Leto LXXVM St* loS LjnUjaaa, ponedeljek 11* maja 1 %S2-XX Cena 40 ceni. v. T UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNTJBVA ULICA ft BEKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije in inozemstva trna ITNIOVE PrrBBI.iriTA ITAUANA S. A-, MILANO TELEFON: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Lir Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UXTOXE PUBBMCITA ITAUANA S. A., MILANO. Ljubljana štev. 10-351 Grandi successi aerei 19 apparecchi avversari abbattuti in Cirenaica e nel Mediterraneo, molti al tri distrutti al suolo D Quarti*re Genrralr dflle Forze Amia-te eomtinlca fn data di 10 majrclo U sq-gnente hnllrttino di RT"Tra n. 708: Vivaop attivita aor*a in Cirenaica d crve Humerosi centri dclle retrovi*1 neniiche e del porto di Tohrnk »ono stati attaccati. Presso Sidi Barrani, due eacriatori te-desehi affrontavano i apparccchi avver-sari ahbatt*'ndone 2. Diir:tnt<- ima incursfone mi Brngasi un veHvoIo insflesc oontrat«. dalla cotraerca dolla plazza, cadova in fiammp. A Malta formazinni da hnmhardamento in qnnta o in picchiata hanno vijjorosa-mcnte battuto' impianti militari cd attr<-7-zature h+ llichc, in particolare il porto di La Val let ta e i aerodrom o di Ca* Venezia. Nonostante la vivace reazione eontraerea, gli obiettivi sono stati riperutamente ra^-cinnti. Nuovi succes«i venivano riportati in eombattimenti svoUisi nel cielo della Isola. L'aviazionc inglese perdeva 14 an~ :-ir.frlii 4 abbattuti dai no* tri cacciatori. 10 da .ju.il i c» rm.miri che mitragliavano e listrugjcevano a terra molti altrl aeroplani. Nel Mediterraneo un nostro velivolo, attaccato da due «cSpitfire» ne coiplva STavemente uno e ne incendiava 1'altro. Fntranihi precipita vano in mare. L'aereo ritomava alla base dopo avere condotto a termine la sua missione. Veliki letalski uspehi ±9 sovražnih letal sestreljenih v Ciresiaiki in nad Sredozemskim morjem, mnogo drugih uničenih na letališčih Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil lo. maja naslednje 708. vojno poročilo: Živahno letalsko udejstvovanje v Cirenai-ki. kjer so bila napadena številna središoa v sovražnikovem zab'dju in v pristanišču fobruka. Pri Sidi Baraniju sta dva nemška lovca napadla -~i iia«.pr«.tnikovUi aparatov in 2 >< >tre!ila. Med poletom nad Bensrazi se je v plamenih zrušilo angleško letalo, ki ga je zad<-lo rotibtalsko topnišUo. Nad Malto so oddelki bombnikov in str-lHOJ,l»ln i i silovito napadli vojaške objekte in vojne napravo /!asti pa pristanišče La Valletto fin letališče Ca Venezia. Navzlic živahni protiletalski obrambi so bili ti objekti ponovno zadeti. Novi nspehj so bili -ženi v spopadih nad otokom. Angleško letalstvo je izgubilo 14 letal, štiri so sestrelili naši lovci. 10 pa nemški, ki so pbstreljevali in uničili na tleh še mnogo d ruci h letat, Nad Sr« dozemskim morjem sta dva Spit-fim mna^*" našo fetalo. ki fe eno hudo poškodovalo in drojro zažgalo, nakar sta oha padla v morje. Letalo se je vrnilo na svoje oporišče, ko je dokončalo §vojo nalogo. Izgube v aprilu Kim, li. maja. s. Glavni stan OboroZe- n h sil objavlja: Izgrube. ki so se preverile v mesecu aprilu, znašajo skupno s tistimi, ki niso bile obsežene v prejšnjih seznamih in za katere so dospeli do 30 aprila predpisani dokumenti in osebni popisi ' Vojska in MVSN: V severni Afriki 186 padlih. 110 ranjenih 200 pogrešanih. Rus-ja (sedmi seznam): 65 padlih, 44o ranjenih. Balkan: 1194 padlih, med njimi 768 ob * rpeđtanjn *Galilea«, 508 ranjenih. Mornarica: 179 padlih, 93 ranjenih, 710 pogrešanih. Letalstvo: 26 padlih. 21 ranjenih, 23 pogrešanih. Seznami padlih so bili objavljeni v posebnem dodatku včerajšnje številke »Le Forze Armate«. Praznik Oboroženih Sil Velike manifestacije za vojsko in Duceja, ki se je udeležil Dopolavorske gledališke prireditve Rim. 11. m.iia s». Dan verske in imperija :j potekel v vsej Italiji v ozračju velike in hvaležne ljubezni do slavnih in junaških >ro"cnh - . ki ustvarjalo v hudih bor-rah na kopnem, na morju in na nebu usodo domovine z namenom, da se doseže pra-v ičen mir. ki ga bo fašizem zacotovil naro-cu. Veri v to je italijanski narod pridružil >e neomajno vero v zmago. V vsej Italiji so T-azncva!i dan vojske z resnimi vejaskimi svečanostmi. V pokrajinskih glavnih mestih so Strankini prvaki sporočili pozdrave Črnih srajc zastopnikom volaških oblasti Fa-s.sti so po v*ch krajih zbirali vo'no in vol-r.ena oblačila za O bo-ožene sile. Dopolavo-po je v bolnicah in okrevališčih priredi! posebne predstave za vo;ake. Vse prireditve so potekle ob navdušenih manfestaci jah za Ih:ceja. Posebna skrb je bi!a posvečena in-v^lkima po raznih krajih polotoka. Italijanski narod je v celoti sodeloval pri teh pri- reditvah. Omeniti je treba rudi Ducejevo odredbo o prednji kolonij 55 družinam ▼ Tnpolitaniji. Ob obletnici ustanovitve im-per:ia ima ta predaja izreden pomen. Kini, 11. maja. s. V okviru proslav četrte obletnice vojske in imperija so bile posebne slavnostne in umetniške prireditve Dopolavora, ki je priredil včeraj popoldne tudi izredno predstavo za ranjence. Umetniški dogodek je dobil poseoen pomen spričo navzočnosti Duceja, ki se je prireditve udeležil v spremstvu Tajnika Stranke. Občinstvo mu je priredilo navdušene manifestacije. Uprizorjena je bila »Aida« pod vodstvom Tulia Serafinia. Sodelovali so najuglednejši rimski umetniki. Po prvem dejanju so se obnovil« manifestacije Du-C \u ob sviranja nacionalnih himeo, Duce je ponovno odzdravlja! z rimskim pozdravom. Ko je Duce odšel v spremstvu višjih častnikov in fašističnih prvakov, se je opera nadaljevala. Drzen udar v sovražno zaledje Z letali prepeljani specializirani prostovoljski oddelki so uničili sovražno zasilno letališče Rim. 11. maja. s. Revija *Vie deir arla« objavlja daljše poročilo o izredno drznem Odam v Severni Afriki, kjer so z letali t rr±n po rtirani oddelki razlejali angieško taborišče v Marmartki. Pri težavnih izvid-riiških poletih je bil ugotovljen položaj sovražnega taborišča. Poveliništvo je zbralo -'»tografije in filme sovražnega oporišča, na katerem je bila nakopičena ogromna r-nežina rezervnega materijala. Ugotovljeno je bilo. da se je sovaržnik posluževal Tesra oporšra kot izhodišča in priložnostnega letali."-ra za letala, ki so napadla italijansko ozemlje Poveljništvo italijanskih -etalskih v'Severni Afriki je v sporazumu s poveltništvom nemških sil pripravilo drzen načrt. Vse je bilo ukrenjeno za zaščito transportnih letal in i^rcevalnfc-oddelkov pred akcijo in po njej. Poveljnik tksnedicije je bil hiaber. višji oficir Ki*a-l.evega letalstva. IzkrcevaJni oddelek je faQ sestavljen iz čete karabinjerjev pod po^ -ištvom nekega poročnika in iz speci-"'-r.ih prostovljskih oddelkov ter iz oldelka r:-:rršk'h pioniri^v Za prevoz čet in pogrebnega materiala so skrbela italiianska letala. U so jih šč-tile mešane skupine italijanskih in nemških locev. Akcija je popolnoma uspela. Transport-letala so dosegla sovražno taborišče. kjw so pridala r^ed tem ko so lovci krožili nad nji T ;oj po pristanku so nekateri OddeOd zaščitili letala z avtomatičnim orožiem in protiletalskimi topovi, ki So &b r>>-ot- taVo ia1" s seboj, na'car So bombnik- nanadli skla^:š-a goriva ob robovih letaVš^a Bolj odda^^na skla^iSča so napad1? čete na motocikl^'h V kratkem Časa je bilo uničenih "^0 sodov bencin-v in *0 sodov on* n-^n fe v^o opravljeno tako ca niso izbruhnn? po**rl ki bi r^niOl po»5rnost sow«ž>i*h oddelkov v bMžini. Po opravi'eni akciji so se cddelk^ tov** vkrcali na letala z vsem orožjem. Sele na povratnem letu so se dvignile znatne sku- pine sovražnih lovcev, kri so bile očitno pozvane na pomoč s kakšneefa skritega letali-s^a v bližini. Skušale so prestreči naša letala, toda preden ;e prešlo do stika, so interveniral moćni »Macchiji 202« in so zasitili prevozna letala V vrst1' hudih spopadov je pilotom uspelo razpršiti sovražne patrole in sestreliti dva »Curtissa 40«, oderana so bila tudi druija sovražna letala, dočim na italijanski strani ni bilo nobenih izeub Zmagovit podvig se je tako zaključil kar najbolje. Znova je bilo potrjeno, kako hrabre so italijanske čete. Italijanski diplomati zapuščajo Ameriko Kim, ll. maja. s. V skladu s pogodbami med ameriško vlado in vladami raznih re-.publik v Srednji in Južni Ameriki se je te -tini pričela izmenjava diplomatov in rojakov, med Italijo in državami ameriškega kontinenta, s katerimi je nastopilo vojno stanje ali 9 katerimi so diplomati odnosa j: prekinjeni. 7 .t. m. je odplul iz New Yorka švedski parnik vDrottiLinghelm«, na katerega se je ukrcalo diplomatsko osebje iz Severne in Srednje Amerike ter iz Peruja. Bolivije in Ekvadorja. Posebej potuje diplomatska misija z vojaki Iz Urugvaja. Istega dne je odšel iz Rima prvi od štirih vlakov, ki bodo odpeljali ameriške diplomate v Lizbono, kier se bolo vkrcali na parnik * Drottninghelm« in se vrnil v Ameriko V prihodnjih dneh bodo zapustili braz-liska pristanišča tri j« parnikJ z mnogim* It*lifani iz Braeflijs t*r prva skupina tamkajšnjih italijansftOi dtplfima t sirili la konzularnih funkeijonarjsv. tnserirai v „Slov. Narodu Na pohodu v Indijo Bombe na čitagong — Japonske čete so zavzele Mingijan v severni Birmi Stoekholm, 11. maja. d. Po informacijah iz Londona javlja v soboto v New Delhiju objavljeno poročalo poveljništva britanskih čet v Birmi, da so skupine japonskih bombnikov v petek in cato tudi v soboto napadle že na ozemlju Indije ležečo luko ćritagong. Komunike pravi, da je bila pri teh napadih povzročena gmotna škoda in da je b lo tudi nekaj človeških žrtev. 2e v četrtek zvečer so se v Londonu pričele širiti govorice, da so japonske čete prestopile mejo Indije. V londonskih krogih na podlagi tega sklepajo, da značijo japonski letalski napadi na luko čitagong prčetek japonske ofenzive proti temu važnemu indijskemu pristaniškemu mestu. To znači, da se bo bržkone v najkrajšem času pričela splošna japonska ofenziva proti Indiji. Mesto čitagong leži približno 80 km daleč od meje Birme n le približno 350 km od Kalkute. Tokio, n. rmaia s. Z birmanske meje poročajo, da so japonske sile v Birmi onemogoči le sovražnim četam umik v smeri Asa-ma in zajedle vs»e najvažnejše točke ob m-dijskobirmanski meji. Oher.en. japonski oddelki, ki operirajo v južnem delu Birme, nadzoruje;o južno cestfo, ki vodi iz Akijaha v Indijo. Zaradi naeflega prodiranja Ja-pr/ncev Se zdi. da sovražni državljani niso Utegnili zapustiti Birme in so bili internirani v Mingajanu. Mnogo zasebnih avtomobi-Icrv je bilo- ustavljenih na cesti med Minga-janom in Bhamo. Nadaljnji umik angleških in kitajskih čet Bangkok, |]. maja s Po zas<>dbi Mitkiji-na so se angleške in kitajske s*le umaknile proti birmanski meji. Xa rHxJročiu M on iva so japonske sile, ki napredujejo tudi z obsežni m manevrom, zarrlr sleherno pot za umik preostalim sovražnim oddelkom. Japonci v Kinu Tokio, 11. maja. s. Z birmanske fronte podočajo, da so japonske prednje straže 7. t. m. vkorakale v Kinu, 60 km severno od birmanske fronte. Nagrlo umikajoče se sovražne Čete so pustile na terenu 40 tovornih avtomobilov z vojnimi potrebščinami, 73 vagonov, 23 avtomobilov. 