Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4fl., sicer 3fl.; za pol leta2fl. po pošti, sicer t fl. 30kr. Tečaj XII. Ljubljani y sredo 22. marca 1854. List 23 Kmetijske reći. (Tudi mak saditi) bi koristilo včasih kmeto vavcu. Makovo zernje dá namreč tudi obilo j or ej e spoznane. Rekli so pri priliki da po žlahnega olja, ktero je pravokusno. NaNeniškem zbornici ogledajo k j v i v j v ojju/jiiaut/» if vivii ou pí i ii jj i i urvi ^ ua pi/ volji ustanovitelja se imajo svetinje za sadjorejo edino 1 V • i 1 • I 1 # i • učiteljem délit!« Gosp. dr. Hlubek je prosil vinorejce, naj v i z ga redijo. Upotrebujejo tega olja posebno, si a diti navadno lásko olje, clo v deželah, kjer ma slinje olje delajo. , gnjilovćne zemlje, ktera mora dobro obdelana, in kar mogoče kteri bijo a k a c i j napraví jene 9 čeravno že večkrat priporočevani, se ne ra y se tako, kakor bi se imeli Mak potřebuje rahle Poslanec podružnice Slovenji-graške gosp. Fr y proti vetro vom zavarovana biti. Makišče je treba jeseni raz orati in povléci. Že perve dní marca ali aprila, clo na sneg naj seje se mak enakomerno (l>funt zernja bi utegnil za 1 oral zadostiti); povleče se Schell je bral B tijske družbe enjopis mnogozasluzenega gosp kteri «e bo natisnul v spomenici kme potem z brano. T lice že majhen križ narejajo, jih gré s pralico • . . • ■ n • v • « . \ i «1 • j • * otrebiti, da se njiva očisti, mora namrec cami biti. do Gosp. Ivranzbauer je bral nasvet gosp. Za stiera : naj bi učitelji po deželi tudi dekleta učili v važniših opravilih čbelarstva. Gosp. Leitner je pokazal zboru model nekega ob enem pa bilje stanjša; toč o vod a v podobi križa, kteri naj bi se postavil do 10 dnéh že kalí. Ko rast palcov prostora med rastli- na naj visje gore, da bi vlekel oblake s toco na-se Po 14 dnéh se rujenje in tanjšanje ponavlja ju j uiitn eso lujvijjo iu uusp. ui. unger je popisal siaii IISIC IiajJ kar tudi tretjibart storiti je treba. Prirase potem v Št. Florianu, ktero so nadvojvoda osnovali in tako branil škodo po nižavah. - J < , Gosp. dr. Unger je popisal stan tište naprave . da o do 8 makovk iz sleherne sa dike, med tim ko, če se neprenehoma kra vam na vime koze stavijo pregosto stojí, le majhne makovke z malo zernjem in iz teh kravjih ki) z nab ira niez a za cep ljenje koz pri otrocih, ktera se od tod pošilja zarodé. Sejati se dá mak tudi med korenje. Ko ne ristno je to y ker po Stajarskem, temuč na vse kraje sveta. délai ko mesca augusta se je mak pri- Dosihmal je šio že 2297 malih steklenic po svetu pozneje se še korenje dobi. Kader se rastlice rumenijo in ne rasejo ? 5 na znanja to, da pregosto vkup stojé. Žeti je mak o suhem vremenu, ker makove glavice se lahko razgrejejo in zernje se spridi. Od reže se mak nad zemljo, se zveže v otepke in po stavi se sušiti. Potem se mu slama odreže in ma kovke se na dile sušiti položé. Makovo séme dobimo, će makovke na pertih miatimo, da ne pride pesek med zernje, kterega potem ni moč odpraviti. Ali pa zrežejo se makovke na rezavniku, potem se odlocijo skozi širokeji re šeto lupinice, skozi ožji rešeto pa druga nesnaga Čisto makovo seme se na pertih po dilah su šiti dene, posušeno