Erich Prunč 5.
Filozofska fakulteta v Gradcu
ROKOPISNO IN ARHIVSKO GRADIVO KOROŠKE
Zbiranju rokopisnega in arhivskega gradiva, ki je raztreseno po raznih arhivih, župniščih in zasebnih zbirkah na Koroškem, so doslej posvečali le malo pozornosti. Avstrijske arhivske ustanove so se le redko zanimale za slovenska besedila, če pa je tako gradivo zaradi raznih zgodovinskih okoliščin (primer Arhiva Zgodovinskega društva v Celovcu) že prišlo v njihovo last, je zaradi pomanjkanja strokovnih sodelavcev pogosto ostalo neopaženo, ali pa se je celo zgubilo, kot npr. del Jarnikove zapuščine. Tudi slovenski zbiratelji in znanstveniki so pretežno mislili le na zasebne zbirke in zasebne znanstvene interese, kar je pogosto povzročilo, da je se je tako gradivo po smrti zbiratelja zgubilo (Jarnikova pesniška zbirka, Vratenski rokopis itd.).
V zadnjem času so sicer predvsem po zaslugi ravnatelja dr. Sušnika začeli koroško jezikoslovno in literarno gradivo zbirati v Studijski knjižnici v Ravnah, vendar tudi ta dejavnost ne bo mogla zapolniti vrzeli, ki obstaja zaradi pomanjkanja ustrezne znanstvene institucije na Koroškem, ki bi sistematično zbirala in obravnavala tudi slovensko gradivo.
Ker so torej te dragocene priče slovenske ustvarjalnosti na Koroškem slej ko prej v nevarnosti, da se izgube ali uničijo, bomo pod gornjim naslovom več ali
263
manj periodično objavljali krajša in zanimivejša besedila in poročali o raznih najdbah.
Besedila in poročila ne bodo urejena niti po vsebini niti po letih njihovega nastanka, pač pa bodo oštevilčena, kar bo morda olajšalo njihovo kasnejšo analizo.
V tem prispevku objavljamo tri primere uradne slovenščine iz 18. stoletja.
Prvi besedili, prisežni obrazec in obrazložitev pred prisego, sta sicer nedatirani, vendar se da po njuni vsebini sklepati, da sta morali biti napisani v času kmetijskih reform Marije Terezije.
Št. 1. Izloženje pred tem perseganjem
Rokopis iz farnega arhiva na Radišah, na papirnem listu formata 2°, na hrbtni strani besedilo št. 2. Vodni znak v obliki velike črke W^ Na spodnjem desnem robu pripis z vijoličastim črnilom: »Eidesformel für Unterthanen«.
Isloshenje pred tem perseganjam.
Dokler nalha Ihlahtna Casariza ozhe, dabi te velike Imilhnjave, katere (o te do-fehmau per dajanju Inalhle, mele biti gorufignene, inu Ikus to gnadlivu lapovedeno enakott al gllhingo po tem premoshenju inu nuzu melu tudi biti to dajanje, k'temu pak je poprei potrebnu, dabi ti preditoiniki, al flegarji, inu podverllieni per Ivojei vefti meli iposnati, inu poveti fvoje rezhi, dobizhek, al nuz inu hantiringo, inu fatu imajo po nai vilhei lapovedi taku dobru ti preditoiniki al flegarji, koker podverltieni perlezhi. Sa tega deli fe opomene, da vlaki prau premisli, kai je perseganje, kaku namrezh en velik greti je, inu nar oiXstreilhi odgovor, kader eden luper to dolipodjano pertego Itori, inu per temu fposnanju kai lamouzhi, bol kar' per refnizi ne povie, kai ma la en dobizhek, Ikus katere le Ihe ta velika kriviza dopernele, da kader bi eni pol druji kar' vse Iveltu inu per relnizi na povedali, bi le ne ladobila ta enakolt ali glihinga, katero ta Shlahtna Casariza jilhe, inu je zielei Delheli pridna, bi te tudi teistim, kateri po tem perteganju use per refnizi povijo, kriviza godila, dabi ti I' tvoimi erbami na donge^ zhale bili prekaljani al prevezh oblosheni, ti vufhnivi^ pak bi 1'Iuoimi erbami tuper vto pravizo tkus pri-Ihli, inu vunvseti oltali. Htemu le Ihe ima tamerkati, da potem, kir bojo ihe vsi fvoje retzhi povedeli, le Ihe bo po nar vifhei fapovedi podjiskalo per nekatereh, al kader bo potrebnu per vIeh golpolhinah al je temu taku al kar, inu kader bi le ne melu toku fnaiti, bi ti preditoiniki inu podvertheni bili derthani, da to en fouth perlego Itorili, bi bili oiltro poftrafani, tudi bi bilu njim vle premolhenje odvletu, inu oni bi bili is delhele potisneni, kader bi le melu Inaiti, da je jih vetzh, kateri nilo po tvojei vetti inu per refnizi povedeli, bi traven h'tei tverha povidanei Itrafi Ihe tu prilhlu, dabi fpet na novu Ipralhuali inu le te gotpude bi mela fama dethela vunderihati.
Satu bojo vedeli vli preditoiniki al flegarji inu podverlheni po tem opomenenju inu doli-podjanem preteganju Itorit, te tudi pred greha[m] inu veliko Itrafo varuvati.