6 gorskih topov, 85 zabojev streliva za gorsko topništvo in drugo strelivo za lažje orožje. Bombe na K um ing Kanton. 11. maja s. Iz pokrajine Kiang>i poročajo, da so skupine jap<.ruskega letalstva bombardirale Kuming, g'avno mesto pokrajine Junan. Birmanska vlada odhaja v Indijo B&ncfkok. 11. maka s. Po uradnih vesteh iz New Deihija se bo birmanska vlada preselila v Indija L'krep |e b;l sprejet zaradi tepa. ker preostaja Birmi izven vojnega področja samo zelo omejeno ozemlje. Ganflhi v Bni!ljayu Rangkok, n. maja s. Kakor se ;e izvedelo iz Bornbava, je tjakaj dospel Mahatma Gandhi. V neki reviji }e objavil članek, v katerem ponovno1 zahteva umik Angležev iz Indije. Fantastične vesti iz Anglije Tokio, 11. maja s. Glede na angloameričke trditve o bitki v Koralskem morju, izjavljajo v pristoinih japonskih kresih: Japonske oblasti ugotavljajo predvsem, kako smešne so fantastične informacije angleške admiralitete. Vi prav nobenega dvoma o pravilnosti uradnem laponskepa poročila z dne 8. maja. Svet se ne bo dal varati z lažnimi vestmi angleške admiralitete in tudi iaponske oblasti iih morajo pač dopuščati. Dejansko le znova potrjujejo resničnost reka. da izgubi pamet kdor izgubi čast. Rim, 11. maja. s. O bitki na Koralskem morju pravi vojaški kritik li«ta >New York Post • Kletcher; Splošne okolščine bitke na Koralakem morju, kakor jih je očrtal avstralski ministrski predsednik Curtin v parlamentu, se ne zde preveč razveseljiv« in lahko so reče. da pomenijo poraz. Bitka se je razvila prav tam, kjer bi bile naše ladje, če bi bile poražene in bi morale poskusiti prodor skozi mrežo, ki jo je nastavil znatno močnejši sovrajnik. Po našem mnenju vsebuje Curtinov govor izraze Človeka, ki je dobil hud in strašen udaree. še dve sovražni ladji potopljeni na Koralnem morju Tokio, 11. maja s. Japonski glavni stan poroča, da je bila v nadaljnjem poteku po>-mor^e bitke v Krvralskem mor;u z letalskimi torpedi potopljena ?e ena sovražna križanca. Potopljen je bil tudi sovTa/ni ru-šilec. Od 7. maja dalje je bilo sestreljenih 89 sovražnih letal Japonska mornarica je izgubila manjšo pomo/no nosi'kc letal, ki je b:Ia prvotno petrolejska ladja in 31 letal. Molk ameriške admiralitete Rim, 11. maja. s. Po poročilu ameriškega mornariškega ministrstva iz Wa9hingr-tona še niso na razpolago popolni podatki o izguba-b zaveznikov v pomorski bitki na Koralskem morju. Te izg-ube bedo objavljene šele tedaj, ko objava ne bo mogla več koristiti sovražniku. Na Admiralskih otokih Tokio, 11. maja. s. Iradno objavljaj«, da so se oddelki japonske vojno mornarice ob zori 8. aprila izkrcali v Lorunganu, mestu na otoku Manunskem so se izjalovili nadaljnji sovražnikovi napadi. Nemško letalstvo je uspešno nadaljevalo razbijanje boljševiške oskrbe. Samo na »ie^^ni vzhodne fronte je bilo včeraj sestreljenih 22 sovražnih letal, med njimi trije Hurricani. V severni Afriki izvidniško in topniško udejstvovanje. V letalskih spopadih nad Malto so bili nemški in italijanski lovci posebno uspešni. Sestrelili so ob izgubi samo enega letala 14 angleških lovcev. Oddelki h«*-** '"tal so vztrajno bombardirali letališča na otoku in so v pretekli noči napadli vojaške cilje v pristanišču Aleksandriji. V južni Anirliii so lahka bojna letala bombardirala podnevi pristaniške in tvorni-ške naprave. Pri vojaško neučinkovitih napadih mešanih oddelkov angleškega letalstva proti belgijsko-franeoskemu obalnemu področju je izgubil sovražnik 11 letal, ki iih je sestrelila lovska in protiletalska obramba. Pogrešamo dve lastni letali. Uspehi kapetana Pfllerja Berlin, 11. maja. s. Nemški letalski kapetan Piller je včeraj dosegel nad Rokav-skim prelivom svojo 71. zmago Piller je eden izmed redkih oficirjev nemške vojake, ki so bili odlikovani z viteškem redom železnega križa s hrastovimi listi. Nov uspeh nemških podmornic Iz Hitlerjevega glavnega stana. 11. maja. s. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo naslednje izredno vojno poroč/lo- V nadaljnji borbi s sovražnim trgovinskim ladjevjem so nemške podmornice v ameriških vodah na Kaiaib-skem morju in v Mehiškem zalivu potopile 21 parnikov s skupno 118.000 tonami. 32 trgovskih ladij potopljenih v enem tednu Berlin, 11. maja. s. Nemška poluradna agencija poroča na podlagi uradnih poročil, da je bilo v preteklem tednu potopljenih 32 zavezniških trgovskih ladij s skupno tonažo 182.300 ton. Uspel spopad S vzhodne fronte, 11. maja. s. (Poročilo pooebnoga dopisnika agencijo Štefani). Neka skupina italijanskih lovcev je pri krlfterenju nad sovražnim oflemljefn, ko je šeltlla nemško letalo, ki je fotografiralo sovražne položaje, opazila 9 sovražnih lovcev vrste Super Rata in 3 bombnike, ki so a strojnicami napadli nemške posto- janke. Skupina italijanskih lovcev se je takoj pognala proti sovražnim letalom in jih popolnoma presenetila. Prva patrulja je razpršila sovražno skupino in sestrelila eno letalo. Sovjetski bombniki so se ob pojavu nioih lovcev umaknili. Sovražni lovci pa so se pripravili na borbo. Italijanske patrulje so mogočile nemškemu izvidniku povratek in se spopadle z nasprotnikom. Sovražni lovci so se skušali umakniti, toda s spretnejšim manevriranjem so jih italijanski lovci prehiteli in enega sestrelili. Tretje letalo te skupine je bilo poškodovano in se je s težavo umaknilo iz boja. S finskega bojišča Helsinki, ll. ma.ia s Na južnem odseku bronte v vzhodni Kareliji je prišlo v zadnjih 24 urah do izredno hudega topniškega dvoboja z izrazito premočjo na finski strani Okrog Louhija se boljševiški obupnL poskusi za osvoboditev skrajnega roba zapadne obale Belega morja nadaljujejo, a brez uspeha. To področje je bilo neprestano pod ognjem finskega topništva, ki je uničilo taborišča in v prve črte prihajajoče sovjetske kolone. Močna nemška patrulja, k! je prodrla globoko v sovražne vrste na izredno občutljivem kraju sovjetske obrambe, je uničila več utrdb ter se vrnila z neznatnimi izgubami -rt velikim plenom. Finska letala so učinkovito napadla dve pristanišči ob vzhodnem obrežju Oneške-ga jezera in poškodovale dve ruski bojni ladji ter un:čila veliko žago. Odhod novih madžarskih čet na fronto Budimpešta, ll. maja. s. Včeraj je odpotoval na fronto oddelek madžarskih čet. Pred odhodom ga je pregledal min. predsednik dr. Kallav v spremstvu načelnika glavnega štaba generala Szombathelrja-Oba sta naslovila na čete navdušujoče besede. Podvig bombnikov in lovcev nad Ca' Venezio Z operacijskega področja, 11. maja. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Stefani(. Letalsko obleganje Malte se nadaljuje. Vsi sovražni poskusi, da bi se otok založil z novimi potrebščinam? s pomočjo letal, se onemogočajo z naglimi uničevalnimi akcijami s kopnega in iz zraka, pr: čemer nastopajo italijanske in nemške letalske sile v popolnem sodelo-vamju. Predvčerajšnjim so italijanska in nemška letala dosegla izreden uspeh. Skupno je bilo sestreljenih 14 sovražnih lovcev tipov »Spitfire« in »Curtis 40«. Druga letala so b:la v letalskih spopadih učinkovito zadeta in poškodovana, precej nadaljnjih letal pa je bilo poškodovanih o priliki letalskih napadov na letališča, ki so se nadaljevali brez odmora. Najvažnejši dogodek tega dneva je bilo bombardiranje letal-šča Ca' Venezia. Italijanske bombnike so spremljale skupine Minister za devize in valute v Sofiji Rim, 11. maja. s. Minister za devize in valute je odpotoval v Sofijo, kjer bo nekaj c:ni gost bolgarske vlade. Po kratkem odmoru v Tirani je minister, ki ga spremljajo visoki funkcionarji ministrstva nadaljeval pot v bolgarsko prestolnico. Na letališču Littoria so ga pozdravili bolgarski veleposlanik in urariništvu bolgarskega poslaništva v Rimu ter drugi odučniki. Italijansko-bolgarski zavod za melioracije Sofija, 11. maja. s. Kmetijski Minister Petrov je odobril naert se ustanovitev ftali-janako-bolgar»keye melioracijskega zavoda. Vsi sofijski listi komentirajo to vest in poudarjajo, da bo nova ustanova utrdila odnosa je med obema državama tudi na lovcev »Mačehi 202«. Ko so bombniki odmetavali bombe, so jih sovražna letala skušala napasti, toda lovcj so bliskovito posegli vmes. Sovražnih letal je bilo več, vendar so se italijanskim lovcem izmikala Z intervencijo lovcev je bilo našim bombnikom omogočeno, da so odlično izpolnili svojo nalogo. V letalskih spopadih so lovci v nekaj minutah sestrelili tri letala tipa Spitfire. dočim Je neki bombnik sestrelil nadaljnje letalo, ki se mu je precej približalo. En naš bombnik je bil zadet in vsi člani njegove posadke, so bili huje ali lažje ranjeni. Fotograf je bil smrtno zadet in je izdihnil s strojnico v roki. Vsi objekti so bili zadeti in nekatere pristaniške in letalske naprave so bile razdejane in uničene. Vsa italijanska letala, tudi tista, ki so jih zadel! drobci protiletalskih granat so se vrnila na oporišča, čeprav so jih sovražni lovci neprestano napadali. kmetijskem področju. Dragocena izkustva in odlični uspehi italijanskih melioracijskih prizadevanj se bodo uporabila v Bolgariji ob sodelovanju italijanskih tehnikov. Venezuelski mornarji nočejo na morje Buenos Aires, 11. maja. s. Pojav ameriških ekapedicijskih čet v Venezueli je pripisati zelo realnim razlogom. Ameriški vojaki so prišli v trenutku, ko postaja notranji položaj te države zaradi panameriške politike kritičen in kaže odkrit odpor ve-nezuelske trgovinske mornarice proti Ameriki. Olesilo kubanako mornariee poroča, da je v prieteaiecik Venesuele caaidranih zdaj ©1»0£ 1W sred»5fk fn m+n&lh. petrolejskih laiij, katerih posadke se zaradi nevarnosti, nastale zaradi operacij nemških podmornic, upirajo, da bi odplule n* morje. Stran a »SLOVENSKI K A BOD«, Ponedeljek ll. maja l*42-xx. Ite*. 