pa se v reče al sodce shrani. Na predlog gosp. viteza Pitoni-ta je zbor skle nil c. k. ministerstvo prositi, da bi se smel , ker skušnja na kaže liko .. ... ~ » » " r » " « ■ • « ? Stajarskem tobak saditi , da se ga v našem cesarstvu ne pridela to kolikor se ga potřebuje in da tedaj veliko dnarja za-nj iz cesarstva v ptuje dežele gré, ki bi lahko domá ostal, ako bi se na vec krajih pri deloval. Ker je štajarski svet pripraven za rejo se prosilo za to dovoljenje, zraven tobaka tega pa poprašalo: po čim ga misli vlada kupo i • i 11 ř 1 v • y r I • I naj ker od druge straní skušnje uce, da se je ka y Prodaja se drago, ker žlahno olje iz njega de lajo. (Nar boljši olje na salato je makovo olje če je merzlo prešano). Steblicje in perje je dobro palivo. (V izhodnih deželah mak veliko veči rase ko ^«"»jc ou guop. uau^jruu« «« ^uauju ^«x., pri nas. Dobivajo tam iz njega tudi imenitno zdra- daje gosp. Klapf, po domaće An b au er, učitelju vilo, kteremu se pravi makovec ali opium.) vati daj že tobak sadil, pa zavolj prenizke cene spet opustil; ce mu tedaj prihodnje ne bo cena višja, se ne bo noben kmetovavec z rejo tobaka pečaly ker ima ona že sama po sebi mnogo sitnost. Gosp. vitez Scherer je popisalv napravo Dier zenovega panja, kterega je gosp. Šabac zboru na ogled postavil. Na zadnje so gosp. nadvojvoda na znanje dali J.Š. Kmetijski pomenki svoje občine neko zemljise proti temu přepustil, da zasadi na njem sadnega drevja in učí otroke v sadjoreji, in da je podružnica Št. Florianska druž bini odbor prosila za čepiće zgornj e-austr ian skih tépk, ktere soji bile iz Stajnca poslane v ohčnem zboru stajarske km. družbe v Gradcu. kjer rase veliko tepk naj boljši austrianske sorte. Po zboru so se družbeniki po stari navadi (Konec.) Svitli gosp. nadvojvoda so izročili podružnič nim poslancom troje svetinj , naj jih dajotremkme tovavcem, kterim so bile lani zavolj pridne sad snidili pri kosilu v Resursi, ktero so tudi svitli nad vojvoda počastili s svojo nazočostjo. Premišljevanje od hiše, kliče oče svojo hčer 9 da se obernila , da bi narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Lapončani. To premišljevanje začnem z živim občutlejem hva se narod vergel po njeni rodovini. Ako pa mislijo svati, da je ženinov rod imenitoeji od nevestinega, gledajo dé veri (ženinovi bratje), da se ne oberne* Tudi prijatli kiičejo svate po njih svatovskih imenih, pa jim srečea pot želijo , na priliko: „Oj pervak bane!" v Aj iU ležnosti do svojega Stvarnika in milovaje nektere svojih „Hajde z Bogom in da ti je dobra sreča!" pa izpalijo bratov, do kterih je bila narava v razdelitvi svojih dobrot puške, uni pa mu odgovore ravno tako. In tako se skli- bolj skopa. Lapončani in druge ljudstva, ki blizo se- cujejo, dokler se cuti in razumeti zamorejo, na zadnje vernega tečeja stanujejo, so mi sedaj na misli. Njih pa vsi svati na enkrat izpalijo puške, in jim se tako osoda in njíh živetje v primeri z našim ni gotovo nič zahvalijo za ljubav in doček. kaj srečno. Njih dežela je obsirna gora, ki jo sneg in Nevesta se k cerkvi grede pogostoma priklanja, led zakriva, ki ga tudi poletje stopiti ne more. Kjer so