PoSInfra plačan* ▼ gofovM. Leto XI., št. 147 Ljubljana, petek T]. JtmiJa 1930 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Io6eratni oddelek: Ljubljana, Prežet« nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova nlica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Evropska konferenca Meseca septembra se bo sestala v Parizu, da razpravlja o gospodarskih ukrepih za osnovanje evropske carinske unije — Na konferenci bo zastopana tudi Jugoslavija Pariz, 26. junija, č. Koncem meseca septembra se sestane tukaj odbor za mednarodno carinsko unijo k razpravi, kakšni gospodarski ukrepi naj se pod-vzamejo, da bi se ustvarila možnost evropske gospodarske federacije, kakor jo zamišlja Briandova spomenica. Svečani prvi seji bodo prisostvovali zunanji minister Briand, trgovinski minister Flandin in kmetijski minister David, Na konferenci bo zastopanih 14 držav, in sicer Avstralija, Madžarska, Češkoslovaška, Nemčija, Francija, Anglija, Grška, Nizozemska, Poljska, Rumunija, Italija. Švica in Jugoslavija. Nemška kritika Briandove spomenice Debata v nemškem državnem zboru - Nemci dvomijo v iskrenost Francije in priporočajo skrajno rezerviranost Berlin, 25. junija s. Na današnji seji državnega zbora se je nadaljevalo posvetovanje o proračunu zunanjega ministrstva, pri čemer se je razvila tudi velika zunanje politična debata, ki se je v glavnem bavila z Briandovim predlogom o Panevropi. Zastopnik nemške ljudske stranke v. Rheinbaben ie izjavil, da si je Francija Briandov načrt za Panevropo zamislila kot poskus, ki naj bi omogočil konsolidacijo gospodarstva s pomočjo politike. Bil bi pravi zločin nad Nemčijo, če bi hoteli pristati na Briandov načrt v obliki, kakor je obrazložen v spomenici. Zaradi tega je treba zaenkrat s stališčem k temu predlogu počakati. Demokratski poslanec Dernburg je izjavil, da je Briandov načrt o Panevropi svojevrsten z ozirom na okolnost, da je Francija v zadnjem času razen proračunskih postavk izdala 5 milijard frankov za utrdbe Nemčija razume v nasprotju s Francijo kot največjo varnost splošno razorožitev. Dokler ta ne bo resno izvedena, ni mogoče misliti na uresničenje Briandovega načrta. Krščansko-nacjjonalni posl. dr. Hotsch je izjavil, da je prišel v gospodarski politiki klic iz Francije za sodelovanje vse Evrope proti Združenim državam Amerike. Govornik svari, da bi Nemčija sledila temu klicu, ki ne splošnim evropskih temveč samo francoskim interesom. Razen tega ima Nemčija največji interes na političnem sodelovanju z Ameriko. Govornik bavarske ljudske stranke poslanec Emminger je izjavil, da hoče Briand s svojim panevrorsHrv, načrtom ustvarit' novo mirovno organizacijo, ki pa žal ni v skladu s francoskim odporom proti splošni razorožitvi in dejstvom, da uvaja Francija vojaške ukrepe z namenom, da bi ustvarila v Južni Nemčiji in na Tirolskem operacijska tla za bodočo vojno proti Italiji. Tudi govornik narodnih socijalistov je nastopil proti načrtu in stavil vprašanje, ali je res, da je bil dr. Wirth v najstrož jem incognitu sprejet od Brianda in Tar-dieua, ki ju ie oba naprosil, naj bi odobrila sedanjo diktaturo državnega kancelarja Briininga. Pomirjenje med vlado m Heimwehrom Vodstvo Heimwehra bo revidiralo svoje stališče in se sporazumelo z dr. Schobrom - Izgon majorja Pabsta ostane v veljavi Dunaj, 26. junija, d. Včeraj so se vršila med vodstvom Heimwehra in med kance-larjem dr. Schobrom pogajanja za povratek izgnanega majorja Pabsta. Vodstvo Heim-■wehra je zahtevalo, naj se izgonski odlok prekliče in dovoli Pabstu neovirano bivanje na avstrijskem ozemlju. Dr. Schober je to zahtevo odločno odbil z motivacijo, da se je major Pabst s svojim vmešavanjem v avstrijske politične zadeve tako pregrešil zoper dovoljeno mu gostoljubnost, da vlada svojega odloka ne more preklicati, Pripravljena pa je dovoliti majorju Pabstu tridnevno bivanje v Avstriji, da uredi svoje zasebne zadeve. To dovoljenje pa bo izdano šele, če bo prišlo do popolnega pomir-jenja med vlado in Heimwehrom. Vodstvo Heimwehra bo imelo 30. t. m. sejo, na kateri bo razpravljalo o tem. Glede na to, da je napravila vlada v zadnjem času več Heimwehru naklonjenih gest, kakor n. pr. imenovanje zaupnika Heinrvre- hra dr. Friedricha Schusterja za trgovinskega ministra, popuščanje v razorožitve-nem zakonu itd., se v političnih krogih govori, da bo prišlo med vlado in Helmwe-hrom v kratkem do popolnega pomirjenja. Definitivna odločitev o tem bo padla na seji vodstva Heimwehra dne 30. t m., ko se bo sklepalo o nadaljni akciji glede na splošne notranjepolitične razmere. Zatrjuje se, da je vodstvo Heimwehra prišlo do spoznanja, da je v svoji akciji zašlo predaleč in bi nadaljevanje pokreta, ki ga je zasnoval major Pabst, škodovalo avstrijskim interesom v inozemstvu. Dr. Schober Je znal vodstvo Heimwehra prepričati, da vlada ni nasprotnica heimwehrovskih teženj, da pa v danem položaju ne more dopustiti take akcije, ker zahteva inozemstvo za posojilo popolno notranjo razorožitev in pacifikaci-jo. Pod gotovimi pogoji bo vodstvo Heim-wehra najbrže pristalo na Schobrove zahteve in se uklonilo njegovi politiki. Češkoslovaški proračun za leto 1931. Proračun je za pol milijarde višji od sedanjega, ker so se povečali izdatki za mednarodne obveznosti Praga, 26. junija, h. Na današnji seji ministrskega sveta je predložil finančni minister Engliš proračun za leto 1931., ki ga je ministrski svet po njegovem poročilu odobril. Proračun je v izdatkih kakor tudi v dohodkih za pol milijarde Ke višji, tako da primanjkljaj v bistvenem ni naraste!. Zvišanje proračuna gre na račun izdatkov za letne obroke po haaškifo pogodbah in nekate- rih zakonov, ki fifo je v zadnjih mesecih sprejel parlament, predvsem zatona o starih upokojencih in zakona o 13. mesečni plači, o katerem se bo razpravljalo na prihodnji seji. Na isti seji ministrskega sveta je M imenovan za policijskega predsednika v Pragi dosedanji policijski ravnatelj v Bratislavi dr. Do-lejš. Ratifikacija grško-turškega sporazuma STALIŠČE MALE ANTANTE DO BRIANDOVEGA PREDLOGA Komunike o včerajšnji konferenci zunanjih ministrov - Mala antanta pozdravlja Briandovo inicijativo - Izjave ministrov Beneša in Marinkoviča - Sodelovanje na panbalkanskem kongresu Po tridnevni seji je grški parlament z veliko večino odobril sklenjeni sporazum Atene. 26. junija AA. Grška parlament ie končno sprejel grško-turski sporazum. Za sporazum je glasovalo 191 poslancev, proti bilo oddanih 19 glasov. Vsa grška Politična javnost je z velikim zanimanjem sledila razvoju nedavno sklenjenega grško-turškega sporazuma. Parlament se je ponovno bavil s tam vprašanjem in so morali razipravo o t&m vprašanju ponovno prekiniti. Ratifikacija tega sporazuma je bila napovedana za ponedeljek 23. junija. Parlament pa ga je sprejel šele na snočnji seji. Razprava v Parlamentu je trajala zadnje tri dni neprekinjeno in je bila mestoma nad vse živahna, ker so v razpravo posegli begunski poslanca. Govorili so šefi strank Caldaris, Paoanastasiu in Kafandaris. Caldaris ie izdavil, da ie proti sporazumu, vendar ne iz načelnih raz4o-gov. marveč zaradi razmer, v katerih k bšl sporazum Podpisan. Papanastasiu ]e branil sporazum, ker bo z njim učvrščen miT na bližnjem vzhodu. Obenem ščiti sporazum ostanke Helenstva v StamJbulu. Co- fandaris oa ie du-navu. Po beograjskih ulicah korakajo neprestano večje in matliše čete Sokolov, skoro vsaka s svojo , godbo. Trgi. ceste in ulice odmevajo od neprestanih vzklikov. »Zdravo!« in »Nazdar!« Vrvenje je toliko, da v BeogTadu še ni bilo enakega. MnoM. ke še niso videl; stadiiona. hite na zletišce. da si ogledajo veličastno stavbo, drugi pa Topet da prisostvujejo sokolskim tekmam, ki se nadaljujejo. Čeprav vlada v Beogradu silna vročina, ki sc more komaj prenašati. virvijo Po ulicah vendar neprestano neštete rrmož:ce ljudi. Sprejem rumunske delegacije Beograd. 26. Junija AA. Danes ob 24.25 it dopotovala na vsesokolski zlet v Beograd reprezentanca Ruimunije in sicer zastopniki rumunske vojske, romunskega Karpatskega Sokola in rumunske Zveze za telesno vzgojo. Na postaji so jih pričakale zastopniki Sokola kraljevine Jugoslavije, v frnenu voiske na generali Čolak-.Antič. To-mii S. Petrovič. S. Nenadovid. Hija Bra-šič; navzoče je bilo tudi osofoje romunskega poslaništva. Sprejem je bffl navdušen fc prisrčen. Preden se je vlak ustavil, je godba zaigrala romunsko himno, nakar So zaorili vzkliki: »Živela Ruirminija. živela zavezniška vojska, živel romunski Sokol!« Vojaški delegaciji zavezniške države je izkazala čast četa 2. polka. Na VVilsonovem trgu se le formirala povorka in krenila v mesto, povsod burno pozdravljana. Delegacija ru-mtmstke vojske štege 110 članov, zastopane pa so v ni e i vse vrste orožja Pod poveljstvom podpolkovnika Palandese. Ru-munsjcih Sokolov je prišlo 130. med n.i;mf 30 Sokolic. vodi pa j:h prof. Hagetana. Ru-munska zveza za telesno vzgorio »Sani t a-te v duš en .i em in prisrčnostjo so Mi danes sprejeti tudi bratje Lužišfc! Srbi. Na kolodvoru jih je pozdravilo savezno starešinstvo Sokola s podstanosto Ganglom na čelu. Sprejem lužiških Sokolov se je pretvoril v iskreno manifestacijo slovanskega bratstva. Lužiške Srbe ie množica po beograjskih ulicah živahno pozdravljala. 40 posebnih vlakov iz Jugoslavije Tekom današnjega dne ie prispelo v Beojrrad nad 40 posebnih vlakov lz vseh smer.;, zlasti iz Južne Srbije. Bosne. Slovenije. Hrvatske in Voivodine. Posebno prisrčno ie bil sprejet ogromni ljubljanski posebni" vlak. ki k pripeljal 560 Sokolov in 230 SckoKc. Ljubljančani so nastanjeni v osnovni šoli na Gvozdovcu Sanice pa v 4. moški gimnaziji. Celjska sokolska župa je posIaila 350 Sokolov in 164 Sokolic; Sokole so nastanili v osnovni šoli v Dušanovi ulici. Sokolice pa v 2. žensiki gimnaziji. Zastopstvo francoske vlade Snoči ob 20.30 ie prispel z ekspresnim vlakom preko Dunaja zastopnik francoske vlade na vsesokolskem zletu. državni pod-tajnik v ministrstvu za te'esno vzgojo Ma-rineau. V njegovem spremstvu je bil tudi narodni poslanec Boileau. Pni sprejemu na postaji so zastopali vlado ministra dr. Ko-sta Kumanudi in z. Svetel ter pomočnik ministra zunanjih zadev Bakotič. navzoči so bili na dalie zletni odbor, francoski poslanik na našem dv>oru z. Dard z osob-]em poslaništva in francoska kolonija. Ko se ie vlak ustavil, ie vojna godba pred vojaško častno četo zaigrala francosko himno. Francoski gostie so nastanjeni v hotelu »Srpski kralj«. Državni oodta.inik Marineau Je teiav.il! novinarjem, da ie naša krasna zemlja, ki predsravlja veliko bogastvo in izredno lepoto. napravila nanj največji vtis. »Videl sem,« je dejal, »kako na plodnih poljih vaše zemlje delajo pod žarkim solncem moški in ženske. Ta zemlja ne predstavlja bogastva samo za 12 milijonov prebivalcev. temveč ji more preživeti dvakrat toliko. Mislim, da bo njeno prebivalstvo na-rastlo sorazmerno s pri rodnim bogastvom in veličino zemlje, čeprav bi to morda ne bilo komu prav.« Popoldne ie odšel državni pod tajnik Ma-rineau na Arvalo, kier se je poklonil na grobu Neznanega junaka. Jutri se bo udeležil spominske svečanosti na francoskem vojaškem pokopališču, zvečer aa banketa na francoskem poslaništvu. Izid jugoslovenskih sokolskih tekem Beograd, 26. junija, p. Danes so bili služ« beno objavljeni rezultati sokolskih tekem za jugoslovensko prvenstvo. Rezultati so naslednji: višji oddelek, vrste: I. Ljubljana Matica 553.50 točke (86.5 odst.), 2. Celje 474.23 točke (74.1 odst.), 3. Maribor 454.75 točke (70 odst.): višji oddelek, poedinci: 1. Primožič To« šo, Maribor 96.57 točk, 2. Gregorka Boris, Ljubljana 95.75 točk, 3. Malej Anton, Ljub« Ijana 92.25 točk; Srednji oddelek, vrste: 1. župa Novi Sad 582.75 točke (91 odst.), 2. župa Kranj 555.51 točke (87 odst.), 3. društvo Beograd I. 542.58 točke; srednji oddelek, poedinci: 1. Mladen Za« kič. Novi Sad 98 točk: 2. Janko Pristov, Kranj 97 točk, 3. Peter Pavšič, Ljubljana matica 96 točk. Izven konkurence udeležila tekem ! v srednjem oddelku tudi poljska sokol« ska vrsta iz Varšave, ki je dosegla 587 točk in se torej najbolje plasirala. Članice so tekmovale v višjem oddelku samo kot poedinke; nastopilo jih je 26 Izide smo objavili že včeraj. Izidi tekem članov in članic v nižjem oddelku še niso znani. Tekme so se vršile danes ves dan in se bodo najbrž jutri še nadaljevale. Grof Zamojski v avdijenci Beograd, 26 junija AA. N!j. Vel. kralj je sprejel v avdijjenoi starešino poljskega Sokolstva grofa Adama Zamojskega. Grof Zamojski ie ostal pri Nj. Vel. kralju Aleksandru do! ure v najprijaznejšem razgovoru in je bil ves navdušen, s kolikim znanjem in s kakšnimi simpatijami spremlja Nj. Vel. kralj delo Sokolstva. Zastopstva naših mest Zagreb. 