Spedhfone in •bbonameni« podali MB Poštnina plačan« v gotovini «■ Slovenski Prezzo - Ctna Ur 0.40 Štev. 23* V Ljubljani, v četrtek, 29. januarja 1942-XX Lelo ¥11. t«kl)očoa pooblaifroka ta ogltievaoie Italijanskega tn tnjege | U red n Ut »e la a p r a * a |opltar|fva b. Ljubljana | Coaeetsfoaaria eacluilva pet la pabblidti dl provenienca ItaJlas« Uvora; Umooc fubbiiata Italiana & A. Milana | Hedaoooe Amnnoistrazione kopitar leva b. Lobiaoa § ed e*tera; Union« fubbUatt iuitana ti A. tiilano. Vojno poročilo št 605: Ogledniško delovanje v Cirenajki Uradno vojno poročilo Ji. 605 pravi: Včeraj so na bojišču v Cirenajki motorizirane italijansko-nemške divizije bile v stiku z angleškimi silami, ki so se umikale pod strojniškim ognjem in bombami sil osi. Do sedaj ugotovljene sovražnikove izgube v tej bitki znašajo 12? topov, 283 tankov in oklepnih avtomobilov, 28 letal, razen tistih, ki so bila sestreljena v zraku, in 563 avtomobilov. Nemška letala so napadla angleški ladijski sprevod jugovzhodno od Malte in zadela 8000 tonski parnik in en rušilec. Pristanišče La Valetta in letališča na otoku so bila znova zadeta z bombami srednjega in težkega kalibra. Berlin, 29. jan. s. Uradno poročajo: V Severni Afriki obojestransko ogledniško delovanje. Nemška bojna letala so bom-bardirala sovražnikova taborišča in zbirališča motornih vozil v severni Cirenajki. Ponavljali so se dnevni in nočni napadi nemških bojnih letalskih krdel na pristaniške naprave na otoku Malti. Težke in zelo težke bombe so prizadejale veliko škodo zlasti mestnim ladjedelnicam. Nova japonska ofenziva na otoku Luzonu Japonska sodba o zlaganih angleških in ameriških poročilih glede pomorskih zmag v Sundskem morju Na Malaji še 90 km od Singapooreja Bangkok, 29. jan s. Japonsko-siamsko protiletalsko topništvo je zavrnilo angleška letala, ki so v noči na 27. jan. skušala napasti siamsko prestolnico. Manila, 29. jan. s. Japonske čete, ki so napadle ameriške postojanke na hribu Matidu, nadaljujejo z zasledovanjem ameriških oddelkov, ki se umikajo na gorovje Mariveles. Gorovje leži na južnem koncu polotoka Batanga. Šanghaj, 29. jan. s. Novice iz dosegljivega vira pravijo, da je obramba Holandske Indije zaupana vojski kakih 100.000 mož, od katerih je pa samo tretjina zadosti izurjena. Letalstvo Holandske Indije, v katerem služijo tudi angleški in ameriški piloti, šteje kakih 400 strojev. Od tega je 100 letal lovskih, 80 je bombnikov, drugo so pa vodna in ogledniška letala. Holandsko bro-dovje v Indiji šteje 6 križark, 10 torpednih rušilcev, 15 podmornic ter druge manjše ladje, — vsega 60 enot. Šanghaj, 29. jan. s. Avstralski radio v Sid-neyu je sporočil, da so japonski oddelki začeli z zelo hudo ofenzivo zoper ameriške oddelke, ki so obkoljeni na koncu polotoka Batanga, severozahodno od Manile na filipinskim otoku Luzonu. listi vir poroča, da so ameriške čete morale odstopiti nekaj ozemlja. Novi sovjetski izkrcani oddelki -uničeni na Krimu Hitlerjev glavni stan, 29. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno voj- n° *Neka sovjetska skupina, ki se je izkrcala na južni obali Klina, je bila v večdnevnih bojih odbita in do zadnjih ostankov uničena. Na številnih mestih' vzhodne fronte so izvedle n mške čete uspešne krajevne napade. Zajeti ali uničeni so bili tanki, topovi in druge vojne potrebščine. Pred Petrogradom so Oddelki SS pri nekem napadu uničili 58 sovražnih trdnjavic. Letalstvo je izvedlo učinkovite napade na premikanje čet v zaledju, na vlake in letališča. Berlin, 29. januarja, s. 26. januarja je bil neki napad nemških oddelkov na severnem delu vzhodnega bojišča kronan s popolnim uspehom. Čete ie pri napadu hrabro podpiralo topništvo. Strli so nasprotnikov odpor in posrečilo se jim je obnoviti zvezo s prednjo nemško postojanko, ki je bila zaradi sovjetskega napada odrezana. Sklepi vseameriške konference v Riu de Janeiru Rio de Janeiro, 29. jan. s. Sestanek ameriških držav v Rio de Janeiru je pri kraju. Spočetka so Združene države pričakovale, da se jim bodo druge ameriške države brez razgovorov in dogovorov pridružile, brž ko se je AmeVika zapletla v vojno s silami trojne zveze. Washingtonski vladi se je zdelo bolj pripravno streti odpor vsake ameriške republike posebej in uresničiti gospodovalni načrt kar na tihem. A zlasti večje države se niso hotele dati zavesti na ukazano pot in so zahtevale sklicanje sestanka vseh ameriških držav, ki se ga je Amerika ravno hotela ogniti. Sestanek v Riu de Janeiru naj bi torej določil stvarno stališče latinske Amerike do spopada med Združenimi državami in Japonsko ter silami Osi. Washingtonska vlada je želela, da bi sestanek opravil svoje naloge na kratko in jasno izkazal splošno vojno razpoloženje nasproti silam trojne zveze. Tudi tokrat so zlobno nastopile nekatere manjše države srednje Amerike, ki so jih Združene države že poprej uklonile, da bi prikrile nasilen ' pritisk washingtonske vlade. Ko so Združene države spoznale, da latinske Amerike ni mogoče kar tako potegniti v vojno, so se odločile za načrt, da bodo latinsko Ameriko spravile do tega, da bi pretrgale vse zveze s silami trojne zveze. A tudi to ni šlo brez težav, »aj fe sestanek trajal celih 11 dni. Bilo je dosti razpravljanja in pomenkov, a tudi groženj, političnih, vojaških in gospodarskih, • katerimi je nastopala prikrito ali javno nasilna washingtonska vlada. Njeno ravnanje je bilo takšno, da se je ob nekem trenutku zdelo, da se bodo vsi udeleženci uprli ameriškim načrtom. Zato tudi ni prišlo do splošne prekinitve diplomatskih zvez, kakor so vztrajno zahtevale Združene države, marveč do kompromisnega sklepa: vsaka izmed 20 južnoameriških republik naj se glede na svojo ustavo in svoj zemljepisni položaj ter posebne prilike odloči za prekinitev diplomatskih zvez z državami, ki so v vojni z Združenimi državami. Torej je vsaki državi na voljo, da ravna tako kakor se ji zdi najbolj primerno. Kako se bodo odločile, ne velja prerokovati. Neaktere države so se že vdale ameriškemu pritisku: Peru, Urugvaj in Paragvaj. Druge pa so vsaj hotele pokazati, da se ne dajo kar tako ukloniti. Italija, Nemčija in Japonska z živim zanimanjem zasledujejo, kako se bodo južnoameriške države zdaj ravnale. To bo tudi odločilno za bodoče gospodarske, politične in duhovne zveze med državami latinske Amerike in mlado Evropo, ki zdaj vstaja. Zmagovito udejstvovanje italijanskega letalstva na Sredozemlju Neko letališče na Sredozemlju, 28. jun. as. i Bkupina italijanskih torpednih letal, ki so na- j padla dve angleški križarki, od katerih je bila ena potopljena, kakor to poroča včerajšnje italijansko vojno poročilo, je dala posebnemu dopisniku agencije Stefani nekaj podrobnosti o 6vojem smelem podvzetju. 26. popoldne je bila severovzhodno od Benghazija zapažena skupina sovražnega ladjevja; patrola treh torpednih letal se je takoj dvigni a in ugotovila, da šteje eskadra nekaj križark in več rušilcev. Kljub peklenskemu protiletalskemu ognju z vseh ladij so italijanski letalci nadaljeva l z napadom in iz razdalje 800 metrov spustili torpeda, ki so zadela zadnjo križarko, ki se je takoj izločila iz skupine in se zavila v umetno meglo. Kmalu nato je Pr.1®P,i'® inaT kraj druga patrola treh torpednih letal. Letalci so zapazili, da ie križarka zastala m je bila v spremstvu dveh rušilcev ter se je skušala vedno bolj skrivati za umetno meglo. Toda neko letalo je sredi med rušilcema spustilo torpedo na isto križarko, ki se je močno nagnila in se gotovo potopila. Drug pi ot je napadel drugo križarko. Tudi ta je kmalu zaostala, ni pa bilo mogoče zagotovo ugotoviti, kakšen je bil uspeh tega napada, ker se je začelo nočiti in ker se je ladja zavila v umetno meglo. Bojišče v Severni Afriki. 28. jan. AS. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča iz Severne Atn-ke, da potek bojev brezdvomno potrjuje, aa eo Osne *ile že uspešno razpršile eovražmkova zbiranja in e tem uničlile vsako upanje na tolikšne prezgodaj izblebetane napovedi angleškega ministrskega predsednika, Edena in drugih m dokazale, da se Anglija ne more uspešno borita v Vzhodni Aziji, čer je morala zbrali večino svojin čet na Sredozemlju. In 6edaj, ko je Anglija doživela polom na Tihem oceanu, začenja doživljati polom tudi na Sredozemlju. Bojni duh italijanskih rn nemških čet v Libiji, letalska ofenziva na Malto, potopitev in poškodovanje mnogih angleških ladij na Sredozemlju in prihod Halijansko-nem-ških konvojev z novimi okrepitvami, ki 60 že če-trtč prispele, so glavna dejstva, ki 60 spravila v zagato Anglijo in izboljšala položaj Osišca v Sredozemlju. In tako danes Anglija ne Izgublja samo na Tihem oceanu, ampak tudi na Sredozemlju, kjer je morala zbrati 6voje največje suhozemske, zračne in pomorske 6ile. Irski ugovor zoper prihod ameriških čet na Irsko Dublin, 28. januarja, s. Predsednik irske vlado De Valera je protestiral proti prihodu ameriških čet v Severno Irsko. Dejal ie. da irske vlade niso nič vprašali o tej stvari. Pred 20 leti, je dejal, je bila po prizadevanju angleške vlade Irska razdeljena kljub izrečni želji irskega naroda. Ko so Zedinjene države posegle v zadnjo svetovno vojno, je Wilson razglasil, da se Amerika bori za demokracijo in za samoodločitev narodov. Irski narod se je v tem smislu leta 1918. izrazil za neodvisno državo, kljub temu pa je ostal ločen v dva dela. To ie ena izmed naihujših krivic, ki je bila kdaj prizadeta kateremu narodu. Bangkok. 