108 Ali znate varčevati? Neka} migljajev gospodinjam za z moko pri peki kraka Ljubljana, 11. maja. Da je rudi varčevanje dar, k: ni dan marsikomu, se lahko dandanes prepriča slehern. mož vsak dan sproti »v delavnici* svoje žene — v kuhinji. Nekaterim gospodinjam je prirojeno, da vaičujejo — vedno in ne le v stiski. Mnoge g« pod nje pa tudi ne znajo varčevati, čeprav je shramba založena z živežem še tako skromno, kakor da se ravnajo po reku -Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri! In v resnic: ne odlašajo, ne štejejo žlic moke. globoko zajemajo v lonec masti, brez pomisleka nagnejo steklenico olja. Jfc jutri pomislijo šele, ko je že vse prazno. Tedaj so seveda prisiljene »varčevati«, toda varcuješ le lahko, dokler še imaš kaj in ne šele potem, ko ne moreš več od tehtava t i in odmerjati. Varčna gospodinja dela prave čudeže. Ima šesti čut, k: ji pove, koliko sme porabit; danes, da bo ostalo dovolj še za jutri. Zna pa tudi vedno najti izhod iz na j več j. h zadreg. Kakor da zna delat; čudeže — pomnožit. tr: hlebce v 3000. Posamezne gospodinje skrivajo svoje iznajdbe, kakor da si jih nameravajo patentirati. Človek bi pričakoval zlast: dandanes mnogo gospodinjskih receptov v li-st-h. a jih je sorazmerno malo. Pozdrav: U bi, če b; gospodinje objavfjale svoje recepte. S tem bi tudj pomagale druga drugi- Celo najbolj izkušena gospodinja se mora učiti vse življenje, zato bi rud- sama z zanimanjem či,taLa gospod njska navodila. Najbolj potrebna bj bila navodila o varčevanju z živili, odnosno o čim bolj smotrni porabi. AJi ste že kje čitali navodilo o odmerjanju ž-vil za posamezne jedi na dan. n. pr. koliko moke. masti itd. sme gospodinja porab.ti na dan. s čim in kako najbolj nadomesti racionirana živila, katere vrste sočivja n drugega živeža vsebujejo več maščob in beljakovin ter v kakšnem razmerju jih naj uporabljamo za delno nadomestilo mesa in maščob? Koliko podobnih vprašanj se vsiljuje dan za dnem gospodinji, a navadno je prepuščena sama sebi! Gospodinje so v teh časih marsikaj iznašle ali so se pa spomnile starih dobro preizkušenih receptov. Marsikatera gospodinja zdaj zna posebna navodila o peki kruha. Prav je. da bi se I temi recepti seznan le vse gospodinje. Dva recepta ob- javlja zdaj »Mali gospodar«. Nedvomno vas bosta zanimala. Sicer ne gre za kaj posebno novega. Več gospodinj je prišlo na isto zamisel hkrati. Skoraj vse gospodinje menda zdaj že vedo. da h krušni moki lahko primešajo za krušno testo krompir. Novost bo pa za nekatere mešanje testenin z moko. V posameznih družinah jim včasih ostane nekaj testenin, med tem k^ jim krušna moka poide. Ce bi hoteli speči kruh iz same moke, bi ga bilo mnog* premalo. Ali bi ne bilo imervtno, če b lahko testenine spremenili v kruh"' Tud to že znajo delati nekatere naše gospodinje. Testenine skuhajo, pretlačijo in za-mesijo med krušno moko. Ce imajo vsa' nekol ko izkušenj ■ peko kruha, bodo že znale presoditi, kakšno naj bo razmerje med moko in testeninami. Zadnje čase pa nekatere gospodinje mešajo med krušno moko za kruh rudi ni Pravijo, da je kruh iz zmesi krušne moke in riža zelo okusen.. Po nekem recepti; lahko spečemo zelo dober kruh iz mešanice v razmerju" na tr; kg krušne moke po pol kg krompirja in riža. Kakor krompir, mora biti tudi riž dobro skuhan, to se pravi razkuhan in pretlačen. Kruh iz te zmesi ni le okusen, temveč tudi rahel. Pri -hranek na moki je pa najvažnejše. Nekatere gospodinje še vedno ne znajo peči kruha iz koruzne moke. ker ne ravnajo pravilno s testom. Tožijo, da se Tim testo razleze in da je kruh nizek, pa tudi drobi s* zelo in ne zdi se jim dober. Najbrž jih bo zanimalo navodilo o peki neke vrste koruzne pogače. To je napol pogača (notica) in napol kruh. Moko Je treba popariti. Kilogram koruzne moke popariš s kropom, a nikakor seveda ne Škoduje, če lahko namestu kropa uporabljaš mleto. Kakor navadno za kruh je treba doda*<; sol: in kvasa. Na kg moke lahko primešaš tudi do štiri krompirje Poseben ie *reba zamesiti še pol kg enotne moke rrav tako z dodatkom soli in kvasa. To testo razvaljaŠ kot potico in ga namažeš s koruznim testom. Namazano testo zvi*e* kakor potico v pekačo. Preden ga deneš v pečco. naj vzhaja na toplem prostoru. Ta kruh je zelo drvber in pravi nadomestek r>cticf> hkrati. Važno je zlasti, da prihranimo tudi pri tej peki precej enotne moke. Najlepša majniska nedelja Zadnje dni je sonce delalo prave čudeže Ljubljana v majnišketn razpoloženju T «i tW1 inn n 11 M«lri U J „ i_ „--^ _ Ljubljana, 11. maja. Flonjanova nedelja je pri nas pogosto deževna, V Ljubljani nam je maja naklonjenih le zelo redko po vrsti več solnčnh dni, kakršne smo užival; pretekli teden Drevje je b:lo dolgo golo. kakor da letos sp]oh ne bo ozelenelo Celo divji kostanj. ki začne tudi pri nas zeleneti precej zgodaj, doslej še ni zacvetel. A včeraj je b:.5 v pravem pomenu besede majn-ška nedelja. Najbrž je bila najlepša letošnja nedelja in ne le najlepša v tem mesecu. Prihodnjo nedeljo sadno drevje ne bo več tako lepo razeveteno kakor je zdaj in ne vemo, če bo vreme tako solnčno. Maja vselej sklenejo prijateljstvo z naravo rudi najbolj čemerni meščani, ki sicer žde med mračnim mestnim zidovjem. Maj je mesec izletov. Ce meščani ne zvedo prej, pa opazijo vsaj maja. da je konec zime in da drevje zeleni. Kakor da so spregledali šele zdaj, se čudijo zelenemu drevju in da sadno drevje tako lepo cvete. Spoznajo, da so njihovj »okrasni« vrtovi, kjer se šopiri razno eksotično drevje in menda vse drugo razen sadnega drevja, prej žalostni kakor lepi v primeri s sadovnjaki, ki so zdaj v cvetju. Vendar pa ima zdaj mesto samo že skoraj več sadovnjakov kakor »okrasnih« vrtov. Prejšnje čase si meščan nj mogel misliti vrta brez španskega bezga, nakupičenih skal, magnolije, cipres, živih mej. pritlikavih smrek in podobne šare, zdaj pa nas razveseljujejo skoraj povsod, zlasti v novejših mestnih okrajih, na vrtovih snežno belo cvetoče hruške. »Pravi« meščani iz središča zdaj hodijo na sprehodu v Rožno dolino, za Bežigrad in v Trnovo, kjer šele dobe prav: vtis o majniških lepotah. Sadno drevje skoraj vseh -vrst letos cvete hkrati — rane in pozne hruške, zgodnje jablane, pa tudi pozne; povsod se je začelo odpirati cvetje te dni ob božanju solnca in toplem vetru. V tem mesecu so Ljubljančani vselej najraje romali na Rožnik- Zdelo se jim je. da že samo ime Rožnika spominja na cvetje. Na Rožniku so se Ljubljančan: počutili vselej kakor na deželi, sredi kmetije. Vrh Rožnika ob gostilni je obdan s cvetočim sadnim drevjem. Tu je še vse naravno, ne izumetničeno. Ze sam pristop na Rožnik je mnogo vabljivejši kakor n, pr. na Grad ali Golovec. Ob vznožju Rožnika že otrese meščan s sebe meščanski prah ob pogledu na pisano pobočje, sadovnjake, ki zdaj po svoji lepot: prekašajo najlepši mestni park. Včeraj so meščani romali proti Rožniku v pravih trumah kakor na žegnanje. Čeprav je bilo izredno živahno tudi v Tivoliju in vseh drugih mestnih sprehajališčih — tudi na Gradu je bilo mnogo ljudi — vendar je bilo najživahnejše na poteh, ki drže proti Čadu, Rožniku in Rožni dolini. Na žegnanje smo se spomnili tudi, ko smo opazili ob potu proti Čadu prodajalke ^odpustkov«. Navadno so imele prodajalke svoje stojnice, založene s slaščicami in kramarskim blagom, ob cerkvi, zdaj se pa Lahko meščani založe s »spominki« ali »odpustki« že med potjo. Te stojnice pa seveda včeraj niso bile edine in ne glavne postaje. Postaj je bilo mnogo, a zdelo se je da jih je še premalo. Mnogi so zaman iskali prostora pn Čadu, >Pr. Katrci* in na Rožniku. Menda je najmanj polovica Ljubljančanov včeraj romala proti Rožniku in Rožni dolini. Meščani so končno odložili zimske obleke :n seje včeraj je bila glavna in prva modna revija na promenadi in sprehajališčih. Na to je treba posebej opozoriti, če niste opazili sami, kar so želele predvsem naše dame. Pomladna moda se doslej ni mogla uveljaviti, ker nas je pred dobrim tednom še zeblo. Ce pa govorimo o modi. J seveda mislimo le na žensko modo. Kar se tiče moških modnih novosti, pa naj povemo le. da smo bili vesel; včerajšnjega vetra, ki je pregnal dišave po bencinu in naftalinu. NEDELJSKI SPORT: Roma si je priborila v Torinu važno točko Retnis med Torinom in Romo pa Se ni prinesel končnega razčiičenja v vprašanju prvaka: največ izgledov ima Roma — Tudi motnosti Venezio so se izboljšale Ljubljana. 11. maja Kakor rdeč madež na sivem polju je opozarjala nase v včerajšnjem X. povratnem kolu italijanske nogometne divizije A tekma med najresnejšima kandidatoma za prvo mesto. Med tem ko so bile vse ostale tekme skoro brezbarvne, nepomembne za odločitev na vrhu in na dnu tabele je tekma med Torinom in Romo imela prinesti dokončni odgovor v najvažnejšem vprašanju, kdo bo letošnji prvak. Toda, kakor se v takih primerih tako rado zgodi, se je zgodilo tudi včeraj. Romi je sicer uspelo odsčipniti Torinu dragoceno točko in si glede na tekme, ki jo de čakajo do konca, zagotoviti ugodnejši položaj, toda vprašanje odločilne prednosti je ostalo odprto In mogoče je. da bo tako ostalo do konca. Tekma v Torinu je bila zelo razgibana. Rezultat je otvoril kmalu po začetku Ro-mln sr*_njl napadalce Amadei. Za Torino je pot »m v 14. minuti Izenačil krilec Baidt V vodstvo Je prtila Hotna zopet v 24. mina ti, ko je Amadei streljal prosti strel s točke blizu šestnajstmetrske črte in poslal v mrežo, V drugem polčasu so bili Romei že močno utrujeni in glavno besedo je imela njihova ožja obramba. Opravila je delo dokaj dobro, spodletelo ji je pa v 30. minuti, ko je podlegla In je Torino izenačil, pri čemer je potem ostalo do konca. Tega izida sta menda najbolj veseli Venezia in Genova. Obe sta včeraj pospravili — in to ne povsem gladko — ves izkupiček ter se tako zopet približali na dve oziroma tri točke vodečima moštvoma. Venezia je včeraj igrala doma z Atalanto. torej klubom spodnje polovice. Imela je z njim precej težav izvirajocih iz znane slabosti pomanjkanja strelcev. Tako Loich kakor Mazzola sta sicer večkrat streljala na vrata Atalante. toda v vsem se je edino slednjemu enkrat posrečilo premagati nasprotnikovega vratarja. Bilo je to v 10. minuti drugega polčasa Kotov je bilo 10:7 za Venezio in 3 za M od eno V Genovi je bil na sporedu krajevni >dsrbyc. Ligurla ss je Genovi krepko uprla in prišla v pt vem polčasu celo v znatno prednost, tako da je Genovi že trda predla. Opomogla si je potem v drugem polčasu, ko je najprej v 10. minuti mffnla reeultat, v 28. minuti izenačila, minuto kasneje pa ie celo njen napadalec Con ti na predložek agilnega Ispira zabil zmagovalni gol. Razmerje kotov 7:3 za Ligu rio. Zanimivi sta bili tekmi v Trlestu in Rimu. Triestina je sprejela v goste Milano. Borba med obema je bila včeraj zelo živahna. V vodstvo so prišli v prvem polčasu Milančanl; v 43. minuti je bil uspešen Cappello. Takoj po odmoru je izenačil Gre-zar in je potem v 10. minuti prišla Triestina v vodstvo po De Filipisu. Izenačil in postavil rezultat je v 33. minuti zopet ippello od Milana. Razmerje kotov 5:2 za Triestino. V