26. junija n. Zagrebški župan dr. Srkulj je ob pol in tvečer odnotoval v Beograd na sokolske svečanosti. Ljubljana, 26. junija d. Ljubljansko občino bosta na sokolskem zletu zastopala župan dr. Puc in obč. svetnik dr. Lukan, ki sta nocoj odpotovala v Beograd. Beograjska občina je povabila kot svoie goste na vsesokolski zlet predstavnike vseh večjih mest v državi. Lahkoatletske tekme Beograd. 26. junija p. V teku na 110 m s preponami je prva doš&l na cilj Janko Praunsperger iz Zagreba, v teku na 200 m s preponam; Fran Tučan iz Zagreba. v skoku s palico ie bil zmagovalec Avgust Ban-šak iz Pančeva. ki je skočil 3 m visoko, v metandu kopia ie bil prvii Plakšič iz Som-bora. ki je zagnal kopje 43.16 m daleč, dočim ie na tretjem mesiu Peiro Pavšič (Ljub-ijana-Matica) z 38.4 m; v plezanju na 7 m dolgi vrvi ie bi! prvi Filipič iz Sibenika (8.6 sek). drugi pa Gregorka iz Ljubljane (9 sek.). Jugoslovenski kralj - Jagoslovenskemu Sokolu Nj. Vel. kralj bo na Vidovdan poklonil Sokola dragoceno umetniško zastavo Beograd, 26. junija, AA. V znak posebnega priznanja našemu Sokol s t vu je Nj. Vel. kratfj Aleksander poklonil Save-ziu Sokola kraljevine Jugoslavije prekrasno zastavo. Savezu bo izročena na svečan način na Vidov dan dne 28. junija. Zastava je prvovrstna umetnina in ie billa izgotovljena v naši državi. Načrte zanjo je sestavil prof. Santel iz Ljubljane, zastavo samo pa ie izgotovil Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Bronastega sokola na vrhu kopja je izdela)! prof. Sever iz Ljubljane. Zastava je iz težke lyonske svile. Ena stran je izgotovljena v državnih barvah s sokolom v sredi, druga stran je rdeče barve in prikazuje državni grb. Z zlatom vezena zastava predstavlja dragoceno umetnino. Vse delo z napisi vred je izgotovljeno s specialno tehniko tako da je zastava sila plastična. Ornamentika jn aplikacije učinkujejo izredno. Njihova izgotovitev je dovršena. Zastava bo zato redka umetnina, ki bo predstavljala našo divno narodno orna-mentiko. Na enj Stranj zastave je napis »Aleksander I — Jugoslovenskenru Sokolu!« na drugi strani pa napis: »Domovini — Zdravo!« Veličasten sprejem češkega Sokolstva v Mariboru Z vzorno disciplino in s pravim nacionalnim navdušenjem je obmejni Maribor sprejel in pozdravil drage sokolske goste pold, v imenu JČ lige dr. Reisman, zahvalila pa sta se brata Muller in Vergun. Sesti in zadnji sokolski vlak je prispel ob 17. Pripeljal je v 21 vagonih 865 članov in članic vzhodno-čeških ter podkrkonoške in orliške župe. V imenu JC lige iih Je pozdravil minister v p. dr. Kukovec, ozdravil p,a je br. dr. Nimshaus. Pri vseh vlakih so' bili navzoči tudi ofl-cijelni zastopniki državnih oblasti ta mesta. V vsakem vlaku je bila sokolska godba, ki je med kratkim postankom na kolodvoru odsvirala našo in češkoslovaško državno himno. Paudariti Je treba, da se je ves' program sprejema izvršil brez najmanjše nezgode, dasi je mariborski kolodvor neprestano okupiran od prihajajočih in odhajajočih vlakov. Čast vzorni in požrtvovalni službi organov železnice, pa tu-ti discipliniranosti občinstva. Edini incident je bil pri drugem vlaku, ko je sestri Ljudmili Novakovi iz Jindrihovega Hradca postalo v vlaku tako slabo, da so jo morali izvagonirati in jo je rešilni oddelek odpeljal v bolnico. Maribor, 27. junija, h. Jugoslovensko prebivalstvo obmejnega Maribora je bilo danes postavljeno pred izredno težko nalogo. Sedem posebnih vlakov iz Češkoslovaške, Bat'ov in 6 sokolskih, je vozilo skozi Maribor trume češkoslovaških Sokolov in Sokolic na vsesokolski zlet v Beograd. Od 9. zjutraj pa do poznih popoldanskih ur je bil Maribor mobiliziran, da izpolni svojo dolžnost in čim najlepše pozdravi in 6prejme na jugoslovenskih tleh vse te tisoče in tisoče, ki so prišli k nam, da s svojim po-setom poveličajo naše sokolske dneve. In Maribor je danes pokazal, da je kos tudi takim težkim nalogam. Množice naroda. od najmlajših malčkov v naročju pa do osivelih prijateljev in borcev sokolske ideje, eo pozdravljale vlak za vlakom pri prihodu jn odhodu. Navdušenje se Je stopnjevalo od vlaka do vlaka in zdelo se ti je. da gledaš belo cvetno polje, ko so mahali robci v pozdrav iz vlakov in proti vlakom, ozračje pa se je lomilo navdušenih vzklikov. Raz kolodvorsko poslopje J© s slavoloka s pozdravnim napisom plapolala v pozdrav mogočna jugoslovanska trobojnica, dve tudi z visokih kandelabrov pred podajo. Solnce je vroče pripekalo in čar mariborskega poletnega solnčnega dneva je privabil na dan tudi vse zaspance. Gospe In dekleta so gostom pri vlaku nudile češnje v košaricah, druge zopet so delile cvetice, pred vlaki so stali buffet z vsemi potrebščinami za kratek postanek vlaikov, godba >Drave* pa ie neumorno svirala. Ves dan Je bila ena 6ama velika manifestacija slovanske misli, slovanske solidarnosti in sokolskega bratstva. Čudovit je bil pogled na prihajajoče in odhajajoče vlake, ki so nudili deloma sliko z makom posejanih njiv, deloma belih cvetočih poljan. Prihajajoče sokolske vlake eo že r obmejnem Št. IIju sprejeli zastopniki mariborske 6okolske župe s tamošnjim domačim prebivalstvom, prvega dr. Irgolič, drugega Bureš, tretjega Kova?, četrtega dr. Pivko, petega Ilih in šestega inž. Leben. Prvi je prispel v Maribor posebni vlak z Bat'ovci, o čemer poročamo posebej. Dobre pol ure po njegovem odhodu pa Je ob 11.40 prispel prvi sokolski vlak s 23 vagoni in 788 Sokoli in Sokolicami, Moravani s severno - zapadne Slovaške in iz dunajske sokolske župe. V imenu Sokolstva in vsega občinstva jih je pozdravil br. dr. Irgolič. Druga vlak s 15 vagoni .je pripelial 606 članov in članic in ie prispel ot) 12.45. Pripeljale so se ž njim južnoeeške sokolske župe budjejeviška, taborska in plznska v spremstvu načelnika ČOS br. Stepaneka. Pozdravil jih je v imenu JČlige in jusro-slovenekega Maribora minister v p. dr. Kukovec, zahvalil pa ee ie načelnik Stepanek, ki je omenjal, da prihajajo Čehoslovaki, kadarkoli pridejo v Jugoslavijo, skozi Ma. rjbor kakor skozi ovenčana vrata. Tretji vlak, 16 vagonov s 640 SokoTi ln Sokolicami, je prispel ob 13.45. S tem vlakom ee je pripeljalo pet praških žup pod vodstvom podstaroste ČOS brata Hellerja. Pozdravni nagovor sta imela dr. Kukovec za JČligo in br. dr. Irgolič za mariborsko sokolsko župo. Ob 14.45 je privozil četrti vlak. V 16 va-fronih se je pripeljalo 650 članov ln članic šestih srednječeškjh žup s članom predsedstva ČOS dr. Flajšmanom. Pozdravil jih je minister v p. dr. Kukovec, za sprejem se je zahvalil dr. Flajšman. Peti vlak je privozil ob pol 17. In pripeljal v 16 vagonih 500 članov in članic iz Prage in praške okolice. Vsi so bili v krojih, kar je nudilo čudovito lepo sliko, ko so izstopili iz vlaka. S tem vlakom so prišli tudi ruski Sokoli iz Prage pod vod stvom br. dr. Verguna. Goste je pozdravi! v imenu mestne občine podžupan dr. Li- Bat'ovci v Mariboru Maribor, 26. junija, b. Z enourno zamu« do so se danes dopoldne kot prvi pripe« ljali s svojim vlakom Bafovci. Že v ob« mejnem Št. IIju so bili gostje iskreno spre« jeti od domačinov in šolske dece na okra« šenem kolodvoru, mariborska postaja pa je bila kljub neugodni dopoldanski uri polna občinstva. Ko je vlak privozil, je iz nje« govih sedemnajstih vagonov kakor klasje mrgolelo majhnih jugoslovenskih in češko« slovaških zastavic, s katerimi so mahali gostje v pozdrav Mariborčanom, ki so jih frenetično pozdravljali, tako da pozdrav« nega marša godbe »Drave« skoro ni bilo slišati. V imenu sprejemnega odbora Sokola in JČ»Lige je pozdravil Bafovce dr. Reisman, zahvalil se mu je jedrnato brat podjetnika Bat'e, Bat'a ml. V kratkem času odmora je igrala poleg »Drave« tudi godba Bat'ov« cev, ki je začela takoj ob prihodu vlaka svirati na peronu. Po strehah vagonov je bilo polno fotografov in tudi svojega film« skega operaterja so imeli Bafovci seboj, ki je ves čas snimal vrvenje na kolodvo« ru. Vlak je odpeljal ob 11. ob viharnih ovacijah in vzklikih »Na svidenje!« OPOZORILO! Zaradi praznika Vidovega dne »Jutro« v nedeljo ne bo izšlo. Zato bo sobotna številka »Jutra« izšla v večjem obsegu in bo nudila z zanimivo vsebino našim cenjenim čitateljem obilo štiva tudi za nedeljo. Opozarjamo na to zlasti naše cenjene inserente in naročnike malih oglasov ter jih prosimo, da naročijo svoje oglase tekom današnjega dne po možnosti že v dopoldanskih urah. Oglasni oddelek »Jutra« bo v soboto za stranke odprt samo od 7. do 10. nre dopoldne. Elektrifikacija Slovenije Kako bi se dala elektrifikacija banovine Izvesti v najkrajšem času, z najmanjšimi stroški in z nacijonalnim kapitalom Objavljamo danes tretji članek ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca. Dravska banovina je pri obstoječih razmerah že danes v stanu, da brez velikih investicij in v najkrajšem času izvede popolno elektrifikacijo, ki bi odgovarjala narodno-gospodarskim interesom. Kakor sem že omenil, pridejo za elektrifikacijo predvsem v poštev naslednje elektrarne: 1. Završnica z 2000 kilovati, last banovine, vodna naprava; 2. Majdič v Kranju s 170 kilovati, vodna naprava, nacijonalni kapital; 3. Česen (»Elektrika«) v Tacnu s 1000 kilovati, vodna naprava, nacijonalni kapital; 4. Liubljana, mestna kalorična centrala s 4500 kilovati, občinska last in 5. Zagradec, vodna naprava z 200 kilovati, last banovine. Vse to je že izgrajeno in daljnovodi so z malimi izjemami že izvršeni. Treba je samo vse te naprave združiti v enoto, pa imamo že idealno podlago za smotreno elektrifikacijo. Naslednji načrt nam kaže to dovolj jasno. QMVR V- MAMcO Se £MI/i«>TO» ■ I ■ ■ ---- MlJNOVOOI, "o SO Kiuuri po potre&j Gori navedene in na sktci zaznamovane elektrarne na ozemlju biv. Kranjske razpolagajo že danes z 9400 kilovati kar je za današnje razmere že zelo mnogo, tako da bi mogli že samo iz tega omrežja elektrificirati vso banovino. Vidimo nadalje, da premore Ljubljana sania skoro polovico vse te energije in da leži centralno. Brez Ljubljane se tedaj elektrifikacija izvesti ne da. Sama lega vseh teh naprav pa kliče nujno k združitvi. Nobene ni izločiti, nobene uničiti, nobene staviti v rezervo, marveč vse je pritegniti k skupnemu delu. V taki skupnosti bo Završnica idealna naprava za kritje konic celotnega omrežja, mestna elektrarna ljubljanska pa idealna naprava za dobavo toka pri minimalni vodi. Na skupnem omrežju bo toka dovolj, da ga oddamo celi deželi, in sicer ne dragega, marveč cenega toka. Velenje samo ima s svojimi 2000 kilovati zaenkrat dovolj terena v svoji bližini. Dalnovoda proti Celju in Dravogra du sta nujno potrebna. Daljnovod proti Ljubljani pa vsaj zaenkrat ni nujno potreben, ker obstoječe elektrarne nudijo dovolj sile. Ker pa vemo, da konsum toka zelo naglo raste, ako ga je dovolj na razpolago, bo v kratkem prišel čas, ko bomo tudi na bivšem Kranjskem rabili velenjski tok. Takrat naj se zgradi daljnovod Velenje—Ljubljana ter pri-' ključi na skupno omrežje. ;} Tako si predstavljam elektrifikacijo naše banovine jaz: na povsem ekckN nomski izrabi obstoječih podjetij in ml* popolni nacijonalni podlagi. Če to izvedemo — in izvesti se da to v razmeroma prav kratkem času — nam ne bo težko najti pravo razmerje tudi napram podjetjem, ki niso v nacijonalnih rokah, torej napram Fali in Trbovljam. Stolno mesto Ljubljana je pripravljeno vsikdar moralno in finančno podpreti smotreno elektrifikacijo dravske banovine ter sodelovati kot enakopraven pogodbenik. Toda kot priznan gospodarski in kulturni center Slovenije ne more in ne sme v vprašanju elektrifikacije lahkomiselno žrtvovati svoje gospodarske samostojnosti in neodvisnosti. K temu kratko remiscenco: Pred leti je Fala grozila s konkurenčnim bojem Ljubljani. Ko sem vprašaj o tem za mnenje znamenitega elektrotehnika prof. Wohenegga, mi je rekel: »Bange machen gilt nicht! Preko ekonomskih načel ne more nobeden.