29. jan. s. Iz angleškega pooblaščenega vira poročajo, da so se angleške sile na malajskem bojišču spet umaknile in da se nadaljujejo srditi boji južno od Kluanga. Japonske čete, ki se bijejo pri Kluangu, so zdaj najbližje Singapurju, in sicer kakih 90 km od trdnjave. ‘lokio. 29. jan. a. Japonski oddelki, ki korakajo proti Singapurju ob zahodni obali Malajskega polotoka, so dosegli okolico kraja Benut, ki leži kakih 50 km severozahodno od Johore Bah-ruja, prestolnice države Johore. Pri Benutu divjajo hudi spopadi. Japonske čete, ki gredo za Angleži, umikajočimi se od Kluanga ob železnici proti Johore Bahruju, so včeraj prišle do nekega kraja, ki leži pet postaj od Johore Bah-ruja. Tokio, 29. jan. s. V japonskih visokih* krogih posmehljivo razlagajo čudna ameriška in holandska poročila o nekakih pomorskih zmagah v ožini Makkasar in v Sundskem morju. Če znajo Angleži, Amerikanci in Holandci doseči toliko tam, se sprašujejo v omenjenih krogih, zakaj ne store ničesar, da bi prišli na pomoč svojim zdesetkanim oddelkom na Malaji in na Filipinih. Zlagana nasprotnikova propaganda naj v javnem mnenju ustvari olajšanje zaradi hudih izgub na vseh bojiščih v vzhodni Aziji. Ce bi bila pomorska pomoč, s katero se hvalijo Angleži in Amerikanci, resnična, pravijo v japonskih krogih, bi morala zaveznikom omogočiti izkrcanje ojačenj, da bi z njimi motili prepričljivo japonsko napredovanje. Ker pa Angleži in Amerikanci ne morejo dajati Japoncem nobenega odpora, je to do- Amerlška vojska na severnem Irskem San Sebastian, 29. januarja, s. Ameriški vojni minister Stimson je objavil, da so ameriški oddelki prispeli v Severno Irsko. Tem četam poveljuje general Hartle. Stimson pa m natančneje povedal, koliko mož štejejo ti oddelki in tudi ni dejal ničesar o njihovem odhodu iz Amerike in prihodu v Severno Irsko. To ie prva skupina ameriških čet, ki ie prispela v Severno Irsko od pričetka vojne dalje, če se izvzamejo skupine tehnikov in štabnih častnikov. Nova dotočila glede prebivanja v Berlinu Berlin, 29. jan. 9. Zaradi vedno večjih tež-koc pri prenočevanju potnikov, ki se mimogrede ustavljajo v berlinskih hotelih, so pristojne nemške oblasti odločile, da odslej ne bo vec dovoljeno stalno prebivati po hotelih. Posameznikom bo dovoljeno ustaviti se v kakem berlinskem hotelu največ tri ali štiri tedne. Dovoljenje za prebivanje potniških družb po hotelih bodo dajali samo za nekaj dni. Ne bo več dovoljeno dajati hotelske sobe v najem za pisarne, kakor je bilo to v Nemčiji zelo v navadi. Omejitve v Združenih državah Rio de Janeiro, 29. jan. s. Leon Henderson, vrhovni nadzornik za cene v Združenih državah, je od Donalda Nelsona, predsednika odbora za vojno izdelavo, dobil popolno oblast, da lahko omeji prodajo kakršnega koli blaga in katerega koli trgovskega predmeta, ki se prodaja na drobno za osebno rabo. Prodaja takega blaga za trgovske ali industrijske potrebe pa bo dovoljena. Odbor za vojno izdelavo namigava v neki svoji izjavi, da je treba pričakovati novih omejitev, ki se bodo pridružile tistim, ki že veljajo. Nagrade za rojstvo dvojčkov Iz Ducejevega sklada je Visoki Komisar podelil zakoncema Vidmarju Ivanu in Frančiški iz Gaberja 21, občina Dobrova, nagrado v znesku 600 lir oh priliki rojstva dvojčkov. Enako nagrado sta prejela tudi zakonca Križan Franc in Ana iz Otoka št. 19, okraj Črnomelj. naročajte Slovenski dom! lv. Nemški Invalidi pri Mussoliniju Berlin, 29. jan. s. Duce je sprejel odposlanstvo nemških, invalidov, ki so ga tvorili predsednik general Hans Oberlindner, minister brez listnice Heinz Spangenmacher, vodja organizacije nemških invalidov Alfred Neumann, predsednik invalidov iz Berlina Baltes ter tajnik nemške invalidske zveze dr. Alfred Bick. Z italijanske strani so bili navzoči nar. sv. Carlo Delcroix, predsednik invalidske zveze, nar. sv., imejitelj zlate kolajne Amilcare Rossi, predsednik državne zveze bojevnikov, generalni konzul Baccarini, imetnik zlate kolajne Giorgio Tognoni, predsednik rimskih invalidov. Duce se je prisrčno razgovarjal z invalidnimi nemškimi tovarišu Vesti 29. januarja Nemški minister za propagando dr. Goebbels je Poslal italijanskemu prosvetnemu ministru avoliniju brzojavno čestitko zaradi uspeha razstave italijanske knjige v Berlinu. Ob koncu tega meseca ali v začetku februarja bo prispel v Madrid predsednik portugalske vlade Salazar, ki bo imel z generalom Francom in španskim zunanjim ministrom Serra-nom Sunnerjem razgovore o raznih važnih sedanjih vprašanjih. 800 ljudi se je rešilo z angleške oklopnice »Bar-ham<, ki jo je novembra potopila podmorUi* ca Osi. Sovjetski veleposlanik v Londonu, Majski, je nenadoma obolel in je moral odložiti vse razgovore. Število tujih delavcev v Nemčiji se je v nekaj mesecih povečalo od enega milijona 750.000 na dva milijona 150.000. Ob izbruhu sedanje vojne je imela Nemčija samo pol milijona tujih delavcev, od katerih je bilo največ Poljakov. Propagandni urad paraguajske vlade je objavil, da proti državljanom osi ne bodo storili nobenih korakov, dokler ne bodo zakrivili kakih sovražnih dejanj. Vlada jim je zagotovila zaposlitev na vseh dopustnih področjih, pod pogojeem, da se ne bodo vmešavali v paraguajske notranje politične razmere. Bolgarsko vojaško sodišče je obsodilo 8 ljudi zaradi komunističnega in vohunskega delovanja v prid Sovjetski zvezi. Glavni obtoženec je bil obsojen na dosmrtno ječo, njegova žena in 6 drugih pa na 15 let ječe. Po novem bolgarskem zakonu, ki ureja promet z nepremičninami, je prepovedano Judom, da bi bili lastniki nepremičnin. Vsi pa, ki »o lastniki nepremičnin, jih morajo prijaviti in jih razen stavb, ki jih potrebujejo izključno za stanovanje, do 30. septembra prodati drugim bolgarskim državljanom. Turška vlada je izdala odlok o zasegi vse volne, katero bo po primerni ceni odkupila od zasebnikov. Nemčija je zagotovila Finski žito, kaj ga bo potrebovala za prehrano do nove žetve, je povedal finski minister Rangell, ki se je vrnil iz Berlina. Hitler je odlikoval nemškega letalskega polkovnika Gallanda s sploh najvišjim nemškim vojaškim odlikovanjem za hrabrost in sicer z briljanti na hrastovi vejici in z meči na odlikovanju viteškega križa reda železnega križa. Odlikovanje mu je izročil Hitler sam vpričo načelnika generalnega štaba Keitela in letalskega podtajnika maršala Milcha. Polkovnik Galland je po smrti znanega polkovnika Moeldersa glavni nadzornik nemškega lovskega letalstva in je sam sestrelil 94 nasprotnikovih letal. Obrok bencina za zasebne avtomobile je madžarska vlada spet znižala za 50%. Japonsko zunanje ministrstvo je dobilo sporočilo, da je v Združenih državah zdaj interniranih 761 japonskih državljanov. 204 pripadajo diplomatskemu in konzularnemu osebju. Anglija je pa internirala nad 500 japonskih državljanov na otoku Manu, kjer so internirani tudi nemški in italijanski državljani. Finska protestantovska cerkev je dala tiskati milijon izvodov sv. pisma v ruščini. To sv. pismo dele ruskim ujetnikom v koncentracijskih taboriščih in prebivalstvu v zasedenih pokrajinah. Londonsko časopisje skoraj soglasno zahteva ustanovitev noe imperialne vojne vlade. — »Daily Herald« menda piše, da Churchill že ni več tako priljubljen med angleškim ljudstvom, kakor je bil, kajti ko so vrteli film o njegovem prihodu iz Amerike, ljudje Že niso več tako navdušeno ploskali kakor svoj čas. Pred španskim pristaniščem Pravia se je potopil parnik »Punta Rubiac, naložen s prj#» I oTom fiUrto mornurji eo utonili. Kako smo prejšnja stoletja kupovali knjige Ljubljana, 29. januarja, lavadn, da založniki, izda ju tel Ji in tudf sami pisatelji obirajo naročnike, Tudi §cdaf J« le navada, da založniki, izdn VMp li aami pisatelji preden je knjiga izšla. 