naj vzlklije iz preostale groblje novo življenje in naj požene zdrava vejica iz preperelega drevesa, tedaj je to mogoče samo v takem narodu, čegar žene so na duši in telesu zdrave, da rode, doje in vzgoje zdrav naraščaj.
(Dalje prih.)
FEDERALNA UPRAVA.
(D.ilje iz 3. Hlrani.)
Ta urad oddaje proizvode svojega dela, bodisi mape ali poročila, brezplačno, ali pa jih prodaje za ceno papirje in tiska Topogra-fične mape (krajevni zemljevidi), ki jih je ta urad že izdal, predstavljajb okoli 1,300,000 kvadratnih milj, to je približno 44 otstotkov celotne površine Združenih Držav. Urad se bavi tudi z geologičnimi preiskavami in izdaja mape o okrajih, kjer se nahajajo važne naslage, na pr. zlata, srebra, bakra, svinca, premoga, petroleja, plina itd., izdeluje študije 'o legi rude in opozarje na še nepreiskovane t-kraje, kjer se bržkone nahajajo važna rudišča. Inžinirji in geologi tega urada so bili v Alas-ki maporisci, geologi in raziskovalci ob enem in še vedn'o raziskujejo to ogromno pokrajino, ki jo državne železnice sedaj razgrinjajo za nadaljna raziskovanja. Cenik map toliko krajevnih, kolik'or geologičnih (rudninskih/ se lahko dobi, ako kdo piše na: Director, United States Geoiogi-cal Survey, Washington, D. C.
Jako važen oddelek Depart-menta of the Interior je Reclamation Service, katerega naloga je omogočiti obdelavanje 3,-000,000 akrov puste zemlje. Do-sedaj so že zgradili preko 12,-000 milj kanalov, jarkov in odtokov, vsebujočih 93,000 vodnih zgradb, in sezidali 100 jezov za shrambo in odtok vode. Preko 120,000 ljudi živi na 30,000 fai-mah, ki dobivajo svojo vodo potom umetnega namakanja (iri-gacije,) in to vsled podjetnosti tega urada. Glede informacij e teh farmah naj se interesenti obrnejo na: Statistician Reclamation Service, Washington, D. C. Cena teh farm, vštevši večno pravico do vode, znaša od 36 do 92 dolarjev za aker, in farmer ima dvajset let časa da dovrši svoja pla$la za kupnino, ne do bi plačal nikakih obresti.
Izmed druigil^ uradov, ki so grupirani ,pod Department of the Interi'or, sta Bureau of Mines (rudniški urad) in National Bank Service, Bureau of Mines, ustavljen 1. 1910., znanstveno proučava probleme rudniške industrije v svrho čim večje izdatnosti in koristi za industrijo in za splošnost, kakor tudi v svrho čim večje sikurnosti za življenje in zdravje rudarjev. Vsled defo-vanja tega urada se je število smrtno ponesrečenih premogoko-pov zmanjšalo tekom malo let ou 6 za vsak miljon ton izkopanega premoga na 3. V nekaterih središčih vzdržuje ta urad posebne rešjiMei vojsove, ,ki (morejo ibiti odpremljeni po železnici takoj na mesto, kjer je nastala kaka nesreča vsled ognja ali eksplozije v jami. Osobje teh rešilnih vozov vporablja sicer svoj čas s tem, da dajejo rudarjem poduk o prvi pomoči in reševanju sve-jih sodelavcev. Rudniški urad u-pravlja v svrho ekaperimentacije svoj lastni premogovnik v bližini Pittsburgha, kjer se prouča-vaj'o okolnosti, ki dovajajo do eksplozij in drugih nezgod v jamah.
National Park Service se peča z upravo osemnajstih ,,National Parks," to se pokrajint,} ki jih je vTada vsled njihovih naravnih lepot za večno pridržala kot last vsega naroda. Ti »parki" moraj'o vedno ostati v svoji in divji lepoti za rabo, preiskavo, zdravje in zabavo vsega naroda in le interesi celokupnega ameriškega naroda so odločilni, ako za javna ali privatna podjetja v teh »parkih". Za informacije v tem p'ogledu treba se obrniti na National Park Service, Department of the Interior, Washington, D. C. >00000000000000000
NASI ZASTOPNIKI.
Potovalni zastopnik John Ja-klich.
Krajevni zastopniki za državo Ohio.