« Bolj kot kdaj sem tudi danes tega mnenja. Narodnogospodarskih zakonov se prevreči ne da. Ta zavest pa nam daje trdna tla. Dr. Dinko Puc. Čsl. ministrski predsednik na Jadranu Praga, 26. junija, h. Ministrski predsednik Udržal je danes odpotoval na daljši odmor v dalmatinsko kopališče Kupari, kjer že več let preživlja svoj poletni odmor. Operni pevec Križaj odide v Zagreb Beograd, 26. junija, č. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za člana Narodne« ga gledališča v Zagrebu Josip Križaj, član Narodnega gledališča v Ljubljani. Upoko« jen je Vladimir Treščec«Sranjski. inten« dant Narodnega gledališča v Zagrebu n. r. Predor skozi Ivanjplanino gotov Sarajevo, 26. junija, n. Dela pri zgradbi velikega predora skozi Ivanjplanino, ki je dolg 3 km. so popolnoma končana. Danes se je izvršila skozi predor poskusna vož« nja s prvim vlakom, ki so se je udeležili strokovnjaki državne železnice, gradbenega podjetja in drugi faktorji. Jutri bo otvor« jen skozi predor redni promet. Vokmski proces pred Državnim sodiščem Beograd, 26. junija. AA. Državno sodi« šče za zaščito države je končalo včeraj 25. t. m. sojenje Tadeja Blasiča, privatne« ga uradnika in Katarine Ružičeve z Reke, ki sta bila obtožena vohunstva v korist neke sosedne države po čl. 109. kazenskega zakonika. Danes ob pol 12. je sodišče iz« reklo sodbo. Tadej Blasič je bil spoznan krivim in obsojen na dve leti robije in pet let izgube državljanskih časti, Katari« na Ružičeva pa je bila oproščena. 16-letna mladenka obesila Sarajevo, 26. junija, n. Davi ob 10. se Je obesilo 16-letno dekle Julijana Bertič, ker ji je zaročnik dejal, da se noče z njo poročiti. Porast italijanskega prebivalstva Rim, 26. junija, g. Italijansko prebivalstvo je od zadnjega ljudskega štetja dne 31. decembra 1929 naraslo na 42,363.811. Od teh jih je sedaj v Italiji 41,590.511. Dunajska vremenska napoved sa petek: Bolj oblačno in bolj verjetno, da boo Sloveniji neki Bela Kertesz in se oglaša pri vseh županstvih, privatnih podjetjih, denarn h zavodih itd. in zahteva od n i i h velike vsote za neto sokolsk' almanah, ki naj bi izšel po vsesokolskem zletu v Beogradu. Bil je zadnje dneve v Kranju. Tržiču. Škofij Loki. na Bledu, v Radovljici in tudi na Jesenicah. Povsod ie v uradnem tonu zahteval, naj mu za vsako stran teksta v almanahu plačajo 6000 Din. To naj b< bil najmanjši znesek, zahteval pa ie ponekod kaT do 30 tisoč Din. V primeru pa. da se njegovim zahtevam ni ugodilo, ie grozil z represali-jami ter očital vsakomur, da ni patrijotič-nega mišljenja Te dni se je mož pripeljal v elegantnem avtomobilu s svofrm pribočnikom na Jesenice ter se oodal takoi na županstvo in s samozavestnim nastopom zahteval od gospoda župana, naj za tri strani teksta v almanahu plača 18.000 Din, kar pa je gospod župan seveda odklonil. Potem se ie lotil občinskega tajnika ter mu obljubil, da mu preskrb' takoi primerno odlikovanje, seveda najbrž le proti visoki nagradi. Naposled se ie zglasiil še na domu znanega jeseniškega lesnega industrijca z namenom. da tudi tu naibere nekaj tisoč dinarjev. Tu pa je slabo naletel. Industrijec je bil namreč o njegovem prihodu in namenu že obveščen ter je Kertesza takoj odslovil in mu grozil, da ga bo naznanil radi izsiljevanja oblastim, kar je takoi pomagalo in sta Kertesz in njegov spremljevalec jadrno odrinila. Obstoja sum. da so njegova priporočila ki jih je kazal. falsifikati ali pa morda izdana v dobri veri. da gre za poštenega in idealnega človeka. Zanimivo je tudi to. da ).e imel priporočila za nabiranje prispevkov tudi od banske uprave s pozivom. naj mu gredo povsod na roko. Na to priporočilo se je Kertesz zelo rad skliceval. Sodimo, da tu nekai ni v redu. kajti sckolska uprava bj lahko za almanah, ako ga bo izdala, iskala prostovoljne prispevke pismeno ali pa pooblastila za to nabiranje kakega znanega in popularnega sokolskega delavca, ki jih ima dosti na razpolago in o katerih poštenju ni dvoma, ne pa človeka z madža-ronskim imenom, ki ga v tukajšnjih krajih in tudi v sokolskih krogih nihče ne pozna in ki pod krinko patriotizma nabira do Sloveniji in tudi do ostali državi denar v bog-ve kakšne namene. Postopanje takega človeka bi morale zasledovati in nadzorovati oblasti, ker njegovo početje kompromitira državo in sokol-stvo. Ljudje tipa Bela Kertesz ne bodo učili lojalnih Slovencev patriotizma Aretacija nevarnega vlomilca Kranj. 26. junija. Predvčerajšnjem so aretirali tukajšnji orožniki Antona Terpšna, mesarskega vajenca Pri tukajšnjem mesarju Antonu Mu-šiču. Isti dan sta bila izvršena kaT dva vloma na Rupi in na Visokem, kjer se je mudil Terpin. Njega ie gospodar poslal, da naj gre po živino na Primskovo. Mesto da bi izvršil gospodarjevo naročilo, se je odpeljal s kolesom na Rupo. Ustavil se je na posestvu posestnika Matevža Gaberja. o kate- j rem je dobr0 vedel, da je ravnokar prejel ! od mesaTja Maršiča večji izkupiček za prodano živino. Gabrovi niso bili doma. To je izrabil Terpin, naslonil kolo kar na bližnje drevo, sam pa šel skozi gospodarsko poslopje na podstrešje, odtod pa v hišo. kj«r je neovirano ukradel okrog 2000 Din v gotovim. Od tod se je takoj odpeljal na Visoko, kjer je vlomil v gostilno Jerneja Rozmana ter odnesel 420 Din gotovine, zlato verižico in samokr&s z 10 naboji. Obakrat so ga videla ljudje in tudi spoznali. Po niihovi ovadbi je pa padel končno v roke pravice. Zaradi velike drznosti, s katero je tzrvr-šil oba vloma Terpina, ki ima komaj 19 let. in ker je bil vedno po bližnjih vaseh po poslih za svojega gospodarja za nakupovanje živine, je usmeril narednik-vodiirck g. Javor nik prvo njegovo zaslišanje v zvezj z ostalimi izvršenimi vlomi. To je imelo uspeh. Teripin je priznal, da je izvršil že šest vlomov, ko je hodil po živino za svojega gospodarja. Pri hišni preiskavi so resnično našli več predmetov, kt izvirajo te priznanih vlomov. Tako je 12. aprila t. 1. vlom?! v Bifejem pri posestnici Križaj in odnesel 800 Din ter pri Kokalju. 7. maja je prišel v Šenčur, vlo- Učenjak in učitelj, mož duha, spoštovan od vseh, ki ga poznajo, slaven tudi čez meje svoje domovine, je profesor Dr. F. Ne razširja samo vede, ampak vpliva tudi s svojim delovanjem. »Duševno delo zahteva pobude, ne p a r. T,"'rieiija,« nasrlaša vedno z največjim poudarkom. »Najboljša pijača za duševnega delavca je kava Hag brez kofeina. Ta kava daje neomejen užitek, ker je najboljša zrnata kava, kateri je odvzet nepotreben in marsikateremu škodljiv kofein. Kava Hag varuje živze in oživlja polet misli.« Privoščite sebi in svoji družini odslej kavo Hag doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s ko-lonijalnim blagom. Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag. mil pq posestnici Kristan Katarini, ji ukradel okrog 200 Din denarja in drugih stvari. Dne 15. maja je izvršil na Bregu dva vloma pri posestnici Mariji Alhar in Janezu AJežu. Preteklo soboto Pa je Terpin skočil za trenutek iz mesnice v sosednjo hišo gostilničarja Kmetica, ko je zapazil, da sta odšla gostilničar in žena iz hiše. Stopil je v stanovanje. ki je bilo odprto, odprl nasilno zaklenjeno šatuijo, v katerj je bilo 9500 Din, Terpin ni vzel vsega, ampak se zadovoljil s 1100 Din. Sumi se. da ima še več grehov na vesti. Ugotovljeno še ni. koliko je pokradel svojemu gospodarju, ki je zaradi stalnih diferenc v blagajni sumil že dalje časa svojega vajenca. Celokupno škodo vseh osmih vlomov cenijo nad 5000 Din. Terpin je doma iz Smolovega pri Železnikih. Sedaj se nahaja v zaporih tukajšnjega okrajnega sodišča. Zasačeni ponarejevalci bankovcev Hrastnik, 26. luiflia. Tako bridke izkušnje imajo premnogi, ki so skušali ponarejati denar, a se še vedno dajo toliki zapeljati k ponarejevanju. Tako imamo sedaj tudi mri nas ponaTejevalsko afero. Že v noči od nedelje na ponedeljek so orožniki zasačili v Krištandolu pr,j Dolu družbo ponarejevalcev, ki sicer s svojim delom še ni pričela, a je imela že vse pripravljeno. Aretirani so bili Ivan. Franc in Marija Ovčak — oče. sin in hčerka ter Jernej štirn. čevljarski mojster iz Kamnika in Jože Poljanšek. ki se izdaja za lesnega trgovca. Zadnja dva sta prišla k Ovčako-vim na sestanek, da se dogovorijo glede nabave raznega materijala. ki bi ga rabili pri ponarejevanju. Ponarejevalska družba Pa še m popolna, ker se še dva. in sicer vodilna njena člana skrivata pred roko pravice. Jernej Štim ie bil že več let zaprt zaradi ponarejevanja in še ni dolgo, odkar se je vrnil iz ječe. Stari Ovčak je bil tako prepričan o uspehu, da ie celo v okolici nekega moža nagovarjal k pristopu, češ. da bo v dveh letih že milijonaT. To je sedaj preprečila pazljivost orožnikov fn je zlasti orožniški komandir z. Ur-leb zelo previdno in uspešno vodil preiskavo in tako preprečil veliko gmotno škodo ter rešil gotovo še nekatere ljudi, ki bi sicer na kakršenkoli način zašli v mrežo zločina in ponarejevalske strasti. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjen je trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni danene sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurjjičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josef o va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na vsesokolski zlet v Beograd po Dravi ln Dunavu se je podalo 5 članov in ena članica Sokola Hoče v čolnu, ki so si ga sami naredili, pod vodstvom podstaroste brata Plombergerja in načelnika br. Apiha. Čoln so spustili v Dravo, potem ko je bil po običaju krščen z vinom, pri Zg. Dupleku v četrtek 10. t m. zjutraj, a že čez eno uro bo odplovili na daljno pot ▼ prestolnico. Domače vesti Najnovejša številka tedenske revije »Življenje in svet" Danes je izšla štev. 26. (zadnja številka sedme knjige) ilustrovane tedenske reviie »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Struponosci v živalstvu Nov solnčni motor Umetna volna Važen izum »izgubljenega sina« Na prizoriščih starogrške zgodovine Stoletnica žveplenk Svet leta 2030. Smrt ob radiu Moj polet v Avstralijo (Amy Johnson) Kihanje Lima Nezgorljivost »Luna trka ljudi« Gobavost Krotilec kač (H. Hichens — konec) Vas jamarjev v pariški okolici V Skadru Kako se obvaruješ želodčnega raka Napredek brzine Za odpravo smrtne kazni na Angleškem Zakaj se »tunel« ne bo gradil? Slava harmoniki Zdravniki kot zastrupljevalci Naslovno sliko »Poletje« je vrezal v les slikar«grafik Elo Justin. S to številko zaključuje »Življenje in •vet« svojo 7. knjigo (nad 700 strani s ste* ▼ilnimi ilustracijami). Prihodnja številka (prva osme knjige) izide 4. julija. »Življenje in svet« stane polletno (za® ključena knjiga) Din 40.—, četrtletno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne števil* ke po trafikah samo Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. • Imenovanje okrajnih načelnikov. Z uka« zom Nj. Vel. kralja in na predlog predsed« nika ministrskega sveta in ministra notra« njih zadev z dne 23. t. m. so bili preme« ščeni: Matej Kaki, sreski načelnik. Novo mesto I=4a, za banskega svetnika uprave dravske banovine, v isti kategoriji in sku« pini. Rihard Koropec, sreski načelnik sre» za prevaljskega L4, za sekretarja dravske banovine v isti kategoriji in skupini. Fri* dcrik Lotar, sreski načelnik v Kočevju L4a, za sreskega načelnika sreza Novo mesto v isti kategorij in skupini. Albert J. Tlačer, sreski načelnik sreza novljanske« ga v 1-6, za sreskega načelnika sreza ko« čevskega v isti kategoriji in skupini. Ciril Poklukar, načelnik sreza logaškega v I--4. za sreskega načelnika sreza novljanskega v isti kategoriji in skupini. Dr. Karel Te« kavčič, sreski podnačelnik sreza Radovljica I.