gore pretergane, se širijo na milje dolgi močirji in posebno ako koga sreća, toda v roke nobenega ne ljubi. Svati grejo z nevesto naravnost k cerkvi, in ko namoki. Visok sneg pokriva doline in griče Veči del 80 blizo nje, pošljejo naprej nekoliko svatov po zemna; leta je ojstra zima. Noci so dolge, in dneve razsvet-Ijuje le slaba zarja. Prebivavci teh dežel se vmaknejo mrazu v svoje šotore, ki si jih lahko v vsacem kraji ta pa prej ko se v cerkev podá, prosi svoje starše za roke jim poljubi vsi. Ko se iz hiše k cerkvi blagoslov napravijo. V sredi šotora je ognjišče, s kamnjem ogra jeno, [■■^^■j^HjH^^BHHH^^^H^^Hk in dim odhaja skozi neko luknjo, ki jim je tudi namést okna, in od ktere železne kterih si jed kuhajo ali led topé, da imajo kaj piti. Zno vetru v šotor bra ■pmHHiH verige s kotli visé, v traj po stenah so kožuhi razpeti, da ê • Na stranéh so živalske kože. na kterih ležé. nijo > V tacih prebivališčih preživé zimske dneve; šest mescov živé v vedni noci in ne slišijo okrog svojih šotorov druzega ko hučanje vetrov in tulenje volkov, ki se po ropu okrog klatijo. Ako, prijatel moj, ta revni stan Laponcov primer-jamo z našim, kolikšen je razloček, za kterega ne moremo nikdar dosto hvaležni biti dobrotljivemu vladarju tega sveta! podajo, izleti njegova mati, ce je tudi stara, pred hiso v kolo, pa s snahami in deklicami zápoje: Kosto majki desno roko ljubi, Ona mu pa dobre case daje, Case dobre od Boga, najbolje. Tako prepevajo sirica, brate, sestre, tetke in ostalo rodbino, tako spravljajo Košta na poroko. Po dokončani poroki zapové pop mladencom (ženinom) , da se prec ondi poljubijo. Ako ni ženin pre- več sramožljiv in se nadja, da bo nevesto iznenadi ob jeti zamogel, posluša popa. Ako se pa sramuje y ali boji, da tega izpeljati ne bo zamogel in se torej osra motil, ne posluša ne on, ne ona popa. Na koncu ku • V eujejo ženini in svati kriz in devajo na-nj kolikorkoli popa za venčanje ♦ Merzlične snahe in deklice pridejo v cerkev in po dokončani poroki prašajo nevesto: kdaj jih bo merz- lica popustila, misleče, kakor se tadi govori, da jih bo gotovo ondaj popustila, kakor jim nevesta rêce; ne- Al je pa prebivavec omenjenih severnih dežel ven dar le tako nesrečen, kakor se nam zdí? Res je i da v težavah in nadlogah nar ojstrejšega vremena po nepot nih dolinah okrog tava ; al njegovo telo je vterjeno in v stanu vsako nevgodnost prenesti. Lapončan je ubog in brez vsih vgodnost; al dovelj je bogat, ker druzih nevesta\ kar je moč, odloči kraji rok (čas). kteri pa velijo, da dekleta, vprašaje: kdaj jih bo merz-lica popustila, mislijo, kdaj se bojo možile; zato jim potřeb ne pozná, ko take, ki jim lahko pomaga Več mescov ne vidi sončne svetlobe 9 al da témo svojih Dokler se mladenci v cerkvi poročajo, stopijo pred nočí ložej prenaša, mu sveti burjava ali severna zarja kterega je tako rêci, zakopan cerkvijo zunej svati v kolo in prepevajo pesmi » razne igraške in luna. Sneg in led, v ga ne delà nesrečnega. Izreja in navada ga je za oj etrost njegovega podnebja vterdila. Njegovo ojstro ži- ženin vse k hiši přispěl, izpalijo ondi vsi na enkrat vsaki Po poroki spremljajo prijatli ženina