Za Cleveland:
John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc. — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller.
Gaspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O. Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O.
Za Pennsylvanijo:
Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa. Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa. Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa. •John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina. West Newton, Fa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. Jos. Cvelbar. Sharon. Pa.
Druge države:
Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Krall Joseph, Pueblo, Colo. John Vira, Salida, Colo. John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y.
Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Beven, Volby Grove,
W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis.
Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke.
Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.
LEPA SOBA Z ELEKTRIKO IN KOPALIŠČEM SE ODDA PO NIZKI CENI NA 1059 ADDISON RD.	(12)
LEPA prilika za Slovenca. Trgovina z železnino in pohištvbrti z dobrim prometom se proda takoj. Za natančnejša pojasnila se obrnite na Frank Grego-rič, 15402 Calcutta Ave. (13)
NAS ZASTOPNIK ZA Pl'# COLORADO, in okolic« g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v ^ nji naselbini, katerega jim|l' priporočamo. Zastopnik g- j je zaveden delavec in želi, ^ na naš delavski list narod herni Slovenec v Pueblo.
Upravni«^
~____
0	S .
1	g I
O	-g
o o £">—■>
E g ca &	"3
'S « r" is	1,3
.2 £ « &	'2
O J « B<	0-
LEPO urejena hiša, za eno ali dve družini se proda ali odda v najem. Električna luč, toplota, spl'oh vse potrebno. Več se izve pri Martin Janežič, 1294 East 167th Street (12)
ČEDNA SOBA SE ODDA ENEMU ALI DVEMA FANTOMA NA 5700 BONNA AVE. (13;
ODDA SE 4 »OBE
Prednost imajo družine z o-troci ali pa družina ki ima kakega hromelga. Poizve se na 6603 St. Clair Ave. ali pa na 922 E. 70 St.	' (13)
RADI BOLEZNI
se proda najstarejša in edina slovenska trgovina v Nottingha-mu in Euclid, O.
z čevlji in modnim blagom
(SHOES. & DRY GOODS)
Proda se samo trgovina ali pa skuipno s posestvom. Več se izve pri lastniku,
ANTON KOSS,
689 E. 200 St., Cleveland, O. Shore Line kara, stop 126.
(24)
VAŠA OBLAČILA
garantirano in po najn^n cenah.
NEW YORK Dry Cleaning Compa^
6220 St. Clair av., Princ 19
Edini
A.F.Svetekt]
SLOVENSKI POGK®1 ZAVOD 5
V COLLINWOODU. 1
15220 Saranac Bdf
Wood 44. Krasni avtomobili za vse »' i
AMBULANCA. j i
Naročajte dnevnik
ENAKOPRAVNOST
<000000000<00000000<
-1
Dnevnik
Enakopravnost j«
Z I C A
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram.
DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil * uradu v sobi št. 600 Schofi«1" vogal E. 9th St. in Euclid. Uradne ure od 1 do 3 Njegova posebnost — ZORA' NJE MOŠKIH BOLEZNI.
" DEBELI PRASlCI Naravnost iz kmetof
NAZNANILO.
Članicam društva Svobodimi-selne Slovenke št. 2. S. D. Z. naznanjam, da pobiram asesment vsak četrtek do 8. ure zvečer in vsako nedeljo dopoldne do 25. v mesecu. Ako ne plačate ste sus pendirani.
Albina Braidich, tajnica 1130 E. 72 St.
Vseh velikosti živi ali osnaz«1 dani od mesta pripeljani k8^ . Nizke cene. Pridite ob ponde'J^f .četrtkih in si izberite vaše P^
H. F. HEINZ Stop 150 Shore Line WilloughM Telefon Wickiffe 106-1»
Cenjenim naroS1 kom in rojakofl1 v
EVELETH,
naznanjamo, da je prevZ^ ® stopstvo za naš list za " okraj	P
ii
POSESTVO NAPRODAJ
v Jugoslaviji, Toplice na Dolenjskem; nova hiša ob glavni cesti, pripravna za gostilno, tudi polja in gozdovi. Za natančnejša pojasnila se obrnite na 1180 Nor wood Rd.	(14)
IŠČE S.E SLOVENKA
za gospodifijo k majhni družini. Plača po dogovoru. Vprašajite na 449 E. 158 St. Vzemite St. Clair Collinwood karo.	(14)
>7
Najstarejša trgovina
S ČEVLJI IN MOŠKO OPRAVO
OB GLAVNI CESTI V SLOVENSKI NASELBINI SE PRODA RADI BOLEZNI. VEC SE
IZVE V URADU TEGA LISTA.