'luko »o delali prej Mije čase zlasti zato, da kako veliko dolo sploh omogočijo brez večjega tveganja. Ko tak« knjiga izide, ima večkrat priložen imenik subskri-bentov. Taki imeniki subskribentov so zelo važen in prepričljiv vir za kulturno stanje tedanje dobe, kdo se je za knjige sploh zanimal, kilo bo jc zanimal za kako stroko, naposled pa tudi za to, kdo je podpiral kulturno prizadevanja. primerjavo teh činjenic v različnih Časih je zato treba izbrati knjige čim bolj iste stroke. Pri nas v tem pogledu lahko govorimo o sreči, ker smo od leta 1788. pa do leta 18"?. dobili tri veHke zgodovini našega naroda in dežele Kranjske. Vsa tri dela imajo priložene imetnike subskribentov, da še danes lahko precej zanesljivo prebodimo, kdo se ie v dobi 150 let pri nn« posebno zanimal za knjige, predvsem pa za dela o zgodovini in razvoju naroda in dežele. Antona Linharta »Versuc.h einer Geschichte von Krain« smairajo naši zgodovinarji za temeljni kamen prebujenja slovenskcgu naroda. Lota 1798. je izšla I. knjiga, leta 1791. pa 11. knjiga, ki te dandanes posebno redka. II. knjigi priloženi imenik navaja 135 imen predplačnikov, ki so naročili 258 izvodov za ceno 4.50 tedanjih goldinarjev. Za ta denar jc bilo tedaj mogoče kupiti prašiča. Kar 50 izvodov je naročila Agrikulturna societa ali Kmetijska družba, ker so bili tedaj zbrani vsi za napredek vneti in veljavni možje dežele, zlasti pa tudi člani ož.ivljenc Akademije operosorum. Gonilna sila in vodja vsega slovenskega pokreta ter Linhartov požrtvovalni prijatelj Žiga baron Z0I9 je plačal 12 izvodov, čeprav so tudi njegovi sorodniki in oskrbniki njegovih posestev knjigo še posebej naročili. Ljubljanski knjigarnar Kom je naročil 21 izvo- do v Pijanski knjigarnar , 2 izv. pa tudi knjigari naročil tiskar Ka arnar Liicht, a 12 izvo-rlecky na Reki. Po dva izvoda so plačali tudi ffrof IIohenwart, 1 * * Po apelacijski svetnik trski župnik Jurij Zinzendorf. Jože pl. Potočnik, šentpe-Zupan, tajni svetnik grof oskrbnik radovljiške grajščine Mogatner, eodni upravnik Prenner v Škofji Loki ter Franc Cerar, oskrbnik graščine Turen Podpečjo, ki je bila last Jožeta batrona Zoisa. Med naročniki dveh izvodov je pa tudi oskrbnik blejske graščine Nace Novak, ki je pozneje prvi in glavni ogluševalec Vodnikovih >Lubianskih noviz« Posamezne izvode si je pa naročilo vse plemstvo, graščaki in tudi njih oskrbmiki, uradniJtvo ter duhovščina od škofa in prošta tja do redovnikov. Seveda je med naročniki tudi tovarnar Desselbrunner « Sela ter ljubljanski finančnik Domian, poleg teh pa advokati, zdravniki, trgovci in tudi obrtniki, kakor n. pr. ljubljanski steklar Hron Tudi mestne občine niso pozabile naročiti knjige o pravem času, tako ljubljanski magistrat, pisarna mesta Kranja, kjer je knjigo naročil tudi trgovec Jernej Pavlič, nadalje novomeška in kamniška mestna pisarna ter mestni svetniki 4n uradniki ljubljanski in drugih kranjskih mest. Celo iz daljne Galicije so si zagotovili važno delo, namreč vedno -zavedni slovenski abtoS Martin Kuralt, naš rojak — fizik Alojzij Knee in nekdanji tajnik Kmetijske družbe llacnuet. _ > Iz tega imenika je razvidno, da je Linhartovo zgodovino naročila vsa slovenska inteligenca in vse, kar je hotelo veljati za dobrega patriot«. Leta 1876. sta pa Izšli dve debeli knjigi Avgnsta Dimltza »Geschlchie Krains*. V imenu naročnikov je že 487 imen! Deželni šolski svet je za okrajne učiteljske knjižnice naročil 29 izvodov, od 1 do 8 izvodov so pa naročile nekatere knjigarne v Novem mestu, Zagrebu, Gradcu, Celovcu, na Dunaju v Berlinu, Linzu, Solnogradu, Steyru, Kremsu, Celju, ftonnu, Inomostu, Lvovu, Olomucu, Welsu, Puli, Brnu, Stuttgartu, Pešti, Halle na S., Odesi, Rigi, Moskvi, Ldpskom, Tropa vi, Fraakfuirtu na M., Pragi, seveda po večjih krajah vse večje knjigarne, še posebej pa Akademski knjigarni v Gottingenu in Upsali. Dva izvoda je naročila tudi škofijska pisarna, tam pa tudi dva izvoda Matija 2vanut, nadalje po dva izvoda litijski glavar dr. Julij vit. pl. Veste-nek, Kranjska hranilnica, rifenberški učitelj Ambrož Poniž, upokojeni glavar Janez Pajk v Ljubljani, dva izvoda tudi še posebej učiteljska knjižnica ljubljanskega okraja, celo tri izvode pa učiteljska knjižnica krškega okraja, prav tako pa dva izvoda tudi knjižnica domačega 17. pešpolka. Posamezno izvode so pa naročili plemiči, graščaki, duhovščina, oficirji, uradniki, društva, tiskarji, knjigovez Kremžar, čevljar Golč, pivovar Auer, vrtnar Diirr, pek Ffidrl, mestni tesarski mojster Gvaiz. trgovski sotrudnik Iber, suplent na realki Frane Levec, trgovec Perdan, narednik Viktor Polžar, vsi iz Ljubljane. Med imeni Ljubljančanov so tudi župan z mestnimi svet- niki in uradniki, deželni glavar z deželnimi odborniki in poslanci, advokati, zdravniki in lekuruarji, hoielirji in gostilničar!!, tovarnarji in trgovci. V Tacnu se je naročila na knj’ oboževana Levstikova prijateljica Franja Ma* linSek, v Logatcu mesar Arko, v ftt. Rupertu gimnazijec Bežek, v Višnji gori župan France Bregar, kamniški župan Kecol, nn Bledu da-car France Ramor. v Kranju trgovec Fordi* nand Sajovic in lekarnar Savnik, v Škofji Loki Anton Sušnik, v Radovljici podobar Janez Vurnik, v Kranju pa tudi še profesor Tomo Zupan. Med naročniki je posebno nino£o profesorjev. tako Franc žuklje in Ivan 'I usek v Ljubljani 1. dr., skoraj največ je pa med naročniki učiteljev, ki so bili tedaj resnično beraško plačani. Med' učitelji imenujmo samo učiteljico Berto lleinriher v Gradcu, Gcrčerja na Čatežu, Govekarja na Igu, ravnatelja Andreja IVaprotnika v iLjubljan/i, Žirovnika v Starem trgu pri I.ožu itd. itd. Delo so naročile tudi vse srednje šole in večji zavodi, predvsem pa, kakor rečeno, vat politični prvnki in go-apodareki veljaki, ki so tedaj podpiranje kul* turnih prizadevanj in kupovanje knjig smatrali za svojo dolžnost. Že leto dni pozneje leta 1877. jc pa pri Ivanu Krajcu v Novem mestu izšla težko pričakovana druga izdaja Valvasorjevega> vele-dcla »Ehre des Ilerzogthums Kiuin«. Vezane štiri knjige so veljale 49 goldinarjev, kolikor jc tedaj veljala dobra krava. To drago delo so naročile vse učiteljske knjižnice, posebno mnogo p« tudi tiskarski stavci s knjižnico ti* skuirskega društva nn Čelu. Velika večina čitalnic je seveda naročila knjigo, še posebej pa delavnejši čitaluičarji, da iz imenika naročnikov prav lahko ugotovimo visoko kulturno stanje tedanjih slovenskih krogov, obenem pa tudi veliko požrtvovalnost za prosvetna prizadevanja. Največjo požrtvovalnost je pa tudi pri naročanju tega dragega dela poleg duhoVništva pokazalo učiteljstvo, saj je na ramah duhovništva in učiteljstva tedaj slonelo najtežje delo za napredek naroda. Seznam naročnikov je hkrati Imenik politično delovnih mož s prvakf na čelu. Kakor nam imenik naročnikov na Linliar^ tovo zgodovino jasno kaže, kako je v fevdalni dobi plemstvo vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti za kulturni napredek dežele, talco spet pri naročnikih Dimitzeve zgodovine in Valvasorja jasno vidimo, kako je v demokratski dobi meščanstvo požrtvovalno Izpolnjevalo svoje dolžnosti do naroda. Pri Valvasorju je večina naročnikov Že slovenska, vendar so pa med naročniki tudi še vsi inteligentni, nemško usmerjeni Kranjci. Toda tudi ta Činjenica je važna kot dokaz, da najhnišem narodnostnem boju obe stran* družila ljubezen do domače dežele ter dobra volja do skupnega dela za čast in korist domovine. te v ki di Ob očetu dr. Janezu Bleiweisu, brdskem graščaku in todnem pristavu dr. Junku Kersniku ter ob drugih slovonsklh političnih prvakih od škofov ter do škofovega »pedentarja« je pa z« ta imenik naročnikov posebno značilna dolga vrata narodno zavednih slovenskih gospodarjev v mestih in nn deželi s Borštnik Janez iz Dola pri Borovnici trgovec Andrej Debevec Iz Ljubljane, trgovec Avguat Gaspari z Rakeka, Janez Gradišek iz Zaloga, Anton Gvajc iz Ljubljane, trgovec Hieng iz Šiške, trgovec Janez Jamšek iz Ljubljane, iz Kamnika pa Janožič A., župan Kecel, Rode J., Jakob Kobilca iz Ljubljane, Knific Rajmund iz Ljubljane, litijski župan Koblar, Koren Miroslav iz Planine Martin Peruzzi iz Lip na Barju, Grebenc 1 rune iz Velikih Lašč, trgovec Lozar iz Ljubljane i. dr. Poleg Ivana Hribarja, Jos. Jurčiča, Petra Grassellija med naročniki Valvasorja so tudi člani milanske Scale Josip Noli, skladatelj Franjo Gerbic iz Cerknice, škofov hišni kaplun 111 poznejši zgodovinar Anton Koblar, radgonski organist J. Gregorič, knjigovodja Franco Kadilnik, računski narednik Andrej Kramer, novomeški pismonoša Avsenik in ljubljanski pismonoša Minder. računski narednik Jože Ivec, trgovski sotrudnik Iv. Mejač, rudniški mojster Martin Bukovec iz Zagorja, stavci Jereb Jaka in Luka Breskvar, dijaki Germ Gustuv, Božič ter znani Andrej Lenarčič z Vrhnike, pisatelj Josip Stritar, slikarja Janez Šubic v Poljanah in Miroslav Tomc v St. Vidu ter podobar Janez Vurnik v Radovljici. Med naročniki jo tudi občino Metlika, 'I rgovsko bolniško in pokojninsko društvo ter poleg deželnega predsedstva tudi tržaški policijski stražnik Joeip Pavlovič in več finančnih stružnikov. Tako nam ta imenik lepo odraža razmere tedanje dobe. Še predno je namreč H. izdaja Valvasorja izšla, je bilo prodanih 834 izvodov! Kmalu bo minulo 150 let, odkar je Anton Linhart izdal prvo knjigo svoje za preporod Slovencev epohalne zgodovine. Pregledali smo skoraj 100 let dolgo dobo, kako so naši predniki kupovali važne, čeprav po ceni skoraj nedosegljive knjige, ketr jim jo tako narekovala ljubezen do domovine. Sedaj smo pa dobili knjigo »Architectura perennis«, ki jo kritike hvalijo, da se dviga nad čas ter bo morala zanimati tudi zanamce kot eden fosmed dokumentov zgodovinskega razdobja med dvema svetovnima vojnama. Zato je pravilna misel n« imenik kupcev, ki naj izide v kratkem, ko bo knjiga razprodana, kot dokument enakega pomena kot so prej navedeni imeniki. Tudi iz tega dokumenta bomo mi in naši zanamci spoznali resnico o sedanjem stanju požrtvovalnosti za kulturni napredek. S tem dokumentom bo »Architeetura perennis« monument dobe