domů, svati pa zaostanejo z nevesto pri cerkvi. Ko pa mislijo, da bi vetje ga učí mrazu zoperstati. In kar bi brez posebne po eno puško in ) °rejo na zeninov dom in ko so en stre ' v a i » |/vi vliv/ ni ^»vjv u»« cjvuiiivt mu ni « * ** uw wv vu pomoci ne prenesel, mu je narava polajšala. Dala mu iaj 0(j pošljejo naprej glasonošo, ki napové je živali, s kterih kožuhi se mraza brani. Dala mu je 9 da «edlone ali severne jelene, od kterih ima šotor, obleko i posteljo, jéd in pijačo ? s kterimi se na daljne poti grejo svati z nevesto srecno. Ondi ga pricakajo z ma joliko vina z robčem pokrito. Po tem gré svatom na proti. Ko se svati z nevesto hiši približajo, popevajo podaja, kteri skoraj vsim njegovim potřebám zadostijo, g^e in deklice pred hiso v kolu: in za kterih živez mu ni treba veliko skerbeti. In ce je res, da se sreča bolj po občutleju, ko po pameti Odleteli , doleteli sivi sokoli, sodi; če je res, da prava sreča ni le na nektere Jjudstva in na nektere kraje navezana; in da zadovolj-nost v vsacem kotu zemlje člověka osrečuje; al bi se Donesli so dobre glase od vse gospode. Kaj se sjalo preko Risna grada? Ni ne žuto zlato med zlatari, Al je sonce, al je jasna luna? Ni ne djerdjef medi veziljami, Al je-fini škerlet med krajaci? Ne jabelko od suhega zlata, Al je žuto zlato med zlatari? Ništa ona dva kamena draga, ne smelo prašati: kaj manjka Lapončanu, da bi ne mo- Al djerdjef je med veziljami? Ampak naša snaha med deveri; gel po svojih razmerah srečen biti? — Tako modrost Go- Al jabelko od suhega zlata? Koliko je čedna ino lepa. Al sta ono dva kamena draga? Celo ji je visoka planina, ©poda nebes in zemlje vse lepo vravnuje na svetu! Slovanski običaji Ženitovanje v Dalmacii poleg turske meje (Dalje.) Ni ne sonce, ni ne jasna luna, U lice je bela in rumena Ni ne fini škerlet med krajaci, Iz daleka dvoru světlost daje. (Dalje sledi.) Slovstvine reči Brat sestro jednako derzí in je déveru ne pusti, dokler ne pridejo na uličine vrata, pa mu ondi reče: ako češ, da ti tako banico dam", in konec Tudi nekaj o slovstveni zapuščini Stanko Vraza Milo mi je bilo pri sercu sostavek prebravšemu 9 „zlati déver, ktereg je neka blaga duša iz zlatnega Praga pi o dolzega prepiranja mu déver kaj v dar dá, on mu pa slovstveni zapuščini mojega rajnega prijatelja S tank sestro prepusti. V Sam sem hotel na oni bezljub cianek Na odhodu iz nevestine hiše se izpalijo topovi sva skem „Nevenu" odgovoriti, ali ker vém, da ima rajni tom na čast, kakor pri njih dohodu. Se udalijo enmalo pesnik na Horvatskem dosto iskrenih poštovatelj i sem 91 cakal: da se bode kdo potegoul za zapuščino piaavnika jugoslavenskega, kteri je drugi svoji domovini svoje življenje žertoval in slovstvu horvatskemu vso svojo sreco. Ali ni se nasel v Zagrebu noben clovek kteri bi bil vstal za poštenje rajnega, kar je hudo znaminje in slab prognostikou za slovstvo horvatsko. Nabiram že već časa si gradivo za popoln življenjopis rajnega prijatelja, vendar drugi prečili ga doveršiti. važniši poslovi so me dozdaj Iz obsirnega tega životopisa bode jugoslavjanstvo vidilo, da rajnemu Stanku po pravici gré lepo mesto v zgodovini knjižestva