-4, za sreskega načelnika sreza logaškega v isti kategoriji in skupini. Dr. Ivan Vid« mar, sreski podnačelnik sreza brežiškega L6, za sreskega načelnika sreza radovlji« skega v isti kategoriji in skupini Franjo Marešič, sekretar sreskega načelstva sreza logaškega v L6, za sreskega podnačelnika sreza brežiškega v isti kategoriji in skupi« ni. Dr. Dionizij Maraž, sekretar sreske iz« postave v Škofji Loki I«4, za sreskega na« čelnika prevaljskega sreza v isti kategoriji in skupini. Franjo Levičnik. sekretar na« čelstva sreza Mar&or levf breg I«6, za se« kretarja izpostave * Škofji Loki. v isti ka« tegoriji in skupini. Franjo Vovšek, sekre« tar dravske banovine I«6, za sekretarja sre« skega načelstva Maribor levi breg v isti kategoriji in skupini. Dr. Ivan Senekovič, sreski načelnik v Litiji L4, za sreskega na« čelnika sreza samoborskega v isti katego« riji in skupini. Dr. Anton Pajnič, sreski načelnik novomarovski v I«6, za načelnika sreza dolnjelogaškega v isti kategoriji in skupini. V soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. ob 18. na igriščn SK [LIBIJE mednarodna nogometna tekma SLOVAN: ILIRIJA (Dunaj) PREDTEKMA OB 16.30. Ob vsakem vremenu. I * Promocija Jugosiovena v Cambridgeu. Mladi jugoslovenski inženjer Josip Torba-rin, varovanec Nj. Vel. kralja, je bil, kakor poročajo iz Dubrovnika, te dni na univerzi v Cambridgeu promoviran za magistra ar-tium. * Diplomirana sta bila 23. t m. na tukajšnji univerzi pravnika gg. Lojk Leon z Viča pri Ljubljani in Rozman Konrad iz Ljubljane. Čestitamo! * Diplomirala sta 24. t m. na tehniški fakulteti v Zagrebu za geodetskega in kultu rnotehničnega inženjerja gg. Franjo Rudi iz Maribora in Ciril Skerlavaj iz Ljubljane Omenjena sta prva slovenska inženjerja te stroke, ki sta dovršila študije na domači univerzi. Čestitamo! * Inženjerski diplomski izpit iz šumar-stva je napravil v Zagrebu z odličnim uspehom g. Turk Zdravko iz Novega kota Vremensko poročilo meteorološkega zavoda y Ljubljani Številk« za označbo kraj« pomenilo: t. Caa opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperataro, 4. relativno vlago v %, 5. smer io brzino vetra, t oblačnost l—10, 7. padavine t mm. S. vrata padavin, 26. junija 1930. Ljubljana: 7, 760.8, 18, 75, —, 1, —, -s Maribor: 7, 759.4, 19, 85, —, 7, —, —. Mostar: 7, 761.1, 22, 75, —, 1, —, —. Zagreb: 7, 760.5, 20, 85, WSW2, 0, —, — Beograd: 7, 760.5, 24, 65, —, 0, —, —. Sarajevo: 7, 761.4, 17, 65, SW2, 0, —, —. Skopi je: 7, 762.5, 21, 65, NE2, 0, —, —. Kumbor: 7. 760.7, 22, 85, NE4, 2, —, —. Split: 7, 761.5, 24, 55, —, 0, —, —. Rab: 7, 760.6, 23, 85, —, 7, —, —. Vis: 7, 760.7, 21, 75, SE4, 1, —, —. Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.51, hina vzhaja ob 4.16, zahaja ob 21.38. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 28.4, "najnižja 15.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 16, v Mostaru 16, v Zagrebu 17, v Beogradu 19, v Sarajevu 12, v Skop« pri Prezidu, član JAlD »Triglava« v Zagrebu. Čestitamo! * Sprejem gojencev v intendantsko aka« demijo v Beograda Po odredbi ministra vojske in mornarice se v nižjo šolo inten« dantske akademije sprejme letos 80 go« jencev v starosti 16 do 20 let. Pouk se prične 1. oktobra in traja tri leta. Spreje« majo se kandidati, ki so jugoslovenski dr« žavljani, zdravi in sposobni za vojaško službo, ki so dovršili vsaj 6 razredov gim« nazije ali realke. Od sprejemnega izpita so oproščeni oni kandidati, ki so letos na« pravili izpit zrelosti. Natančnejši pogoji za sprejem se dobe pri vseh vojnih okrož« jih in sreskih načelstvih. * Državno železniško prometno šolo v Beogradu so absolvirali naslednji slušatelji Slovenci: Maks Coš, Nike Miklič, Kari Na-veržnik (z odi.) Herman Požar, Srečko Rejec, Franjo Rozman (z odi.) Miloš Stergar, in Tone Stampar. * Kopalni viak Ljubljana glavni kolo-dvor-SkofJa Loka. Od nedelje 29. t. m. dalje bo vozil na progi Ljubljana glavni kolo-dvor-Skofja Loka in obratno do preklica kopalni vlak 922—923. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 13.30, prihod v Skoljo Loko ob 14.01. Odhod iz Škofje Loke ob 18.10, prihod v Ljubljano glavni kolodvor ob 18.58. Kopalni vlak bo vozil samo ob vremenu, ugodnem za kopanje, kar bo vsa-kikrat na postajah pri potniških blagajnah razglašeno. Za kopalne vlake velja 50 odst. popust voznih cen kakor pri izletniških vlakih. + Pregledovanje sortnih poskusov s krompirjem in pšenico bo v drevesnici Kmc tijske družbe v Ljubljani na Poljanski cesti 59. Kmetijska družba je s sodelovanjem Kmetijske poskusne postaje v Ljubljani v svojj drevesnici izvedla številne poskuse z raznimi vrstami krompirja in pšenice. Ker so ti zelo zanimivi in nazorno podajajo raz. Iiko med posameznimi sortami, je tudi za kmetovalce zelo poučno, ce si jih ogledajo V ta namen priredi Kmetijska družba ogled in poučno razlago teh poskusov v neds-Ijo 29. t. m. ob 9. uri v svoji drevesnici. Vodstvo ogleda prevzame g. Ing. Zaplotaik, ki je poskuse izvedel. Vabijo se vsi tisti kmetovalci, ki se za to zanimajo, da se udeležijo tega ogleda. — Kmetijska družba v Ljubljani. 17, v Beogradu 19, Ijju 15, ▼ Splitu 2L Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer! Nadvojvoda baleta Albert Paulig in Dinna Gralla Smeh! KINO IDEAL * Zlobno podtikanje. Črtica pod naslovom »Razbojnik Kajfež«, ki jo je »Jutro« objavilo v sobotni številki, je dala nekaterim zlobnim jezikom pač zgolj z naslovom samim povod, da obrekujejo ugledno Kaj-; feževo rodbino v Kočevju. Uredništvo pri objavi tega feljtona ni imelo nikakega razloga za pomisleke. Avtor je mlad slovenski književnik z Goriškega, ki Kaifeževe rodbine v Kočevju niti ne pozna, a vsebina sama razodeva, da jo kot satiro v škodo ugledu omenjene družine lahko tolmačijo le taki pokvarjenci, ki jim je opravljanje glavni življenjski posel. V ostalem to zlobno podtikanje ni prvi primer v slovenskem pisateljevanju. Nad stotisoč je slovenskih imen, zato more le plitek ome-jenec pri čitanju kateregakoli sodobnega leposlovnega dela namigavati na tega ali onega imen j aka. * Sestanek absolventov drž. trg. šole v Celju letnika 1924-25 je odrejen za 4. in 5. julija. Pozivam tovariše in tovarišice, da se istega v čim večjem številu udeleže. — Milan Cerne. * Maturante ljubljanskega državnega učiteljišča iz L 1885. vabim na sestanek v Ljubljano, dne 5. julija, da proslavimo 45 letnico mature. Zbirališče v Zvezdi ob 10. uri. Franjo Lovšin, Vinica pri Črnomlju. * Izleti hrvatskih turistov. Hrvatsko planinsko društvo, mladinska sekcija, priredi prihodnjo nedeljo izlet na Mrzlico v Zasavju, turistično društvo »Runolist« pa skupni članski izlet v Brežice. * Družbi sv. Cirila in Metoda v Liubliani je nakazal g. Fran Domicelj iz Maribora 100 Din namesto venca na grob prijatelju Josipu Gvajcu. Iskrena hvala! * Slovensko planinsko društvo v Liubliani naznanja, da je Aleksandrov dom pod Triglavom otvorjen in oskrbovan. * Zdravniki Društva narodov ▼ Dalmaciji. V sredo zjutraj je prispela v Split komisija higijenske sekcije Društva narodov v spremstvu načelnika tamkajšnjega hl-gijenskega zavoda. Zdravniki so pregledali higijenski zavod, antituberkulozni dispanzer in ljudsko kuhinjo ter so se zelo laskavo izrazili o institucijah. V četrtek so odpotovali v Trogir, kjer so se informirali o delovanju za pobijanje malarije, danes pa odpotujejo v Dubrovnik. * Konjska dirka vozačev in Jahačev se bo vršila v St Jerneju na dan sv. Petra, Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Petar" v Ljubljani priredi VELIKE KONJSKE DIRKE ▼ soboto dne 28. in v nedeljo 29. junija, vsakokrat ob 8. popoldne na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. t Pol jn Prijavljeni so najboljši ameriški dirkači in galopni konji, kakor tudi konji domače reje. — Stava na konje — totalizator. Sedeži 20, stojišča 8, za dijake, otroke in vojake 4 Din. — Predprodaja vstopnic: v trafiki Sever, Selenburgova ulica in v trafiki Union, Miklošičeva cesta. Avtobusi bodo vozili od Figovca od 1. naprej. — železniška zveza ob 13.49 popol. z glavnega kolodvora do Dev. Mar. v Polju. FDM-M1 is potrebifise najceneje t drogerijah muc, ljubljana io kanc fWoUr«ra>, maribor CENIK GRAT1S! Izvršujemo vsa amaterska dela. 29. t. m- popoldne. Sodeluje novomeška godba. Za okrepčila, zabavo in razvedrilo bo preskrbljeno. Občinstvo, konjerejci in prijatelji odličnih konj se vljudno vabijo. * Lupis-Vukič med našimi izseljenci v Južni Ameriki. Gospod Lupis-Vukič, ki za Jugoslovensko narodno odbrano potuje po Južni Ameriki, da zbere gradivo o življenju in delu Jugoslovenov v tem delu sveta za svojo knjigo, se je nedavno vrnil v Bue-nos Aires, potem ko je posetil vse važnejše naselbine Jugoslovenov v Boliviji, Peru in severnih pokrajin republike Chile. Bil je povsod bratski sprejet. Sedaj namerava še obiskati vse jugoslovenske naselbine v Argentini. * Gostovanje ljubljanske dramske dru= žine »Soče« v Domžalah. Dramska druži« na »Soče« bo gostovala v nedeljo 29. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu s Strindber« govo trodejanko »Oče«. * Svečana otvoritev modernega gasilne-nega doma. Ljutomersko gasilno društvo bo dovršilo ta mesec svoj novi gasilski dom, ki ga je začelo graditi lani septembra. Zidarji so že zapustili zgradbo, mizarji kleparji in slikarji pa opravljajo zadnja dela. Ta gasilski dom le stavba, kakršnih je le še malo v Jugoslaviji V pritličju je velika garaža za brizgalno, avtomobile in druga gasilsko orodje, v nadstropju pa na eni strani stanovanje, na drugi strani pa dvorana za seje in zborovanja. V sredi pročelja se dviga 23 m visoki zidani stolp, !ročajo, da so se v zadnjem času vršila številna posvetovanja med va-strijskimi gospodarskimi korporacijami. ki naj bi predložile vladi enoten elaborat v vprašanju znižanja davkpv. KaKor se zatrjuje, so posvetovanja dovedla že tako da-■'<■ da se bodo v najkrajšem času izročili vladi enotni zadevni predlogi, po katerih bi znašalo zmanjšanje davkov okrog 60 milijonov šilingov letno. Obenem se svetuje vladi, naj ne skuša kriti te vsote z drugimi davščinami, nepo nai omeji izdatke v višine vsote. Gospodarski krogi upajo, da bo vlada vzela te predloge v pretres v septem. bru in da bo davčno znižanje izvedeno ž? do konca leta. = Podraženje kruha v Italiji zaradi zvišanja zaščitnih carin. V svrho zaščite domače produkcije žita je Italija zvišala zaščitno carino na uvoz tujega žita od 14 na 16.5 zlate lire. Ke' pa Italiji domača produkcija ne zadostuje in bodo morali Italijani letos uvoziti okrog 20 milijonov metrskih stotov žita, je omenjeno zvišanje carine takoj odjeknilo na žitnem tržišču. Podražila sta se žito in moka ter nazadnje še kruh. Italijansko časopisje kljub temu zagovarja zvišanje carine, češ, da je ta narodna žrtev potrebna zaradi stabilizacije lire. B01I5KS 36. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet bolj mal. Največ so se trgovale devize na Dunaj. Prago, Amsterdam in Curih. Razen tečajev Dunaja, Londona in Newvor. ka, ki so za malenkost popustili, ni sprememb Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-rala Vojna škoda na nespremenjenem ni-voiu. Zaključek je zabeležila le za kaso po 433. Od drugih državnih vrednot se je zaključil le 7% Blair po 84.5. Od bančnih vred. not 60 zabeleženi zaključki: za Pol jo po 58. za Union po 194. za Jugo po 78 in za Ze-maljsko po 135. Od industrijskih papirjev imata zaključke Šečerana po 360 in Trbovlje no 422.5 in 425. Trbovlje mo bile čvr-etejše. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.605 — 22.755 (22.725), Berlin 13.48, Bruselj 7.8904, Budimpešta 9.896, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7-9659 — 7.9956 (7.98091 London 274.80, Newyork 56.335—56.535 (56.435), Pariz 222 03, Praga 167.39—168.19 (167.79). Trst 296.25. Zagreb. Amsterdam 22.695 _ 22.756. Dunaj 796.59 _ 799 59. Berlin 13465 — 13.495 Bruselj 789.04. Budimpešta 988.10—991.10 Milan 295.203 — 297.203. London 274.40 do i 275 20 Newvork ček 56.835 — 56.535, Pariz 222.03, Praga 167.39 — 168.19, Curih 1094.4 - 1097.4. Cnrih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2575, London 25.0725. Ne\vyork 515.90. Amsterdam 207.75. Dunaj 72 825. Sofija 3.74, Praga 15.31. Varšava 57.85. Budimpešta 90.275. Bukarešta 3.063 Dunaj. Beograd 12.50875 — 12.54875. Berlin 168.51 — 178.01, London 34.37875 do 34.47875, Newvork 37.045 _ 37.145. Milan 707.15 — 709.65, Pariz 27.745 — 27.345, Praga 20.97125 — 21.05125. Curih 137.02 do 137.52; dinarji 12.47 — l-'.53. efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago, 7% Blair 85 blago. Celjska posojilnica 160 denar. LiulHanska kreditna 122 denar. Praštediona 905 denar. Kreditni 170 denar, Vevče 128 denar Stavbna 40 denar, šešir 105 denar Ruše 280 — 300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432.75 — 433.5, kasa 433 — 433.5, julij 432.5 — 434.5, december 432.5 — 434. investicijsko 87 — 87.5. agrarne 54.5—54.75. 8% Blair 95 _ 97, 7% Blair 84.5 — 84.75. 7% posojilo Državne hipotekarne 83.5 do 84.25; bančne vrednota: Katolička 36—38, Pol jo 57.5 — 58, Kreditna 95 — 100, Union 194 — 195. Jugo 78 — 78.5, Ljubljanska kreditna 122 denar. Mediunarodna 63 den.. Narodna 8300 blago. Praštediona 900—910, Srpska 180 blago. Zemaljska 133 — 136; in. dustrjjske vrednote:- Našice 1300 bl*ago, Gutmann 160 — 169, Slavonija 200 _ 210, Danica 107 — 112, Drava 230 — 320, Šeče-rana 350 — 360. Brod vagon 110 — 120, Union mlin 115 denar. Vevče 128 denar. Is is 33 denar, Dubrovačka 302—400. Trbov. ije 425 — 430, Jadranska olovidba 505 bi. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključek: 1 vagon hrastovih pragov. Povpraševanja: jelo-ve deske: 50 kub. m, 36 mm debeline, dolžine 2, 3 in 4 m, širine od 10 do 16 cm. kvaliteta monte; okrog 100 kub. m belega borovca (madrijeri). od 3—8 m dolžine (3, 3.33 3.66, 4, 4.33, 4.66, 5, 5.33, 5.66, 6. 6.33. 6.66. 7, 7.33. 7.66. 8), največ 20% od 4 m, debeline 75 X 220 mm; cena naj se glasi fco vagon Sušak pristanišče; jelove letvice, dolžina 2. 2.50, 3 in 3.50 m. od katerih 10 kub. m od dolžine 3.50, debelina 12 /24 mm; cena naj se glasi fco vagon meja via Djev-djelije tranzit; okrog 100 kub. m hrastovi-ne. tesane, bodisi merkantilno ali ostroro-bo. v debelinah od 25/25 do 35/35 cm, v dolžini od 6—7 m; cena fco vagon nakladalna postaja; okrog 130 kub. m brstovine. tesane, merkantilne ali ostrorobe. v debelinah od 35/35 do 45/45 cm, v dolžinah od 6—8 m; cena fco vagon nakladalna postaja. Živina + Mariborski živinski sejem. Povprečne cene za kg žive leže: debeli voli 8—9. pol-debeli 7—7.5, plemenski 6.5—7, biki za kla. nje 7.25—9, klavne krave debele 7—8, plemenske 6—7, krave za klobasarje 5.25 do 5.75, molzne in breje krave 5.5—7. mlada živina 7— 9.teleta 10 — 12 Din. Meeo: vo-lovsko 18 — 20. II. 14 — 18, meso bikov, krav in talic 10 — 12. telečje I. 20 _ 25, II. 16 _ 18, svinjsko sveže 15 — 28 Din. + Zagrebški živinski sejem (25. t. m.) Cene za kg žive teže: biki 7—8. krave za molžo 7—9. krave za mesarje 4.50—6. voli I. 9—11, II. 7—8.5, bosanski voli 5—6. teleta 11.5 — 13.5 (zaklana 14.5 — 15.5) Din. Par konj, težkih tovornih 11.000 — 12.000, lahkih voznih 8000 — 9500. kmetskih 6500 do 8500 Din. Svinje za kg žive t de: domače pitane 12 — 13.5 (sremske zaklane 16 do 17.5). svinje do 1 leta 10 — 11.5, nad 1 letom 11 — 12.5 Din. tita. + Ljubljanska bona (26 t. m.) Tendenca za žito nespremenjeno živahna. Brez zaključkov. Ponujali so pšenico (slovenska postaja, mlev. tarifa, plačljivo 30 dni); baško 80 kg po 258.5 — 260, baško, 7$ kg po 250 do 252.5, baško, 77 kg po 242.5 — 245. novo baško, uzančno blago bre® doplačila, za mesec julij po 206, za dobavo v mas. avgustu po 210; rž: baško. 72/73 kg po 197; koruio: baško, za junij po 150 — 152.5; jefmen: baški, 62/63 kg 162.5 — 165; »ves: ba«ki po 180 — 185; moko: »0< (fco vagon Ljubljana. prj odjemu celega vagon«, plačljivo po prejemu 410 — 415 -f- Norosadska blagovna bor«a (38. t. m.) Tendenca slaba. Promet; 6 vagonov plenice. 36 koruze, 7 moke in 2 vagona otrobov Cene pšenici nadalje nazadujejo. Oves se je malo okrepil. PSenira: bflJBoa. 77 kg 190 do 195, baška, 78 kg 195 — 197-5, goroje-hanatska. 78 kg 195 — 197.5, gornjebaška. 78 kg 197.5 — 200. banatska. Tisa. Slep, 78 kg težka 197-5 — 200. sremeka, 77 kg tež'^ 172.5 — 175. sremska, 78 kg Mfca 167.5 — 170. Koruza: baška ki sremska 95 do 97.5; ladja Dunav 100—102; za juidj 101 do 103. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 105—107.5. Oves: baški in sremski 135 do 137.5. Moka: »00< in >0< 330 — 340, »2< 290 — 300, »5< 230 — 240, c6> 178 — 180. >7< 105 _ 115, >8< 80 — 90. + Budimpeštanska terminska borca (26. t m.) Tendenca slaba. Promet sreden. Pšenica: za oktober 18.81 — 18.85 (obračunski tečaj 18.80). Rž: za oktober 11.03—11.04 (10905). Koruza: za julij 12.75 — 12.76 (12.80), za oktober 13.06 — 13.07 (13.10), trausitna za julij (11.20), transltna za avgust (11.60). ■ _ ■ gel uspeh, se ne posuši v tnbL 1329 I Motokolesarskl klub Ilirija opozarja na razpis Medklubske gorske hitrostne moto-cikliške dirke v nedeljo 6. julija na progi Novo mesto—Metlika, start ob 14. pri km 808.5, cilj pri km 796.2. Prijave se zaključijo 1. julija ter je iste poslati na Športno komisijo motokolesarske nirije. Motoklub Maribor odpoveduje motoci-kliško dirko na dan 29. t m. ter bo novi datum iste ponovno JaviL Mnogi nas sprašujejo, če se pride do Tamarja v Planici lahko tudi s navadnimi čevlji, dalje če je pot naporna itd. Vsem tem sporočamo naslednje: Planica Je alpska dolina, ki pričenja na meji naše države pri Ratečah in se razprostira notri do Jalovca Do Tamarja, kjer priredi Smučarski klub Ljubljana dne 5. julija zabavo, rabite od kolodvora 1 in pol nre lahke dolinske hoje. Torej brez napora tudi za popolne začetnike. Pot je zelo lepa, senčna Obutev je dobra promenadna, ni potreba gorskih čevljev. Na vseh krajih Je dolina zavarovana z mogočnimi vrhunci. Zraven Tamarja izpod Ponc izvira Sava Nadiža. Pot Je široka, vozna, dobro markirana Sicer boste pa že itak od daleč čuli veselo razpoloženje naših smučarjev. <• RAZPIS stavbenih del Pokojninski zavod za nameščence ▼ Ljubljani razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del za gradnjo novega stavbenega kompleksa na oglu Dunajske ceste m Gajeve ulice v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, načrti in proračun se dobijo od 30. t m. dalje med uradnimi urami od 8.—13. ure pri ravnateljstvu zavoda, Gledališka ulica 8/III. proti povračilu stroškov Din 150.—. Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu do sobote 12. julij? t 1. ob 12. uri opoldne. Ljubljana, dne 26. junija 1930. PotojnhisH zarod n nameščence t LJubljani. Iz življenja ln sveta Najnovejša lokomotiva V Berlinu »o nemške državne železnice priredile razstavo lokomotiv, med katerimi vzbuja posebno občudovanje gorenja najnovejša velikanka. Kolesa so ji visoka 1.90 m in ima avtomatično kurilno napravo, da ji je kurjač čisto odveč. Nova padala V Londonu §o preiskusili s popolnim uspehom nova velikanska padala. Merijo razpeta 32 m. Letalec je pritrdil v znat-it; višini eno padalo na letalo, z drugnn pa se je spustil na tla. Pol UTe pozneje je pristalo nepoškodovano tudi zapuščeno letalo. Od sedaj bodo npva padala obvezna za vse angleške osebne in poštne zračne proge. Prištedila bodo veliko denarja. Do sedaj je bilo vsako letalo obsojeno na smrt. če ga je zapustil letalec v zraku. Včasi se je to zgodilo zgolj radi malenkostne poškodbe motorja, ki jo je lahko popraviti na tleh. Toda letalo brez vodstva se je vedno razbilo ob tleh in dostikrat »e tudi pogorelo radi eksplozije bencina. Bog ve zakaj so namenili vsi izumitelji padala samo ljudem, ne pa letata samemu? Kolumb, ki je prijavil novi patent, je prav ugodno prodal svoj izum tudi vojn1 oblasti. Ismail Sidki paša ki Je te dni »estavil novo egiptovsko vlad«. Norišnica za milijonarje Marsikateri ameriški bogataš ie že zaprl začasno v norišnico svojega razsipnega sina, posebno če se je ta hotel poročiti s kakšno plesalko. A dozdevni norci so večkrat pobegnili iz zapora in so potem skrbnega očeta na tožbo maščevalnega sina sodnijsko kaznovali radi nezakonitega kršenja osebne prostosti. Zato so otvorili zdaj v Chicagu nov zasebni zavod, katerega ravnateljstvo iamči cenjenim naročnikom, da nikoli ne bodo doživeli sličnih neprilik. Ima namreč na žefio staršev strokovnjake, ki lahkomiselnega mladeniča Lindberghov potomec b Newyorka so sporočili, da je Lindber-gfcova žena povila krepkega dečka. »pripravijo za norišnico«. Povsod ga zasledujejo, izzivajo in — če ne stanuje žrtev pri starših — razgrajajo v sosednih sobah tudi ponoči. Prej ali s'ej se naveliča razdraženi mladenič svo ih mučiteljev in prične prepir in pretep, čim se to zgodi, zazvoni telefon in pri-drvi avtomobil z zamreženimi okni. Mi-lijonarski dedič roma v prisilnem jopiču v norišnico, starši pa dobijo po zdravniku podpisano obvestilo, da mora biti njih sin interniran v zavodu, dokler se ne bo izboljšalo za javnost nevarno stanje njegovih živcev. Življenje v zaporu, z mrzlimi kopelmi, brez tobaka in alkohola se nadaljuje tako dolgo, dokler ne priseže ujetnik — nad Sv. pismom in v navzočnosti duhovnika — da bo za vselej postal vzoren sin. Po ameriških pojmih dela ta obljuba dolg. Ravnatelj oprosti skesanega dediča in pošlje staršem račun. Ta je dokaj zasoljen. Strokovna »priprava za norišnico« stane 25.000 dolarjev, še več stane zdravniška oskrba, hrana in drugo. Toda norišnica posluje — kakor rečeno — samo za bosa te dediče in teh ne manjka v Ameriki Modna bolezen Naša javnost menda ni preveč vneta za križanke. A v Ameriki, njih domovini, še vedno ni minila moda teh ugank. Nje izumitelj, urednik velikega dnevnika Arthur Winny, je postal slaven mož. Sovražniki in nevoščljivci trdijo, da je izkoristil samo domislek skromnega mladega delavca, ki se je nekoč naveličal starokopitnih magičnih kvadratov. Prinesel je Winnyju novo igro: kvadrat, v katerem je bila črtana večja polovica zlogov zapisanih besed. Citatelji bi morali na novo postaviti besedilo. Tako je izumil Winny križanko. Nove uganke so imele bajen uspeh, leden pozneje so jih uvedli vsi večji dnevniki. Ameriške univerze rabijo križanke kot koristne vaje pri pouku novih jezikov. Trgovske šole se poslužujejo križank pri izpitih. V Pittsburgu reŽujejo verniki krinžanke ob nedeljah v cerkvi, predno sproži duhpvnik pridigo. Na ta način premagajo utrudljivi dolg čas, kakor ga je popisal že Mark Twain. Vsekakor je bo tolj koristno razvedrilo nego strigalica, s katero se je zabaval v baptistovski cerkvi Tom Sayer. Duhovnik napiše križanko na črno desko in se nanaša seveda na sv. pismo. Tboačne tvrdke naznanjajo 6 križankami nove vrste cigaret. Predajajo se s križankami poslikane kopalne obleke, nogavice in čevlji. Tvrdka Do-odle je prodala neštevilno svilenih žepnih robcev z natisnjenimi križankami. Šievilni klubi prirejajo tekme in osrednja Ciossword Association razpisuje natečaje v zelikimi denarnimi nagradami. Velike restavracije razstavljajo na stiehi sredi vrta vsak dan nove križanke in prvi reševalec dobi zastonj poljubno kosilo. Seveda zaslužijo zraven knjigarne, ki natisnejo milijone po-možniii knjig. Posebnega uspeha so deležni slovarji, v katerih so deljene pod sleherno črko besede v skupine po števil uči k. Drugi slovarji prinašajo na shčen način urejene zbirke zemljepisnih m zgodovinskih imen. Široki javnosti so namenjene križanke na dopisnicah. Bogataši kupujejo zbirke na luksuznem papirju s slikami znanih umetnikov. Skratka križanke so rodile posebno industrijo, ki je prijavila nebroj patentov. Več tisoč strokovnjakov stalno sestavlja za trgovce, dnevnike in založnike nove križanke ter prav dobi o zasluži. Nekateri izvedenci imajo do -0.000 dolarjev letne plače. Samo uuiverzitetne in javne knjižnice niso nič navdušene za križankarje ter so jim piepovedale listanje po slovarjih in drugih sličnih delih: sicer ne bi nikoli prišh r,a vrsto ostali, resnejši obiskovalci čitalnic. Žrtev lastne lepote Miss Nell King ie prišla s 15 leti na oder in postala sčasoma najbolj priljubljena pevka v Newyorku. Kot lepotica je imela številno častilcev in ugodne denarne prilike. Bala se ]e samo, da se ne bi zredila. Zato je 1. 