ter naroda, ki v nuj težjem času zmore tako delo. I Javna dela v Ljubljanski pokrajini Ljubljaan, 29. januarja. Ob priliki nakazovanja izrednih podpor za javna dela v novih pokrajinah, j* vlada določila tudi za Ljubljansko pokrajino raden program javnih dal, posebno pa j« upoštevala casta in favna poslopja, ki so bila ia v gradnji. Tako j« bile. dovršena vseučilltka knjižnica, kirurdični paviljon in dvorana za kliniška predavanja. Druga dela se tičejo popolne predelave bolnišnice, katere nekateri oddelki so premajhni in so potrebni prenovitve. Najvažnejša prometna žila je cesta od Ljubljane do Postumije, na kateri pa delajo tudi sedaj navzlic hudi zimi. Ta cesta bo razširjena in asfaltirana prav gotovo še v letošnjem letu. Zraven teh del so v teku ie druga, ki jih je odredil Viiuki Komisar, namreč ureditev pokrajinske cestne mreže, ki je razsežna in važna. Druga dela zadevajo regulacijo Ljubljanice in izsušitev zamočvirjene zemlje, kar bi f>rineslo napredek poljedelstvu na obširnem ozem-ju okrog Ljubljane, V načrtu pa so tudi dela za ureditev rečnih tokov v raznih kmetijskih okrajih pokrajine, kajti Visoki Komisariat se trudi, da bi čim bolj dvignil kmetijstvo, ki je najvažnejša panoga v krajevnem gospodarstvu. Novice iz Ribnice -f- Beligoj Marija. V Rakitnici pri Dolenji vasi jc umrla 50 letna posestnica Beligoj Marija. K večnemu počitku so jo položili v petek ob 4. Zahtevajte povsod naš list! Sedaj je čas za cepljenje in precepljanje sadnega drevja Liublinna, 29. januar in Snoči jc imel pod okriljem sadjarske in vrtnarske podružnice v Ljubljani zanimivo in poučno predavanje upravnik drevesnice Kmetijske družbe g. Ivan Breceljnik. Za predavanje si je vzel snov, ki je prav pereča za konec januarja in februar. Predaval jc o precepljanju in o izberi cepičev. Ker je v našem mestu veliko sadjarjev, je bilo predavanje zelo lepo obiskano. Zakaj cepimo in precepljamo Zelo številni so vzroki, ki privedejo sadjarja do tega, da sc odloči cepiti ali precepiti drevo. Lahko sc dogodi, da drevo ne daje več dobrega sadežu; da drevo hira; dn sc drevo prebohotno razvija. Drevo moramo tudi cepiti takrat, kadar ni več odporno proti drevesnim boleznim, predvsem pa proti škrlupu. Preden pa se odločimo za precepljanje, moramo imeti res dobre cepiče, kajti le od novih cepičev je odvisno ali bomo imeli pri precepljanju uspeh ali ne. Cepiči so pri sadjarstvu to, kar je na primer selekcija pri Žitaricah. Med navedenimi selekcijami in cepljenjem je za zdaj le ta velika razlika, da je selekcija žita in krompirja mnogo bolj raziskana, kakor pa selekcija sadnih dreves. In vprav zaradi tega se morajo sadjarji še posebno pobrigati za selekcijo sadnega drevja, da bodo že enkrat_ ljubljanski vrtovi dali to, kar zmorejo. Pri rezanju cepičev moramo rezati le takšne cepiče, ki bodo dnli dobro sorto, da bodo odporni proti boleznim, skratka cepič moru biti takšen, kakršnega si želimo. Imeti mora vse tiste lastnosti, katere želimo imeti od dobrega drevesa. Kje se dobe dobri cepiči Prevladuje mnenje, da ie dobre cepiče mogoče dobiti le v drevesnicah. Pa temu ni tako. Una maecblna per »crivere munlta dl earello a duecento *rmxl, coitrutta con moder-ntsnlmi criteri attl n reodere prntlco, veloce e leprcero anohe ogni pl 0 complfinMo lavoro dl tatturaalone t la nuova Pisalni stroj, 1 dolgim vozom, najmodernejia praolaae kon-»trukolje, praktičen ln lahak. ■ lafl za vsa tndl telja ln Obsežnejša pisarniška deln MOD. S; RappraMBlanle ••clusivo por la Provlndo di Lubiana: A. KOVAČIČ PreSernOTci ut. 44 Tal: 26 36 pral Ivan L««at (V.. _ . ^ Zakaj? Zato, ker v drevesnici prav za prav dobimo cepiče od drevesc, ki še niso rodila in sploh ne vemo ali nam bo cepič dal tisto, kar od njega želimo. Od cepičev iz drevesnic sploh še ne vemo. kaj bo iz njih nastalo. Dobre cepiče dobimo le v dobro rodečem sadovnjaku. Torej od dreves, za katere točno vemo, kakšen sad nam dajo. Cepiče torej vzemimo od tistih dreves, katerih rodnost dobro poznamo. Cepič moramo poznati po matičnem svojstvu rasti, po plodu in pa, da je matično drevo odporno proti raznim drevesnim boleznim. Čas za cepljenje in precepljanje koščičarjev je zdaj Vprav v te dni padajo najvažnejši posli pri precepljanju ali cepljenju koščičustega sadja kakor so češplje, marelice. Češnje itd. Te posle bi lahko opravili tudi že v decembru, vsekukor pa morajo biti izvršeni do konca tega meseca ali pa do prvih dni februarja. S precepljanjem ali cepljenjem koščičarjev moramo opraviti zato tako zgodaj, ker se vprav koščičarji kaj radi >zbude iz spanja« že ob prvih sončnih žarkih. Po cepljenju navedenega sadja pa moramo ta-ko j cepiti tudi hruške, jabolka. Pri lovu na cepiče moramo predvsem paziti na to, da je drevo rasno, da je rodovitno, cepiče pa odberemo vedno z južne, t. j. sončne strani drevesa. To pa zato, ker so takšne vejice bolj odporne proti škrlupu. Cepiči so prav tako vredni iz visokorodnega ali nizkorodnega drevesa, čeprav nekateri sadjarji tega ne verjamejo. Za bodočo obliko drevesa je važna le podlaga. Tudi to ne drži, da bo precepljeno drevo lepše in bolj rodno, če vzamemo cepiče s spodnjih vej. Zdaj narezane cepiče shranimo. Cepiče denemo v snopiče po 5 do 10 cepičev, jih zvežemo in etiketiramo. Snop potem denemo v cunje. da nam cepiči ne pomrznejo. Tako zavite damo v kleti, na primer na severno stran, da se nam prezgodaj ne prebude. Ce hočemo cepiče hraniti dalj časa. jih denemo v pokonci postavljeno cementno cev, ki smo jo prej še tako zakopali od pol do enega metra globoko v zemljo. Večina Liubljančanov gotovo ne ve, da so ljubljanski sadovnjaki prava zakladnica sadnega drevja, le Žal, da je skorai mrtva in neizrabljena. Neštevilne so sorte sadnega drevjn po mestnih vrtovih. Drevesa so v njih, katerih cepiči so nekoč rasli celo v Ameriki, Franciji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Ti veliki zakladi so mrtvi, saj sosed ne ve za soseda, kakšno drevle ima. Ljubljana bi utegnila postati silno bogata drevesnica, le dola je Še treba na tem področju. V ta namen bi bila nujno potrebna društvena drevesnica, ki bi dajala pobudo, dn se ljubljanski bogati sadni vrt smo-treno organizira. Ljubljana ima posebne podnebne In talne prilike in ni da bi na to zemljo presajali različna drevesa, ki sicer drugod imenitno rode, pri nas pa bi povsem odpovedala. Kako cepimo Cepljenje se zdi na prvi pogled preprosto, pn v praksi ni tako. Uspeh precepljanja zavlsi od samega cepljenja. Cepiti se pravi, da na našo podlago damo cepič iz tujine, ki bo na podlago prenesel vse svoje lastnosti. Pri cepljenju moramo posebno paziti na kamhij. To je tista za oko skoraj nevidna plast, ki se nahaja tik pod kožico in lesom. Pri cepljenju mora priti kambij na kambij. Ce ne pride, je vsak nadaljnji trud odveč. Kambij ae lahko prav le* popoldne. Naj počiva v miru! V lesni industriji v Jelendolu so povišali urno mezdo lesnim delavcem. Prav, saj tudi zaslužijo za težko delo, ki daje v tej bogati lesni sezoni lastnikom mnogo dobička. Prav bi bilo, če b: uvideje nujnost povišanja plač 6vojim delavcem tudi nekatere druge lesne industrije in lesn! trgovci v RibniSki dolini, katerim delavci z veseljem in 6 požrtvovalnostjo za obstoj svojih družin spravljajo iz gozdov les, kupljen za primerne rene lani in celo predlanskim. Poštene socialne razmere so za vsako j>odjetie najzanesljiviiejšc jamstvo razvoja, napredka in blagoslova 1 Poroka. V nedeljo s« bosta poročila v Dolenji vasi .gdč. Mrhar Štefanija iz Rakitne in g. Zobec Jože tz Blat pri Dolenji vasi. Bilo srečno! Na ribniških šolah »o zaradi hudega mraza renehall e poukom. V šolskih sobah j« zamrznilo milo, saj je bilo v Ribnici pri meščanski šoli kar —33° C, zunaj na obrobju pa celo —34° C. Kolarju g. Virantu Francu v Gorenji vasi eo zlikovci pokradli za okrog 40 koles 6uhega jesenovega lesa, ki ga j« skrbni goepodar imel pripravljenega za delo pod kozolcem. Re6 je 6trupena zima, toda poštenjak rajši trpi mraz, kot bi delal tako škodo svojemu bližnjemu. Ali ne bi bilo lepše, če bi taki ljudje prosili za drva, 6aj Ribničani niso tako neuvidevni in trdega srca. V Danah nad Ribnico je skočil na smuški skakalnici ddpl. filozof g. Zbrizaj Danilo 19,4 m. Smučarji vedno rajši prihajajo v naše kraje, kjer S so odkrili krasna smučišča. Zlasti z veseljem po-hlte nad Poljane in k Sv. Gregorju ter v Sodražico. V Dolenji vasi so 6e komaj rešili iz reke Ribnice 4 smučarji iz Kočevja. Ko 6e je eden mudil na zamrzll Ribnici, se je led udrl, da 6e je pogreznil v vodo. Trije so mu priskočili na pomoč, a tudi njim se je led udrl. Z vrvjo se je posrečilo V6e potegniti iz vode. Bili so v vodi do prs. Občina Kibnica mora po novi uredbi oddajati dnevno 850 litrov mleka. Dogon za govedo in svinje bo v Ribnici v torek 3. februarja, V sredo jc bilo pri Novi Štifti —26° C, v Sodražici —27® C, v Ribnici —23° C, v Dolenji vasi —26° C. Zadružnega tečaja v Ribnici se je udeležilo 20 po6ojilniških tajnikov, oz. članov ujsravnih odborov posameznih posojilnic v Ribniški dolini. — Tečaj je trajal dva oni. Važne referate o praktičnem knjigovodstvu 60 imeli tajnik Zadružne zveze dr Ceferin, knjigovodja Zadružne zveze g. Lesjak iti revizor Zveze slovenskih zadrug ma-lotno pravde« do zneska 250 din ali 95 lir. Pri teh malih pravdah je sicer tudi postopnfk nekoliko omejen, ker ni podan proti sodbam kak daljši instančni postopek, razen na drugo instanco. Lani je bilo na novo vloženih 545 malot-nih tožb, predlanskim 1058. Iz leta 1940 pa je ostalo nerešenih 52 tožb. Izdanih je bilo več sodb. Postopanje v teh pravdah je trajalo v 318 primerih do en mesec, v 92 primerih en do tri mesece, v 38 zadevah od treh do šestih mesecev, predlanskim 191, nad šest mesecev pa so se malotne pravde vlekle v 26 primerih. Pred okrajnim sodiščem so se razvijale tudi večje pravdo, ko je šlo za znesko nad 95 lir iu tudi za razne mejne in posestne spore. Nekatere pravde trajajo že nad eno leto, svoj čas se jo neka pravda vlekla kar pet let In je bila izredno draga za tistega, ki jo je izgubil. Leta 1941 je prevzelo iz prejšnjega leta 355 pravd. Novih pa jo bilo lani 2047 pravd, predlanskim pa 2945. ltešeno je bilo 2228 (2890) pravd, spornih je bilo 1297 (1330). Konec leta |e ostalo nerešenih Še 174 pravd. V 563 primerih so pravde trajale do mesec dni, v 408 primerih do tri mesečo, v 234 primerih do šest mesecev, v 154 zadevah do eno leto in v 38 zadevah do dveh lot. Nad dve leti ne traja nobena pravda. Taka je približno slika o pravdah, ki so Jih vodili Ljubljančani in okoličani pred okrajnim sodiščem 1 S Hrvaškega Ženska ustaška mladina je v Križevcih osnovala svojo društveno knjižnico. Zbirka zakonov, naredb in odredb, ki se tičejo sodstva in so bili izdani od ustanovitve nezavis-ne hrvaške države pa do konec leta 1941. je izšla v tisku pred nekaj tedni. Hrvaški poslanik pri finski vladi dr. Božnja-kovič je bil te dni sprejet pri predsedniku finske vlade. Prav tako je bil v posetu pri ministru zunanjih zadev. ,,, , ,, Vsak Hrvat se mora seznaniti z gospodarskimi in kulturnimi dobrinami, ki jih je narodu dala nova država. Vse dejanje in nehanje pa bo vsebovala hrvaška spominska knjiga: »Leto dni neza-visne hrvaške države«. Cena knjigi bo 1000 kun v predprodaji. Pozneje bo 6tala še nekaj več. Z ustanovitvijo nezavisne hrvaške je prišlo v ospredje tudi vprašanje o zdravstvenem zavarovanju državnih nameščencev in njihovih rodbinskih članov. Znane so že nekatere teh odredb in bo zakon kmalu tudi sprejet. Hraber je bil domobranec Melik iz Topole. Pri nekem spopadu je bil težko ranjen, a je še kljub temu izstrelil 20 strelov. Odpeljali so ga v bolnišnico in odrezali levico. Zdaj je zelo žalosten, ker se ne bo mogel več bojevati za Poglav* nika. Tudi njegova dva brata se borita nekje v Bosni za nezavisno hrvaško državo. Dozdaj je bilo prijavljenih 4000 Zagrebčanov, ker se niso povsem držali zatemnitvenih predpisov Stroge kazni pa bodo ublažil na prošnjo samega zagrebškega župana. Kakor poroča zagrebški mestni fizika*, ni v mestu nobene nevarnosti za kakšno epidemijo. Mestni fizikat in razkuževalni zavod imata pri tem velike zasluge. V razkuževalni zavod morajo priti vsi, ki pridejo, četudi samo za nekaj časa v Zagreb. Na ta način je že vsaka kal zadušena Že v 6amem začetku. Tihotapci, ki ee ukvarjajo kar poslovno 6 to stvarjo, bodo odslej oddani v posebna taborišča. Tam bodo lahko premišljevali o svojem nepoštenem poslu. 20. t. m. je sprejel v posebni avdienci po-glavnik predstavnice ženskih članic uetaškega po-kreta in se z njimi dalj časa razgovarjal. Poglavnik je pred dnevi sprejel deputacljo delavcev in kmetov iz velike žuipe Cetinje. Poglavnik je z velikim razumevanjem poslušal tegobe, v katerih žive prebivala tamkajšnjih krajev in jim obljubil pomoč Hrvaška baletna plesalka Mercedes Ooritz-Pavelič je v bukareški operi doživela lep uspeh. Na plesnem večeru so bdi tudi predstavniki ru-munskih in hrvaških oblasti. Okrog 6 milijonov kun 60 zbrali hrvaški železničarji za »Pomoč« in pa za vojake na vzhodnem bojišču. , . Pod pokroviteljstvom vojskovodje Slavka Kvaternika je priredil veliko umetniško razstavo slikar Ivan Tojiolčič. Drava je zdaj zamrznjena pri Dolnjem Mi-holjcu, pri Osijeku In Aljmašu. LA TELEMECCANICA ELETTR1CA ING. LURIA &. GREGORINI MILANO — Via Montef ellro, lO — Tel. 92-225, 6, 7 LA NOSTRA PltODUZIONE COMPUENDB: »al-varaatori, casaeite dl mauovra, reoitatl a mano e automntici, controller, elettromnimoti dl freno, sorvofreni, Interruttorl, appOrecehl dl fin* corna, Interruttorl a gallefiBlan te, Interrui tori a preeslone, relž di disinaescameilto, servovalvole, ronlateii7,e elettriche speciali nostro tipo „Monoblocco“ ap-parecchiature por comando a tnaiio e autoinntico dt motori per tutte le appltcazloni: per gru. per impianti trasportatorl con comando a oatena e rapDresentazione schem^tica lumlnoea del percor-so dei materiali, per montacariohi, per pompe c oompreiiaori, per machine utensili. per rnaccnine da stampa, per fllatol e teanlture, per fonderle, Industrie ceramiche e vetrarie, per iiidustrie ent-miche, miuerarie e rafinerio per motallurgie, acciaierie e ferrlere. PEB TUTTE LE INFORM AZIONI per la provincla dl Lublana, per 11 Kskuo dl Oroazia e per terntori ex jugosluvi oocupati locco“, vsakovrstne aparature za rofini in avtomatski pogon za vso vrsto motor.sk ih zagonov, £ dvigala /. verižnim vklopljenjom in s snematlflnlm svetlobnim kazalom, dvigala za foln-go, črpalke in kompresorje, pomožne stroje za predilnice in tkalnice, za livarno, koramifino industrijo ter galuže za rndokope, keramične Industrije, rnfint-rlje, za kovinarstvo, Jeklarne In že-1 ožarit e, pliijnkovarne aparature za zunanjo in notranjo montažo in za prostore n uničen e 'n pli-nom ali kislino, vsakovrstne aparat*, za ladliske pogone z direktnim avtom, ln polaviom. zagonom VSA POJASNILA za ljubljansko pokrajino kraljevino Hrvatsko In vse po Italiji •/.nsedend ožemite bivSe Jugoslavije se dobijo pri zastopniku tvrdke La Telemeccanlca Elettrica za la pokrajine LUBIANA RODOLFO STEBI TavCarJevct -4 LJUBLJANA Novice iz Države Sodolor&nj« Stranko pr! podeljevanju javnih služb. V zvezi z znano uredbo, katero je izdal Duce glede podeljevanja javnih služb in v kateri je bilo rečeno, da mora biti pri vsakem takem primeru Stranka vprašana za nasvet, je bilo sedaj izdano podrobno pojasnilo, v kakšnem in kolikšnem obsegu se morajo določila imenovano uredbe izvajati. Posebna okrožnica, katero je l)uce razposlal vsem ministrom, pravi, da sodelovanje Stranke ne prihaja v poštev pri predlogih za redno pragmatično napredovanje urad-ništva. Kadar gre za postavitve novih moči, je trebn vprašati za mnenje tajnika Stranke ali zvezne tajnike. Tajnika Stranke je treba obvestiti, če gre za službe, ki so javnega značaja in političnega značaja in katere zadevajo družbe ln podjetja, ki razvijajo svoje delovanje na vsem državnem ozemlju ali pa vsaj v več kakor v eni pokrajini. Kadar pa ere zn nastavitve pri podjetjih in družbah, ki delujejo lo v eni pokrajini, pa odloča zvezni tajnik tiste pokrajine. Tako je treba strankinega tajnika obvestiti o nastavitvah pri fašističnih organizacijah, pri družbah ln poldržav-nih podjetjih, posebno pa za ravnateljska ln vodilna mesta, dalje pri podjetjih, ki »o sicer avtonomna ail pa jim država daje podpore. Isti posto-pok se nanaša na sestavo upravnih svetov in uradništva vseh sindikalnih organizacij ali pa za voditelje in odbornike podpornih in fclovekoljub-nlh organizacij. Zvezni tajnik mora biti obveščen in vprašan za svet pri imenovanjih županov, članov občinskih svetov, pri imonovanju ravnateljev, upravnih svetnikov in uradništva pri poldržavnih ali drugačnih podjetjih, ki delujejo le v listi pokrajini, ali pa uživajo državno podporo, dalje pri Imenovanju voditeljev sindikalnih in človekoljubnih organizacij. Tajništvo medministrskega odbora *a ureditev preskrbe. V skladu z določili zakonskega dekreta, ki je ustanovil poseben medministrski odbor za vzporeditev dela raznih ustanov, kar se tiče preskrbovanja prebivalstva s hrano, oblačili in podobnim, je bilo ustanovljeno tudi posebno tajništvo pri tem medministrskem odboru. Tajništvo Ima deset članov. Do sedaj so bili v to tajništvo imenovani: Naranua Guido, doktor kmetijskih ved, narodni svetnik, organlzatorlčnl vodja pri organizaciji poljedelskih delavcev. De Castro Diego, profesor statistične vedo na vseučilišču v Torinu, odbornik v društvu industrijskih delavcev. Talamanca Mario, strokovnjak v statističnih vedah, docent politične ekonomije na rimskem vseučilišču, Corti Pietro, docent za politično ekonomijo na vseučilišču v Pisi, načelnik urada v narodnem direktoriju Stranke. Fabbriz! Carlo, profesor za trgovske In industrijske vede na vseučilišču v Triestoju. Vsi imonovani so bili rojeni v letih od 1907 do 1910. Imenovani strokovnjaki bodo imeli tudi nalogo, bdeti nad cenami v vsej driavi. Delovanje fašistične mladine v letošnjem letu. Vrhovno vodstvo liktorske mladine je objavilo osnovne smernice za delovanje vseh mladinskih organizacij v letošnjem letu. Po navodilih Ducela bodo vsa društva morala delati na tem, da bodo vzgajala mladino v duhu domovinsko ljubezni ln pripravljenosti za žrtve ln jo obenem pripravljati na naloge, ki jih bo ta mladina morala kmalu prevzeti. Predvsem gre za predvojaško vzgojo, ki se izvaja s sodelovanjem oboroženih sil. Mladinska organizacija prireja mnogo točajev za pripravljanje mladine. Več sto tisoč mladeničev in mla-donk ee uri za posle, ki jim Jih bo stranka pozneje poverila. Posebno je treba v mladini vzdrževati bojnega duha, kajti sedanja vojna zahteva od slehernega državljana največjo žrtve. Obenem bo organizacija vzdrževala tesne stike z vsemi sorodnimi organizacijami v tujini, predvsem pa z nemško, bolgarsko in madžarsko mladino. S temi tujimi mladinskimi organizacijami bodo Izmenjavali gojence, da se tako razširi medsebojno poznavanje in so organizacije med seboj druga drugo izpopolnjujejo. Liktorska mladina bo imela tudi letos večje prireditve, pri katerih bodo sodelovali predstavniki tujih mladinskih organizacij, Za Zensko mladino pa bodo prirejali tečaje, da' se bo iz nje vzgojila množica dobrih gospodinj ln vršilk ženskih poklicev, posebno pa dobrih mater. Šest ljudi se j« zastrupilo • plinom. Zaradi mraza zadnjih dni si je družina inženirja Follettija iz Milana v spalnici prižgala plinsko peč in legla spat. Iz nepojasnjenega vzroka pa je plamen ugasnil, dočim je plin izpuhteval še naprej in napolnil vso sobo. Ko so sosedje naslednji dan zavohali smrad po plinu, so potrkali na Follettijeva vrata, a niso dobili nobenega odziva. Zato so vdrli v stanovanje In našli očeta, mater in štiri otroke vse v nezavesti z vidnimi znaki zastrupljenja. Poklicani zdravnik je storil vse, da iih je z umetnim dihanjem spravil k zavesti. Pet jih bo do vsej verjetnosti ostalo pri življenju, le mati bo najbrž podlegla zaradi slabosti srca. Dramatično reševanje vojaka, ki jo padel s skale. Vojak Plinio Dottl so Je šel sprehajat v okolico Neaplja in prišel na griček PosillifK). Tam je zašel preveč v stran, da Je prispel na rob skale, ki se od tam spušča v globino 200 metrov navpično. Nenadoma mu Jo zmanlkalo tal in je padel v globino. Nekdo, ki je videl to nesrečo, je pozval reševalce, ki so bili takoj na mestu in poskušali priti do nesrečnika. Naredili so dolgo lestev in se spustili do vojaka. Na svoje začudenje so ga našli nepoškodovanega, ker jo imol to eročo, da so je med padanjem ujol za obronek, ki Je molel lz skale. Stednja l električnim tokom. Vodstvo triestin- ske elektrarne jo sporočilo svojim odjemalcem, da Jo treba odslej v skladu s predpisi oblasti začoti do skrajnosti štediti z električnim tokom, Zavoljo tega naj ljudje zmanjšajo doma število žamlo in naj jih prižigajo le toliko Časa, kolikor je to nujno potrebno. Posebno pa je treba štediti pri električnih nparatlh ln električnih ogrevalnlkih. Sploh bo prepovedano uporabljati električno peči, električna dvigala po so smejo uporabljati le za dvig v višja nadstropja. Starokatoliška vera v Dalmaciji prepovedana. Guverner za italijansko Dalmacijo je izdal uredbo, s katero je odvzel priznanje starokatollški veri v vsoh priključenih krajih. Prepovedano je tudi vsako bogoslužje v cerkvah te vere in vsakršna verska opravila duhovnikov to hrvaške vere. Razpustitveni ukaz pravi, da .je imela ta verska ločina edini cilj ločevanje katoliško sklenjenih zakonskih zvez, kar se je prakticiralo prav na debelo. Tako se Je v italijanski Dalmaciji, kjer je živelo vsega skupaj lo okrog 250 starokatoliliov, doslej razvezalo po starokatoli-ški cerkvi velikansko število zakonov. Kdorkoli se je hotel znebiti svojega zakonskega druga, je prestopil v to vero in za mal denar dosegel svoj cilj. Spričo zaščite zakona In družine, ki Jo daje Italija, pa guverner ni mogel več trpeti delovanja te verske ločine. Tisof padcev zavoljo poledice. Zadnji mraz, ki Je prinesel sneg tudi v takšne kraje, kjer je ta padavina redkost in posebnost, je povzročil v Anconi veliko nesreč. Na cestah in pločnikih se jo naredila ledena skorja, poledica, ki je bila tudi vzrok za številne nesreče. Več kot tisoč ljudi je padlo, nekaj nad slo pa se jih jo ali potolklo ali pa polomilo razne ude. Te so morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 20. januarja: Franč. Sal Petek, 30. januarja: Martina, d. Obvestila Nočno službo imaio lekarne: mr. Leusiek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška ce6ta. Posestniki gozdov morajo po naredbi Visokega Komisarja ob začetku gozdarskega leta, vsaj pa pred 15. novembrom vsakega leta 6voji občini naznaniti vse množine lesa, ki jih imajo na dan 1. novembra tistega leta, prav tako pa tudi količine lesa. ki jih morajo po določbah čl. 1. naredbe o predpisih za proizvodnjo Ie6a in za izvoz drv proizvesti v novem gozdanskem letu. Količine lesa morajo biti v naznanilu ločene na drva in na celulozni les, nadalje na les za oglje in les za obdelavo. >Alpa« čaj vsebuje mnogo vitaminov Društvo za varstvo živali je preskrbelo nekaj zasilne hrane za Živali svojih članov. Dokler zaloga traja se bodo dobivale nakaznice za živalslco hran« dnevno od 14—15 v društveni ambulanti na Domobranski cesti Šf. 21 . telefon 30—36. USB »m EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK izhaja vsak mesec 15. Letna naročnina 40 lir. Naroča se pri upravi Ljubljana Kopitarjeva ulica 6 J Ljubljansko gledališče DRAMA: Četrtek, 29. jan., ob 17: »Lepa pustolovščina«. Red A. Petek, 30. jan., ob 15: »Boter Andraž«. Izven. Dija&ka predelava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 31. jan., ob 17: »Voda«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. OPERA: četrtek, 29. jan., ob 17; »Ples v Operi*. Opereta. Red Četrtek. Petek, 30. jan., ob 17: »Prodana nevesta«. — Izven, Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 31. jan., ob 17: »Pri belem konjičku«. Red Premierski. DOBRO OHRANJEN VOZ (samček) naproduj za 1200 lir. Naslov v upravi »Slov. doma« pod Št. 57. Mirko Kunčič Ob lončeni peči, ki nas je grela kakor dobra babca svoje vnuke, 6ino sedeli in tKKlu&ali štorije iz davnih dni. S takšno pripčtnico1 nam jih je kresal Skrablčjev ded, da jih nismo utegnili 6proti loviti v spomin. Na gosto kot čebele so nas obletavale, ponujajoč nam strupeno zelo m sladek med. Po medu smo pohlepno segali, 6truj>eneiiM želu 6ino 6e previdno izogibali. ,, , 2e so nam domala vse 6lonje skozi eno uho noier in skozi drugega ven šle, kakor je pri zlatih naukih pač že nekaj vsakdanjega. Kaj storiti, da nam tudi zadnja štorija ne bi šla po zlu? Brz 6em si eno uho s prefom zamašil in štorija je bik ujela. Kakor frfotajočo ptičko sem jo narahlo stisnil med dlani in zaprl v kletko svojega spomina. Tam mi zdaj poje — včasih kakor škrjanček zvonki, včasih kakor 6ova mrkl6. Tak61e nam je to 9torijo bdjal* in zraven kozje molitvice bral ranjki Skrablč- i Pripčtniica — hitrca, sila, vnema; mudi se._ ” Bajati = pripovedovati čudovite zgodbe iz starih časov. PlanlnKlca prnvljtoa jev ded, ujedljlvi Čudak, zagrenjeni samotar in 6 tarok oj) it ni modrijan, kakor so ga posmehljivo imenovali vaški 6oddb-niki. — I 1 • naokoli. Vsak rob, vsaka skala, vsaka gmajna, vsaka grapa, vsaka gošča, V6ak i Takrkt, ko fabnSkih dimnikov, železne kače se 111 bilo, takrat 60 na&i predniki uživali neskaljeno srečo sredi gorskih samot. V božjem strahu pred dobrimi in hudobnimi duhovi 6o živeli, delali trpeli in miroljubno pasli svoje ovce’ Davno je že to. Stare Šege in navade so 1 pokopane, oglareke kolibe in ovčarske staje prerašča mah pozabljenja, fantini , rinejo v fabrike kot grešne duše v vice, | dekline tiščijo v mestni direndaj, da bi I s svilenimi nogavicami in trajnimi kodri nasitile 6voj napuh. Prdvšnega veselja ni I več med nami. Le zlodej 6i v lakomnem zadovoljstvu brusi kremplje in rogč. Kar milo 6e mi stori, lej te, kadar ta-k6le zjutraj »topim iz kajže in vržem oči. Resnično, resnično vam povem, fantini in dekline, možje in žend: nobena pesem ni tako dolga, da 6e ne bi do kraja I vzpela! Pa bo prepozno, prepozno, pre- pozno! Lejte! če vas dandanes grizejo peklenske 6krbi — komu jih morete zaupati? Bogu že, drugemu nikar. Izpolnilo se je staro šembiljako prerokovanje: človek je postal človeku volk in volk človeku — brat. Včasih smo 6e v stiskah in nadlogah obračali drug na drugega. In zmeraj, naj me mAra tlači, če m res, smo našli odprto 6rcč in odprte rokč. Kadar pa so bile nase brige le preveč skrnfib-ne*, da bi jih mogel užilgati Človek, kam smo se zatekli po nasvete ? K žarkže-n&m. Oj, žarkženč! Kar kosti mi pokajo od jeze, kadar se spomnim nanje Lejte, toliko dobrega so ljudem storile, tolikokrat so jim v siromaščini in bolezni na pomaganje priskočile, nazadnje pa so morale tudi one sprevideti, da je nehvaležnost plačilo sveia. Najprej 60 se proti njim začele puntati dekline. Ni bilo všeč njihovi nečimrnosti, da so bile žarkžene brhkejše od njih. Naščuvale so proti njim klžmaste4 fantine. Ti so začeli žarkženč preganjati in vlcati na mile viže. Uboge reve so nekaj časa vdano potrpele; ko pa je bil mernik njihovega potrpljenja poln do roba, 60 nehvaležni srenji8 dale slovo. Sle 6o za vetrom, šle so za 6oneem — in ni jih bilo več^nazaj. V tistih časih, ko je med D6vžawi in žarkženami vladala še božja slog-a, je 3 Bogota j — človek, ki Boga taji. * Skrnubno se sitno, razdražljivo. , pod Bor6vIjami živel hostar&ki divjak z imenom B(klanec. Tak brusit je bil da je smreko kakor šibo prelomil, in tak jčdec, da je živi ovci kar v dušku kri izpil. Ta gnusoba kosmata, ta bčštija v človeški podobi, je bil v žarkženč zateteban do ušes. Hotel je eno izmed njih ujeti in za ženo vzeti. Povsod jih je zalezoval, povsod jim je svoje zanke nastavljal. V mesečnih nočeh je kakor obseden krošnjarji okoli. Z izbuljenimi očrni je zijal v luno, 6tiskal pesti in cvilil kakor loj-trskl voz, ki že leto dni ni videl koloma-| za Parkrat 6e je prikradel prav do bivališča žarkžend. V notranjščino sl ni upal, ker »e je bal kače velikanke, ki je čuvala vhod. Kar pred votlino se je razpetdi-nil. Položil je kosmato desnico na srce. božjastno vrgel oči pod nebo in zalajna! ' nekaikšno podoknico. Skušal je peti milo kakor slavček, pa se je drl nemarno kakor pav: ' «Ne morem več e pati, ne morem več jesti; vse dni in noči sem pri svoji nevesti, pri svoji nevestici, zali žarkžžni — 6 lem srcem ubogim... miril ni več ... v meni. Oj, ljubljena, pridi, podaj mi rok6, v svoj dom te popeljem pod zlato gor6!« Bil je nad 6Voio noro pesmijo tako ganjen, da je postal mehek kakor gnila tepka. Turobno je zavekal v noč: «Ua*a.a, uaaa, uaaa .. .< » Kldmast = prismuknjen, prifrknien. « Srčnja — občima. i Tak6 iz svoje pasjice laja v lupo pre-'mraieno ščenč. i Krepostnim žarkžen&m je bila njego-' va žalost — veter, ki mimo švigne in ga ni. Razposajeno so se mu hehetale, tako 6mesno se jim je zdelo vse to, čeprav 60 bile drugače kaj usmiljenega srca. | Ko 6e je Bedanee do mile volje na-6tnrkal Ln nakisal kakor cmeravo otroče, je napel druge strune. Sprevidel je, gr-davš, da zlepa ne opravi ničesar. Začel je okoli votline razsajati in tuliti, da je bilo grozno. Zarkend so kar v k6t počepnile, tako so se ga bale. Roke so se jim tresle kakor veje v viharju, lasje pa 60 jim podrhtevali kakor ločje ob vodi. V peklenski stiski 60 čakale, kdaj bo rokomavh skalo izpred votline odvalil in kakor krvoločen jastreb mednje planil. A kača velikanka tega veselja lakotniku gorskemu ni privoščila. Kar z viška se je zagnala proti njemu in tak6 strupeno zasikala, da mu je 6rce pri priči zdrknilo v hlače, še enkrat je zatulil, pošastno in divje, da 6e je zazibala votlina in v farnem stolpu zamajal zvon. Potlej ga je vzela noč. žarkženč so se oddahnile. 3. Poletni dan je že mižal na eno ok tako je bil truden in zaspan. Zlezel je v ohlapno nočno srajco in 6e počasi odpravljal k počitku. Zlato žarenje na zahodu mu je kazalo pot in debelušen oblaček ga je tovariško spremljal prav do * konca — v deželo sanj. n rr rržalost in veselje: Risal Jože Beranek zzzz Besedilo priredil Mirko Javornik ad,'iLr====5s=ssS W/ 358. Tomaž je mislil, da mu bije zadnja ura. Priporočil se je Bogu in Materi božji ter se onemogel spustil v globočino. A ni se še skril pod površino, ko je začutil pod sabo trdna tla. Stal je na robati skali. Zravnal se je in videl pred sabo prijazen otok, poln palmovega drevja. Zdaj se je iz valov prikazal tudi kapitan. Na obzorju so se poslavljali beli jambori »Lastovice«. 359. Počivala sta, potem pa srečno priplavala na suho. Obrežje otoka je bilo peščeno, takoj pri bregu pa se je začenjal teman gozd. Sedla sta na breg in ugibala, kaj bo z »Lastovico«. Kapitana ni skrbelo. Če so srečno prestali nevarnost, jih bodo gotovo prišli iskat nazaj, je dejal. Krmar je skušen in prebrisan mož, zato se mu bo dozdevalo, da sta na otoku. Prizadeval si bo, da jima pride Čimprej na pomoč. 360. Ko sla si odpočila, sta šla nalomit nekaj vej. Zabila sla v zemljo dve rogovili, položila nanju dolg kol, naredila streho iz palmovega listja — in uta za prenočišče je bila pripravljena. Hrane nista imela nič. Potem sta legla v mehko travo pred uto in začela ugibati, kje neki sta. Kapitan je menil, da morata biti najbrž na katerem izmed Sundskih otokov. Borneo - otok velike bodočnosti Ogromno, malo raziskano ozemlje, ki meri toliko kot dve in pol Italiji, ima pa le okrog tri in pol milijona ljudi Sedanja vojna na Daljnem vzhodu je v večji meri zajela tudi že Borneo, največji otok vse Holandske Indije. Borneo je dva in polkrat tako velik kot evropska Italija. Je to le zelo neraziskana zemlja in zato tudi malo izkoriščena, čeprav je Borneo :po svojih zemeljskih zakladih brez dvoma eden najbogatejših otokov na svetu. Dežela, kjer še ni bilo ljudskega štetja Koliko ljudi živi na Borneu, ni mogoče točno povedati, kajti kakšnega ljudskega štetja v evropskem smislu tu ni bilo mogoče še nikdar izvesti. Ogromni predeli so tu ostali še popolnoma neznani in domačini so ostali tu še čisto neodvisni od tujih priseljencev žta^jtho prebivalstva, ki živi na tem otoku, je le približno ocenjeno, ne pa .točno ugotovljeno. Računajo, da šteje ves š]rni Borneo približno tri in pol milijone ljudi. Iz tega se pač vidi, da so ljudje na tem bogatem ozemlju izredno redko naseljeni. Otok ima dva lastnika Severni del je britanski, južui, dokaj večji, pa nizozemski. Nizozemci so se na Borneu prvič izkrcali že leta 1596 ter pri tej priliki zasedli nekaj pokrajin. Angleži pa so biti tam že nekaj časa prej in so si po-dvrgli nekatere druge otoške predele. Toda, niti Nizozemcem, niti Angležem se ni nikdar posrečilo vzpostaviti popolne nadvlude nad ogromnim otokom, ki meri 741.000 štirijaških kilometrov. Ovirala jih je pri tem strahotna džungla, ki prerašča še danes večji del otoka. Poleg tega^ so bili domačini vedno zelo sovražno razpoloženi nasproti vsakemu tujcu .in se mil niso nikdar pustili kar tako ukloniti. Upirali pa so se vztrajno domači knezi, ki so jih k odporu ščuvali zlasti Kitajci. Leta 1892 so Angleži in Nizozemci sklenili sporazum, po katerem je bilo točno določeno, kakšne pravice imajo na Borneu Angleži in kakšne Nizozemci. Ves severni del in nekatere zahodne pokrajine, skupaj približno tretjina vsega otoka, spada pod angleško oblast. K temu področju spadajo tudi brunejski sultanat, ki uživa precejšn jo samostojnost in je pod angleškim pokroviteljstvom, dalje na vzhodu področje »British North Borneo Company«, na zahodu pa kneževina Seirawak (ustanovil jo je sloviti angleški maharadža James Brooke). Izredno bogata zemlja Zemlja na angleškem Borneu je zelo rodovitna, dobro namočena, poleg tega pa še izredno bogata na raznih rudninah, ki jih precej tudi žp izkoriščajo. Saro vaška pokrajina ima približno pol milijona ljudi, sultanat Brunei 33.000, severni konec otoka pa približno 300.000. Otok Labuan. na katerem so bogati premogovniki, spada v političnem in upravnem oziru pod Singapur. Če hočeš iti od obale proti notranjščini otoka, se ne moreš poslužiti avtomobila, ker ni nobenih primernih cest, tudi konja ne moreš zajahati, kajti tudi ta žival je za potovanje po Borneu neprikladna, pač pa se lahko vsetfeš na majhen in udoben vlak, ki vozi od Jessel-tona v Beaufort in Melalap, ter iz Beauforta v VVeston. Na poti, ki je nolga nad tristo kilometrov in ki drži deloma tudi skozi džunglo, ima tujec, ki potuje po teh krajih, priliko videti z vlaka nenavadne prizore. Železniška proga je tod naravnost čudovito izpeljana, tako kot malokje. Kot povsod drugod, tako so tudi svojemu Borneu Angleži vtisnili svoj poseben pečat. Poskrbeli so tudi ob tej džungli za evropsko udobje in za športno razvedrilo. Zgradili so majhna mesta, ki jih obdajajo gozdiči palm in sijajni vrtovi s tropskim rastlinjem. Mesto J es sel Ion ima 5.000 prebivalcev, Sadakan pa 14.000. Petrolej in premog Dežela je tudi na angleškem področju, kot na južnem, holandskem, poraščena z neizmernimi gozdovi. Tu so široke reke, ki namakajo bujno razvito rastlinje. Ob obalah divjajo često srditi viharji, doma pa je tu tudi fosta megla, ki je morda še nevarnejše od vi-arjev samih Zemlja pa je nenavadno rodovitna, poleg tega pa so v pokrajini Miri Ba-kong v Sarawaku veliki petrolejski vrelci, ki dajo približno 700.000 ton petroleja na leto. Važna čistilnica petroleja je v Lutongu. Pred kratkim pa so odkrili precej bogate premogovnike v Selantiku. Tudi kavčuka pridelajo prav precej iu ga izvozijo na leto približno za pet in pol milijonov funtov šterlingov. Čeprav so Angleži svoj del Bornea dosti temeljiteje izkoristili, kot pa Nizozemci svoj južni, dvakrat večji kos. vendair je treba reči, da v zemlji čaka neizrabljenega še dosti več bogastva, kot pa ga je dozdaj odkrila tam človeška roka. Nizozemski kos otoka — 17 krat tako velik kot Nizozemska 6aj mer] 553.000 kv. kilometrov. Približno predstavo o tem ogromnem področju človek dobi, če pomisli, da je samo nizozemski kos Bornea sedemnajstkrat tako velik kot evropska Nizozemska. In kaj je s prebivalstvom? Kdo bi ga mogel prešteti? Tudi tu se moramo zadovoljiti samo s približno ocenitvijo. Računajo, da ima nizozemski del Bornea kakšna dva milijona ljudi. Nizozemci se niso tako zelo potrudili kot na primer Angleži, da bi izkoristili bogastvo tamkajšnjega ozemlja, čeprav so na primer na Sumatri in na Javi postopali čisto drugače. Tam so izvedli velika izsuševalna dela, zemljo potem skrbno obdelali ir. jo tako čimbolj izkoristili. " Nezdravo podnebje Nizozemski del Bonea ima mnogo jezer in nešteto rek, ki zaradi pogostega dežja nikda>r ne .usahnejo. Podnebje je izredno vroče, ob morski obali pa dosti znosnejše, ker se tod kaže blagodejen vpliv. Zaradi neštetih močvirij in barij p« je podnebje tudi v notranjščini otoka dokaj vlažno in zaradi tega tudi zelo nezdravo. Pojavljajo se razne bolezni, kot kolera, črne koze, malarija itd. »Stavbe na kol eh« Glavno mesto je Pontianak in je ena od dveh prestolnic nizozemskega Bornea. Mesto je zgrajeno na lagunah kot kakšne Benetke in ima 25 000 ljudi. Med njimi ie okrog 300 Evropejcev in 8.000 Kitajcev. Mesto leži na zahodnem koncu otoka ob izlivu največje reke na otoku, Kopoeasa. Hiše so zgrajene na koleh (sodobne stavbe na koleh). Mostovi so vsi leseni. Ker so v bližini zlati rudniki, uživa to mesto precejšnje blagostanje. Nekaj drugih pomembnejših mest je v notranjosti otoka in tudi ta se morajo za svoje blagostanje zahvaliti bližnjim rudnikom. Trgovina z lastavičjimi gnezdi Glavno mesto jugovzhodnega dela otoka je Bandjermasin z 20.000 prebivalci, v predmestjih pa jih živi okrog 50.000. Tu je le kakšnih 600 Evropejcev. Tudi to mesto stoji ob lagunah Skozenj teče reka Barito, ki s seboj prinaša med peskom tudi zlato, smolo, proizvode iz notranjih predelov, zlasti riž in les. Trgovski promet je tu zelo živahen z »lastavičjimi gnezdi«. Izredno jim gredo v slast in so tudi zelo draga. Od demantov do svinca Druga mesta v notranjosti otoka leže navadno v bližini kakšnih rudnikov zlata in demantov. ki so pri Nagari. Je pa še precej drugih naravnih zakladov: na otoku Laset s proizvodnjo pol milijona ton na leto in petrolejski vrelci pri Boeloenganu, ki zalagajo številne čistilnice z letno proizvodnjo kakšnega milijona ton na leto. Tudi ležišča zlata (M pa ga ni mnogo) in srebra so tu. In nazadnje še rudniki, v katerih kopljejo svinec, baker, antimon, cink, bizmut in živo srebro. Borneo je otok velike bodočnosti, ki pa je odvisna od izida sedanje vojne. »Sladke krvi« ni Nek francoski zdTavnik si je zastavil nalo^. ugotoviti, če res obstoji takoimenovana »6ladka kri«, ki jo imajo posebno rade razne vrete žuželk, od komarja do bolhe, in ki jo iz človeškega telesa srkajo 6 svojim želom ali pa z drobnim rilčkom. Naredil je v ta namen celo vrsto najrazličnejših poskusov na 6trogo znastveni poalagi Tisti, ki trdijo, da imajo nekateri ljudje res »sladko kri«, so to svojo trditev opirala zlash na dejstvo, da imajo na primer komarji nekatere »rajši« drugih pa 6€ naravnost izogibajo. Poskusi, k-1 jih j- omenjeni francoski zdravnik delal 6 števi’nimi ljudmi, 60 dokazali, kakor pravi zdai jjoročilo •? Fariza, da prav velikih razlik v »sladkobi« krvi pri ljudeh ni. Po njegovem mnenju komarji al; bn’he koga zato rajši pikajo, ker jim njihova koža iz neznanega razloga bolj ugaja, dočim 6e drugih izogibajo najbrž zato, ker njih koža vsebuie morda nefco, dozdaj še neznano in raznemu mrčesu zoprno 6T10V. Tretjina vseh gozdov na svetu je v Rusiji Iz fin6ike prestolnice Heteinkija poroča dopisnik »Centraleurope«, da ima Sovjetska Rusija zdaj približno 900 milijonov hektarov gozdov, kar je nekaka tretjina vseh gozdov na svetu. Po bogastvu na gozdovih 60 potem na drugem mestu ameriške Združene države in Kanada, s 6kupno 509 milijoni hektari z gozdovi poraščene površine. DOBRI Zbogom, zbogom! Francu se je zdelo, da mn zelenje žalostno odgovarja: »Zakaj nas zapuščaš?« Kaj bo z nami? Tvoja žena nas ne ljubi tako kot ti.« Čoln, ki ga je bil videl don Giuseppe, se ji'* medtem približal in plul ob vrtu, malo od brega. V čolnu sta bila gospod in gospa. Gospod je vstal in z grmečim glasom pozdravil: »Pozdravljen, don Franco! Živeli!« Gospa je mahala z robcem. Bila sta Pasottijeva. Franco se je odkril. Pasottijeva! Meseca januarja v Valsoldi! Po kaj sta prišla? In ta pozdrav! Pasotti, ki se od hišne preiskave ni več prikazal,' tn Pasotti pozdravlja tako? Kaj to pomeni? Franco je bil ves zmrden. Šel je v hišo in poročal o tem. Vsi so se začudili, najbolj pa gospa Pepina: »Toda kako? Ali je mogoče? Gospod kontrolor? Ubogi človek! Tudi gospa Barbora? Uboga sirota.« ZačeH so to reč razlagati. Nekdo je domneval to, drugi kaj drugega. Čez pet minut je hrupno vstopil Pasotti ter vlekel za seboj gosfio Barboro, ki je bila obložena z ogrinjali in ovoji ter napol mrtva od mraza. Sirota ni mogla reči drugega ko: »Dve uri! Dve uri v čolnu!«, dočim j^ mož porogljivo gledal in kričal: »Prav dobro ji je delo. V Porlezzi sem jo prisilil, da je spila kozarček brinjevca. Peklenske obraze je kazala pri tem, a ji jc dobro delo!« Uboga gluha sirota, ki je uganila, da govori o brinjevcu, je obračala oči proti stropu ter delala take obraze kakor v Por- lezzi. Pasotti ni bil še nikdar tako prijazen. Luizi j- poljubil roko, objel inženirja in Franca, ter spremljal ta dejanja z izlivi čustev: ... »Najdražja gospa Luiza! Najlepša in najpopolnejša žena! Moj ljubi Peter! Ti moje drago srce! Velik je svet, recite kar hočete, Petru podobnega ne dobit-'. In ta don Franco! Moj dragi Franco! če pomislim, kakšnega sem te videl! V oblekci iu s predpasnikom, ko si kradel fige pri upravitelju v Caravini! Tak junak!« Ta »junak,« ni kazal ravno najbolj pogumnega obraza na svetu, toda oni drugi ni hotel tega zapaziti. Prav malo pa se je mogla razumeti njegova žena z gospemi, ki so se spraševale: »Kako ste pač mogli priti, gospa Pasotijeva, ob takem vremenu v Valsoldo!« je kričala gospa Pepina. — »Gh, saj ne razume ničesar, silrota.« In četudi sta se Luiza in Ester trudili ter ji vpili v ušesa isto vprašanje, četudi j? široko odprla usta, ni ničesar razumela in je na slepo odgovorila: »Če sem že jedla? če hočem tu jesti?« Posredoval je Pasotti, ter povedal, da sta morala v oktobru zaradi opravkov, odpotovati, ne da bi bila ona prej oprala perilo; da ga že celo večnost nadleguj-' s tem preklicanim perilom, in da se je nazadnje odločil, da ji ustreže in se vrne. Tedaj se je dona Estera obrnila proti Pasottijevi in se delala, ko da pere. Pasottijeva je pogledala moža, ki je imel oči uprte nanjo in odgovorila: »Da, da, perilo, perilo!« Ta pogled, ta zapoved, ki jo je brala Luiza v Pasottijevih očeh, sta vzbudila v njej sum, da tiči za tem skrivnost. Ta skrivnost in nerazumljiva Pasottijeva prijaznost sta ji vzbudila še drug sum če bi bil zaradi tega prišel? če bi bilo profesorjevo potovanje v Lodj povod zn ta nepričakovani obisk? Rada bi bila se posvetovala s profesorjem in mu rekla, naj ostane, dokler ne bosta odšla Pasottijeva. Toda kako naj mu pove, ne da bi Franco zapazil? V tem se je dona Estera poslovila. In profesor ki mu je mala, muhasta, nagajiva gospodična odpustila, je dobil dovoljenje, da jo lahko spremi domov, seveda, če ne bo zahteval nebes. Pasottijeva nista mogla iti v Sup^rtore Albogasio prej, dokler jima hišnik, ki sta ga takoj obvestila, ni pripravil in segrel vsaj ene sobe. Takoj je predlagal tarok v treh, z inženirjem in s Francom. Zdaj je odšla tudi gospa Pepina. Pasottijeva je rekla Luizi, naj ti za trenutek šla ven, ter jo je prosila, da bi jo lahko spremila. Komaj je bila s prijateljico sama v spalnici, j? boječe pogledala okoli in nato zašepetala: »Nisva prišla zaradi perila, nisva prišla zaradi perila!« Luiza jo je tiiho vprašala, pa samo z obrazom in gibi, zakaj če bi bila govorila naglas, bi bili v dvorani slišali. Topot je Pasottijeva razumela. Odgovorila je, da ničesar ne ve, da ji ni mož ničesar povedal, da ji je ukazal govoriti bajko o perilu, da pa ni njej za perilo nič. Tedaj je vzela Luiza košček papirja in napisala: »Kaj sumite?« Pasottijeva je brala in začela nato zelo zagonetno migati. Stresla je glavo, zavijala oči, vzdihovala in stokala. Zdelo se je, da je v njej velik boj med strahom in upanjem. Nazadnje je rekla »oh!«, zgrabila pero in napisala pod Luizino vprašanje: »Grofica!« Spustila ji pero in opazovala prijateljico. »V Lodiju je,« je rekla tiho. »Kontrolor je bil v Lodiju. Taka je stvar!« Nato je hitela nazaj v dvorano, da ne bi mož kaj sumil. Tarok je bil končan. Pasotti se je približal oknu, rekel glasno nekaj o učinkih umirajoče svetlobe ter poklical Franca. »Drevi moraš priti k meni,« mu je rekel tiho, »moram govoriti s teboj.« Franco se je sknšal izviti. Jutri zjutraj bo odpotoval v Milan, zapustil bo za nekaj časa družino, zato mu j^ težko prebiti zvečer izven doma. Pasotti je odgovoril, da je to vs. kakor potrebno. »Stvar se tiče tvojega jutrišnjega odhoda,« je rekel. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani) Jote Kramar« — Izdajatelj Inž. Sodja — Urednik Mirke Javornik — Kokoptso* ne trajamo — »Slovenski dom« vhaji rut delavnik ofc ta Mesečna naročnin* ia t lir, ea Inozemstvo M 11» — Uredništvo: Kooltorjeva ■Ura »/1(1 - U pravu Kopitarjeva aUra t, Ljubljana — le lat o* »te?. «e-«l do «• «9 — Podtalnica) Novo meti«