jugoslavenskega. Njegovi nameni so bili je gorelo za srečo Ze mora biť m&kulatúr, Bes vas naj s pismami vřed vzeme Oj , joje, joje, in prejoj! Oh ni, Slovenska! cas še Tvoj. Tak se pisavniku godilo , Cul, vidil psovat mater je , Dostkrat okó se mu zalilo. Zlo zabolelo ga sercé, Krepost terpeť po sveti imá Slovenska ! upaj u Bogá. In ko mislec u nebo zira , Glej Danica nov dan odpira Vesela bodi! Sliš' i oj ? Bog daj da naj cistejsi, blago njegovo serce jugoslavenskega naroda od te dobe - - ~ - - - - • m ko Slavenska ! bliža se cas Tvoj. ? kc je Vraz zacinjaï spoznovati junaški svoj narod j "»j) «« vsak toliko storil za njegovo slavo, »v uarouu. «.e» je, un na oiuvcusitciu jo bb niaiu uaruu je storil Stanko. Ne morem tukaj razkladati cele poti nega duba in dosti enostranosti in sebičnosti na Štajar Prebravši te verste sem mu rekel: „Božja pomoč, brate! Idite v bell Zagreb in delajte za daševno srečo naroda. Res je, da na Slovenskem je še malo narod sjegovega dusevnega razvitja , ne blagega tersenja za skem Kranjskem in Koroskem, ali upati hoćemo v Boga y povzdignenje narodnega slovstva, večidel je ze tako svetu da bode bolje. Jaz hočem se pripravljati za službo na- , da je rajni slavni pesnik rodnega slovstva, podpirajte „Danico" s svojimi lepimi . dokler znano; tukaj samo omenjam ? Đorvatsko Iju bil in da po vsi pravici zaslužuje spomin blagoslavlja. da Horvatska ■ mpi ■ ■ ■ ■ duševními darovi, da bode zmiraj jasneje svetila nj ego v ne vstane solnce, ktero bode tudi Slovence ogrelo". Tako sva se ločila leta 1839. Jaz sem spozna! Bilo le leta 1839, ko se je od mene ločil in Gradec zapustivši se v Zagreb podal. Težko mi je bilo pri sercu da za njegovo slovstveno delavnost je Slovenska bila pogrešati umetno izobraženega člověka, od kterega sem preozka. Njegov bistri dah je potřeboval širokejega V 1 f ii#v«l i « «t 1 «1 i ^ . « m * . « « « ee posebno v obzira esteticnih in jezikoslovnih znanost okrožja. On je posvětil svoje pero Horvatski ne iz do dosto naučil. Rekel mi je, da neče več v slovenskem bićka, tudi ne za kruha voljo, ker predobro vémo narecju pisati, ker je slovenski narod se premlaćen za da noben jugoslavensk spisatelj se še ni obogatil s pis-Blovstvene delà v narodnem jeziku. Na Horvatskem sveti menstvom, temoč, ker je v Horvatski našel bolj široko mi je rekel, in skoro bode beli dan. Kakor polje za duševno delovanje svoje in več nadašenih sere že „Danica", je sklenil, tako je storil. Prosil sem ga ob loćitvi za za slovstvo narodno, kakor onda v svoji domačii. spomin in dal mi je sledečo romanco: Slovenski pi§avnik Romanca po . Berangerevi šegi (Po vizi, ktera koli komu draga.) Ali ni to blag namen? In Horvatska ne bi mu toliko zahvale vedila in njegove zapuščine na svetio dala ? Neverjamem! Ako pa bi, zalibog! vendar taka bila, ho- i Slovenka sina je rodila Si sama ga nadaj ala, Na rokab z ljubavjo nosila, S solzami v svet odposlala čemo mi Slovenci pravicoeji biti proti svojemu rojaku in damo Vam kukavnih 50krat 60 krajcarjev. Nam so plodovi njegovega duha neprecenljivi. Davorin Terstenjak. / * ? In sin tam Nj pozabil Novičar iz austrianskih krajev Jo v sercu nosil, kjer kol