1926. z navdušenjem podpisala sijajno pogodbo, ki i je naložila dolžnost, da mora skrbeti za modno vitko linijo. V pogodbi je stalo dobesedno: »Ravnateljstvo Vas lahko odpusti in vam teden dni prej odpove pogodbo, če se zredite za več nego 16 ali shujšate za več nego 10 funtov. Isto velja tudi za primer, da" bi kazal obseg enega nižje navedenih udov Vašega telesa pol palca več ali man(j nego si e dece številke: vrat 12 palcev, prsa 34, pleče 11, zapestje 7, pas 26, bedra 34, ledja 18, meča 12, gležnji 8«. Od tega trenutka je pričela nepremišljena igralka prav obupno življenje. Dnevno so jo stehtali in premerili v navzočnosti zdravnika, •ravnatelja in notarja. Obsojena je bila na stalno lakoto. Za zajtrk je dobila tenko rezino rženega kruha, kozarec pomarančnega soka in črno kavo brez sladkorja. Obedovala je z eno hruško ali jabolkom. Zvečer je smela pojesti malo zelene solate s paradižniki. Naposled se je naveličala tega enoličnega življenja. Če bi odpovedala pogodbo, bi morala plačati veliko denarja.. Najbrž je vplivalo dolgo stradanje na nje razum, ker niti ni poskusila govoriti z ravnateljstvom. Zapustila Je samo obupno pismo in skočila ponoči skozi okno petega nadstropja. Pometači so jo zjutraj našli s polomljenimi rokami m nogami. Umrla je v bolnišnici, ne da bi se zavedela. Nov rekord z vodnim letalom Francoski poročnik Pariš je na progi 2000 km z vodnim letalom, ki je bilo obteženo s 1000 kg, dosegel povprečno brzino 147 km na uro. Usodni spomini Slkupina angleških izletnikov je obiskala na severnem Francoskem nekdanjo fronto, kjer so se borili pred 12 leti. Knjigovodja John Sidney je naše bl;zu Amiensa celo tisti jarek, v katerem je bil ranjen. Vsedel se je v nekdanje, zda* napol razdrto skrivališče, a nenadno je stekel preko polja, ne da bi se zmenil za svoje tovariše. Angleži so odpotovali naprej. Sidneya pa je prijel zvečer v Amiensu stražnik: taval je po mestu in glasno kričal v angleščini: Nesrečnež je bil nenadoma izgubil spomh: pozabil je svoie ime, ni vedei, kje je doma in na vsa vprašanja je odgovarjal vedno isto: »Ranjen sem... Zadelo mi je v gfavo. Hitro mi pripravite nosilnico... Moram k operacij;.« Šele izkaznice, ki jgH je imefl Sidney v žepu, so pomagale ugotoviti njegovo ime. Helen Kellerjeva znamenita ameriška pisateljica, praznuje danes svoj 50. rojstni dan. Kellerjeva je bila že ob rojstvu slepa in gluha, a si je z ne-čuveno energijo pridobila najširšo izobrazbo. Svoje doživljaje je popisala v knjigi, ki jo še danes čitajo po vsem svetu. Ta čas je nadzornica vseh zavodov za slepce in gluhoneme v Zedinjenih državah. TONE POLJŠAK Liubliana, Aleksandr. c. 5. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. Novi zmagovalci Oceana Zopet so se hrabri možje lotili težke naloge, da bi obvladali veliko razdaljo brezmejnega Atlantskega oceana ne glede na vse nevarnosti vetrov in viharjev. Major Kingsford-Smith je startal s svojimi spremljevalci Vandykom, Sau-lom in Stannageom na aerodromu v Port Marnocku (Irska) in je srečno dospel na cilj v Harbour Grace na Novi Fundlandiji. Velikanski uspeh tega poleta je tem pomembnejši, ker so si izbrali hrabri letalci najtežjo in najnevarnejšo smer, t. j. od vzhoda proti zapadu in so leteli proti vetru po progi, na kateri so nezgode zaradi vremenskih neprilik skozi vse leto na dnevnem redu. To je prvič v svetovni zgodovini, da so štiri osebe preletele na monoplanu Ocean od vzhoda proti zapadu in čeprav še ne moremo govoriti o rednem preko-oceanskem potniškem prometu, smo se s tem uspehom vendarle še bolj približali temu končnemu cilju. Major Kingsford-Smith in njegovi spremljevalci so leteli na Fokkerjevem monoplanu (enokrovniku) »Southern-Cross« (Južni križ) s tremi Wright-Whirlwindovimi motorji, ki so jih ma- zali z Mobiloilom in ki so delali z edinstveno točnostjo. Ta posrečeni polet je nov uspeh v vrsti uspehov z Mobiloilom. Lindberghov polet od Newyorka do Pariza, polet Miss Earhartove, prve ženske, ki je preletela Atlantski ocean, Byrdov polet na severni tečaj, raziskovalni poleti kapitana VVilkinsa proti Južnemu tečaju, ki so dali važne naučne rezultate, polet ameriških zra-koplovnih častnikov okoli sveta, smeli polet Art. Goebla od San Frančiška do Honoluluja in mnogo drugih športnih in aviatičnih podvigov nam dado šele pravo sliko o naravnost neverjetni sposobnosti aeroplanskih motorjev in o izvanredni kakovosti njihovega maziva, Gargoyle Mobiloila. Znani nemški letalci svetovnega glasu, kakor n. pr. slavni mojster akrobacije v zraku za leto 1928 in 1929 in Gerhard Fieseler sta navdušena prijatelja Mobiloila. Tudi katapultni avion »Bremen« mažejo z Mobiloilom. Zanimivo je omeniti, da smatrajo hrabri letalci, ki zaupajo svoje življenje strojem, za bistveni pogoj uspeha dejstvo, da se stroji mažejo z Mobiloilom. Radi in s prepričanjem se zanašajo na preko 60-letno izkušnjo Vacuum-Oil-Company in rabijo izključno MobiloiL Posadka »Južnega križa« pripravljena na start Od leve na desno: Major Kingsford-Smith (vodja), kapitan Vandyk (pttot), kapitan Sani (navigacijski častnik) tn major Stannage (radiotelegraflst}. Dopisi LOZKA DOLINA. Sokolsko društvo v Ložu je imelo v nedeljo svoj javni nastop. Predpisane vaje so izvajali vsi oddelki skupno z bratskim društvom iz Cerknice. Vaje so bile podane prav lepo, ravno ta* ko so se odlikovali posamezniki na orod« ju. Moralen uspeh je bil odličen in upa* mo, da tudi materijalen ne bo zaostajal. Interesantno je, da je prav ta dan čutil nekdo potrebo udariti po prireditvah in zabavah. Podobnih izjav nismo čuli od teh gospodov nikdar prej, ko so zabave sami prirejali pri društvih, ki jih danes nt. Otresti se ne moremo sumnje, da so bile vse pretnje namenjene le gotovi priredit« Sicer bo pa tudi naše društvo omejilo zabavo na minimum, če mu preskrb' kdo kak drug zanes'j v t»/ dohodkov. Na po« dobne prikrite tn javne Lapade bomo pa dosledno pazila. Pri tej priliki smo prišli v zamere tudi pri nekem godbenem društvu, ki ni mrglo priti v pošiev pri pr.rjd:tvi. Pomifhlo ni. da j« vsakoictm javni nastop polaganje r>.račur» čer. ^pc delo v telo« vadn ci Da trmra oit' 'a nastop čim slo« vesnejši je jasno m zato so navadno pro« ste *sie izvajme na gudbo. Zato pride v prv; vrsti ▼ poštev a, ki te vaje ob« vlada KAPELA«SLATIN K RADENCI. Skraj. ni rok za pristop k Vodnikivf družbi jr potekel, zato prosim, da se čim prej pri« jav;jo vsi stari člani 'n vplačajo članarine Stev;lo članstva se je letes dvignilo in b. znatno naraslo, ako b' sedaj ob sk'epu nabirauia članstva vs' za naše leposlopje zavzeti dajali inicijativo za Vodnikovo družbo. — Poverjenik. ZIDANI MOST. Veliko število občanov je prihitelo v nedeljo v idilično vas Ma« rija Širje, katera leži precej visoko. Sli« šali smo prvič pri telovski procesiji evan« gelij v slovenskem jeziku. Pel je z mo« gočnim glasom in jako razločno g. župnik Kalan, ki nam je v pridigi tudi razložil pomen slovenskega bogolužja. — V Ra« dečah je umrl, 76 let star upokojeni višji sodni oficijal g. Baltazar Baebler. Pokojni je bil rodom Švicar, a se je popolnoma poslovenil, in svojih pet otrok vzgojil v narodnem duhu ter so vsi na uglednih me« stih. Služil je v različnih krajih Sloveni« je, nazadnje v Idriji, odkoder pa so ga po prevratu pregnali Italijani. Posebno rad je podpiral siromašne dijake ter ga ima marsikateri, ki je zdaj na uglednem me« stu, v hvaležnem spominu. Pogreb se je vršil v evangeljskem obredu. Duhovnik se je v genljivih besedah poslovil od pokoj« nega. Bodi mu lahka žemljica slovenska! DOB PRI DOMŽALAH. V nedeljo 22. t. m. Je uprizorilo učiteljstvo s šolsko mladino krasno uspelo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«, združeno s petjem, dekla-macijami in govorom v proslavo Vidovega dne. Za lepe uspehe uprizoritve, ki nam bo ostala v trajnem spominu, gre zasluga našemu vzornemu učiteljstvu, kateremu naj bo na tem mestu izražena javna zahvala, posebno učiteljici ge Urbančičevi, ki je učila našo mladež neumorno, nadalje učitelju g. Urbančiču za njegov temperamentni govor, v katerem je obrazložil zgodovino in pomen Vidovega dne z vmesnimi deklamacijami deklic in dečkov, nadalje šol. upravitelju g. Mayerju ter učiteljici ge Pangretovi za njihov trud in sodelovanje. _ Ivo Detela, predsednik kraj. šoL odbora. x Radio IZVLEČEK IZ PEOCE.V5IOV Petek, 27. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Mladinska akademija v proslavo rojstnega dne princa Andreja. — 18.30: Koncert radio-orkestra. _ 19.30: O ženskih organizacijah. — 20: Nemščina. — 20.30: Prenos koncerta beograjskih pevskih aruštev s Kalimegdana. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 28. Junija. LJUBLJANA 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Rezervirano za prenos lz Beograda. — 17: Rezervirano za prenos z Bleda. — 19.30: Športno predavanje. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved Časa in poročila. — Lahka godba. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. _ 10.30: Plošče. — 11.15: Narodne na tri gusle. — 12.30: Koncert tamburašev. — 15.30: Prenos sokolskega nastopa. — 20: Komorni koncert. — 21: Pevski koncert akademskega okteta. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert orkestra balalajk. — ZA, GREB 9: Prenos iz stolnica. — 11.30: Orkestralen koncert. — 15.30: Prenos iz Beograda. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Godiba za plee. — PRAGA 15.30: Prenos iz Beograda. _ 18.20: Plošče. _ 19.30: Operetni večer. — 22.23: Lahka glasba. —. BRNO 15.30: Prenos iz Beograda. _ 18.30: Pevski koncert. — 19.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski koncert — 16: Koncert orkestra. — 19.05: Koncert komorne glasbe. — 20: Operni večer. — Odlomki iz dunajskih operet — BERLIN 19.15: Vedra glasba. — 19.45: Prenos orkestralnega koncerta. — 21: Zabaven program. — Godba za ples. _ FRANKFURT 19 30: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Baletna glasba. — 20: Zabaven program. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Pevski koncert — 20: Eyslerjeve skladbe. — Godba za ples. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.30: Plošče. — 18.30: Pevski koncert. _ 20.45: Zgodovina vojaške godbe. — 22.15: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.02: Večerni koncert. SOKOL Ustanavljanje selških sokolskih V nedeljo 22. t. m. je bil v Sokolskem domu v Slovenjgradcu sestanek vplivnejših oseb vsega okraja. Na sestanku se je razpravljalo o ustanavljanju selskih sokolskih čet. 0 ciljih. namenih in organizaciji teh čet je predaval br. Ferdo Šentjurc. Izjava. Podpisana preklicujem in obžalujem žaljivke, izrečene dne 27. marca t 1. napram Frančiški Marenčič iz Most št 45 ter se ji zahvaljujem za odstop od tožbe. Ljubljana, dne 25. junija 1930. 824 MARIJA DIMNIK. MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni oddelek * Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 rs 0Cdor hoče da se mu posije po posti naslov ali GaGo drugo informacijo tičoco me malih oglasov naf priloži v snam/eah a jA* sicer ne bo preje! odgovora t L*rlWW CENE MAUM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Izvrstno šiviljo m* plašče »prejmem takcj t fetalno sluibo. Naslov v A£;»sne3n oddelku »Jutra«. 