_(14)
PREMOG Po izrednih cenah.
Pristen Bergholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta.
I Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu, Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce.
g. Otto Majerlf
trgovec v Eveleth"
katerega upravništvo tega toplo priporoča tamošnj"1' vencem.
Želimo, da mu gredo r "J' roko in se naročijo ali pa najo zaostalo naročnino list pri njem.
Upravi^
iMiiiiaiiiianiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiianiiainigl!!!
iUliila!iila!ii!alii!>lnl«]Mlaliita1iiUliil»Ii"
POBLAŠČEN ZASTOPAJ NAŠ LIST ZA NASEL&1
NOTTINGHAM
EUCLID in NOB1 OHIO I
M
Clevelandske novice. J
— Novo strupeno žganje. V % soboto je kupi4 Gustav fianiskv, r star 42 let, stanujoč v Palisade r h'otelu, 2126 Ontario Street, od c' nekega neznanca steklenico žganja. Kmalu potem pa, ko je neko <■ liko kupljene pijače povžil, je h zbolel ter je bil prepeljan v bol- -c nišnico. Preiskava je dognal da je bilo žganje z varnišom c zmešano. Položaj Gantskva ni c ravrio nevaren.	I
—	Na sinočnji predstavi dra- J matičnega dr. "Ivan Cankar" so j bile pozabljene v dvorani ženske galoše. Katera jih je pozabila, 1 naj se zglasi v našem uradu, da jih dobi nazaj.
—	Malo po sedmi uri zjutraj
je bila najdena 311etna Bessie Thomas, ki je bila po poklicu bolniška strežkinja v Cleveland-ski kliujki na Euclid Ave. in E. 93 St., mrtva na verandi hiše na 13559 Euclid Ave., kjer je stano vala. Preiskava je dognala, da ima mrtva zlomljen vrat. Mestni mrliški preiskovalec in policija so mnenja, da je izvršila ženska samoumor s tem, da je skočila raz okno njene kopalnice na sipodnji hodnik, kar je kakih 15 čevljev visočine. To je morala storiti malo po polnoči, kajti kot pripoveduje neka ženska, t stanujoča v isti hiši, je čula ob tej uri nekak ropot, toda mislila si ni ničesar hudega, ker je bilo potem takoj zopet vse tiho. Mrtva ženska je imela na rokah gumijaste rokavice ter je bila oblečena v hišno obleko s kratkimi rokavi. V lijaku blizu okna v kopalnici so našli pomivalno cunjo. Sosedje in znanci pravijo, da je Miss Thomas najbrže p'omivala okno ter je, zgubivši ravnotežjo, padla v globočino. Pravijo, da je bilo njeno življenje veselo. Njeno stanovanje je lepo opremljeno in imela je tudi denar na banki. Kolikor je njim znano, ni ime la nobenih ljubavnih razmer. Tudi zdravniki in druge strežni-oe v kliniki, kjer je bila uposlje-na, pravijo, da si ne morejo pred
stavljati kaj naj bi bilo vleklo r Miss Thomas v smrt. Bila je I vestna v sv'ojem delu. Njeni sta- § riši živijo v Ravenna, O., kjer je t njen oče inženir tamkajšnjih vo- ( dovodnih naprav.	\
—	V sredo, 18. januarja, ima društvo Lunder-Adamič izred- , j no sejo v S. N. Domu. Vsi člani ,
so pozvani, da so navzoči.	]
—	V soboto so prišli pred sodišče ntivi lekarnar, ena gostilni čarka in neki moški, ki je pretepal svtojo ženo. Vsi trije so kršili I prohibicijo. Lekarnar Morris ' Rubin, 4509 Woodland Ave., je bil obsojen na 60 dni, njegov u-službenec Nathan Margolis pa na 30 dni zapora, ker sta prodajala žganje. Sodnik Westehha-ver je rekel, da zasluži lekarnar, ki krši prohibicijo večjo kazen, kakor pa gostilničar, kajti prvi lahko še vedno vodi svojo trgovino, dočim nimajo gostilničarji več svojega nekdanjega biznasa. Ce prodaja lekarnar opojne pijače nepostavn'o, dela to iz gole požrešnosti. — Adolf Prochnan, 1569 E. 45 St. pa, ki je bil aretiran, ker je pretepal svojo ženo, je bil obsojen na $200 globe in
! šestmesečni za<por v Warrensvil-! le. Rekel je, da je bil .popolnoma i zmešan 'od nekega žganja, kate-
•	remu je bil primešan eter, ter
•	da ni vedel, kaj dela, ko je pre-. 'tepal ženo. — Gostilničarka, Ka-
>	tie Krueser, ki je izipričevala, da t so obiskovali njeno obcestno gos
>	tilno na Jarma rd. mestni in di~
-	žavni uradniki, je ddbila $300
-	globe in sodne stroške. Izjavila
-	je, da so državni in drugi uradni i ki najboljši odjemalci opojnih
-	pijač.