bil i Ob noc in d si m Za nj Postal Al i gl ni d srećo, njeno slavo mater je pisavnik 0 , joje in prejoj Slovenska! čas Iz Pole v Istrii. fDalje.) Akoravno je prestala Pola take velike nesreće, je vendar večkrat cvela ; s kup- V . in z Oglejem f v se i Tvoj. Ko v družtvu se od knižtva pravi On knigo pervemu podá, Ta berž očali na nos vstavi, AI ker cerk njegovih nema, Prečeden jo na stran položi, Od knig slovenskih tak zakroži : „Jim zlati časi prešli Ko Truber, Gutsman pisal je Zalostno misli mlad pisavnik: Joj , joje , joje, in prejoj ! Tu ni, Slovenska ! ćas še Tvoj. cijo po morj bogastvo in čast. K rečeno luka, cerkve, stan za romarje so i po suhem si je pridobila kakor je bilo zgorej lep po8lopja : tempeli, gledišče, kopališv pre dezelo druge ve like palače; ali vse to je mioilo s 14 stoletjem, in od tega časa so nam le razvaline spominek njene nekdanje velikosti. Benečanski jarm ji je zapustil samo eno terdno sozidano ječo; skorej vse druge spomine pasta skrušila v ze vse premenlj cas in blagozeljnost člověka Za to > u kar se še vidi, se mora hvala dati cesarski miloserc-nosti, od ktere se je nadjati, da bo obderžala, kar je zuamenito m pravila, kar je potrebno ? vidi > da Pola spet iz temč vstaja, ker Franc Jožefji veléva: i Ko přišel kam med mlade ljudi Kjer bil od narodov govor, ? » Pola vstáni!" Pola vstaja, zdihuje: kdo kliče Da na dan se dviguje spet Pola, ali kaj » In fant velel: „Slovensk hudi ? oa dan? leda po Ona ? Slovenec len, nečist, gerd, nor.. Je skočil on ko ogenj živ Da brani narod , ki ne kriv Al fant je s smehom odgovoril »Kaj mislite? u tako dolgem spanju? Odpira se jej ves nov svet. vidi, da si veliko ljudi tukej živež pridobiva pri zidanju velicega arsenala za cesarsko mornarstvo; pri naprav- Ijanju terdnjav, ki bodo krepčale bližnje hribee okoli iu Ta obnoril okoli, da inostrani sovražnik ne bo mogel se blizati me Zalostno zdihnul mlad pisavnik etu Kar pa ljudstvo tega kraja zadene, se vidi > joje, joje, in prejoj ; r Tu ni. Slovenska še Tvoj Kar doma spisal, v mesto nesel Ter tam ponudil knigarji, Knigar nemilo z glavo tresel Delaje 7 z knig zavitke si. Ter piscu tak slovens'no livali : To r>1 u> nica pregovora, ki pravi: „narod brez narodnosti je telo brez kostí", ker naroda v sebi lastnega tukej ni, ampak troje jih je, ki začuđeno eden druzega gledajo, osno- vaje si příhodnost vsak po svoji misli. ki je nekdaj bila bogata Istrij 5 > je zdaj revna; nima ne derv, ne vode i dva uzroka, zavolj kterih glej , so tehanti pisali se Istrijanom po krivici lenost ocituj ker kodar ní ne Al skor se ni pri men' sto ur derv ne lesa, tudi ni mogoče ne kuriti ne graditi m 92 kjer vođe ni, je zastonj ves trud o poljodeletvu ; ako za terp Dunajčanje jih živo priporočajo zlasti kme ze kal v zemlji posusi, ni mogoce sadu pricakovati. tovavcem, lovcem, vojakom in vsacemu, ki ima veliko Fečiia, zdravnik v Kako je pa to, bo mareikteri vprašal, da Istrija je bila hoditi po slabih, mokrih potih nekdaj bogata, zdaj pa ne? Zastavica ta se lahko dá Banatu, je znajdel, kakor pr otovo zdravilo V • . • resiti Istrij je imela nekdaj lepe gojzde kteri y o po- vecji per tek sečeni