Rimu je prišel Juventus r>h zasluženo točko bolj po smoli kakor h> zasluženju. V 44. minuti drugega polica si je Lazi o po stanju 1:1 priboril kot, ki ga je v lepi paraboli streljal Baldo. žo-s*o je z lahkim okretom glave podaljšal v mrežo Romangrnoli ln Juventus je bil poražen. V Milanu je proti Ambrosiani nastopila Bologna. Čeprav so domačini več napadali kakor gostje, so tekmo s tesnim rezultatom izgubili, ker niso imeli v svojem napadu moža. ki bi bil znal izkoristiti Številne priložnosti. Bolognl je prinesel obe točki Nardi. ki je v 10. minuti prvega polčasa lep predlozek Biavatija poslal neubranljivo v mrežo. Občuten poraz, rekorden v vsem letošnjem prvenstvu, je spravila Modena v Firenzi. Poročilo pravi, da ni moštvo pokazalo nič več kakor le dobro voljo, ki pa je bila za Fiorentino le slaba ovira, V Livomu je Livorno imel v gosteh Na-poll. Domačini so prevladovali v drugem polčasu in so to premoč izkoristili za dva zgoditka, ki sta padla v razmaku dveh minut. Podrobni rezultati v številkah so bili v diviziji A včeraj naslednji: Flrenze: Florcntina-Modena 8:0 (3:0). Livorno: L-ivorno-Napoli 2:0 (0:0), Milano: Bologna-Ambroslana 1:0 (1:0), Rim: Lazfo-Javentus 2:1 (1:1). Genova: Genova-Liguria 4:3 (š:3), Torino: Torino-Roma 2:2 (1:2). Trie*te: Trientina-Mllano 2:2 (0:1). Venezia: Venezia-Aralanta 1:0 (0:0). Stanje v tabeli: Roma (37:20) in Torino < 42:31) 33 točk. Venezia (31:19) 31. Genova (42:29) 30. Lazio (43:32) 28 Boloema * 39:29). Milano (47:39) in Juventus (38:34) ?6. Triestina ^24:26) 25. Fiorentina (45:42) in Amhrosiana <27:33) 23. Lieruria (36:46) in Livorno (30:43) 22. Modena (18:51) 16 in Napoli (23:45) 15 točk. Vodilni položni Barija je zopet trden V diviziji B je srečanje med najboljšima moštvoma po tabeli prineslo odločitev v korist Barija, ki si je s tem toliko izboljšal položaj, da ga ne bo mogel nihče dohiteti niti tisto nedeljo, ko bo počival. Na drugem mestu je Vicenzo. ki je zaradi poraza padla na četrto mesto, zamenjala Padova z zmago nad Sleno. na tretje pa je prišla doslej zadnja v vodilni šestorici Pescara r pomembno zrnato nad Novaro. Občuten je tudi poraz Brescie v Reggii Emili!, ostale tekme pa so se končale po pričakovanju. Rezultati so naslednji: V Snežil: Soezla-Prato 7:1. v Bariju: Bari-Vieenza 2:1, v Savoni: Savona-Tdi-Itese 1:0, v Aloasandrii: Alesaandria-Fiu-mana 2:0, v Rostu Ars.: Pro ra-tria-I^uc-rhese 2:0. v Pescari: Poscara-Novara 2:2. v Padovi: Padova-Riena 2:0. v Regjrii Emi-1H: Reggiana-Brescia 1:0 in v Pisi: Pisa-Fanfulla 2:1. Stanje v tabeli: Bari (35:21) 37 točk. Padava (40:16) in Pescara (38:19) 34, Vi-cenza (38:12) 33 Novara '36:18) 32. Bre-scia (40.24) 31. Spezia <37.26) in Alessan-dria (29:31) 27. Pisa (34:42) 26. Fanfulla f34:33) in Udinese (23:32) 24, Pro Patria *29:29) 23. Savana (31:33) 22. Siena <29:33) 20. Fiumana (36:41). Reggiana '15:32) in Prato (20:45) 17, Lucchese (14:70) 7 točk. Bari in Udinese sta odigrala eno tekmo več. Preteklo nedeljo prekinjeno tekmo med Lucehesejem in Pescaro (3:4) je zveza verificirala z rezultatom 3:0 za Pescaro in je tako popravljena tudi tabela. Začetek moštvenega lahkoatletske-ga prvenstva Včeraj so v Italiji začeli s tekmovanjem za moštveno lahkoatletsko prvenstvo, ki bo trajalo do 6. septembra. Tekmovanje je razdeljeno na dve moški m eno žensko skupino. Prva prireditev je bila včeraj v M od eni. Na sporedu sta bili štafetni disciplini 4x100 m in 4x400 in so sodelovali tekmovalci Iz obeh moških skupin. Razen prvenstvenega sporeda je prireditev obsegala tudi nekai prijateljskih tekmovalnih točk. V obeh prvenstvenih di**ciplinah je zmagalo društvo Oberdan-Pro Patria iz Milana. V štafeti 4x100 so nastopili Caldana. Monti, Daelli in Perucconi in dosegli izvrsten Čas 42 8. Drugi je bil Guf Torino s časom 44.2. V štafeti 4x400 so zmagovalčevo štafeto sestavljali Paterlini, Kantone, FumagraHi in Mainardi. Zmagali so s časom 3:25.4. V drugih diseiplinah so bili zmagovalec Beviacqua v teku na 3000 m, s časom 8:43.5 Consolini v metu diska (47.72 m) in v skoku v visino Campagner (1.85). Rok za oddafo radijskih aparatov podaljšan LJubljana, 11. maja Z odredbo, ki bo objavljena, določa Visoki Komisar, da morejo lastniki radijskih aparatov, Id so vložili prošnjo za oprostitev za od obveznosti oddaje aparatov, v priča -kovanju rešitve prošnje, odložiti izročitev do 30. maja 1942 XX. Opozorilo nemškim izselnikom Visoki konrsarijat poziva vse one. ki se morajo na podlagi veljavnega italijansko -nemškega sporazuma izseliti v Nemčijo, in one. kj nimajo pravilnega podaljšanja bivanja in Se niso odpotovali, da se Izselijo v Nemčijo takoj, najkasneje pa do 20. maja. Glede na možno policijsko intervencijo proti neposlušnim in na možne postopke nemSkih oblasti se opozarja nadalje, da >*e bo po zgoraj navedenem roku imetje izseljencev. k\ so ga posedovali, odvzelo in izročilo družbi »Emona« in da se v sporazumu z nemšlrnri pooblaščencem za izseljevanje v bodoče istim neposlušnim ne bo dovolilo niti italijansko nirl nemško državljanstvo. izolirana bolnica. Dr. Contl si je ogledal tudi jeseniško bolnico. — Otrok utonil v Savi. Delavčeva žena Frančiška Naglic je šla danes teden s svojima otrokoma Amalijo in Katarino ie Brega v Tupaliče. Na poti domov sta se otroka pridružila drugim otrokom, ki so se igrali pri nasipu ob Kokri. Tri in polletna Amalija je padla v Kokro ln utonila. Mrtvega otročička je nesrečna mati našla dobrih 100 korakov od kraja nesreče. — Nov most. Cez Kokro so zgradili nov most, ki je bil nedavno izročen svojemu namenu. Novi most bo služil potrebam občine Šenčur, pa tudi Predosljam in Cer-kljam. Bel exnt ca Telesno vzgojna tekmovanja Ponedeljek. 11.maja V četrtek se je Zvezni rx>dpoveljnik v prostorih GILL sestal z mestnimi telovadnimi in drugimi učitelji ter jim dal navodila za telesno vzgojna tekmovanja, ki bodo v Ljubljani v prv'h 10 dneh meseca. Tekmovanj se bo udeležilo okrog 80 skupin z vseh ljudskih in srednjih šol v mestu. Priprave za počitniške kolonije Ponedeljek, ll.ma-a Zvezni podpoveljnik GTLLa je v spremstvu okrožnega inšpektorja in načelmka podpornega in zdravstvenega urada GTLLa pregledal delovanje organizacije v čmo-meljskem okraju in še posebej v Metliki, Gradcu. Vinici in Črnomlju. Pri tem je hotel kontrolirati poslovanje šolsk h kuhinj ter še posebej določit: kraje in poslopja, v katerih bo nameščena deca. ki bo sprejeta v počitniške kolonije. Iz Spodnje štajerske — Minister Rust v Mariboru. V petek dopoldne je prispel 'z Graza v Marzbor nemški prosvetni minister Rust v spremstvu šefa civilne uprave dr. Ueberreiterja Ogledal si je znamenitosti mesta zlasti pa učiteljišče, kjer je prisostvoval telovadn: in pevskj uri. Popoldne se ie odpeljal v druge kraje Spodnje Štajerske. — Novi grobovi. V Mariboru sta umrla kovačev sinček Ferdinand Schutz in po-sestnikova hčerkica Matilda Paurč, na Blokah je umr] dr. Karel Zakrajšek. ki je bil več let zdravnik v Mariboru V mariborski bolnici je pa umrla kuharica Alojzija Rech. stara 52 let. — Težka nesreča kolesarja. 22 letni po- •^stnikov sti Alojz Polič iz St. Lenarta je pade] na križišču ceste proti St Lenartu in Sv. Petru tako nesrečno s kolesa, da je zadobil težke poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer se zdravniki boje za njegovo življenje, ker ima tudi težke notranje poškodbe. — Tečaj za pekovske mojstre. Pekovsk: mojster Hermann Rausch iz Graza je pr -redil 3. in 4 t. m. v Brežicah tečaj za pekovske mojstre. Prvi dan je bil posvečen teoretičnemu, drugi dan pa praktičnemu pouku Ob zaključku ie vodja tečaja na-glašal važne naloge, ki pripadajo med vojno pekovskemu stanu. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 11. maja: Marnert DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Navarska kraljica Kino Sloga: Prva ljubezen Kino 1'nion: Maska Cezarja Borgla Kino Moste: Brodwayska parada in As zraka I. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice ob 17.30 v mali Filharmo-nični dvorani Cvetko Golarjev večer oh 18. v frančiškanski dvorani DEŽURNE LEKARNI* Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Iz pokrajine Gorizia — Smrt vrlega moža. Pri Ustiah je umrl ugleden posestnik Ivan Bačar, ki je doživel častitljivo starost 92 let. Bil je daleč po dolina Vipacca znan kot izvrsten gospodar, preudaren posestnik. Iz svojih bogatih gospo larskih izkušenj je dajal tudi drugim, ki so se zatekli k njemu po nasvet in dobro očetovsko besedo. Vrli pokojnik je bil oče pokojnega dr. Justa Bačarja, svoječasnega zdravnika v St. Uju v Slov. goricah in delavnega zdravstvenega pisatelja. Ivan Bačar je užival vsepovsod ugled ter spoštovanje. Slava in čast njegovemu delu ter imenu. Žalujočim svojcem naše globoko sožaJje! — Štorklja v reSilnrm avtu. 211etno Gabrijelo Stakolič iz Collia so prijeli porodni krči. Z rešilnim avtom gorizianskega a Zelenega križa« so jo peljali proti Gori-zii. 2e pred Peumo pa seje oglasila v rešilnem avtu štorklja, mlada mati je rodila zdravo hčerko. Obe sta sedaj v porodišrd-cL V cestnem teku na 10 km, ki je bil včeraj v Rimu za pokal Duilia Guardabassija v organizaciji A. S. Trastevere. je zmagal Osvaldo Marconi v času 39:40. Tenis: Italija—Madžarska 3:3 Ob živem zanimanju budimpeštanskih ljubiteljev tenisa se je včeraj zaključil v Budimpešti mednarodni teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko. Na častni tribuni so včeraj spremljali borbe med drugimi tudi regent Horthv in italijanski poslanik v Budimpešti Anfuso S tem dvobo'em je bilo otvorjeno letoS-nje teniško tekmovanje za »Rimski pokal«, ki se ga kakor znano udeležuiejo Nemci. Italijani. Madžari in Hrvati. Italijani so prvi dan z zmagama Romanonija in Del Bella nad Szigetljem in Sartorv-jem prišli v vodstvo 2:0. med tem ko je tekmovanje v soboto med dvojicami ostalo neodločeno 1:1 Včeraj so pa v obeh singlih zmagali Madžari, in sicer Catona nad Boaijem in Asboth nad Cucellljem tako da je končni rezultat 3:3. Obnovite naročnino! Iz pokrajine Trieste — Dan vojske je Trieste svečano proslavil. Federale dr. Piva je sporočil vojaškemu poveljniku pozdrav Crnih srajc. V Politeama Rosetti je priredil Dopolavoro predstavo za vojake. Zvečer je bila posebna proslava v veliki avli Dantejevega liceja. Vojaki so bili obdarovani m so imeli več zabav. — Nezgode. 