St. 2. Prisežni obrazec
Na hrbtni strani lista, na katerem je zapisan rokopis štev. 1. Perleganje la te podverihene.
Jelt. . . tposna pred bugam inu vlam Ivetnikami fdobro veltjo, da je h' pravei glihingi vnalhei Delheli inu k'dajanju potrebnu, da vlaki podverfhen al Untertan ma tuoje grunte inu hantiringo Iveltu povedeti da tu poie taku dobru koliker vun feje, koker koUker
' Ev. tudi EW kot papir besedila št. 3. ' Koroška narečna nikalnica.
^ Pisava dong- narekuje domnevo, da imamo opraviti s prepisom starejše predloge. ^ Kor. nar. ,lažnjiv'.
264
fe v'enem friedmem letu perpuva, tudei druji grunti po pravem nuzu nenizhnu majo relodeti, inu kader bi se kar po velti inu per relnizi nepovelu bi teiltim, koteri po Ivojei douihnofti prau povijo, luper mojo velt inu luper to bogu perjetno pravizo, ITvojimi erbami na donge zhale Te velika kriviza godila.
Sattu lapolelhem jelt bogu vlegamogozhnemu, prelvetei Divizu inu Materi bofhjei Macu inu olem lube Svetnikam, da jelt vfe moje grunte po vunfjanju limlke herihi bol zhir fe ta neteje, po drujem puvanju popolnu ozhem poveti, tudei ozhem poveti per mojei vetti, koliker fe v'friedmem letu perpuva, fraven tudei druje grunte, koker fo pralie, trauniki, pafhe, gore, tailiti, mlini, kar Ihe pod febo imam, to hantiringo fveltu otzhem fpo-fnati inu nahat tapifati kaker resnizhnu meni bug pomai, ta prelveta Mati boflija Maria Diviza v'ufim lubim Svetnikomi.
Inu kader bi te zhes kratku bol dongu^ meni moglu Iprizhati, da lim jelt krivitzhnu laper-legu, fe jelt podverlem tem calarlkem oittrem Itrafam.
Št. 3. Prevod pooblastila z nemško predlogo
Iz farnega arhiva v Vogerčah, napisan na dvojni poli folio-formata, prvi list ima vodni znak jelena, drugi vodni znak EW; vsaka stran je popisana samo v desni polovici.
[1R]
Vollmacht
Wir sammentlicii Endesunterzeichnete Unterthanen des Pfarrhofs Rinkenberg haben die 3 -hier benante als: Andreas Gasper, Thomas Lubas, und Philipp Nachher frey und einwillig erwählet und bevollmächtiget, damit sie im Namen un- unser, nicht nur allein mit dem Lehensherrn und Pfarrer demselben alle nöthige Auskunft, Red, und Antwort, über alle an sie zu stellende Fragen wahrhaft, und unpartheyisch ertheilen, sondern auch mit selben ihre künftige herrschaftliche Giebigkeiten statt der abzustellenden Robath festsetzen, darüber einen Kontrakt errichten, und im Namen unser aller unter-
fertigen sollen, also zwar, daß wir alles, was sie versprechen, gut heissen, und so, wie sie es eingegangen, zu erfüllen, uns verbinden; so bald über diesen auf solche Art ge-schlossennen Kontrakt die allerhöchste Bestattigung erfolget seyn wird.
Zu dessen wahrer Bestattigung ist die Unterschrift derer hierzu erbettenen Namensfertiger, und das von uns eigenhändig beygesetzte Kreuzzeichen. Geschehen in dem Pfarrhof Rinkenberg den 6-ten Juni 1787.
f * [IV]
Mi usikup na Kraji samerkani Podloschni Uogerskega Farouscha smo te tri tekai srezhe-ne namrezh: Andrea Gašperja, Thomascha Lubasa, inu Philippa Nachberja frei no usouoll-nost isuollili inu oblastili, da uni u Jemeno nas kar ku samo is tem Lehenskem gospodo nu Farmastro taistem uso potrebno Resodeje, Gouor, inu Antuort, Kres vse naje postau-lene Waraje resnizhno inu wres usega Sadsaderschaja dati, ampak tudi staistem jich perhodne Gospsoke Daruuaje na mest te dopostaulene Rabothi terdno postauit, kresto en Contract storili, nu u Jemeno nas usech podpissat imajo, inu taku da mi use kai uni oblubio, dobrorezchemo, nu taku, kaku so se uni podali, dapounit nas saueschemo; kaku sker Kresta na tako uischo sklejan Contract nartauischi poterdeje dapernescheno wode. Hresnizhno Poterdijejo je to Podpissaje tech tozo naproschenech Jemenpodpissa-rijo no to od nas storjeno Snamje [2R] te Krischa. Se je sgodilo Farouschi uogerskim ta 6-t Dan Roschenzuet 1787.
(sledijo imena 15 faranov s pristavljenim križem)
Diese Wahl und Unterfertigung ist ohne Zwang und ordnungsmäßig in unsern Beyseyn vollzogen worden.
ZS. Franz Sal. Grazhofer, kai königl Pfarrer zu Rinkenberg
+ Georg Sontschnig Unterthan der Hschft Steinach als Zeug
ZS. Johann Georg Tazol Stadtschreiber zu Bleyburg Namensfertiger.
[2V]
(novejši pripis; Pooblastilo).
265