bili za benečaneko in angiežko mornarstvo del benečanskih bark je bil iz istrijanskega lesa; in an gležkih ladij je morda se zdaj nekoliko, ki so narejene tiana lino, kterega pa nikomur ne pové. Mi nismo kaj radovedni ga, z vediti, ker iz Banata nam je že La- lič pred nekimi leti oznanil tudi gotovo zdravilo (g cruciata), s kterim stekli ljudjé ravno tako iz tukujsnega lesa. ker je bilo hočejo Pozor tedej Kraj SO in Štajarci! t m i raj kakor z vsakim drugim 10. dan ce se ne motim za njih brodovstvo vaše gojzde pokupiti slišati, da Angleži , Vaše t. m. so bili v Velikem Vasarhelu na Erdeljskem obešeni en profe bogoslovja, en grajšak in en advokat dezeli ste lepe, ali vendar ne prebogate; s tem bi Vas so s Košutom dělali za novo prekucijo na gerskem ki in sicer utegnil doleteti začasen dobiček, ali vašim vnukom Erdeljskem bi se znalo tako cr t* oditi kakor sedanjim lstrijanom Kako se rusovska vlada pripravlja za y ki brambo, naj pride vojska od ktere koli strani, se vidi letos po poti lakotě pomirajo. (K Iz Celja. naznanilo iz Beča, da gosp šuje slovenski besednjak. Način sledi.) iz naj 3 carovega uka po kterem so vse Veseli smo brali v 19. listu 5)Novica rusovske dežele, ki ležé na m ej ah ptajih deržav v pridno vreduje in dover Inje je p , p o k t e r e m ga izde način in vse hvale vreden. Če bi kaj Europi in Azii, in tudi Poljsko proti Austrii in Prusii v vojaški stan djane. Za gotovo se zdaj sliši, da se rusovska armada ne bo umaknila od Ka la fat y mar pristaviti imeli, bi bilo, da bi samostavnim imenom in Tec> pomnožena se z enim regimentom ulánov, se pri glagolom se obilo k y g I e d dskih y posebno pa pravlja za pad \ to se ne vjerna z neko novo P dodalo (kakor jih imá iz še le oživé slovo verstni serbski rečnik Vuka Stefanoviča). Taki prikladi , ter olajšajo pisateljem pravilno in v duhu jezika pisati. Presvitli podpornik pa tega veličanske^a delà, gosp. knezoškcf Ljubljanski, si bojo z izdatvo tega slovarja spomnilo postavili, ktero bo zares Monumentum aere perennius. so jim zato vsi prijatli slovenskega slovstva. pravlico, po kteri je nek car pripravljen, vojsko usta- kar je slišal, da turški sultan hoče podeliti vsim ice. Vojskovodja rusovski se nek viti y Hvaležni Ko kristianom njih prav hoče s svojim glavnim stanom iz Bukurešta preseliti v Br ail o. Tudi Turki zmiraj več armade vlačijo v Kala fat. Omer-paša skuša prav modro odpraviti gerdo staro šego, da bi Turki ne rezali glav svojim sovražni-kom, rusovsko zato je ukazal, da vsak, kdor pribaše odrezano glavo bo avolj mud take ki jo podlagi, bo ta slovenski besednjak na beli dan stopil, prizadeva rezanje ne more več poginiti! Vtemeljena bo na kre pki pa junaško pripelj glav, v • vojski ; kdor na kteri dalj dali bom V « mi ztveci pa se mnogi verli sinovi matere Slave y za nami J. S. eno knežij pod bilj s Gorenskega. V Mošnjah so bile 6. dan t temu. Tudi v B dobil 100 palic po guzici; îga Rusa, prejme 10 piastrov avo zediniti v m knezom in tako vstreči narodu garii iu v Bosni i se pripravlja v dar. Sultan hoće Valahijo in Mold in pridiga po čast. g. Jan.K * • V 5 kterega je nemila smert 25. listop. 