341etni mizar Eliseo Maletti z ulice ItaJo Bal bo 29, si je pri delu poškodoval levico: slična usoda je doletela med igro 121etnega učenca Lovrenca Madriza. Sedemletno Amelijo Pavani iz Chiadino in Monte 107 je obgrizel pes na desnici. Vsi trije se zdravijo v bolnici kraljice Helene. — Na oklicih so v Trie**tu: uralnik Ri-naldo Scaramuzza in uradnica Edi Fara-guna: železničar Jos*p Saro in gospodinja Ivana Malovec; uradnik Alojzij Petroni in nameščenka Licija Allgeri: zasebnik Ivan Stare in zasebn*ca Karla Stare; mehanik Bruno Markusa in gospodinja Liana Zaca-ria: natakar Alojzij Bensi in gospodinja Alojzija Gombac; delavec Peter Odoni in gospodinja Ana Roječ. Naše gledališče DRAMA Torek, 12. maja. ob 17.30: Šola za žene. Premiera. Red Premierski Sreda, 13. maja: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red B. Giovannj Cenzato: »Zaljubljena žena«. Sodobna komedija italijanskega dramatika, ki obravnava v zelo umerjenem kome-dijanskem slogu zgodbo modernega zakonskega trikotnika. Dejanje se godi v boljših meščanskih krogih in pokaže, kako si pridobi mlada, čustvena zakonska žorui, zaljubljena v svojega moža. zopet njegovo izgubljeno ljubezen. OPERA Torek. 12. maja: zaprto. Sreda, 13. maja: ob 16.30: Evgenij Onje-gin. Red Sreda. P. I. Čajkovski j: »Evgenij Onjegin«. Peli bodo: Larino — Poličeva. Tatjano — Hevbalova, Olgo — Španova, Onjegjnd — Primožič, Lenskega — Sla dol j ev, Gre-mina — Lupša, Filipjevno — B. Stritarjeva. Triqueta — B. Sancin, Zareckega — Dolničar, Gillota — Mencn. Dirigent: a. Neffat, režiser"- C Debevec, zborovodja: r. Simoniti. koreograf: ing. P. Golovin. Opera pripravlja Suppejevo opereto »Boccaccio«. Premiera bo predvidoma prihodnjo soboto. Naslovno partijo bo pela Manja Mlejnikova, ki se je letos z velikim uspehom uveljavila kot Norina v operi »Don Pasquale«. Dirigent: r. Simoniti. režiser: C. Debevec. Z Gorenfskega — Prva zbirka za nemški Rdeči križ. Na Koroškem ln Gorenjskem so včeraj teden prvič nabirali prostovoljne prispevke za Rdeči križ. V radovljiškem okrožju so nabrali 12.000. v kamniškem 12.000, in v kran-skem 14.000 mark. — Nesreča. 20-tetni Janez Kafol od Sv. Andreja je popravljal škarpo ob Savi, kjer je s tovariši prevažal kamenje. V čoln so pa naložili preveč kamenja in sredi reke se je potopil. Nekaj delavcev se je re&lo. Kafol in dva njegova tovariša so pa utonili. — Dr. Con ti na Gorenjskem. V soboto je prispel sef nemškega zdravstva dr. Comti s svojim spremstvom na Golnik. Tam ga je pozdravil Šef zdravilišča, okrožni vodja dr. Samonigg in mu razkazal moderno opremljeno bolnico, ki je bila iz prvotnega sanatorija razširjena v splošno bolnico. Dr. Contl 3e je posebno zanimal za infekcijski oddelek. Z Golnika •e je odpeljal v Kranj, kjer si je ogledal stavbtlče bolnice, ter prostore, določene za zdravstveni urad kranjskega okrožja. V moderno opremljeni stanici za prvo oo-moč nemškega Rdečega križa je vzbudila njegovo pozornost zlasti prevozna zasilna Radio Ljubljana PONEDELJEK. 11. MAJA 1942-XX 12.15: Koncert violinista Karla Sancina (pri klavirju L. M. Skerjanc). 12.40: Ka-rp-kteristična skupim pod \ m diri- genta Prata. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Filmska glasba — Orkester vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Kcucert radijskega orkr-stra, vodi drigent D- M. Sijanec. 14 45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopra-nistke Nade Stritarjeve in basista Toneta Petrove iča (pri klavirju Marijan Lipov-šek). 19.: »Govorimo italijansko* — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Izbor na-pevov iz operete »Scugnizza« — Orkester vodi dirigent Cesare Gallino. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Cvet pesmi. 22.10 Koncert komornega kvarteta iz Rima. 22.15: Poročila v italijanščini. TOREK, 12. maja 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. V odmoru (8.00): napoved časa. — 8.15-' Poročila v 'talijansčini. — 12.15: Klavirski duo Bizjak-Hrašovec. — 12.40: Orkester vodi dirigent Zeme. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenžčni. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. BI Sijanec — 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonični koncert vodi dir. Tansini. 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15-* Prenos iz umetnostnega gledališča v Rimu: Koncert vodi dirigent Gavazeni. 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Tercet Dobršek. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. — 20.45: Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora, vodi dirigent A. Semprini. — 21.45: Predavanje v slovenščini. — 21.55: Godba X. legije 2elezničarske Milice, vodi dirigent Al-do Patane. — 22.20: Klasični koncert, vodi dirigent Manno. — 22.45: Poročilo v italijanščini. Štev. 108 »SLOVENSKI NAROD«, Ponedeljek 11. maja 1942-XX. Stran 3 Težak položaj švicarskih hotelov Gostinstvo v Švici je utrpelo zaradi vojne občutno škodo Menda ni nc-bene druge obrti, ki bi bila z vojno tako prizadeta kakor »o švicarski hoteli. Podatki o lanskem tujskem prometu v Švici so to znova potrdili. S\ ic* je kr:la ▼ mirnem času velrk del svoje pasivne trgovinske biance z iohodki od go*t?n*fva. V letih 1937 >n 1938 so zna«li ti dohodki 389 milijonov šv carskih frankov ali približno J1 • vseh narodn.h dohodkov. In od tega '< odpadla dobra polovica na inozemske le-tovišćar;e. Tujski promet Švice je dcžvel težko knzo že pred dobnm desttmn leti. ko je nastal polom starega svetovnega gospodarstva in ko so bile deva Iv rano mnoge tuje valute. Tedaj je postala Švica »Otok cen«. Nimevu da bi preživljali tujci ▼ Švici počitn'ce. so kupovah Švicarji poceni tuje valute in hodili v inozemstvo na poćit-• "-"e. Ta di-ojni učinek svetovne gospodar ske krize e imel za posledico, da te rm-ra-v trska vlada že takrat seči po izrednih ukrepih v za^čto hotelirstva Med dru-fiiin je prenovedala zidati nove hotele, jmorrno slabo situiranim hotelirjem je pa r*~sk< J a pa pr,moč s podporam iz državne blagajne. Po devalvaciji šv-C2r«kcga imnka v letih 1*536 in 1937 je kazalo, da ie hotelirstvo prebrodilo najhuše čase v kolikor m šlo n hotele, ki so b;1i prišli zarad: strukturnega razvoja tu>*4cega prometa nekako iz mode. Čdm je pa '/bmhnla v«»ma. so ;no-aernoki letosiščarji skoraj povsem izostali. Mot>:]'zac*;a švicarske vojske :n veliko ste-vlo vjv\'ca:h nbvczn;kc/v je tud- pr-r*> — k?v>. da se je položaj hotelirstva znatno "wdab*al. ker so izostal1 ^e domači gostje. Zelo občutno nazadovanje švicarskega hotelirstva nam pr-ka/e na;!cp>e naslednja ta-hea- število gostov domačini inorzemci 7eta 1937 1.914.007 IJ593AM '.era 1938 2.059.006 1.426.320 eta 1039 1.918.035 1.000.536 e-a 1940 1,935.771 130.379 Število nočnin domačn- inozemci 'eta NOT 7.932.840 7.946.100 e:a 19J0 3.430.656 7555.452 leti 1939 7.767.381 5.826.982 eta 1940 8.197.565 1.S08.281 Točni podatki o tirskem prometu v lati-^em letu še niso objavljeni, ker za december sploh ^ niso zbrani. Po doslej znanih podatkih se je pa povečalo število domačih gostov na 2.200 000 d očim je pri inozemskih ''•pet ncko:-ko nazadovalo in sicer na 126 tisoč. V notranjem letov i ^carskem prometu so Icaže torej v zadnjih 18 mesecih zboljšanje položaja in do konca decembra lanskega leta jc bi! že prekoračen v mirnem času doseženi n;vo. število inozemskih Ic-ro^iščarev je pa zdaj dvanajstkrat manjše kakor leta 1937. Tako velik izpadek ne tthj--e bit: /ra\ nan s >tev;!v;ce inozemski letovišča rji Na/ndovanje levila inoz ^ c ,> ?v.- di mnoge postranske panoge hotelirstva. Ker je povsem zastal avtc.tur zem. je bilo treba zapreti mnoge garaže :n bencinske črpalke. S tem so bi. hudo pr zadet* od železnice daleč ležeči k-aii. Pred težkmi problemi stoje Ziirad' ;/*n*tanka :r,ozem«4c;h gostov rud: razne gorske železnice m vzpe-n;a6e. trgm--.ne v 'etovi^čih. spoftei uč;tclii. dobavite!j: hotel< m. fotograf-. g^wiben'k-itd. n ž-vljcnski stro^k li carskm hotelirjev. Porast režijskih in življenjskih stroškov Poleg tejss so pa zn.itno nara- - sk Indeks ž:vijcnjvk:h stno-^eov se je dv:gn:l v ;v:ci od začetka vome za 35'< Iz strahu pred novim nazadovanjem tujskega prometa pa ta razlika v stroških n. bila vedno prevaljena na g*-*ta :'■ vprečni dohodki od nočn n *o pr, hricankih hotelih močr« nazadovali. Kr za š<- seveda ne čuti na vadi poljih v enaki meri. Posebno hudo so prizadeta tista letovišča, kamor so prihajali v mirnem času v pretežni večini Angleži, Nizozemca Američani in Fnncozi. d<.čim položaj zdravilišč m letovišč kjer so prevladoval: Italijani. Nemci in Madžari, ni tako težak, število letr/višč.-irjev iz Italije. Nemčije. Madžarske m Španije jc nazadovalo za 99%, iz Anglije, Ho'and>kc. Belgije in Danske pa za 77 do fco" a Število nočnin je nazadovalo v odstotkih v Davomi od 58.6 na 50.6 ali v Lcy = inu od 58.3 na 55.9. kar c še znosno dočim ;e nazadovalo v Interiakenu od 25.0 na 0.2. v Lauterbrunnenu pa od 16.0 na 4.8. Relativno ugoden je še položaj v \\al'"su in Tessi-nu. znatno tež;i pa v Engadinu. v srednji Švici in nekaterih zapadnih krajih, torej po-x,sod tam. kjer so prevladovali v mirnem času med letov:ščarji inozemci. Celo mestni hoteli prizadeti Bik> je >"sekakoir potrebno podaljšat; zasilne ukrepe v zaščito hotelirstva preko vojnega časa. Celo nekateri mtstni hoteli sredi Zuricha ali Basla. ki so mnogo manj izpostavljeni konjunkturne mu valovanju, so se morali zateči k državni podpori. Cene v hotelih bodo v kratkem prilagođene manjši kupni moči domačega prvb:vaistva. Raznim /asiinim ukrepom so bile pa postavljene ozke meje. Švicarskemu hoteli-ju pa postaja poleg vseh težkoč vedno težje zadovoljiti goate. Švica ima. namreč dva brezmesna dneva v tednu, kari«! zelo primanjkuj«, ;ajca. maslo in sir so raci<.nirani. začasno je morala biti orne ena poraba tople vode po hotelih, štediti je treba čim bolj z elek tričnim tokom itd. Vse te in še druge omejitve imajo **eveda kaj neugodne posledice za hotelirstvo. šviearski hotelirji se zavedajo, da pred koncem vojne ne morejo računati z zW. j Panjem svojega položi v LJUBLJANSKI/) KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 1830 tvlNO MATICA ■ A/koim ifodovfnski veleti tal — TeHka rEI.EFON «2-4 1 fjuhetro Navarsfca kraljica Merlini. Gioo Orvi. Leoaardo Q>rtMC. CTara CaUunai Itd. ' < \IO\ • rn KPON 22-21 Izredno napet zgodovinski film Maska Cezarja Borgia O. Valenti, Gloii in Elza B. Geor^i ^IN<» SlOri delovnih vajah poraslo v odstotkih od 37 49 na 79.25. V srednji šoli, kjer je sedaj obiskovanje delovnih vaj obvezno, »e je teh vaj udeleževalo prvo leto 99.59rr učencev. Za letošnje šolsko leto zadevnih podatkov šc ni na razpolago, računajo pa, da je StevBa pri delovnih vajah sodelujočih ponovno poraslo. Dr lovne vaje se izvajajo ra raznih delovnih področjih, večina pa jih spada med poljska dela. ki se jih je udeleževalo skoro dve tretjini sodelujočih. Važen je doprinos učonk. ki so v šolah delale v korist Oboroženim silam in