26065 Samostojen knjigovodja (inja) in praktikant dobita mesto pri &pedicij-»kem podjetju. — Pismene ponudbe i o-značbo plače VQ referenc na oglasni" oddelek »Jutra* pod značko »Špedicija«. 36040 Mlekar, pomočnika ali pa tudi vajenca sprejme takoj Mlekarska zadruga v Novi va»i pri Rakeku p;a/» po dogovoril. — Po-rud.be je poslati takoj na oglas. oddelek »Juitra« pod Šifro »Zadruga«. 23905 Tamburirarco spretno sprejmem takoj. Hrana ia stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na'B. Pušnik, Vojnik pri Celju. 35879 Frizerko perfek'ro izurjene, proti dobi plači iščem — po možnosti za takoj. Oferte n* salon Flieger. Sarajevo Kralja Petra 24 25810 Jflepar. pomočnika izurjenega v stavbnem in galanterijskem delu, »prejme takoj, s hrano im stanovanjem v hiSi Henrik Klobučar. klepar, Brežice. 25796 Vezilio cvetja pcSMmo :n zanesljivo," ali vajenko M »e Je že učila vezenja, v p o m o § drugi vezilji sprejme Salon cviječa Fna-rjo Ritvr. Sarajevo, Aleksandrova S5. 25609 Natakarico čedne zunanjic«u ve-čo in pošteno, staro do 30 let, r aasbno pravico sspretfmeim za promet.no gostilno v mata.. Nastop no dogovoru. P>a»en» ponudbe s sli- a.}. co r^ naslov, ki ga pere oglas, oddelek »Jutra.^ 25231 Šiviljo sa dam?k o perilo sprejmem tik o j. Na.-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26066 Knjigovodinjo i^em« za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-ra«. 26077 Prikrojevalec siguren in popolno-ma zmotno prikrojevanja vs^h vrst moških in fantovskih oblačil, dobi takoj službo. — Ponudbe s točnimi podatki dosedanjega službovanja, na naslov; R." Stermecki, Celje. 26081 Gozd. in lovskega čuvaja veš^ega prevzemanja in merjenja lesa ter ostalih gozd-r'h opravil. išče graščina v K oveniji. Ponudbe pod šifro »Gorenjsko« na oglasni od-(ielfft »Jutra*. 26084 Kuharico rn-roT-rstno išče graščina v Sloveniji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >G oran j sko«. 36085 Učenca » predpisano šolsko isobra-z-bo sprejmem v manufaktur-ro trgovino v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26093 Perfektno strojepisko urno moč. ki piše najmanj sedem vdarcev na sekundo, sprejmemo takoj za popoldansko in nočno službo. — Javijo naj se samo res dobre moči. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26111 Frizerka fina omduJenka, zmotna tudi vodne ondulacije, dobi takoj stalno mesto. Plača po zahtevi. — Pismene ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod »Frizerka«. 06118 Perfekten steklar s pomočniškim ispitom dobi v Celju takoj nameščen je pod -ugodnimi pogoji. Ponudb na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mlajša moč 156«. 26120 Prvovrstno šiviljo 8 finim okusom sprejmem na deželo za sezonsko delo — par tednov. Bilo bi kakor letovišče. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »A. P. e.« 26083 Kroj. vaj©nca pridnega is poStenega, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Viktor Krefl, Brs,-lovce. 26083 Za ekspedientko sprejmem zanesljivo in energično gospodično, sta.ro od 18—22 let. Dunajska c. 75. 26075 Prodajalko za gramofon, trgovino iščemo. Ponudbe pod »Zanesljivost« na ogl. oddeflek Jutra.. 26051 Vrtnarja veščega vseh panog sadjarstva. zelenjave, urejevanja parka in event. čebelarstva, z dobrimi spričevali, iščem za Slovenijo. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« ppd »Gorenjsko«. 260S6 Fotogr. pomočnika proti dobri plači sprejme v stalno službo na deželi Foto Purač, Beltinci. 36002 -A ■ Vec Šoferjev ta avtobus, prvovrstnih, z večletno prakso, poštenih, sprejmemo. — Pismene ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod značko »Vesten šofer 16«. 26124 Moškega i-zurjenega v pranju avtomobilov sprejmemo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26125 Praktikantinjo samo i% Ljubljane, sprejmemo za pisarniška dela. Prosilke naj osebno izroče pismene ponudbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 26122 Stavb, manipulanta z večletno praksj, zmožnega vseh stavbno pisarniških del, iščem. Nastopi lahko s 1. jiulijeim ali takoj. Mesečna plača po dogovoru. — Založiti ie majhne kavcijo. Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Manipulant«. 26134 Dve učenki za. strojno pletenje sprejme »Strojna pletarna« Meglič, Maribor, Jože Volnjakova ul. Sl/I. 95151 Učenca TA tirgro vino mešanega blaga v Ljubljani, ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pošten učenec« 261S7 G. Th Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Zdajci vpraša Tomi, ki je poslušal vse zamaknjen: »Očka, ti mi razloži, kaj je pri. vlačnost zemlje.« — Profesor to čuje in hitro povzame: »Bom tudi jaz razložil... Stric Štefir, da; mi svojo zlato nro.., Tako, Zemlja, gospoda moja. privlačuje' k sebi vsako stvar. Glejte, tndi to-!e nro. Kakor magnet jo privlačuje. Izpustim zdaj uro — glejte! — in takoj bo na tleh... Temu pravimo privlačnost zemlje.< Potnike verzirane v manufaktumi stroki, za obisk privatnih strank v Ljubljani in oko lici sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddolku Jutra 35138 Trgovski potnik ki potuj« po Dalmaciji sprejme zastopstva. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Dalmacija«. 28133 * \ * * ' 'JL~ < '* i t* irti * A * * Fiksum in provizijo nudimo potnikom manufak-turne stroke, za obisk privatnih strant v Ljubljani tn okolici. Gosipodje. kate rj m t tem svojst-ru že delali, naj se javijo. Naslov prve oglasni oddelek »Jutra« 36060 Učitelj S0 let star, ki govori perfektno slov., nemško in hrv.. želi 5vt, počitnice mesto vzgojitelja. Je tudi dober vijolinist. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojitelj«. 25217 Pridna šivilja gre po nizki ceni šivat na dam. Naslov v oglasnem o-ddelku »Jutra«. 26149 r*L 1. oblastv. Koncesljonlrana šoferska šola £amermk, Ljubljana Dunajska cesta »tev. 36 (Jugoavto). lel 2336 Pouk tn praktične vožnje. 251 Pletilni mojster za okrogle stroje (Raind-strickmasoh ) z v e č l e t -n o prakso, išče zaposlenja~ Cenj. ponudibe pod snačko »Mojster« na oglasni oddelek »Jutra«. 26057 Natakarica i letnimi ^pričevali, y govori tudi nemško, želi za-poelonja v večj«m obratu, takoj ali pozneje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica 35«. 20100 Mesto hišnika išče s 15. julijem par brei otrok. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Delovna«. 36fl?4 Učenka ki je dovršila 6 razredov osnovne šole, zelo pridna, poštena in uporabna, sirota želi vstopiti v trgovino. — Dopise pod šifro »Veselj« do trgovskega stanu* na oglasni oddelek »Jutra«. 38147 Malinovec i® domačih gorskih malin, z rafinalnim sladkorjem vkuhan. bre? vsake kemične primeša, do 5 kg po 17 Din za kg, do 10 kg po 16 Din, od 10 kg naprej po 15 Din za kg po železnici. V kraje, kamor dostavljam sodavičarske izdelke in kisle mineralne vode. tudi malinovec na moje stroške. L. Rogetj_, Vrhnika. Dva štedilnika »Embal«. stoječa, naiprodaj na Celofški cesti štev 14. 35919 Železnp peč prodam za 100 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26117 Žeieznato vino lekarnarja dr G Piccoliija v Ljublja.nl kropča oslabele. ma/lokrvn«, odrasle in otroke. 161 Premog In drva orodaj* Jezeršek. Vodtnat 200 Puhasto perje kg pc. 88 Din raspošiljam oo twvz«tjii najmanj 5 kg Potem 6i»*o belo go«}* kg oo 130 Dim b čisti puh kg oa 350 Din L. Brozo vič Zagreb tlioa 88. Ke miška »stflnlei perja 242 Zdravniki, zobozdravniki! Steklena omara z leseno omarico kot podstavek za kirurgične instrumente je jako ugodno naiprodaj Naslov v ogl. oddelku »Ju tro«. 2 kompletni okni (166 X 90) prodam.»Naslov v oglasnem oddelku »Jutja«. 35106 Zaradi praznika Vidovega dne »Jutro« v nedeljo ne bo izšlo. Zato bo sobotna številka »Jutra« s svojo bogato in zanimivo vsebino nadomestila nedeljsko »Jutro«. Opozarjamo na to naročnike malih oglasov in inseratov ter jih prosimo, da nam izroče svoja cenjena naročila tekom današnjega dne. OGLASNI ODDELEK „JUTRA" Mesarsko tehtnico lepo, medeno preda Janko Sumi. L«ce. 25803 Zdravniške sprave (mikroskop, operacijsko mizo, inštrumente) in belo pohištvo. rabljeno, v dobram stanju proda A dr Kavčič, Šiška, Celovška cesta 135 — telefon 22-97. 36107 Tovorni avto t%to»s'ki, dobro ohranjen kupim. Ponudbe t natančnimi podatki in ceno na oglas, oddelek »Jutra* pod »Novejši letnik« 26019 2 motorni kolesi splošno priznane znamke, dobro ohranjeni ugodno naprodaj radi odpotovanja v inozemstvo. — A. Semorii, Spuhlje-PtnJ. 26000 Motorno kolo skoraj noro — zelo malo rabljeno ugodno prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. *"""" Osebni avto ChevTolet (od.prt, tipe 19®8) vožen 14.000 km ln l%ton. tovorni avto Che-rrolet. tipe 1928, voien 84.000 km, oba v popolnoma brezhibnem stanju zelo ugodno proda Nastran. mlin, Radomlje. 25994 MSSeMi Konjskega sena dobrega kupi več voz A. Sušnik. Ljubljana, Zaloška cesta 21~ 26053 Dobro vrtno zemljo kupim za vrt sredi mesta. Ponudbe z navedbo cen« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra zemlja«. 36108 Ročni voziček (clzo) dvokolesni, močan in prime« (Schraubstock) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 96136 Družabnika z lokalom v Kamniku sprejmem, ker b»čem ustanoviti filijalko izdelovanja sodaviee in najnovejših brezalkoholnih pijač. Sem lastnik inventarja za soda-vičarsko obrt — lekarne v Kamniku, katera je po mojem odkupu prenehala poslovati. — Ernest Ručigaj, izdelovalec sodavode in restavracija v Kranju št. 104 26038 Kot družabnik vstopim v dobro idoče rentabilno podjetje z SOO.OOO do 500.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soudele®««. 96073 Lepe spalnice po 3000 in kuhinj« po 1900 Din prodaja Vidmar, Zg. Ši&ka. 36139 Žensko obleko rudeč krep, pouftnonva novo fza veliko ipoetavo) prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 26102 o^ifia rffi jbi i" n • Enodružinsko hišo proda Janez Lampret — Dolgi most, Vii pri Ljubljani. 96128 Dve posestvi poceni predam Prvo obsega 15 oralov, drugo pa 28 oralov - zemlje, tik ob Ljubljanski cesti, oddaljeno % ure od Celja. Naslov pove pedružnica »Jutra« v Celju 36060 Parcelo ▼egaAno. blizu kolodvora — x materialom v zemlji prodam. Naslov pove ogl. oddelsk »Jutra*. . 96021 Trinadstr. hiša v sredini mesta pod ugodnimi pogoja naiprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 95857 Lepa družinska hiša 5 minut od glavnega trga v Marjboru, naiprodatj. tjoja«-nila daj« Knvnik, DtrSVna cesta 20. 96071 Vodno moč z novim tvomiškim po^flp-jem ugodno prodam ali oddam v najem. Naslov pwve oglasni odddrfc »Jutra.. Trgovino z mešanim blagom, staro in dobro vpeljano. na najboljši točki v večjem kraju, radi bolezni takoj prodam. Zraven je tudi le»tel|«, zložljiva. • tapeciranim madracom. *elo Pra*-(itna. »tane »amo D MO. DfrpM »Pragozd 99« Nimaš sreče, kakor jaz ne. Zakaj »e n« javiš. — ? H ? 06098 Sobo parketiran o, z elektr. razsvetljavo in separir. vbodom išče bančna u radnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Sredina mesta«. 36115 Opremljeno sobo v centru mesta oddam solidnemu go^iodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek >J«Jra< 25981 Lepo in zračno sobo z elektriko ter posebnim vliodom oddam čez počitnice. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25128 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddeTku »Jutra«. 26130 Sobo z vso oskrbe oddam blizu kavarne Evropa. Naslov v oglasnem otfdelfcn »Jutra«. 96126 Miren zakonski par Išče opremljeno sobo z ? postelia-ma ?n po«ebnim vhodom. Okolica rakUniena Ponudbe na oeTas oddelek »Jutra« pod šifro »Tnm« 8(5138 Poročila bi solidnega, 85—55 let starega gospoda. Imam Din 80.000 gotovim- in intel. poklic Resne dopise pod »Samostojna gospodična* na oglasni oddelek »Jutra*. 35887 Želim v ttdmo! Kateri Amerikanec, ki gleda na dobro gospodinjo, poročil revno a pošteno ekle, staro 96 let, izučemo gospodinjstva. — Le resne dopiap na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tipinka*. 26094 l Ti i'dim Planino prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jotra«. 96116 Dve srni S—3 leta stari samici kupi sprava graščin« »Wil»onia« na Bledu. 96087 Psičke dobermane čistokrvne — z rodovnikom prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutea*. 29110 Motorno žago i veliko kapaciteto, »a drva. mlin ta debelo meko, na motor ni in ročni pogon, novo. p!ateau-voz nov, proda A Kresnik. Maribor. Franko-panska 42. 36067 Leiatka *• «»nč«B!« — (liegestubll najnovije vrsti. slast samo 01» ISO. Madrad pun(enl * »ol-nom »ianejo samo D 75«. L. BROZOVIC, ZAGREB aiCA 82. ■rrs k »Hj«®« Joto ra embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar LKbIl««, Slomškova «He» tt. T. SOKLI6 MARIBOR Uniforme vseh vrst izdeluje Simon Klim&nek. Šelenburgova ulica štev. 6. 21462 Foto amaterjem rurija ie kopira najbolj« atelje Josip Pogačnik, Mestni trg 17. 25474 Amaterska dela (razvijanje in kopiranje) ia foto-materijal je najcenejši pri foto Joško 8muc,: Wol-tova 12. podruinica Bled, vila TSnies. Mi Modroce zgornje po 220 Din. spodnja po 290 Din ln otomans po 550 Din, dobro blajo,.awB tapetnik in dekorater Karol Sitar. Ljubljana, Wo-lfcva ulica 12. 26114 Citajte vedno naše ogfl«»«ef Stavbni les, Deske za obijanje stropov itd, Trd, parjen bnkov, hrastov in javorov les več let naravno usušen, ima sta'no v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka H REMEC C o., wm L)UBL|AMA, Kersnikova ulica 7 Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta. 8909 Prodam moderno Jedilnico hrastovo, črno politirano, po zelo ugodni ceni. — Sodarska steza 2 (nad cerkvijo Sv. Florjana) L. MIKUŠ Mesti«9 trg IS Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Naročajte „Našo dobo"1 Zahvala Ob priliki nenadne bridke izgube naše ljubljene sestre, svakinje, tete Fantke Kladnikove ee tem potom toplo zahvaljujemo, pred vsem Upravnemu in nadzornemu odboru Nabavijalrie zadruge usl. drž. žel. za njih požrtvovalnost in mnogotero spremstvo na njeni zadnji poti, dalje pevskemu in godbenemu Odseku žel. društva »Sloga« za v srce segajoče žalostinke, dalje vsem darovalcem nežnega cvetja, uslužbencem zadruge ter vsem onim, ki so nam blažili gorje ob pre-bridki izgubi ljubljene pokojnice s toplimi tolažilnimi besedami. Vsem tisočera hvala. ŽALUJOČA RODBINA KLADN1KOVA. Zopet uspeli polet cez ocean! Majorju Kingsford-Smithu se je posrečilo prele-teti ocean od vzhoda na zahod. Startal je na ero-dromu v Port Marnock (Irska) in srečno dospel na cilj v Harbour Graceju v Novi Fundlandiji. Motorji Wright - Whirlwind v njegovem monoplanu Fokker se mažejo z Mobiloil-om. Zopet uspeh Mobiloila VACUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB V. Wllfiamst KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Carrier! Nantes! Hektor se ie mračno spomnil grozovite zgodbe, ki so jo prejšnje leto pripovedovali. Govorilo se je o duhovnikih, ki so jih neko noč vkrcali v Nantesu, nakar so jih pomorili. Govorilo se je o truplih, ki so jih ljudje videli v Loiri, o streljanju na nekem mostu — same take reči, ki so jih Francozom naklonjeni ljudje smatrali za proste izmišljotine. »Zapoj nam raje kako pesem, Carrier,« je predlagal mož z zabuhlim licem. »Natočite nam žganja, pustimo skrbi! Tedai, zapoj.« Vsi so hrupno odobravali ta predlog in pritrkovali s kozarci ob mizo. In Carrier je po napevu Carmagnole zapel pesem, ki je bila polna krvi, bogokletja in psovk. Refren pa so za njim prepevali vsi z navdušenjem, udarjajoč s kozarci v taktu ob mizo. »Mangeons a la gamelle, Vive le son, vive le san, Mangeons a la gamelle, Vive le son, vive le son, Carrierove oči so se svetile kakor tigru in usta so se mu sli-nila, ko je s kozarcem v roki njihal s telesom in vzpodbujal zbor k vedno večjemu navdušenju. Ko je trušč dosegel višek, so se nenadoma odprla vrata. Na pragu se je pojavil policist v modri uniformi. »Državljani, državljani!« je klical in se trudil, da bi prekričal vpitje. Vreščanje je polagoma utihnilo, edino mož, ki je jecal, je še dalje pel s hripavim glasom: »Ah, ga ira, ga ira, ga ira, Les aristocrates a la lanterne!« »Je državljan Jean Francois Charpentier med vami?« je vprašal policist. Hektorju je za trenutek zastalo srce. Bilo mu je, kakor da mu ledeni vsaka kaplja krvi Trnfl jecavi pijanec Je zdaj naposled prenehal peti in je zadremal Molk je zavladal ▼ sobL Oči vseh so bile uprte v Hektorja- »Ta je,« je vzkliknil Grand-Duc ta potrepljal Hektorja s koščeno roko po ramenu. »Državljan!« se je takoj nato policist okrenil k Hektorju, »javni tožilec v Conciergeriji vas prosi, da se mu takoj javite v mojem spremstvu..« X. POGLAVJE Prijatelj državljana Charpentlera Ko se je Hektor Fotheringay dvignil, da bi sledil pozivu, se je hipno zavedel svoje nemoči. Svoje nemoči napram sili, ki ga bo kakor deroč hudournik nezadržno gnal strašni usodi nasproti. Obupen mir se ga je polotil, ko je molče vstal. Hektor ni poznal revolucijske birokracije in navedba »javni tožilec« zanj ni bila drugega kakor suh pojm. Vedel je samo, kar je bilo znano že po vsej Evropi, da je conciergerija poslednja postaja revnih žrtev na poti k morišču in da je tudi Marija Antoaneta prebila poslednjo noč v omraženi ječi... Pijanci okrog mize so se takoj zopet poglobili v razgovor, kakor da ni nič vznemirljivega in nenavadnega, ako koga ob polnoči pozovejo k državnemu tožilcu. Ta ravnodušnost je Hektorju vlila nekaj poguma. Da, upal je celo, da bo v teku razgovora z državnim tožilcem dobil nekatera pojasnila o osebnosti Jeana Francoisa Charpentiera... Grand-Duc je Hektorja cuknil za rokav: »Saj sem vam vendar takoj rekel, da vas pričakuje najin skupni prijatelj. Bili bi bolje storili, če bi ga bili takoj poiskali, namestu da ste čakali, da je poslal policista po vas. Pridite jutri na prefekturo, da mi boste povedali, kaj je novega...« Hektor bi bil grbca srčno rad vprašal, kdo prav za prav je javni tožilec. Ker pa se je bal, da bi vzbudil sum, je samp obljubil, da bo prišel naslednje jutro, vzel nato klobuk, se priklonil družbi okrog mize tako bratsko, kakor le mogoče, nakar se je napotil proti vratom. »He,« je za njim kliknil grbec. »Pozabili ste svoj plašč.« Silno prestrašen se je obrnil Hektor. Grad-Duc je snel črni svileni plašč s kljuke ta ga hotel ponuditi Hektorju. Nenadoma pa je zastal s kretnjo, razgrnil plašč ta ga motril s pozorno radovednostjo. Hektor je zamrmral par besed v zahvalo in mu je hotel odvzeti plašč, toda grbec je urno odstopil za korak. »Ženski plašč«..„ je dejal zaničljivo. »Glej no, vi ne izgubljate časa, državljan. Šele par ur ste v Parizu in že imate za seboj galantno dogodivščino...« Z vsemi močmi se je trudil Hektor, da bi premagal razburjenje in je ponovno segel po plašču. »Zamenjal sem ga nocoj v kavarni Milles Colonnes s svojim. Dajte mi ga, državljan komisar, jutri zjutraj ga zopet ponesem v kavarno.« »Prav, storite tako!« je hladno menil grbec. »Za tem plaščem gotovo preliva grenke solze kaka lepa ljubka državljanka...« Ko je že zopet hotel Hektorju izročiti plašč, mu je oko obstalo na znački, prišiti na plaščevo podlago. »O,« je vzkliknil grbec in dvignil plašč bližje k svetilki. »Tu je menda naznačeno ime lastnice.« — Značka je predstavljala malega vezenega Amorja s pšico in lokom.nad tem pa so bile besede: »Au Cupidon, Rue de la Loi.« Polzaprtih oči je komisar bliskovito pogledal Hektorja. Ostri pogled je mladega moža dirnil sila neprijetno. Bilo je videti, da je značka izdala grbcu mnogo več, kakor je to bilo Hektorju na ljubo. Grand-Duc se je zdaj takoj zamislil. Obesil je plašč preko roke in dejal: »Pravkar sem se domislil, da vam lahko prihranim pot v kavarno »Milles Colognes«. Stanujem prav blizu te kavarne in lahko že zarana pošljem slugo, da ponese tja ta plašč in prinese vašega, ki ga boste nato dobili, čim se javite pri meni na prefekturi. Zdai pa srečno pot, mladi mož! Policist je že nekam nestrpen...« Hektor se ni drznil ugovarjati temu po sebi čisto pametnemu predlogu. Obžaloval pa je od srca, da mu ni bil padel v glavo ni-kak drug izgovor in je preklel svojo pozabljivost. Posebno pa ga je še morila misel,da ne bo mož-bejseda in da ne bo vrnil plašča, kakor je bil obljubil Loisoni. Penzijonat Matilda Korman na čimžatu, Fala pri Mariboru. Krasna solnčna legat, poleg divnih gozdov, višina 650 m, 20 minut od postaje. Pension dnevno Din 60, z uporabo lastnega kopališča. Prvovrstna oskrba. 9002 Vožnjo na konjsko dirko na vojaškem vežbališču v soboto in nedeljo popoldne bodo preskrbeli avtobusi IVAN CAKMAN izpred kavarne „Evropa" od 1. ure naprej. Vožnja tudi obratno. Se priporoča IVAN ČARMAN, avtobusni podjetnik. 9000 Glasniki smrti t Golazen se koti v smrdljivih aferivan-ščih, se množi v nesnagi, živi z bak-cUi in okužuje Tvojo hrano. Uniči jo, preden ona Tebe uniči. — Škropi s Flit-om! Elit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Stavbeni materijal vedno in najcenejše na zalogi pri MATERIAL trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. Tel. 27—16. Brzojav: Material ZAHVALA Za mnoge izraze sočutja, ki smo jjih prejeli ob priliki izgube naSega dragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Brusa rudniškega nadzornika v pokoja se s tem najsrčneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni g. dr. A. Ramšaku, zdravniku v črni, ter častitim sestram za izredno požrtvovalnost in postrežbo v bolezni, častitim gg. duhovnikom za tolažbo v bolezni in častno spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se tudi g. ravn. Flasch-tral European Mineš Itd. Mežica, uradnikom premogovnika, društvu ru-bergerju za vse izkazane usluge, dalje Premogovniku Prevalje, The Cen-darskih nameščencev, kat. prosv. društvu za krasne vence in pevskemu društvu za ganljive žalostinke. Nadalje smo dolžni zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti ali nam na katerikoli način pomagali in svetovali. Ker se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti, izrekamo vsem: Bog plačaj! V Prevaljah, dne 25. Junija 1930. 8986 Žalujoči ostali FLIT naglo usmrti čitajte Jutrove male oglase, ki imajo uspeh? Btm poeebneg* bmcmB*. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in predragi soprog, oče in stari oče, gospod FRANC KUNAR uradnik KID, hišni posestnik in špediter ▼ četrtek, dne 26. t m., v 58. letu svoje starosti, nenadoma preminul. Pogreb ljubljenega in nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. t. m., ob pol 6. popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah št. 157 na mestno pokopališče. Jesenice, dne 26. junija 1930. Žalujoča rodbina Klinar Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanja ALOJZ KRAJC v svojem, v imenu svoje žene ZORKE, svojih otrok LEE, MATIJE, TONETA in NIKOTA ter svojega zeta ing. arch. JANKA OMAHNA vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka odnosno sestra in svakinja VAM D A danes boguvdano preminula. Pogreb naše ljube Vande bo v petek, dne 27. junija 1930, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Grahovem, kjer se položi v rodbinsko grobnico. f Sv. maša zadušnica se bo brala v domači farni cerkvi. Vsi, ki ste jo poznali in radi imeli, ohranite jo v lepem spominu! Grahovo pri Cerknici, dne 25. junija 1930. 8990 IVAN PETRIČ, nadučitelj v pokoju, naznanja v svojem imenu tn Imenu hčera IDE, VERE, BERTE in zetov BOLHAR-JA in CERTNIK-A prežalostno vest, da je nad vse ljubljena soproga, mati in tašča, gospa IDA PETRIČ roj. pL C Ii in n t dne 25. junija ob 10. uri zvečer, previdena s svetimi zakramenti, y 60. letu, Bogu vdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 28. junija, ob 4. tui popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, Maribor, dne 26. junija 1930. Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za koazorcfl »Jutra« Adoii Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za jnseratni de7 }e odgovoren Alojzij Novak. Ysj v UusbManL