1853 v Hartumu v srednji Afriki dosto prezgodaj si. misionstvu vzela. z Ljubljane. Svitli škof gg. Baraga so došli přetekli teden iz Ri m a spet v Ljubljano , kjer bojo menda ostali do prihodnjega tedna in se potem vernili čez Dunaj v severno Ameriko. punt. Francozka vlada bo poslala po naj novejših no vicah 100.000 vojakov na Tursko, a n gl e ž ka le 27-000 za tega voljo pa je 12. dan t. m. jadrala silno m o gocna flota pod poveljstvom admirala Nap hodném morj y zugajo era proti Angleži in Francozi se bližati z gromovito morsko vojsko Kronstadtu in Petrogradu in Ruse tudi od te strani prijeti. Kadar barke skupej na omenjenem morju vse angležke Novičar iz mnogih krajev bojo jih bo 44 z Sama kraljica je sprem y 000 morski vojaki in 2200 topovi 18. dan t m je přišel presvitli cesar iz M kovega spet na Dunaj nazaj da se Iz Dunaja se pise, a zaj e m a je gotovo vsih 50 milionov deržavnega za pecalo, koliko pa še čez, se bo še le po tem pove si iz vsih krajev skupej Ia več milj delječ po morju to veličansko brodovje, kakoršnega angležka vlada še nikdar ni poslala na vojsko. Napier je scer že star, pa sila zveden in prederzen vojskovod na morju. dati zamoglo Za več dežel vradniki c. k, naznanili. ko pridejo podp našega cesarstva so ze olj tudi višji Pogovori vredništva Gosp. P. iz B dijskih oblastnij; drugo pot jih bomo gosp. fajm. M. v Kopr Poslanih 6 fl. za reveže smo poslali Gosp. T. L. v. C.: „Obé. povestnico- Osnovo nove kupčijske in rokodelske po- smo vam poslali 27. febr. po pošti, od ktere imamo recepis v stave je c. k. ministerstvo kupčijstva poslalo kupčijekim rokah; poprašajte tam in ako je niste dobili, naznanite nam. zborn v pretres C davk za plačila v Gosp f aj m. M. v Kop n a D V aši mili glasi v 18 Novic so zadeli dobrotljive serca. Kakor zgorej omenjem papirnatem dnarju za prihodnji mesec je dolocen na dobrotnik iz Brešc, je nam tudi blagi gosp ters:ovec Muhleisen 39 % kos < dežel od 100 ne smej v Mold Nasa vlada je prepovedala da Lj ubij ocil 25 fl.. ktere smo Vam danes poslali da jih in Valahij cesarskih razdelite po naročilu. Sicer prepovedana izvožnja žita iz Valahije je pripušena v Bukovino, na Erdeljsko in gori po Do-navi, toda ladje se ne smejo dotakniti desnega brega Usnjatim podplatom kljenka! Podplatí iz gutaper če, ki jih izdeluje fabrikant Karl Meyer na Dunaj (JLeimgrube Nr. 17) so veliko bolji kup in tudi bolj Stan kursa na Dunaji 20. marca 1854. Obligacije deržavnega dolga \ 5 4 4 3 2 0/ i 0 1 2 ft ft ft 2 ft 84 */4 74 fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. L i / 69 53 7 431 2 2 2 bo zgodilo, ker to željo je že odbor v svojih vodílih Oblig, zemljiš. odkupa 5% /? „ To se gosp. vredniku naznanil in tudi Vodnik loma tako osnovan. Oblig. 5% od leta 1851 B 108 ft ft ft ft ft ft ft ft » 20„ » 20„ » 78 27 3/ 29 10 V 4 fl 8 yy yy i r> rokop de Vred Zajemi od leta 1834 yy r> 1839 207 116' yy ) i yy W indišgrac. Waldšteín. Keglevičeve Cesarski cekini......6 fl. 12 Napoleondor (20frankov) 1 Oil.26 Suverendor.......18 fl. 4 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. . 32% fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natisk&r in zaloznik : ef Bláznili.