ma-- urinski in otroš!d zaščiti. Izdelanih je bilo ra tisoče šiviljskih izdelkov, majic, pletenin in vezenin, rokavic, ovratnic, srajc in drrigih delov perila in obleke za vojake ter opreme za novorojence. — Pr>^pe^»vanje ribolova v Oalmazi!.. iv>slej Dalmazia ni imela primernih naprav za rac* nalno in donosno izrabo ribolova. Tako ni bilo tudi mogoče stalno do-r-avljati primernih količin rib za tržno potrošnjo. Dalmatinska vlada se sedaj trudi, da tem pomanjkljivostim čim prej odpo-:nore ter je poverila, to skrb posebnemu Ribolovnemu komisaratu za Dalmazio. Delo tepa komisar jata gTe trenutno pred-vjsem za tem. da poskrbi za zgraditev čim večjega števila novih motornih ribiških ladij. Te ladje bodo zgTajene in opremljene s posebnim ozirom na pogoje ribolova v vodah ob dalmatinski obali, z motorji bodo opremljeni tudi nekateri večji čolni. Razen tega skrbi komi^arjat tudi za ribiško opremo in za uvajane načinov lova. ki so v navadi v ostali Italiji. Tudi dobavljanje rib tovarnam za konzerviranje je bi lo omejeno, da se tako zasaguralo zadotrt-ae količine za potrebe trga. Pri vsem tem pa skrbi tudi za to. da dobijo ribiči za svoje delo primeren zaslužek. — Delo Korporacij*kefra pokrajinskejra sveta v Spalatu. Korporacijski pokrajinski svet v Spalatu Je začel delovati 21. aprila, torej na praznik ustanovitve Rima in praznik dela. Vsi njegovi začetni ukrepi »o usmerjeni k smotru, da se v okolici Spa-lata čim prej uveljavijo načela fašističnega korporativizma. Svet je razdeljen na štiri odseke: kmetijsko-gozdni. industrijski, tr-govtn3ki in pomorski. V vseh odsekih so sorazmerno zastopani prizadeti delodajal- ci in delojemalci, razen tega pa tudi zastopnika Pokrajinskega urada korpomrij-skega združenja in pokrajinskega odseka Urada za delo v Dalmazii. V vsakem od-.^ku sodelujejo tudi trije zastopniki Udruženja svobodnih poklicev in umetnikov. — Poslednji Manronijev vnuk je nmrl. V kraju Casate Nuovo pri Milanu je umri 82-letni starček Ludvik Man zon i. Pokojnik je bil poslednji vnuk umrlega velikega italijanskega pesnika A. Manzonija. — Dopisnica za papežev blagoslov. Kakor poročajo iz vatikanskega mesta, bo prišla ob srebrnem škofovskem jubileju papeža Pi;a XII. v promet posebna dvojna dopisnica, ki se bo prodajala po vseh italijanskih škofijah. S temi dopisnicam se bodo verniki lahko obraćali direktno na papeža s prošnjo za odgovor in pap^ški blagoslov. Dopisnica (povratna) bo fran-kirana s posebno vatikansko znamko, ki bo pri nakupu dvojne dopisnice že vračunana, v k — Po***bno sodišče v Zari. Z razglasom v rimskem službenem listu se ustanavlja v Zari posebno sodišče. — Razstavo del tujih slikarjev je otvo-ril x Rimu drž. podtajnik Del Giudice. I Razstava je nameščena v gn.leri'1 konfederacije profes1oni.*tov ter urnetnikov. j Med razstavljale! so umetniki, ki živijo že \ dHj časa v Italiji. Razstava vzbuja za-nimanje predvsem zaradi t«ga. ker se ob { njej razodevaio vplivi, ki jih je ustvarjal \ pri njih italijanski ambijent. — 21 vojakov birmanlh. škof Paolo Ro~ stagno iz Ivree je birmal skupino 21 vo- j jakov. ki so jim bili botri nadrejeni častniki. Po birmi jim je podelil škof Rasta-gno blagoslov. — 24 milijonov rripoHtan«*ke loterije prekoračenih. Tripolitarrska loterija je dose- I gla letos zelo lepe uspehe, ki so fjelo zadovoljivi. 24 milijonov je bilo prekorače-nih. tako da bo znesek nagrad višji kakor j L 1941. žrebanje bo v veliki avli lice;a Enlo Quirino ViscontI v Rimu. — Nagrade seri i FT in GG. Izžrebani ( sta bili v seriji FF nagradi po 100.000 lir t za št. 57 097 in 1.705.438 ter štiri nagrade no 50 000 lir za št. 352 024: 520.5«0: j S92 054 in 1.494321. V. seriti GG sta bili I izžrebani nagradi po 100 000 lir za štev. j 1 627 483 in 1.799 940 ter štrr nagrade po 50 000 lir za štev. 1.079 756; 1,279.247; 1.330.152 in 1.812.104. — RossJniievA proslava v rimski Kr. ( operi. Ob 150-letnicl rojstva znamenitega skladtelja J. Rossinija ja bila otvorjena v rimski Kraljevi operi Izredna operna sezona, namenjena proslavi Roasinljevega imena ter njegovih del. V tem okvira bo uprizorjenih šest Rottsinrevih oper. med njim* >Viliem TelK ki je Žel prcrloren uspeh, ter >Seviljski brivec«. — Podpredsednik finske skupščine v Rimu. V Rim je prisppj podpredsednik finske skupščine dr. Edvin Liukomies, univerz, prof. v Helsinkih. V okviru rimskega \ italijansko-finskega društva bo predaval o sedanji finski borbi — Film o Friedrichu Velikem v Zagrebu. V četrtek so v Zagrebu prvič prikazovali film Veliki kralj r. Povabilu nem- , škega poslanika Siegrieda Kascha in nem-šk^era ;ro. sladkorjem in esencami ne zaostaja mnogo za čokolado, izdelano iz kakaoa in mleka. Gre torej za nadomestek prave čokolade, ki bo prav dobro služil svojemu namenu. Poplave povzročile silno opustošenje Po velikih poplavah v za njih dnevih jo bilo porušenih na Madžarskem okoli 10.000 kmetskih domačij. Nad 36.000 jih je bilo poškodovanih. Madžarska vlada je prispevala okoli 100.000.000 lir za pomoč hudo prizadetim popljavljencem. KADILCI! Poapnenja žil se obvarujete, če pijete redno medico, ki preprečuje rano staranje Pravo Ambroževo :ii 5-dico dobite le v Me-darni, Ljubljana, Židovska ul. 6. ALI RES SE NE VESTE, da vam oglas v >Sio-venskem Naroduc odvzame vse Vaše skrbi? Ce Iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek >Siovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom Izpolnil željo. Oglasu oddelek »Slovenskega Naroda< sprejema oglase za isti dan vsak dan do 9. ure dop ATA - TRASPORTI - 580284 MILANO — Viale Saboiino la — Telefono 51221 La piu completa organizzazione di trasporti fra Lubiana e Milano, Toscana, Lazio e Campa-nia. Cercasi corrispondente di-sposto a collaborare nello svilup-po del servizio. Najpopolnejša organizacija transportov mod Ljubljano in Milanom. Toscano, Laziom in Cam-pagno. — Iščemo korespondenta, pripravljenega sodelovati v razvoju poslovanji. Cenjenemu občinstvu poročamo, da smo se preselili iz Tavčarjeve ulice na Bleiweisovo (prej Tyrševo) c. št« 18 v palačo Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico in da bomo v torek 12. maja 1942. poslovali že v novih prostorih. Tel. 37-08 DROGERIJA DANICA D. SFILIGOJ UNA GR ANDE R K A LIZZ AZION E TERAPEl TICA AUTARCHICA VAŽNA USTVARITEV A VTA R KI Č-NEGA TERAPEUTSKEGA IZDELKA A T> I » O JL, OLIO IPERVITAMINICO NATURALE a BASE DI OLIO DI FEGATO DI TONNO Sostituisce 1'olio di fegato di merluzzo in tutte le sue applicazioni: Malattie da alterato ricambio del calcio ira^hi-tide, tetania infantile. «pasmofilia), ri-tardi e disturbi delTaccrescimento, lin-fatismo, serofola, convalescenze, 5tati di denutrizione, protezion? dalle infezioni delle vie respiratorie, delle vie digerenti ed urinarie, e di tutti gli altri stati mor-bosi riferibili a ^arenza di Vitamina A e D. — La mancanza del sapore disgu-stoso dellolio di fegato di merluzzo, rende facile e ben toiierata la sommini-strazione dell'ADISOLE snehe nella prima eta ed alle persone molto delicate di stomaco. — Nessuna controindicazio- ne, anehe nella stagione calda. LADISOLE e presentato in due forme: a D I S O L E Ogni cc. contiene 2000 L. 1. di Vitaauna A e 500 di Vitamina D. — Flaconi da g 125. Dosi: da 30 gocce a 4 cucehiaini al giorno. secondo Peta. A D I S O L E CO Ogni cc. contiene 20000 U. i. di Vitamina A e 5000 di Vitamina D. — Flaconi contagocce da g 12.5. Do3i: da 3 a 50 gocce al giorno, secondo Teta. FARMI S. A. FARMACEUTICI ITAI Via Principe Umberto 20 MIL NARAVNO VITAMINSKO OLJE, NAREJENO IZ JETER TUNE Nadomešča običajno ribje olja za vse njegove uporabe: boie^ri zaradi pomanjkanja kalcija (rahitis, otroški ourtvič-ni krč, spasmofiliav zaostanki in motnje v rasti (infantizem, b^z^avke, oslabljenja po boleznih, slabo hranjenje, zaščita dihalnih organov, zaščita prebavil in sečnih organov in vseh ostalih obolenj nanašajočih se na pomanjkanje vitaminov A in D. — Ker nima AĐ1-SOLE neprijetnega okusa oh'č>. j nega ribjega olja, je lahko prebavljiv tudi najmlajšim in na želodcu >.elo občutljivim osebam. — Ostane vedno enak tudi v toplih letnih časih, ADISOLE dobite v dveh oblikah. N O R M A L E Vsak cc. vsebuje 2000 U. 1. vitamina A in 500 vitamina D. Stekleničke po 125 g. Doziranje: od 30 kapij.c do * ziičic na dan v razmerju starosti. NCENTRATO Vsak cc. vsebuje 20.000 U. I. vitamina A in 5000 vitamina D. — Stekleničke po 12.5 g. Doziranje: od 3 do 50 kapljic na can v razmerju starostL T A L I A IA — (Gruppo Montecatini) ANO Via Principe Umberto 20 »SLOVENSKI N A R O Dc, Ponedeljek U. maj* 1942-» 103 Načrtno gospodarstvo v Franciji Postopna preusmeritev na cilje evropskega kontinenta pod nr mrkim vodstvom Gospodarski razvoj v Franciji obrača pozornost sveta tud: na preusmeritev njenega gospodarstva. O tem je napisal zanimiv članek vcdja gcspodarslrega oddelka pri nemškem vcjaskem poveljstvu v Franciji dr. Michel. Iz njegovega članka povzemamo giavne misli. Dvajset mesecev ;e minilo, odkar ie bilo sklenjeno premirje med Nemčijo ;n Fran-c jo. To je kratko razdobje, če pomislimo, kako globoko preusmen'ev je zahtevala v francoskem mišljenju uvedba načrtnesa gospodarstva. e vin tal' -ega go- spodarstva je pom^mio po francoskem pojmovanju prelom z dosedanjo tradicijo. To je treba upoštevati, ee hočemo razume* •. kako velik korak naprej pomeni uro-: -eenje načr*nc2rt go-prdarstva v Franciji za gospodar --.: t:ne:Va. razvoj vse:;.; f\r^?Kesa ko-.