— Člani društva "Ribnica",
št. 12 S. D. Z., so sklenili na svn | ji mesečni seji, da plača društvo vse podpisane delnice S. N. Do-6 ma, da se čimpreje lahko prične z zidavo. Ker je bila blagajna | premajhna, so člani posodili dru e štvu djpnar. Priporoča se, da tudi druga društva sledijo temu zgle du.
i-
—Sedanja mestna elektrarna
d je pred finančno kriizo. Tako po-
roča W. E. Davis, komi'sar iste. Pravi, da ima elektrarna le s«
$158.000 na rokah, dočim potre-	^ buje v kratkem najmanj $400.-
000 za povečanje in za splošno	f vzdržavanje
c
— Sjnoči je nekdo na preti-	f
stavi dr. Ivan Cankar zgubil	t
sveženj ključev. Kdor jih^e zgu-	j
bil, naj se zglasi v našem uradu.	1
t
SOKOLS.TVO.	;
Društvo Slovenski Sokol je na ! (zadnji seji dne 13. januarja za- 1 vrglo zapisnik letnega Občnega zbora 1921. Obenem se je skle- 1 nilo, da telovadni odsek še na- ' dalje ostane član kulturne Zve- 1 ze in list "Enakopravnost" pa ' glasilo.
Sokol je dobil tudi povabilo od i Sokola v Chicagi, 111., da se vdt~ : leži velike telovadne in veselice, katero se namerava tamkaj letos prirediti. Sklenjeno je bilo, da se stvar izroči v roke tel. odseku.
Sprejeta je bila točka, da vsi člani Sokola prispevajo od meseca februarja naprej po 25c za pu kritje stroškov izleta v Chicago. V isti namen se je tudi sklenilo prirediti poselbno veselico.
Na zdar!	Tajnik.
(Mi se članom Slovenskega So j . kola zahvaljujemo za priznanje, L ki so je izkazali nam in našemu . delu za pospešitev sokolske misli . v Clevelandu. — Op. ured.)
Ravnokar je izšla knjiga
y
DOJENČEK
NJEGA NEGOVANJE IN PREHRANA.
Dr. Bogdan Derč.
(Daljo.)
Tudi izobraženost naroda in kulturna stopinja njegova nimata bog ve kakega vpliva na u-mrljivost otrok, kajti Dalmacija, kjer je 85% analfabetov, in ki je izmed vseh avstrijskih pokrajin povrhu še najrevnejša, ima najmanjšo umrljiv'ost, bogata Češka, kjer ni analfabetov, oa skoro najvišjo. Zakaj ne izka zujejo dežele, kjer cvete industrija in je prebivalstvo po presežni večini delavsko, napram o-nim deželam, kjer se bavi prebivalstvo s kmetijstvom, posebne razlike? (Češka in Zgornja Avstrija.)
Glavni vzr'ok umrljivosti o-trok je pomanjkanje materine ljubezni, pomanjkanje čuta za dolžnosti materinstva, pomanjkanje dobre volje! Ker matere niti ne cenijo življenja svojih o-trok, zato so lahkomišljene in ne doje. Odtegnite otrokom materine prsi in zapadli so smrti.
Na bojnem polju, meseca prosinca 1918.
UVOD.
MALI OGLASI |
- ^ - j; g. Vincenc K
ki bo obiskal vse tamkaj«"1 « jake in agitiral za naš U^- c
Želimo, da se sleherni j ali pa plača zaostalo i0^ za naš list gori imenovan* i! ^ stopniku.
UPRAVNlS"^ '