- Smotrna uporaba strokovni/i moči 2e v začetku je bilo jasno, da bo že iz o^ebnh razlogov nemogoče za=esti vsa vodilna mesta v novem gospodarskem redu v Franc::: z nemškim: močmi. Pri velikem številu obratov in njihovi zemljepisni raz-tresenorti je b lo treba računat: že od začetka s širokim sodelovanjem francoskih vladnih organov in gospodarskih ustanov. N£To5a pristo:o,h nemških vojaških upravnih oblasti je bila dajati navodila in obenem neb 'iti delo. Pri tem so nemške oblasti pričakovale od francoske strani vso po*rebno uvidevnost in dobro voljo. Ta postopek nemških vojaškh upravnih obrsti se je dobro obnesel. Z redk;mi izjemami je b lo doseženo tesno sodelovanje s francoskimi oblastmi in organizacijami tako. da je šle delo nemoteno svojo pot. Glavno nače^ je še 7daj. da je vodstvo gospodarstva v rokah francoske države. Nemčija daje potom izpostav vojaškega poveljstva. zla>ti pa potom gospodarskega oddelka svojega upravnega štaba v ?k!adu s pomenom gn?podar?ke panoge bod:*: po-ve'ia ali navodila, po katerih morajo biti izpolnjena al: pa se omeiuieio samo na to, da dajejo =mernice in navodila, po katerh se ravnajo francoske oblasti. V mnog;h \T>rašanj:h oa gre delo gospodarskega oddelka še dalje z vzpodbujanjem in nasveti, z uveljavljanjem nemških izkušenj n presojo učinkov svojih ukrepov. Znatni uspehi darski oddelek šteje deset sekcij in sicer za splošna gospodarska vprašanja, za kme^j^o. gozdno in obrtno gospodarstvo, za zunanio trgovino, promet, zaposlitev delovnih moč:, kredrtrta vprašanja, finance Ln sekcijo za cene. Vse delo teh sekcij je zaenkrat omejeno na razmeroma majhno število nemških in strokovnih moči. Pogosto vodi en sam svetnik vojne iiprave z eno strojepisko celo gospodarsko panogo. Ta sistem nima samo prednosti najracionalnejše uporabe nemških strokovnih moč:, temveč prde potom pritegnitve francoskih ustanov odgovornost francoske vlade pred narodom jasno do izraza in potrebni ukrepi, večkrat zelo ostri, se spo-roče prebivalstvu v najsmotrnejši obliki. Po katerih vidikih se vodi francosko gospodarstvo" Kakor druge zasedene pokrajine mora tudi Francija v okviru svoje kapacitete in posebnosti svoje poizvodnje stalno doprinašati svoj delež h kontinentalnemu vojnemu gospodarst\TL To tudi dela. Ta produkcijski aparat pa ni v očeh nemških usmerjamih organov nekaj okostenelega. rCasprotno. treba ga je neprestano modernizirati in prilagodevati SOlOS- nemu položaju vojnega gospodarstva in ciljem nove Evrope. V zvezi s tem je bilo treba najprej zagotoviti po nemškem vzorcu pametno, racionalno gospodarjenje s p:rovinami. Ob upoštevanju potreb vojnega gospodarstva je bilo treba uporabo sirovin strogo nadzirati in ne več dovoliti, da bj jih uporabljali poedinci po s\*oji volji. V ta namen je bil imenovan lani pri francoskem ministrstvu za proizvodnjo pooblaščenec gospodarskega oddelka in s tem je bil ustanovljen centralni urad za razdeljevanje industrijskih izdelkov in cela vrsta njemu podrejenih nadzornih organov. Tako je bilo organizirano vse francosko gospodarstvo, tudi ono v nezasedenih kraj h vsaj kar se tiče evidence, razdelitve in uporabe sirovin. po ne:n>kih vojnih potrebah. Dodelitev sirovin in pomožnih sredstev, posebno še premoga in elektr čne energije, daje ob-nem v roke praktično učinkovito sredstvo za usmerjanje gospodarskega življenja po določenih načrtih. Obenem je bilo treba preskrbe*: neizrabljeni kapaciteti francoske industrije nemška naročila. Delo na tem polju je dosesio že presenetljive uspehe. Izraženo v frankih dosegajo nemška naro- čja v Franciji milijardno vrednost. Industrijske razstave in blagovne borze so podpirale m pospeševale to pomembno industrijsko prepletanje dveh narodnih gospodarstev, ki do premirja n sta deiovali vzajemno, temveč drugo proti drugemu. Odkar sta proizvodnja in razdeljevanje prn:zvndov cr^aniz.rana str~>go po določenem načrtu, je stopila tudi v Franciji v ospredje znatna omejitev za vojno bre- ~-membne potrošnje. Omejitve v potrošnji živ 1. obleke, obutve in kuriva so v Franciji že cici: časa občutljivejše kakor v Nem-?. ii Oh-eg preskrbe s sirovmami je obenem merilo za to. katere potrebščine naj se v bodoče se industrijsko proizvajajo. Kakor ni bilo v Ncnč ji preusmerjeno gospodarstvo na sedanje stanje vojne proizvodnje sunkoma, temveč v etapah, tak<^ se je zgodilo tudi v Franciji. Pripravlja se nova stopnja omr;itve v potrošnji in preusmeritve industrije. Sporazumno s francoskimi oblastmi so dobile za vojno važne industrije, k: imaio velka naročila iz X:m-:;e. piediMMd z^ede preskrbe s si rovi-- silo. Ostra in suha zrna. je :me'a i.n posledico znatno skrčenie ve električnega toka iz vodnih elektrarn, je zahtevala nove omejitve in po-not no porH^t racijo pr. - '•: nran h indu-+ r: skih podjetij. S temi ukrepi bo doseženo še večje osredo+očenje francoske industrij 2 r.a proizvodnjo za vojno važnih BbBV. S tem so bili pa omoqočen novi korak: na poti k vključitvi francoskega gospodarstva v ono evropskega kominenta. Skupna podjetja Dosedanji vojni ukrepi in reforme bodo imel: prej ali slej tudi v Franc ji za po-sled.co prostovoljno preusmeritev gospodarstva. Tu prihaja v poštev v prvi vrsti industrijska proizvodnja novih tkanin. V tem pogledu je sodelovanje že tako napredovalo, da daje Nemčija na razpolago svoje izkušnie. francoska industrijska podjetja pa rade volje sprejemajo te pobude. V kratkem bo uranoviiemh več tvornic stanične volne. Ze zdaj nastajajo torej skupna nemško-frr.ncoska industrijska pod^et^a, ki bo njihov pomen v bodoče merodajen. Za primer lahko sluz- na polju kemije ustanovitev skupnega podjetja -Franco- lor«. ki stremi v tesnem sodelovanju z IG Farbenindustrie za pametno razmej:tvijo obojestranskih trž.šč. Iz dosedanjih na-sprotstev se razvija torej sodelovanje. Jasno se kaže pri tem tendenca, da se francoske notranje proizvajalne sile čim smo-treneje izkoristijo. Naj omenimo samo en primer iz lesnega gospodarstva. Pogonsk h snovi Franciji zelo primanjkuje tako, da jih mora neprestano uvažati v večjih količinah iz Nemčije. Na drugi stran-; pa ima Francija v svojih gozdovih mnogo lesa za kurjavo. Da bi se omililo pomanjkanje pogonskih snovi, izkorišča Francija že dolgo svoje lesno bogastvo tako, da žge oglje in preureja avtomobile v vedno večjem številu za ge-neratorski pogon. V pogledu uporabe generatorjev je Francija ena prvih držav na sv?*u. Naloga načrtnega gospodarstva je neprestano izpodrivati generatorje na oglje in nad'"mest ova ti jih z generatorji na les, ki porabijo manj lesa. Tako bo rabila Francija v zasedenih zapadnih krajih vedno manj iz Nemčije uvažanih tekočih goriv. Francoski delavci v Nemčiji Tudi na polju kmetijske proizvodnje je dal gospodarski oddelek pri vojaškem poveljstvu odločilne pobude v pogledu preusmeritve in nadaljnjega razvoja proizvajalnih metod. Francoski kmetje so dobili vsa potrebna navodila glede izbora semen, zatiranja plevela, pravilnega gnojenja itd. V času, ko je v Nemčij potrebna vsaka roka, da se uresniči ogromni načrt vojnega gospodarstva, zasluži vsak uspeh načrtnega gospodarstva v Franciji posebno pozornost. V Nemčiji dela zdaj 140.000 francoskih delavcev in splošno se priznava, da so se ti deavei dobro obnesli. V splošnem lahko rečemo, da gre načrtno gospodarstvo v Franciji svojo pot. V sodelovanju s francoskimi oblastmi so nemške okupacijske oblasti postopno preusmerile vso francosko proizvodnjo na gospodarske cilje evropskega kontinenta v vojnem času. Istočasno pa nastajajo v vseh industrijskih panogah skupna podjetja, ki bodo služila še tesnejšemu zbližanju narodnega gospodarstva obeh držav in s tem tudi interesom nove Evrope. Arnolphe v Molierovi komediji: ,&>la za žene4 Iz pogovora z nosilcem glavae v toge, Edvardom Gregorinom Ljubljana., 11. maja Arnolphe je vloga velikega, igralskega formata; ne samo po obsegu (okrog 1000 stihov) temveč tudi, ker zahteva od igralca obvladanja kar se da široke skale človeških čustev. Prav gotovo spada med psihološko mečno diferencirane značaje, saj je skoraj patološki tip. — Igralcu ni mogoče bolj ustreči, kakor če ga postaviš pred čim zahtevnejšo in tehtnejso nalog, čim težja je, s tem večjo slastjo se potopi v novo figuro. Arnolphe je zrel mož tipičen meščan, z vsemi lastnostmi meščana, ki živi v času baroka in precijoz, v okolju, kjer so dan na dan na sporedu pikantni škandalčki iz zakonske cr* življenja, kjer je nebroj rogo-noscev in zapuščenih zakonskih mož, kjer JhocHjo Tartruffi skopuhi ha namišljeni bol-{ni ki naokrog-, skratka, v dobi. ko je vse I izpostavljeno kritiki, obrekovanju *prelju-'bega bližnjega * in šJiodoieljnoati javnega mnenja. V Arnolpnu živi meščanski strah pred dejstvom: »kaj poreko ljudje?!« in v tem je pravzaprav zapopaden njegov pojem morale. Dokler ljudje nič na vedo. ni tako hudo. toda čim kaj izvedo, so pri kraju: ugled, avtoriteta in Čast. Ta neprestani strah pred javnim mnenjem je napravil iz bogatega Arnolpha patološki tip. Po naravi je dober (kupil je štiriletno siroto Agnezo ln jo vzgaja), pripravljen pomagati, (svojemu kasnejšemu tekmecu v ljubezni, Horacu, posodi denar), a življenje in njegova fiksna ideja, da bi utegnil postati kdaj rogonoeee, napravijo lz njega Čudaka. Razvoj njegovega značaja je nadvse zanimiv. V začetku je dobrodušen in siguren, da mu je uspel načrt, vzgojiti Agnezo v samostanu in doma pod strogim nadzorstvom v dekle, ki nič ne ve o ljubezni in živi strogo moralno. Prepričan je, da na ta način vzgaja vzorno ženo, ki ne bo razmetavala denarja za obleke in lepoticja, Ki ne bo spogledljiva, ker nič o tem ne ve; in da ga zato tudi ne bo varala. — In kljub vsemu temu zadostuje njeno pno srečanje s Horacom, ko Arnolpha ni doma, da zapoljo v Agnezi zatrto Čustvovanje in kri, da se zbudi v nji ženska nrav. Lačna je toplih besed in obetov za sončno bodočnost, ki ji jo slika Horace vso rožnato in smehljajočo, medtem ko ji zvene v ušesih Arnolphove pridige o skromnosti, dolžnostih in delu. — In tu se prične usoda Arnolpha: ker je sam vase zaprt človek, ki ne zna dekletu razodeti svoje ljubezni kot jo zna Horaee, se prične razblinjati njegov sen o sreči. Kje je njegova prvotna superiornost in napihnjenost, kje sadistična slast, ko je poslušal zgodbe o znancih, o goljufanih možeh? — Horace ne ve, da je Aerneza Arnolphova rejenka in mu tako v svoji slepi zaupnosti, kot prijatelju svojega očeta, izda vsak svoj uspeh pri njej. — Arnolphe se ne izda. se zataji in si pusti pripovedovati svojo nesrečo. Z nezaupanjem do Hcraca mu zraseta ljubosumje m strah, da bi mu ta utegnil prevzeti dekle. Zvijačno si pusti izdati vsak Horacov načrt, prepričan, da ga bo premodril in premagal, ker ve, česar ne ve Horace. Njegova tiranija napram Agnezi se poostri. Raztrgan v dno duše trpi ob zavesti, da ljubi Agneza drugega in trepeta, da bi javnost ne izvedela, kako zaman moleduje za njeno ljubezen. V svojih čustvih ekstrem en. jih skriva zakrknjeno, le včasih izbruhnejo z vulkanično ekspanzivnostjo na dan, potencirana zaradi skrivanja in zatiranja, skoraj do blaznosti. — V takih trenutkih, ko izve, da sta se zaljubljenca kljub njegovim protiukrepom srečala, se zbudi v njem demonska sila. Zavist in maščevalnost ga vedno bolj zajemata v vrtinec brezumja, razum in Čustvo se borita do bolečin v njem; v parok-sizmu veselja si jc svest končne zmage nad Horacom. a popolnoma nepričakovano podleže, strt do kraja. Njegova resignacija je popolna. Arnolphe je tragikomičen, a zavoljo Mo iiera, ki ga je igral na odru in doživljal v življenju z nezvesto mlado ženo, — tragičen. Register čustev, ki jih preživi Arnolphe, — žrtev lastnega zaslepljenega mišljenja — svoje usode, je silen. Nevera in nezaupanje v žensko ga privedejo do tega, da je postal to, česar se je najbolj bal: rogo-nosec. Igralec, ki igra v Moli e rovih igrah, čuti, kako so pisane za gledališče, za učinek na odru, ostro, da, včasih za današnji občutek kar preostro. Režiser inž. B. Stupica ga je postavil plastično, kakor so stihi; z močno poudarjenimi glavnimi mislimi. — Kot značilnost Težije bi bilo poudariti vehko preciznost v izdelavi. Struktura tega francoskega baročnega dela zahteva izrazit slog v prednašanju stihov, v podajanju enmccij in kretnjah —; vse pa ie odmaknjeno realistiki in kljub temu ni izgubilo zveze z današnjim okusom. rV tej režiji,«: je zaključil Gregorin pogovor, »je delo zame prava blagodat, kajti Stupica je režiser, ki zna po mojem občutku pravilno presoditi, kako je treba plasirati igralca, ga zna voditi in mu dati vse pogoje za uveljavljenje, ne da bi mu vzel le za las igralske individualnosti ali ga uklonil«. * • * Edvard Gregorin. odlični član naše Drame, ima nebroj dognanih Igralskih nalog za seboj. — Arnolphe je vloga, ki pomeni tudi za zrelega igralca veliko nalogo. Zahteva intenzivne poglobitve, ker druži v sebi veliko človeških potez. To vlogo je mogoče igrati samo na osnovi kar najzrelejših igralskih in življenjskih preizkušenj. Gregorin je tekom svoje igralske poti postavil mnogo tehtnih in pomebnih likov, ki v naši igralski zgodovini ne bodo pozabljeni in jih je kritika kot take tudi ocenila. — Z mimo vestjo mu je bila zaupana vloga Arnolpha. Sodeč po skušnji in izjavi režiserja, bo polno odgovarjal po svoji igralski inteligenci in zmožnosti zahtevam tega, v psihološkem in fizičnem pogledu mnogo zahtevnega lika. Maša SI. Nova orientacija slovaškega Slovaška ima 130 kinematografov, v katerih prikazujejo prvenstveno nemške filme. Napoldržavna filmska družba »Nastup* je že predlanskim podpisala Z nemško filmsko zbornico pogodbo, ki je z njo urejeno vprašanje nemško-slovaškega sodelovanja na filmskem polju, zlasti v pogledu filmskih žurnalov, in nemških kulturnih, pa tudi drugih filmov. Filmske žurnale prikazujejo slovaški kinematografi v slovaški in nemški verziji, in vsak ima kot dodatek še posnetke najvažnejših dogodkov na Slovaškem. I^a-ni so prikazovali na Slovaškem z velikim uspehom 126 daljš h nemških filmov in 106 kratkih kulturnih. Italijanskih filmov je bilo na sporedu 18, bolgarski pa 1. Poleg tega so manjši podeželski kinematografi prikazovali Še nekaj starih čeških in ameriških filmov. Zadnje čase so bili pa na Slovaškem povsem izločeni ameriški in angleški filmi. Sicer je šlo pa itak samo za stare iflme, uvožene se pod prejšnjim režimom. Filmska družba »Nastup« je sicer še mlado podjetje, vendar je pa že izdelala nekaj kratkih filmov, večinoma kulturnega in propagandnega značaja. Slovaška filmska proizvodnja je pa še v povojih. Vroča žejja izdelati slovaški film, ki bi zadostoval za polno predstavo, se zaenkrat ne da izpolniti. Krivi so na eni strani tehnični nedostatki, na drugi strani pa pomanjkanje denarnih sredstev, saj pride v poštev samo 180 kinematografov, ki bi lahko prikazovali doma izdelam film. V kratkem bo dovršen daljši slovaški film, ki bo prikazoval boje slovaških čet na vzhodnem bojišču. Kaj bo z Eifflovim stolnom ? Odkar je bil pred zadnjo svetovno razstavo v Parizu prezidan na nasprotnem bregu Seine stoječi Trocadero, moti sloveči Eifflov stolp lice tega dela Pariza, ker ni več v skladu z njegovim slogom. Ker je ves Eifflov stolp iz železa, je bila že razširjena vest, da ga bodo porušili in porabili za staro železje, Toda v Parizu je mno go prijateljev te znamenitosti in ti nočel jo ničesar slišati o porušen ju Eifflovega stolpa. Najnovejši predlog, ki je pa tudi teoretičen papor vsi prejšnji, gre Za tem, da bi prenesli Eifflov stolp drugam, s tem bi postalo prosto zemljišče Marsovega polja ležeče precej v sredini mesta in porabiti b se dalo za majhno ietališče, V mestu samem pariško letališče Lo Bourget leži namreč 20 km severovzhodno od mesta in vožnja do njega ali nazaj traja pri najboljših premetnih sredstvih tri četrt ure. Podzemna železnica v Budimpešti Prva podzemna železnica na svetu je bila zgrajena v Budimpešti leta 1896. Primer madžarske prestolnice so posnemale potem tudi druge države, kjer je podzemna železnica prihajala vse bolj do veljave kot prevozno sredstvo. V Budimpešti pa je bila doslej v obratu samo ena podzemna proga, ki veže središče mosta z mestnim parkom. Omejitve v avtobusnem prometu pa so sedaj pospešile nadaljnji razvoj budimpeštanske podzemne železnice. Zupan madžarske prestolnice je pripravil načrt za podaljšani o podzemne železnice do obale Donave. Razen tega pn bosta zgrajeni še dve novi progi Prva bo vezala središče mesta z okolico v smeri vzliod-zapad, drasa pa bo tekla prav tako iz središča do okolice v smeri severoza-pad-jucrovzhod. Načrt, ki bi prometno prevozno mrežo madržarske prestolnice znatno iznopolnil. proučujejo sedaj pristojni činitelji. Preskrba Japanske z vofeo Kakor poroča mformativno dopolnilo AGIT-a za avtarkična vprašanja, bo petletni načrt Združenja ovčerej cev vzhodne Azije, ki bo zaključen prihodnje leto, raztegnjen ttidi na južne pokrajine, ki jih je Japonska *eie nedavno zasedla. Japonski gospodarski krog-' smatra i o. da bo mogoče v kratkem uresničiti avtarkijo v preskrbi z volno za vzhodno Azijo. S tem smotrom bo pospeševana ovčereja na južnem Kitajskem in v Mongoliji, po^oj pa je racionalnega reja v Mandžuriji, na Koreji in v Kwantungu. taseriraite v „S1. Narodu"! R. Peroune: "8 Dr. Torridon igra za vie Roman Marija je kar osupnila, tolikanj se ji je zdel izpre-menjen. On. ki se je zmerom tako trdovratno oklepal poslednjih drobtinic mladosti, se je bil v nekaj urah postaral. Pismo mu je drhtelo med prsti. Lionel je rekel: Morda mi lahko ti pojasniš. Anton mi ni mogel. ToIe.fr pokazal je pismo, ki ga je držal v roki, »je davi ležalo v skrinjici med ostalo pošto. Nekdo ga je moral prinesti, ker nima ne znamke ne žiga. Tvoja soba je baš nad teraso. Nisi videla nikogar razen poštarja, da bi bil spustil kako pismo v našo skrinjico ? t Ne. Jaz... Marija je hotela reči, da je pre-bedela večji del noči, hotela mu je povedati to, kar je bila videla. A Brookbv ji ni dal. »Stopi si po klobuk, ji je segel v besedo. »Spremiti me boš morala.« s Kam?« Spet je pogledal pismo, ki ga je držal v roki, in za trenutek je bilo že podoba, da ji hoče povedati; nato pa se je očitno premislil. »Videla boš,* je odvrnil. -Hiti, podvizaj se!« Mladenka je bila prepadena in prestrašena od načina, kako je govoril, od krča, ki mu je krivil ko- tičke ust, in od izraza njegovih oči. Vendar ni silila vanj z vprašanji. Ko se je z obrazom zasenčenim od širokega slamnika vrnila iz svoje sobe, ni več našla Brookbvja za pisalno mizo. Tedaj je stopila na teraso in začula Juno, ki jo je klicala: »Lionel je šel potegniti ,Bentleya' izpod lope. Pravi, da se podvizaj!« Pred ograjo je našla voz že nared, in Lionel je čakaj e sedel za volanom. Prisedla je k njemu. Brookbv je z vso brzino krenil proti Nizzi; kmalu sta zavila v blodnjak staromestnih uličic, ki so bile Mariji povsem neznane. Lionel je dvakrat ustavil voz., da je povprašal mimogredoče, kje je kavarna Naples«. Nazadnje sta vendar že obstala pred njo. Bila je visoka, mrka stavba z dvema rjastima železnima mizicama na plc "niku, pod staro streho iz rumenega platna, ki je v izpranih črkah nosila ime kavarne. »Izstopiva,« je rekel Lionel in odprl vratca. Krenil je okrog avtomobila, dohitel Marijo na pločniku, ji segel pod pazduho in jo odvedel v notranjščino kavarne, kjer je ženščura srednjih let in brkatega obraza s cunjo brisala točilnik. Brkata ženščina ju je medlo pogledala: »Izvolite ... ?« »Iz .Soleil et Ombre' prihajava,« je rekel Lionel Brookbv. , 2enska je pokimala in se s težavo prima jala izza tocilnika. »Tod, prosim.« Odprla je neka vrata in ju odvedla na pobeljen hodnik, na koncu katerega so odprta vrata obrobljala štirikotnik sončne bleščave. Med temi vrati se je ženščina obrnila, jima mignila, naj počakata, in stopila na dvorišče, kjer si je z roko zaslonila oči, zavila glavo in pogledala kvišku. Marija je videla, kako je nekomu rx>kimala; nato se je spet obrnila k njima. »Izvolite.« Ženska je odprla vrata na drugem koncu dvorišča ter pokazala Brookbvju in Mariji, naj gresta naprej, sama pa ni šla z njima; ostala je na dvorišču in odtod zaprla vrata za njima. Stric in nečakinja sta zagledala pred seboj moža v modri bluzi in z motvozastimi opanki na nogah, ki ju je očitno pričakoval. »Tod, prosim,« je rekel mož. Odvedel ju je čez drugo dvorišče ter ju pustil skozi vrata, nad katerimi jc bil obledel napis: »Hotel des Puits*. Na hodniku, kamor sta zdaj stopila, ni mogla Marija ničesar razločiti, takšna tema jo je objela p© pravkaršnji bleščeči svetlobi. »Tod, prosim,« je ponovil mož, vodeč ju po opečnatih stopnicah navzgor. Marija je šla za njim, a sredi stopnic se je ozrla po stricu. Lionel je bil obstal in je gledal kvišku, proti gornjim nadstropjem. Ovratnico je imel na pol razvezano, tako da se je videl gumb pod brado. Njegovi svetloplavi, kodrasti lasje so se čudno odbijali od zerubančenega, razdejanega in postaranega obraza. Marija ni imela strica nikoli nm sumu, da bi si barval lasa, a zdaj je mo- rala nehote opaziti. Njegove oči so bile zariplo, trepalnice so mu medlo in ohlapno visele na oči. Marija se je naglo obrnila in spet krenila za možem v modri bluzi. Srce ji je utripalo, kakor bi se hotelo raz-leteti; zdelo se ji je, da jo duši in da ji noge odrekajo pokorščino. V tretjem ali četrtem nadstropju je mož nazadnje obstal pred nekimi vrati in potrkal. Globok glas je rekel: »Naprej!« Mož v modri bluzi je odprl vrata. Marija je stopila v sobo. Tedajci je začula izza hrbta hrup, kakor bi se dva ruvala, in ko se je naglo okrenila, je videla, da je mršav in temnolas človek z rdečim fesom na glavi izvil Lionelu Brookbvju avtomatsko pištolo, se počasi nekoliko odmaknil in jo nameril na strica. Mladenka je takoj spoznala H^al^la Saida; naslednji mah je v ozadju sobe zagledala Rova Torri-dona, ki je stal križemrok s hrbtom proti oknu; plavi lasje so se mu iskrili v soncu, ki je prodiralo skozi priprte oknice. Naaadnje je zagledala Emila Gouvema; prav ta je priklenil njene oči in prav njegovo ime se je utrgalo dekletu z ustnic, dasi ni bilo slišati besede. XXVI. poglavje »KDO JE UMORIL IRENO STEUARTOVO?« Rov Torridon ne bi bil mogel izpregovoriti, niti da je hotel. Izmed vseh obrazov, ki se je bil pripravil nanje, ko je potrkalo na vrata in je Gouvernov globoki glas rekel: »Naprej!«, je bila baš Marija najsadnja. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jerao — Za IfiaermtnJ del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani