LETO XXXV, ŠTEVILKA 9, 7. MAREC 2003, CENA 269,00 SIT
OSREDNJA
3 KNJIŽNICA	m-
Jh'£Ufij#
V Podhomu bo do leta 2004 zgrajen lokalni zbirni center, verjetno pa tudi kompostoma
(stran 1
Vstopnina: 500 SIT
Zadruga mozirje
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
KPC§
tel. 8Ä7-07-20,
Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20,
Železnina Ljubno tel. 584-12-41,
Železnina Luče tel. 584-40-24,
Velika izbira fllnihj
Železnini 838-8'
admirje
(v mesecu marcu 10% gotovinski popust)^;,
-	TOPLINGOV 2, 3, 4 m -TAPISONOV
-	ITISONOV 4 m (4.190 SIT/t.m.)
SON STENSKI 2 m (1.900 SIT/tjgf? TEKAČEV, SIMPATEX... l’ **'"'s**tj»
ih ploščic T/m2 dalje,
>E ZA K®
-	Izredno ljfpr<!jMyy||ie keram Gorenje K^SpjliSže od 72 (kopalnišk^retensKe. talne)
-	Gorenjski granit(||3x33 od 1.090 SIT/m2
-	Italjanske plošč
* Kopalniška oprema po naročilu: GORENJE in KOLPASa|| :
- WC KOPALNIŠKE GARNITURE
1 GIPS PLOŠČE (vodoodporne, navadne, ognjeodporne)
* LAMINATI 1.690 SIT (hrast, bukev) in letve (kotne stenske, flis itd.)
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI, UGODNI KREDITNI POGOJI, GOTOVINSKI POPUSTI
Tel.: 03/897 02 50 Fax: 03/897 02 51 Gsm: 041 62 73 62 Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje
1
1
■
I
m
i
w/šBk
I
HARMONIKA VRATA služijo za pregrajevanje v stanovanjskih, pisarniških, gostinskih in šolskih objektih. Izbirate lahko med pestro paleto barv. Lahko so enokrilna z odpiranjem v levo ali desno, ali pa dvokrilna z odpiranjem na sredini.
TUS K
ki zadovoljijo potrebe v posameznika, so združljive kopalnico, udobne in prije videza, naredimo jih po mer tuš kadi ali Narejene so iz odpc materialov prozorne barve prilagodijo vsaki vrsti pc
NE,
ga
; ssko
ga
ke
je.
5V

OSNOVNA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje
p} .
©£K®wiSi i®t#?
NAZAK JE
VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE
IN ŠMARTNO OB DRETI za šolsko leto 2003/2004
Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37, 3331 Nazarje. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ Nazarje na telefonski številki 839-13-60 in v vrtcu Nazarje in Šmartno ob Dreti.
M	ifS&lli	Ut'
£5	.ndreji ^Gb/ob-nS J	v/ V M
Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče
Luče 31
telefon: 584459t PE Gornji Grad telefon: 839 28 46
Frizerski in pedikerski salon Tlaka 28, Gornji Gra<
PEDIKURA V «ORNJiiA «RAl ZA NAROČILA HOVO- NA TEI. ŠT. 8Di28
)
Poskrbite za lahek korak vaših nog
(odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...)
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
Izpolnjene obrazce pošljite do 30.5.2003.


■ -
• Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah ■ Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev
-	vhodnih vrat
-	prodaja kljuk
-	leminatov in DEKOR stenskih ter stropnih oblog
NOVO v ponudbi za hišne mojstre in mizarje: OKOVJE ZA NOTRANJE POHIŠTVO Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
Dnevi žensk in mučenikov
Krajnom Strug zavrela kri
Siti neizpoljnenih obljub......
Pup Velenje:
Ustanovili hčerinsko podjetje PUP Saubermacher d.o.o.
Reportaža:
Pustnaki podirajo vse meje
Potopis:
Utrinki s poti po južni Indiji
Šport:
Državni turnir v Ju-jitsu borbah.
Črna kronika:
Serijski vlomilec............
Na naslovnici: Pust Mozirski na parah
Zanimivo obdobje. Komaj še pospravljamo za prejšnjim praznikom, že je tu naslednji razlog za slavljenje. Februar sta zaznamovala Prešernov kulturni praznik (čeprav se kulture v naši
odvijal povsem po napovedih in pričakovanjih) in sv. Valentin, začetek marca je bil pisano in veseljaško pustno obarvan, jutri praznujemo mednarodni dan žensk, čez dva dni pa pride na vrsto moški del prebivalstva. V tem mesecu pričakujemo še manj odmevni mednarodni dan invalidov in 25. marca materinski dan. Kdor vmes praznuje še kakšen osebni ali družinski praznik, si komaj lahko vzame dovolj časa za premor.
Obletnice in tradicionalna praznovanja so vezani na ritualno pripravo in uživanje dogodku primernih, običajno bogatih jedi. Čeprav danes v naši družbi povprečni prebivalci tudi sicer ne uživajo kalorično skromne hrane, pa se prazniki izkažejo kot nezdravo prenajedanje. Zdravslveno-raziskovalne institucije opozarjajo, da se Slovenci, sploh v vzhodnem deiu Slovenije, ne prehran-jujemo zdravo. V prehrani je očitno preveč maščob, premalo pa pojemo polnovrednih škrobnih živil (žit in žitnih izdelkov), kakor tudi vlaknin, sadja in zelenjave. Premajhno je število čez dan
zaužitih obrokov, večino kalorij pa zaužijemo pozno popoldne oziroma zvečer. Če to povežemo še s skromno telesno dejavnostjo, učinki na zdravje ne morejo biti ravno pozitivni. A nikoli ni prepozno, da se začnemo vesti bolj odgovorno do lastnega zdravja, le neštetim izgovorom, kijih imamo vedno dovolj na razpolago, ne smemo prisluhniti.
Krščanska tradicija, ki jeza obdobje po mastnem pustu iz verskih razlogov predpisala štiridesetdnevni post, iz zdravstvenih razlogov ne bi škodila tudi tistim, ki se ne razglašajo za njene vernike. Prepovedi uživanja mesnih jedi vse do največjega krščanskega praznika, velike noči, pa se tudi med vernimi danes ne spoštuje tako, kot seje to počelo nekoč. Razen vegetarijancev, ki so se mesnim jedem (nekatere struje pa tudi kakršnikoli hrani živalskega izvora) povsem odpovedali, so se ljudje navadili na to, da meso vsakodnevno uživajo, gospodinje pa si tudi težko predstavljajo, kaj bi postavile v lonec, če to naj ne bo meso.
Vreme je naklonilo, daje glasni pust, s kurenti na čelu, letos ponosno lahko izpolnil poslanstvo odganjanja zime. Kot nalašč zato, da bo na 8. marec dovolj cvetja na razpolago. A ne pozabimo, da prvotni namen mednarodnega dneva žena niso poklonjene rožice in čestitke, pač pa zavzemanje za enakopravnost in spravo med spoloma.
<
j/-
s' DRAGI, KMALU BO ^ DAN ŽENA. PRIČAKUJEM, DA BOŠ TAKRAT ŠE POSEBEJ POZOREN DOMENE!
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 9,7. marec 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Flelena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišh/o najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne (odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.	____________________________________________________________________________________________ ^
PRAZNOVANJA V MARCU
Dnevi žensk in »mučenikov«
Praznovanje praznikov kot so dan žena, 40 mučenikov, očetovski dan in materinski dan, nam daje priložnost, da se za trenutek ustavimo, zamislimo in poklonimo svojim staršem ali partnerjem vsaj lepo misel ali dejanje. Le malo pa nas pozna zgodovino omenjenih praznikov in zakaj so sploh nastali.
Mednarodni dan žensk ali dan žena, ki ga praznujemo 8. marca, seje uveljavil vsocializmu inje nekako nadomestil materinski dan, kije bil praznik z versko podlago in zato v komunističnih deželah »neprimeren«. Nastal pa je že veliko prej v ZDA, kot praznik v spomin na velike ženske demonstracije 8. marca 1909. Takrat so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico, namen mednarodnega dneva žena je bil tudi zaščita žensk in otrok. Med vojnama je bilo praznovanje omejeno na socialistično usmerjene ženske, v letih komunizma je bil dan žena zelo pomemben, po osamosvojitvi Slovenije pa je veljavo precej izgubil.
Čaščenje mater ima že zelo stare korenine, ki izhajajo iz antičnega sveta. V stari Grčiji je bilo povezano z obrednimi ceremonijami v čast boginji Rei, ki je bila Zeusova mati. Krščanska cerkevje ta praznik obudila in ga posvetila Devici Mariji. Po svetu se materinski dan praznuje na različne datume, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca, na dan Marijinega oznanjenja. Čeprav po koncu komunizma v Sloveniji ni več nikakršnih ideoloških omejitev, se materinski praznik še ni najbolj prijel, predvsem ne med generacijami, ki so vajene praznovati dan žena, precej pa ga uvajajo v vrtcih, kjer vzgojiteljice nanj opozarjajo otroke.
Moški pa si, včasih bolj kot danes, dajo duška na dan štirideset mučenikov, kije 10. marca, čeprav se ta dan ni pri nas nikoli praznoval kot kakšen praznik. Nata dan se praznuje god mučencev iz Sebaste, mesta, ki se nahaja v Turčiji. Štirideset krščanskih vojakov so zaradi njihove vere okoli leta 320 obsodili na smrt z zmrznjenjem.Sredi ledene zimske noči so morali goli stati na zamrznjenem ribniku. Po smrti so preganjalci krščanske vere njihova trupla sežgali, njihove ostanke pa so kristjani skrili. Le malo pa je pri nas poznan očetovski dan, ki se praznuje 19. marca, na dan sv. Jožefa, zato ga tudi ne spremlja nobena posebna tradicija.
V marcu je torej mnogo razlogov ali, če hočete,
izgovorov za praznovanje. Res pa je, da prevelika zgoščenost praznikov ni dobra, saj tako vsi izgubljajo del svoje veljave, postajajo bolj običajni, običajnost pa je nasprotje praznika.
Tatiana Golob
Kaj pravijo stari reki o ženskah...
-	Fantič, ne izbiraj dekleta po lepoti, temveč po srcu in dobroti!
-	Od kraja jaz ženina vzela ne bom, kot čebelica po rožicah ga izbirala bom.
-	Na ženi dom stoji.
-	Žena podpira tri vogale hiše.
-	Možje glava družine, žena pa vrat in vrti glavo kamor hoče.
-	Ljubi mož, ostani doma, drugače poiščem drugega.
-	Najboljše jesti tam diši, kjer žena sama za kuhlo drži.
-	Preljubi mož, da boš vedel, za malo denarja boš slabo jedel.
-	Pava krasi perje, moža krasi žena.
-	Dobra žena blag značaj, mož ima na zemlji raj.
-	Snažnost krasi gospodinjo.
-Kdoro meni slabo sodi, naj nikarv moj dom ne hodi.
Zbrala: Vera Poličnik
MEDNARODNI PROGRAMI PHARE
V predstavitve vključenih 160 Zgornjesavinjčanov
V ponedeljek, 10. marca, se bo zaključil drugi mednarodni razpis donacijska shema Krepitev Slovenije na lokalni ravni PHARE 2001. Na prejšnjem razpisu Phare 2000 je bilo izbranih kar 28 programov, ki so namenjeni razvoju celotne Savinjske doline. V velenjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje ugotavljajo, da je tudi v Zgornji Savinjski dolini zanimanje za ta program zelo veliko, kar po njihovem mnenju kaže, da naša dolina resnično močno potrebuje nove razvojne programe, brezposelne osebe pa si želijo povečati svoje zaposlitvene možnosti.
V	okviru Ministrstva za delo seje Območna služba Velenje Zavoda RS za zaposlovanje skupaj z Razvojno agencijo Celje in Območno službo Celje ZRSZ aktivno vključila v donacijsko shemo v Savinjski regiji. Zavod za zaposlovanje se trudi v programe, ki so namenjeni tako zaposlenim kot nezaposlenim, vključiti predvsem tiste brezposelne osebe, ki imajo pri zaposlovanju največ težav. Na Uradu za delo Mozirje so to predvsem mladi - stari do 26 let, ženske (teh je kar dobra polovica), dolgotrajno brezposelni in starejši od 40 let. In prav pri teh ciljnih skupinah je odziv na programe res izjemen. Iz območja Zgornje Savinjske doline in Velenja se bo po prvih ocenah v izbrane projekte vključilo od 200 do 300 brezposelnih oseb.
V	predstavitve različnih projektov, ki so se začele v drugi polovici januarja, je bilo iz naše do-
line zaenkrat vključenih 160 brezposelnih, programe, ki so že v teku, pa obiskuje 33 brezposelnih Zgornjesavinjčanov. V velenjski območni službi so še posebej veseli, daje skoraj polovica projektov namenjenih težje zaposljivim osebam, kar 6 projektov pa je namenjenih izključno brezposelnim invalidom in ženskam.
Projekti, ki so namenjeni predvsem mladim se nanašajo na vzpodbujanje podjetništva mladih, preprečevanje bega možganov, računalniško opismenjevane, prilagoditev znanj tujih jezikov evropskim standardom in podobno. Veliko projektov je usmerjenih v razvoj kmetijstva, turizma in gostinstva. Predvsem ženskam so namenjeni socialni programi, ki so usmerjeni v razvoj socialne oskrbe pomoči potrebnim in programi, kat-
erih cilj je pospeševanja podjetništva žensk. Gre za pridobitev povsem uporabnih znanj in kreiranje novih delovnih mest. V velenjski območni službi so z velikim odzivom žensk zelo zadovoljni. Posebnega pomena so tudi projekti, ki bodo pripomogli k prestrukturiranju sektorjev v zatonu - to sta tekstilna in kovinska industrija.
Primarni cilj zavoda za zaposlovanje je, da skozi ta projekt nastanejo nova delovna mesta in da se povečajo zaposlitvene možnosti kar največjemu številu brezposelnih. Ker seje še vedno možno vključiti v različne programe, na Območni službi Velenje vse zainteresirane brezposelne osebe vabijo, da se oglasijo pri svoji svetovalki zaposlitve in se pozanimajo o programih, kijih zanimajo.
Tatiana Golob
KRAJANOM STRUG PONOVNO ZAVRELA KRI ZARADI PLOČNIKA, KI BI MORAL BITI ZGRAJEN ŽE PRED DVEMA LETOMA
Siti neizpolnjenih obljub
Potem ko so na zadnji seji lučki občinski svetniki kar precej besed namenili pločniku v Strugah, ki ga (še) ni in po mnenju nekaterih tudi ni potreben, so se ponovno odzvali krajani tega zaselka, ki že nekaj let nestrpno čakajo na obljubljeno obcestno telo. Spomnimo se, da so morali pred leti zaradi nevzdržnih cestnih razmer celo zagroziti s cestno zaporo, po večkratnem zbiranju podpisov in obljubah pa jim je ponovno zavrela kri. Pred tremi leti so jim predstavniki Direkcije za ceste, sedanji prometni minister Presečnik in takratni župan Zamernik obljubili, da se bo vzporedno s cesto gradil tudi pločnik. Zamernikovo obljubo je dolžan realizirati sedanji župan Ciril Rose, so globoko prepričani krajani, ki niso pozabili, da jim je bilo takrat rečeno, da bo za izgradnjo pločnika zadostovala priglasitev del, v resnici pa je za kaj takega potrebna obsežna dokumentacija vključno z gradbenim dovoljenjem.
"Potrebno seje bilo prilagoditi soglasodajalcu, saj so pravilniki, ki opredeljujejo posege ob region-alkah jasni," nam je povedal župan Ciril Rose, ki ga do zahteve krajanov Strug veže moralna dolžnost. V dosedanje priprave je bilo vloženega že precej dela in denarja, po iskanju različnih ponudb in možnosti pa je cena izvedbe pločnika narasla iz planiranih sedem na enajst milijonov. O vroči temi bo že v sredo pri sprejemanju proračuna ponovno razpravljal občinski svet in kot kaže bo volja večine svetnikov odločala o gradnji okoli 300 metrov dolgega pločnika.
V Strugah seveda ne želijo biti odvisni od volje večine in vztrajajo pri svoji zahtevi. Za dosego cilja so pripravljeni iti do kraja. Če obljuba ne bo uresničena, bodo zaprli ces-
Kristjan Germelj je razočaran zaradi neuresničenih obljub bivšega Župana (foto: Franjo Atelšek)
to, tako kot bi to storili pred leti, če bi trenutno 82 ljudi, povečuje se tudi država ne prisluhnila njihovim up- število otrok, zato je prvenstveno ravičenim zahtevam. V Strugah živi potrebno poskrbeti za njihovo var-
nost. Pločnik naj bi bil zgrajen že lansko jesen, še preden so otroci šli v šolo. Ljudje se ob hitrosti avtomobilov, ki vozijo mimo, upravičeno bojijo tragedije. Milijoni, ki so potrebni za ureditev meter širok in za višino robnika dvignjen pločnik, v nobenem primeru ne morejo odtehtati morebitnih žrtev. Ko se bo zgodila nesreča, se bodo osvestili tudi pristojni, zaskrbljeno razmišljajo krajani, ki ne pozabijo povedati, da so morali doslej vse narediti sami. Vodovod, pretvornik, sami so plačali javno razsvetljavo, od obljubljenega pločnika pa ne mislijo odstopiti. Cena državljanske neposlušnosti, ki vključuje tudi zaprtje regionalne ceste, se jim ob razsežnosti problema zdi bedno nizka.
Savinjčan
40 BREZMESNIH DNI
Je post le še del preteklosti?
Pust, čas veseljačenja in obilnega prenajedanja, je zagotovo poznan vsem, vselimo se ga vsako leto znova. A pustna požrešnost se je v preteklosti prevesila v post oziroma žrtvovanje materialnega duhovnemu, na kar pa smo v modernih časih, prepolnih izobilja, enostavno pozabili.
Še ne tako dolgo nazaj je bil post pomemben del naše tradicije, »stari« so se zavedali, da vsakemu pretiranemu veseljačenju sledi pokora. Koje polnočni zvon oznanil pepelnico, je bilo za 40 dni, vse do velike noči, konec uživanja vseh mesnih jedi. Niko Kurent je v svoji knjigi Praznično leto Slovencev na temo posta izbral pričevanja iz vse Slovenije.
V času štiridesetdnevnega posta seje belilo samo z oljem ali maslom, meso marsikje ni prišlo na mize niti ob nedeljah in praznikih. No, priznati si je treba, da pri marsikateri hiši to ni bilo nič posebnega tudi v preostalih dneh leta, saj mesa enostavno niso imeli. Danes bi se sodobna gospodinja lahko le držala za glavo, saj je marsikomu težko zdržati brez mesa že en dan. Zato dandanes niti
ne pomislimo, da bi se mu odrekli vsaj v kvatrnem tednu, torej v tednu po pepelnici. Takrat je bil post še posebej strog. Marsikje so menili, da človeku, ki se v kvatrnem tednu ne posti, lasje v grobu ne strohnijo. Kvatrni dnevi so za ljudstvo nekdaj bili dnevi spomina na rajne. Do nedavnega je pepelnica veljala za sveti dan. Verniki so takrat šli k maši v spokorni vijolični barvi, včasih je tudi vsak pristopil k pepeljenju. Maš-nikje s pepelom »lanskih« oljk pokrižal čelo vernikov in izrekel znane biblijske besede: Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš.
Na pepelnico so marsikje pobrali vilice in nože in jih shranili do velikonočnega jutra. Pri nas, v Savinjski dolini, so posušili pustne ostanke in jih shranili za velikonočno
juho. Menda je imela marsikje okus po plesni, kar verjetno ni bilo za vsak okus. V Škofji Loki so začeli dan brez zajtrka, na Gorenjskem pa so ob težjem delu zjutraj vendarle použili malo kropa in kruha. Marsikje po Sloveniji so pobožnejši ljudje prebili ves post samo ob kruhu in vodi. V glavnem pa je bil ob postu na slovenski mizi predvsem krompir. V Prekmurju krompir z mlekom, na Gorenjskem in še marsikje krompir v obilicah, v Prekmurju pa mlečno zelje ali mlečni fižol.
Ob odpovedovanju hrane pa je bila prepovedana tudi alkoholna pijača. Vaške gostilne so bile v tistem času hudo prazne, kar je bilo v veselje marsikateri ženi kmeta, ki je rad pregloboko pogledal v kozarec. V tem času spokore je
bilo treba vsaj prikriti tudi druge oblike veselja. Godci so svoje instrumente dali iz rok za vseh 40 dni, živahne obleke in rute se v času spominjanja Jezusovega trpljenja nikakor niso spodobile. Prenekateri oče se je odpovedal kajenju pipe, pa tudi otroke so opominjali naj bodo bolj mirni in naj Jezusu na ljubo z veseljem opravljajo tudi težja dela.
Štiridesetdnevni post je bil pomemben del slovenske kulture in vere, navsezadnje pa ne gre zanemarjati tudi dejstva, da je občasno postenje zdravo za telo kot tudi duha. In, če samo pomislimo, kako veliko veselje je bilo ob koncu posta, torej ob veliki noči, bo mogoče koga zamikal tudi post, ne samo pust.
Tatjana Golob
ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV (ZLSD)
Več pozornosti za lastno razpoznavnost
Po razpadu zveze komunistov se je, enako kot v drugih predelih države, večina nekdanjih komunistov, oplemenitena z demokratičnimi načeli, porazgubila po novoustanovljenih strankah in čez noč pozabila lastno preteklost.
Med tistimi, ki so ostali zvesti stranki, ki naj bi bila nekakšna naslednica nekdanje komunistične partije, je tudi Marko Pumat, edini iz vrst ZLSD, ki so mu volivci zaupali mandat občinskega svetnika. Interese stranke zastopa v mozirskem občinskem svetu inje pomemben jeziček na tehtnici odločanja med levico in desnico. "Za to, da stranka ni zabeležila boljšega volilnega rezultata na celotnem območju Zgornje Savinjske, bo treba poiskati vzrokevlastnih vrstah,"je prepričan Purnat, ki v nasprotju z nekaterimi ni ideološko obremenjen, saj namerava podpreti tako programe levice kot desnice, če bodo skladni s programskimi izhodišči ZLSD.
Purnatujejasno,da včasu lastninjenja razprodaja nekaterih objektov ni bila pravno čista, čeprav se o teh zadevah vsaj javno ne govori. Delno pozitivno pri tem je, da se v teh stavbah nadaljuje proizvodnja.
Marko Purnat
(foto: Ciril M. Sem)
Slabe stvari je prinesel tudi Jazbinškov stanovanjski zakon. Ni problem v ljudeh, ki so stanovanja kupili, gre za to, da se je denar zapravil neznano kam. "V Mozirju v dvajsetih letih niso zgradili niti enega stanovanjskega bloka," ocenjuje razmere Purnat, prepričan, da je dogajanje
okoli lastninjenja trajalo predolgo. "Škoda, ker v Zgornji Savinjski dolini samo BSH drži razvoj, V drugih podjetjih stopicajo na mestu, to pa pomeni stagnacijo. Od turizma brez razvojnih programov še dolgo ne bomo živeli," kritično ocenjuje razmere v gospodarstvu svetnik ZLSD.
Za Purnata je značilno, da kritično obravnava vse, ki ne podpirajo razvoja podjetništva, tako je ravnal tudi pri obravnavi osnutka občinskega proračuna. Polna usta turističnega razvoja so brez konkretnih razvojnih programov premalo, enako je z obrtjo in podjetništvom, kjer bi morali k aktivnemu sodelovanju pritegniti Območno obrtno zbornico Mozirje. Brez ustreznih prostorskih planov je, po mnenju Purnata, govorjenje o razvoju mlatenje prazne slame, zato si bo prizadeval, da začnejo letos razpravljati o teh zadevah, kijih bo treba v doglednem
času tudi realizirati. V predvolilnem programu ZLSD je med drugim tudi ureditev mozirskega trga, kjer sta varnost in prometni režim katastrofalna. Purnat vidi rešitev v tem, da se še letos z gradnjo kompleksa Podrožnik zgradijo tudi parkirišča, prihodnje leto pa naj bi začeli fazno urejanje osrednjega trga.
"Problem je, ker ima občina visok dolg iz preteklih let," ugotavlja Purnat, ki sicer podpira zadolževanje pri gradnji velikih objektov. Več kot 50 milijonov dolga na račun lani asfaltiranih cest je po njegovem nabiranje predvolilnih točk, slaba luč bo padla na obstoječi občinski svet, je prepričan Marko Purnat, ki pogreša načrt zmanjševanja stroškov pri največjih proračunskih porabnikih, saj vsi sledijo inflaciji in poskušajo potegniti iz občinskega proračuna še nekaj nad indeksirano številko.
Savinjčan
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Birokratskega odstavljanja strank ni več
Med prednostne naloge mozirske upravne enote (UE), ki so jih zapisali tudi v poslovni načrt za letošnje leto, sodijo stalno izvajanje kakovosti in poslovne odličnosti, ki ju nameravajo uresničiti skozi izvedbo programa samoocenjevanja. Delo državne uprave je namreč mogoče objektivno ocenjevali samo skozi zadovoljstvo strank, zato bo ena od nalog, ki si jih je skupaj s 33 članskim kolektivom zadal načelnik Vinko Poličnik, skozi oči zaposlenih ugotoviti, kaj ljudi dejansko moti. Izvajanje antibirokratskega programa bo v veliki meri odvisno od sodelovanja vseh državnih inštitucij in nenazadnje tudi lokalnih skupnosti, je prepričan Poličnik, ki je med prednostne naloge upravne enote uvrstil izvajanje denacionalizacije in dogajanje na krajevnih uradih.
V Mozirju so v preteklem letu v primerjavi z letom prej obravnavali za 27 odstotkov več zadev. Od 17.898 obravnavanih vlog jih je bilo kar 98 odstotkov rešenih pozitivno, od tega jih je bilo rešenih pred potekom enega meseca 95 odstotkov. Z njihovimi odločbami se ni strinjalo 27 občanov oziroma pravnih oseb, po ponovnem preverjanju postopka pa je bila samo ena nadomeščena z novo odločbo. Ta podatek dokazuje visoko strokovno usposobljenost zaposlenih delavcev, ugotavljajo načelnik in vodje oddelkov upravne enote.
"Opravljena analiza dela krajevnih uradov za preteklo leto je ponovno potrdila, da posamezni krajevni uradi ne opravičujejo svojega obstoja, sajje število strank in postopkov zanemarljivo. Kljub naši strategiji, da nobena reorganizacija ne sme oddaljiti upravne storitve od strank, pa gre zlasti
v primerih KU Nazarje in Rečica za izrazito neracionalno poslovanje. Rešitev tega vprašanja vidimo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v smeri širitve upravnih storitev," pojasnjuje Poličnik. Povprečno mesečno število strank seje gibalo med 11 (KU Rečica ob Savinji) in 120 (KU Ljubno ob Savinji) in po predvidevanjih naj bi
število storitev v tekočem letu še upadalo, zato so že pričeli z aktivnostmi za širitev pristojnosti krajevnih uradov v smislu informacijskih pisarn.
Trenutno je na državnem nivoju odprtih še okoli 7000 zadev povezanih z denacionalizacijo in ocena je, da tečejo postopki prepočasi tudi v razmerju do Evropske unije, ki pričaku-
je, da bodo postopki zaključeni najkasneje do leta 2004, ko naj bi Slovenija postala polnopravna članica. Na zgornjesavinjskem območju je od skupno225zahtevkov ostalo odprtih še 14 zahtevkov, med njimi tudi zahteva ljubljanske nadškofije. V cerkvenem primeru je upravna enota doslej izdala sedem delnih odločb in vrnila okoli 8tisoč ha, vendarse bo po besedah Terezije Plaznik, vodje oddelka za okolje in prostor ter gospodarske zadeve, zaradi številnih pritožb zgodba po upravni poti še odvijala. Gre za različna tolmačenja pravnih strokovnjakov in inštitucij vse do vrhovnega sodišča, zato bo o zadevi slej ko prej očitno imela zadnjo besedo politika, ki je že doslej v veliki meri zaradi nasprotnih interesov strank krojila usodo poprave krivic in vrnitev odvzetega premoženja.
Savinjčan
NUJNOST GOSPODARSKIH POVEZOVANJ SO SPOZNALI TUDI V VELENJSKEM PODJETJU ZA UREJANJE OKOUA PUP VELENJE D.D.
S partnerjem ustanovili hčerinsko podjetje PUP
Saubermacher d.o.o.
Poleg konkretnih prilagajanj novim predpisom so se v velenjskem PUP-u dovolj zgodaj zavedli, da bo ob odprtju velikega evropskega tržišča nujno potrebno operirati na bistveno večjem območju kot to počnejo sedaj. Ekonomija obsega, ki preganja večino slovenskega gospodarstva ob prehodu v družino evropskih držav, je torej glavni razlog, da je podjelje s partnerjem Saubermacher Sud iz Murske Sobote januaija ustanovilo hčerinsko podjetje PUP Saubermacher d.o.o. Saubermacher, ki je v Sloveniji prisoten že 10 let, je po mnenju Jožeta Mraza, direktorja podjetja PUP iz Velenja, eden pomembnejših kandidatov za prevzem javne gospodarske službe ravnanja z odpadki v občinah na območju vzhodne in osrednje Slovenije.
Jože Mraz pojasnjuje, da so v Avstriji in Nemčiji redka podjetja, ki obvladujejo manj kot 250.000 prebivalcev, v primerjavi z njihovim podjetjem, kjer se številka vrti okoli
55.000	prebivalcev, medtem koje v Sloveniji še veliko komunalnih podjetij, ki se ukvarjajo s komaj 2.000 do
4.000	prebivalci. V zahodni Evropi tudi ne poznajo prakse, da bi takšna majhna podjetja imela lastna odlagališča, kamor bi bolj ali manj eko-
ločevanje odpadkov, pač pa so prepuščeni lastni osveščenosti in zavesti. Praksa se bo spremenila šele, ko bo osveščenost nagrajevana, nepravilno ravnanje in nemarnost pa sankcionirana. Da bi pripomogli k dvigu ravni osveščenosti prebivalcev, se v velenjskem PUP-u skupaj zzainteresiranimi občinami pripravljajo na izdajo zloženke z operativnimi navodili o ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov.
V Zgornji Savinjski dolini bo v Podhomu, ob dosedanjem odlagališču, do leta 2004 zgrajen lokalni zbirni center, predvidoma pa tudi kompostoma. Tako bodo gospodinjstva poleg običajnega enkrat letnega organiziranega zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov imela možnost tovrstne odpadke oddati v zbirni center tudi med letom, vsak delovni dan. V centru bo možno zbiranje 13 do 15 vrst različnih frakcij komunalnih odpadkov, izvajalo pa se bo tudi grobo sortiranje ločeno zbranih frakcij in razgradnja kosovnih odpadkov.
loško sprejemljivo odlagala od- "Ugotovljeno je, da je v današnji padke, pač pa je lastnik in upravlja-	strukturi odpadkov najmanj 50
lec deponije en subjekt, zbiratelj in odstotkov koristnih odpadkov, na prevoznik odpadkov pa drugi.	katerih se da izvesti reciklaža v
Jože Mraz, direktor podjetja PUP Velenje d.d.:
"Prenovljeni predpisi, novi občinski odloki in pravilniki o ravnanju z odpadki bodo morali biti usmerjeni v to, da bo povzročitelj odpadkov plačeval realne stroške za ravnanje z odpadki, da bo stimuliran za ločeno odlaganje in sankcioniran za nemarno ravnanje z odpadki."
Novi zakonodaji se bodo morale prilagoditi tudi naše lokalne skupnosti. "Prenovljeni predpisi, novi občinski odloki in pravilniki o ravnanju z odpadki bodo morali biti usmerjeni v to, da bo povzročitelj odpadkov plačeval realne stroške za ravnanje z odpadki, da bo stimuliran za ločeno odlaganje in sankcioniran za nemarno ravnanje z odpadki." Trenutno ljudje niso stimulirani niti za zmanjševanje, niti za
smislu pridobivanja sekundarnih surovin," pojasnjuje Jože Mraz. Ker pa ločeno zbrane frakcije niso čiste, potrebujejo nadaljnje sortiranje in podrobno obdelavo. Na žalost je v Sloveniji dejavnost sortiranja odpadkov na čistem začetku, kar obenem pomeni, da podjetja, ki se ukvarjajo zzbiranjem in distribucijo odpadkov, lahko od prevzemnikov pričakujejo kvečjemu brezplačen odvzem, ne pa tudi plačila za
surovino, kar bi zanje pomenilo povedal, da so se letos projektno stimulacijo za še odgovornejše	lotili analize količin in čistosti ločeno
ravnanje z odpadki. "Odločiti se bo zbranih frakcij po posameznih zbi-treba za večje asociacije, večja ob- ralnicah, da bodo lažje ugotovili, kje
Zoran Radič, direktor hčerinskega podjetja PUP Saubermacher d.o.o.:
"Letos smo se projektno lotili analize količin in čistosti ločeno zbranih frakcij po posameznih zbiralnicah, da bomo lažje ugotovili, kje je potrebno postaviti dodatno zbiralnico in kje bi bilo mogoče potrebno zbiralnico prestaviti."
močja, če naj bi nastala kakšna resnejša predelava. Sedaj se vse dogaja v glavnem šele na miselni ravni. Neracionalno pa je razmišljanje nekaterih, ki bi radi, da bi vsaka vas imela svojo sortirnico in predelavo odpadkov." razmišlja Mraz.
Podjetje PUP Saubermacher d.o.o. se vsaj kratkoročno ne namerava ukvarjati s tovrstnim sortiranjem in predelavo odpadkov. Hčerinsko podjetje se bo specializiralo v dejavnosti zbiranja, odvoza in distribucije ločeno zbranih frakcij odjemalcem.
Zoran Radič, direktor podjetja, je
bi bilo potrebno postaviti dodatno zbiralnico in kje bi bilo potrebno zaradi trenutno neracionalne postavitve zbiralnico prestaviti.
Podjetje je na občine že naslovilo program dela za letošnje leto in predlog spremembe cen, ki naj bi se sicer povečale za manj kot 10 odstotkov. Nekoliko višje cene podjetje opravičuje s stopnjo inflacije in težnjo po dvigu standarda storitev. Dvig cen je možno pričakovati po koncu aprila, ko bo država predvidoma odmrznila cene komunalnih storitev.
Vesna Petkovšek
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA OB SAVINJI
Sprejet zaključni račun
Na svoji redni seji so se zadnji torek v februarju srečali svetniki rečiškega sveta krajevne skupnosti, ki so obravnavali zaključni račun za preteklo leto in tekočo problematiko KS ter imenovali Jožeta Lenka za člana v svetu Zavoda za kulturo Mozirje.
Celotni prihodki KS, ki zajemajo sredstva iz proračuna in prihodke od najemnin mrliške vežice in grobov, so v preteklem letu znašali nekaj več kot 9 milijonov 760tisoč tolarjev, medtem ko so bili odhodki, v katere so vključeni različni stroški za nemoteno delovanje KS, večji za 361 tisoč. Po besedah predsednika sveta Petra Kolenca je nastali primanjkljaj povzročen zaradi neporavnanih najemnin grobov v preteklem letu in premalo nakazanih sredstev občine za pokrivanje stroškov delovanja same KS. Svetniki so potrdili zaključni račun, vendar so menili, da se mora v najkrajšem možnem času primanjkljaj pokriti z izterjavo neporavnanih obveznosti in pridobitvijo sredstev iz občinskega proračuna.
Marija Sukalo
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE
Protest proti birokraciji
Predstavniki obrtnikov so na letni skupščini potrdili zaključni račun za preteklo leto, določili višino članskega prispevka za tekoče leto, ki ostaja nespremenjena, sprejeli finančni plan in potrdili tudi sklep o razpisu volitev v organe Območne obrtne zbornice (OOZ) za mandatno obdobje 2003 do 2007. Ob tem je skupščina obravnavala dodatno obveznost, s katero se podjetniki letos srečujejo prvič, to je, da morajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) predložiti letno poročilo za javno objavo in državno statistiko.
Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti morajo tako kot doslej letna poročila predložiti tudi Davčni upravi RS, zato so člani OOZ na letni skupščini sprejeli protestno izjavo proti podvajanju tovrstnih administrativnih opravil, saj bi se lahko letna poročila, predložena davkariji, uporabila tudi za potrebe AJPES-a ali obratno. Takšna praksa je, po mnenju obrtnikov, v neposrednem nasprotju s protibirokratskim programom, s katerim se v javnosti ponašata slovenska vlada in tudi Pospeševalni center za malo gospodarslvo.
Letno poročilo je predloženo, ko so plačani stroški javne objave, ki znašajo od 4.8 do 36 tisoč tolarjev. Takšna obveznost je za obrtnike dodatna finančna in birokratska obremenitev, zato člani OOZ Mozirje pričakujejo, da se bodo njihovemu protestu pridružile tudi druge območne obrtne zbornice, od Obrtne
zbornice Slovenije in njenih strokovnih služb pa pričakujejo ustrezno ukrepanje za racionalizacijo teh dejavnosti. Pri ustreznih državnih organih naj bi dosegli, da davčna uprava posreduje podatke ostalim državnim institucijam.
Mali podjetniki in samostojni podjetniki so že brez te dodatne obremenitve izpostavljeni visokim davčnim obremenitvam in negativnim posledicam finančne nediscipline, ki vlada v državi. Obvezno plačilo nadomestila za javno objavo vnaprej samo potrjuje, da država s pravno regulativo zna poskrbeti za zanesljive lastne prihodke, noče pa zagotoviti normalizacije finančnega poslovanja vgospodarskem sektorju, je še zapisano v protestni izjavi, pod katero seje podpisal Zlatko Vi-tanc, predsednik skupščine OOZ Mozirje.
Savinjčan
V	organizacijo slovesnosti so vložili ogromno svojega dela, kije seveda prostovoljno. Vanj se vse bolj vključujejo mladi, ki se zavedajo svoje velike odgovornosti, ki jo bodo sprejeli s strani starejših kolegov že v bližnji prihodnosti. V Lučah pa je posebnost tudi to, da se ženske aktivno vključujejo tudi v vodstvene strukture.
V	letu 2002 so lučki prostovoljni gasilci na svojem območju posredovali kar petkrat. Trikrat je zagorelo na stanovanjskih in enkrat na gospodarskem objektu. En požar, ki je bil glede gašenja še posebno zahteven, pa seje zgodil v naravnem okolju. V gašenju slednjega sta sodelovali tudi alpinistična gasilska enota in helikopter slovenske vojske.
Zahteven teren, ki ga pokriva to društvo, zahteva od svojih članov prav posebna znanja. Najlažje jih pridobivajo ob izvedbah vaj, bodisi meddruštvenih ali društvenih. Na
njih preverjajo svoje psiho-fizične sposobnosti in znanja, ki so potrebna za pravilno uporabljanje vse zahtevnejše tehnike.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Luče, ki ga bo tudi v naslednjem mandatu vodil Janez Zamernik, so v iztekajočem mandatu največ pozornosti namenjali zagotavljanju materialnih pogojev za boljše delo. V tem času so s pomočjo mnogih zgradili nov gasilski dom, v garaže katerega so pripeljali kar tri nova vozila, Naloge naslednjega obdobja bodo zato vezane predvsem na usposabljanje članstva. Zaradi dejstva, da tehnična sredstva sama po sebi ne zagotavljajo varnosti in boljšega spanca občanov, bodo k izpolnjevanju izobraževalnih procesov pristopili s tako veliko vnemo, kot jo od njih občani tudi pričakujejo.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Načelno za
pospeševanje turizma
V Gornjem Gradu je podobno kot marsikje vZgornji Savinjski dolini turistični voz skoraj v celoti opešal, zato so se na občini odločili zadeve spraviti z mrtve točke z ustanovitvijo zavoda za pospeševanje turizma. Načelno so se za ustanovitev opredelili tudi občinski svetniki, vendar bo treba pred dokončnim sprejetjem odloka o ustanovitvi zavoda za pospeševanje turizma "internetno" besedilo dodobra prevetriti. Spodbudna zamisel bo letos bolj težko zaživela tudi v praksi, saj v proračunu ni predvidenih sredstev za delovanje, za direktorja, ki naj bi prevzel pomembno odgovornost preko javnih del, pa so zamudili letošnji razpis na zavodu za zaposlovanje.
Po zavrnitvi predloga za 1 Oodstotno povišanje ekonomske cene vrtca na predzadnji seji sveta so svetniki tokrat sprejeli razlago ravnatelja gornjegrajske osnovne šole Franca Vuge in ceno povišali za 5 odstotkov. V nadaljevanju so svetniki z minimalno večino izglasovali ponovno imenovanje sedanjega ravnatelja šole za dobo petih let, sprejeli so tudi pravilnik o vrednotenju športnih programov in pogojev, normativov in meril za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov, v drugi polovici seje pa so svetniki potrdili tudi letošnji občinski proračun v višini 395 milijonov tolarjev.
Savinjčan
ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV
Polovico sredstev za socialni program
Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov največ deluje na humanitarnem in socialnem področju. V preteklem letu so obiskali težke invalide in bolne na domu, v bolnišnicah in domovih za ostarele, tradicionalen je njihov božično-novoletni obisk. Socialno najbolj ogroženi so prejeli finančno pomoč, poskrbeli pa so tudi za ohranjanje zdravja in omogočili članom bivanje v zdraviliščih. Na rekreativnem področju so organizirali izlete in družabna srečanja, eno večjih je vsako leto konec avgusta v Logarski dolini.
Dejavni so bili tudi na športnem področju. Udeležili so se številnih tekmovanj v pikadu, streljanju in šahu posamezno in ekipno. Po besedah Antona Gračnerja, predsednika društva, se to financira iz sredstev članarine v 23 %, z dotacijo zveze 64%, medtem koje delež posameznih občin v dolini le 8 %. V skoraj enakem znesku pa so prispevki sponzorjev. Od tega za izvedbo socialnega programa porabijo skoraj polovico, nekaj manj kot 30 % pa odpade na materialne stroške, ki so potrebni za nemoteno delovanje društva, razliko sredstev pa namenijo za športne dejavnosti, nagrade in kulturo. Na občnem zboru, ki so ga pripravili v Nazarjah preteklo soboto, so na osnovi zakona o društvih sprejeli tudi dopolnitve statuta društva.
Marija Sukalo
PGD LUČE
Ustvarili materialne pogoje za delovanje
Lučki gasilci so v lanskem letu praznovali delovni jubilej. Za njimi je bilo devet desetletij humanega in nesebičnega delovanja za kraj. Ob jubileju so organizirali svečano povorko gasilcev iz vse Zgornje Savinjske doline. Ob tej priložnosti so predali namenu novo avtocisterno in terensko vozilo.
POGOVOR Z EVO VRTAČIČ
Zdi se mi, da pišem že od nekdaj
Eva Vrtačič iz Varpolja, 19-letna študentka sociologije, piše prozo, ki včasih prehaja v pesem v prozi. Ob branju njenih del človek stopi v svet, ki je zgrajen iz občutij, besede kar nekako izgubijo svoj prvotni pomen in postanejo drugačne, bolj žive.
-	Bi se na kratko predstavila oziroma označila samo sebe?
Marca bom stara 19 let, študiram sociologijo (analitskoteoretska smer) na FDV, 1. letnik. Skoraj sem šla študirat slovenščino, ampak sem se malo ustrašila, da bi mi sošoljad in profesorjad pokvarili veselje. Do jezika in književnosti imam namreč preveč intimen odnos, da bi se o tem iahko pogovarjala kar z vsakim. Velikokrat meni posvečene stvari iz kakih neposvečenih ust izzvenijo umazano. To se mije v procesu obveznega šolanja nenehno dogajalo.
-	Kako dolgo že pišeš, kaj pišeš in seveda, kako? Si svoja dela že kje objavila?
Zdi se mi, da pišem že od nekdaj. Pišem prozo, ki pa včasih prehaja v pesem v prozi. Blizu mije fragmentarnost, kije v našem literarnem prostoru značilna npr. za Lojzeta Kovačiča. Nastajajo zgoščeni fragmenti, kijih povezujem med seboj. Včasih svojo sestavljanko sestavljam precej lucidno. Vsebinsko gledano pišem hitro, neponovljivo, impulzivno in v enem zamahu. Kar se tiče sloga, pa pišem počasi, preudarno, dosledno. Sem perfekcionistka. Moja literatura nima slovničnih napak - v nasprotju s Kovačičevo (smeh).
Glede objavljanja sem trenutno vfazi, ko nisem čisto prepričana, če nanj sploh pristajam. Vsekakor pa bom objavljala nadvse selektivno. Literarna prisotnost v vsakem kvazi literarnem cajtngu je nekaj, čemur se je treba izogibati. Kulturni elitizem mije blizu. Ne more biti vsak človek pesnik ali pisatelj in vsaka revija kompetentna, da piše o književnosti in jo objavlja. To je za ozek krog ljudi. Raje bi imela, če bi bili ljudje toliko samokritični, da ne bi za vsako ceno silili zraven. Literatura mora biti nad ljudskim in množičnim, če ne, ni veliko vredna.
-	Občutiš svojo nadarjenost za pisanje kot dar, odgovornost ali mogoče celo nekakšno prekletstvo?
Pri pisanju vprašanja, kotjeto, niso pomembna, so celo brezpredmetna. Pesnik se rodiš. Ne gre za odločitev, posledico impulza, težke življenjske situacije. Ne verjamem, da to lahko spodbudi nastanek česa kvalitetnega.
"Odgovornost, odgovornost..." (Šalamun). Eh, kje pa! Odgovorna sem kvečjemu sebi. Nikomur ničesar ne dolgujem. Če pišeš najprej zase, si lahko sproti postavljaš pravila, kakor ti paše, sproti znižuješ in zvišuješ svoje standarde in pričakovanja. Nikoli nisi razočaran, ker se zagotovo toliko poznaš, da veš, kaj lahko sploh pričakuješ od sebe. Zelo udobno.
Dar? "Dandanes ti nihče več ničesar ne da kar tako," pravi moja babica. Sploh pa se mi potreba po pisanju ne zdi ravno nekaj najsvetlejšega na
tem svetu. Velikokrat prej prekletstvo kot pa dar. Pogojno pa pristajam na to, da odgovorno besedim svoje prekletstvo.
Eva Vrtačič
- Prebrala sem nekaj tvojih del. Od kod črpaš tako doživeta razpoloženja? Iz svojih izkušenj?
Po moje je pri literarnem tekstu intenzivnost skoraj najpomembnejša. Zame je bistveno, da bralec ne vdihne, preden mujaztega ne dovolim. Hočem, da se znajde znofra/teksta, da ga zgoščenost boli, da ji ne more pobegniti. Vsaka beseda ima vonj, zven, neverjetno moč. To je treba izkoriščati.
Prepričana sem, daje vsa literatura, ki ima težo, polna avtobiografskosti. Tega bralci seveda ne smejo videti že na prvi pogled. Avtor se razgali,
vso svojo intimnost razgrne na papir, od njegove kvalitete pa je odvisno, kako subtilno to poda.Vsako patetično razgaljenje vesoljni javnosti ni vredno vezane knjižne oblike. Avtobiografsko-st v delu mora biti zmeraj zakrita, bralec se mora vedno znova spraševati, če je sploh prisotna. Najboljši literati manipulirajo z bralcem, ne da bi se ta tega sploh zavedal.
- Zdi se mi, da ti ljubezen veliko pomeni. Je tako?
Proust je rekel, da ljubezen ves čas živi, prakticira, vendar pa o njej nikoli ne govori. Tudi pri meni je tako.
-Veliko umetnikov se počuti tujega vtem svetu oziroma se ne znajdejo v vsakdanjem, povprečnem življenju. Kako je s tabo? Se ti zdi, da veš, kaj hočeš?
Nimam večjih težav z umeščanjem v ta svet, ker imam k sreči dva pola, ki se dopolnjujeta. Racio je dokaj močan, vendar pa velikokrat deluje le v sodelovanju z adrenalinom - pod pritiskom, skratka.
Moje življenje je navzven bolj banalno od kakega hipermalomeščanskega, je preplet hedonizma in egotripov, ampak jaz seveda spim do dvanajstih dopoldne za vzvišene, posvečene cilje, tako da tega ne gre enačiti s povprečnostjo.
Pogovarjala se je Tatiana Golob
LJUBNO OB SAVINJI
Koncert pevskih zborov Kulturnega društva Bočna
V okviru letošnjega meseca kulture je Kulturno drušlvo Bočna priredilo koncert njihovih treh pevskih zborov v kulturnem domu na Ljubnem. Nastopili so torej moški pevski zbor pod vodstvom Mitje Venišnika, mešani pevski zbor pod taktirko Antona Petka in ženski pevski zbor z Jožetom Pustoslemškom na čelu. Vsi trije zbori so z interpretacijo svojih pesmi pokazali, da predstavljajo pravo malo bogastvo za tako majhen kraj kotje Bočna. Maloštevilnim obiskovalcem te prireditve sta moderatorja večera Veronika in Dominik Slapnik poudarila, da pesem v današnjem hitrem tempu življenja prinaša v srca ljudi veselje, srečo in mir, ki ga želijo nastopajoči
podariti poslušalcem. Prava škodaje, da tega darila zagnanih ljubiteljev petja iz Zadrečke doline ni bilo deležno večje število obiskovalcev v Ijuben-skem kulturnem domu.
Franjo Atelšek
^	VOZILI SMO
Piše: Igor Pečnik
Črna metalna barva se passatu lepo poda. Posebej, če je oprema highline, ki vključuje dosti kroma, kar je zopet zelo moderno. Notranjostje bila odeta v bež usnje in alcantaro, kar je prispevalo k resnično bogatemu izgledu vozila. Za piko na i pa so poskrbela 16 eolska alu platišča in kseonski žarometi. No, izgled je bil vrhunski! Malce mafijski, ampak verjemite mi, predvsem bogat.
Prednje luči so prevlečene s čistim kristalnim steklom. Nos spominja na najbolje aerodinamično oblikovano letalo, ki se nadaljuje preko velike šipe in strešnega dela do zadnjega dela, ki skriva velik prtljažnik. Linije so čiste in elegantne. V notranjost passat oblikovno ni doživel to-
Passat TDI highline
Bitka za prevlado na trgu v srednjem razredu je močna kot še nikoli. Že kar malce »ostareli« passat se po temeljiti prenovi zunanjega videza zelo dobro upira hudi konkurenci, ki jo predstavljajo nova laguna, mondeo&co. Ja, življenje je lahko kar naporno. Vendar prodajne številke govorijo v prid VW passatu, saj bi novi model moral ugledati luč že v letu 2003, pa so statistiki pri VW ugotovili, da se splača počakati do 2004. Torej šele konec leta 2004 lahko pričakujemo novega passata. Ali je res tako dober, smo preizkusili na limuzini TDI highline.
liko sprememb, je pa vse na svojem mestu, nemško natančno in na dosegu roke. Bež usnje in aleantara sta lepa in občutljiva.
Serijske opreme je veliko. Preveč za moje pol strani. Za varnost poleg kopice zračnih vreč
Podvozje je odlično in nemško trdo in natančno. Ampak kdor kupi passata ne pričakuje francoza! Motorje značilen Nemec, ki ni nikoli pretih in nikoli prepožrešen, še manj neprožen, posebej če je opremljen s 6-stopenjskim ročn-ki passatu zagotavlja
ESP in za ugodje avtomatska klimatska naprava in elektrika za šipe ipd. Za športnike pa usnje na volanskem obroču in prestavni ročici. In za ljubitelje simfonije odlično ozvočenje in radio s CD izmenjevalcem.
odlične pospeške in končno hitrost preko 200 km/h. Seveda ob minimalni porabi nekje okoli 6 litrov, za zagrete pa nekaj čez 7 litrov. Govorim o povprečju. Umetniki ga bodo
stisnili pod 5 litrov in dirkači na 9. Pa se lahko razvname debata, ampak za eneko vožnjo bo bencinar pil od 2-4 litre več.
Motor steče mirno. Ko doseže delovno temperaturo, utihne, vendar nikdar kot BMW. Navora je vedno dovolj že od 1.750 vrtljajev dalje. Menjalnikga odlično izkorišča,tako v pospeških kot porabi. Usnje na volanskem obroču zagotavlja zanesljiv oprijem. Odlično podvozje z lahkoto sledi ostrim ovinkom, kar se dopolnjujejo 16 eolske pnevmatike. Preseneti z udobjem in kompromisom športnosti. Prehitevanja so otročje lahka in za lastnika 130 KS TDI motorja je to novi svet. Veselje in užitek, ki se dopolnjuje z majhno porabo. Sedaj razumem VW, da počaka do 2004 z novim modelom. Težko je biti boljši!
NAZARJE
Združenje šoferjev in avtomehanikov spet »za
volanom«
Po hudih krizah, ki jih je največje zgornjesavinjsko stanovsko društvo Združenje šoferjev in avtomehanikov prebrodilo pred leti, se v složnem delu, sodelovanju z občani, občinami in različnimi ustanovami, to »šofersko« združenje spet uvršča tudi med najuglednejše v okviru Zveze ZŠAM Slovenije, ki šteje okoli 9500 članov v 51 združenjih po vsej Sloveniji.
Vodstvo ZŠAM Zgornje Savinjske doline složno deluje na območju vseh zgornjesavinjskih občin (foto: Jože Miklavc)
Priznanje so ob rednem letnem občnem zboru prejšnjo nedeljo izrekli predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan, prometni minister Jakob Presečnik ter župan Občine Nazarje Ivan Purnat. Slednji seje zahvalil za številne aktivnosti, dobro sodelovan-jessvetiza preventivo(šezlastizSPV Občine Nazarje), za sodelovanje s šolami, podjetji in za koristno opozarjanje na prometne probleme in napake. Hvaležnost je pokazal tudi predstavnik Policijske postaje Mozirje, kije menil, daje za delno izboljšanje stanja varnosti v cestnem prometu v zadnjih letih nedvomno zaslužno tudi to združenje.
Predsednik Franc Tkavc in poveljnik uniformiranih članov Franc Zagoričnik sta poročala o številnih odmevnih akcijah in sodelovanju tertudi o nekaterih še nerešenih vprašanjih. Bogat pro-
gram dela za letošnje letoje porok, da ga bodo člani (na zbor v Nazarjejihje prišlo krepko čez sto in še nekaj deset gostov) tudi vneto izvajali. Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo se bodo
spremenili tudi pogoji prevozov, ukinjene bodo tako problematične dovolilnice za mednarodni transport, povečala pa se bo nevamostza nadaljnje ukinjanje licenc manjšim
prevoznikom. Vloga prometnega združenja, sodelovanje z obrtno in gospodarsko zbornico, bo še bolj nujno in nova prometna zakonodaja še venomer sili vse udeležence v cestnem prometu, da se kar hitro prilagajajo in spametujejo.
Ob tej priložnosti je regijski poveljnik uniformiranih članov in članic Ferdo Ježovnik izročil Rozki Tkavc nove oznake za uniformo in jo tako tudi svečano razglasil za poveljnico regijskega ženskega ešalona, ki ga bo vodila že kmalu, vzačetkujunija letos na povorki ob pričetku mednarodnega kongresa poklicnih voznikov IAGHS v Rogaški Slatini. In ker je na vrata trkal Pust, so se vsi navzoči imeli na moč pustno ob obisku Pusta iz Mozirja ter pustnega nastopa vokalno glasbene skupine Pušeljc.
Jože Miklavc
■O^cAozi'v
GRAB*11
■ Tudi novemu mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku niso prizanesli - pohlevno je svoj stol prepustil J pustnemu M županu
-|Wi-kiž&f
Od debelega četrtka pa do pepel- li Kotorski feštari iz Črne Gore, Orači nične srede so Mozirski Pustnakiže iz Lancove vasi so globoko zaorali stotrinajstič zapored obudili tradici- ledine pomladi, vse, kar ima duh po jo pustovanj. Že ustaljene običaje, ki
Fotografije: Čiri M. Sem
	flip		[illRiiiTiIlF	ip
II rr	Irr	1 tit] III [11111 •] iS:		i ii
				
				
|jp|	«•V	nun i «iucisi i»	Hiftiuiisw«	
	[sill	[•Ik’Alllllllll'li	VmiilkvJ	
Pustovanja
Utm
wmmmmm
ŠTEVILNE MAŠKARADE PO DOLINI
Pustne norčije zn vse generacije
Pretekli vikend je v naši dolini minil v znamenju pustnih norčij. V soboto so se »znoreli« stari in mladi na številnih maškaradah, ki so bile organizirane po dolini. Lepe in grde maske so preganjale zimo in vabile pomlad, organizatorji pa so skušali oceniti najizvirnejše.
jo tudi frajtonarico. Ljubenska pustna uprava je pripeljala tudi Čuke in Heleno Zaman, ki so dodobra nasmejali občinstvo. Za
številne obiskovalce, ki so si ogledali pustno dogajanje v športnem središču Madona di Laze, so pripravili tudi informativni časopis Pustni
zevnik, v katerem so za probleme, s katerimi se srečuje občina skozi vse leto, predlagali rešitve pustne uprave.
V Nazarjah je turistično drušlvo v sodelovanju z občino in Glin Gostinstvom pripravilo pustno rajanje in zabavo za najmlajše. Tako so turistični delavci postali animatorji, ki so poskrbeli za zanimive igrice in številna tekmovanja, v katerih so lahko sodelovali tako otroci kot njihovi starši. Za nagrado so vsi prejeli sladke dobrote. Ob prijetni glasbi pa so se lahko zavrteli mladi in stari.
Marija Šukaio
Ljubenske sestre glasu od sebe tokrat niso dale, so se pa zato izkazale z mehovi
(foto: Franjo Atelšek)
V	Solčavi so se mladi zabavali na Vinarski, prireditvi, ki je na šaljiv način predstavila dogajanja v solčavski občini v preteklem letu. Niso manjkale pesmi in skeči.
V	preteklih letih so na Ljubnem na pustno nedeljo pripravili povorko različnih pustnih skupin, a so letos zaradi slabega odziva nastopajočih ubrali nov pristop k obujanju pustnih šeg. Tako so na Tonovih Lazah organizirali smučarsko tekmovanje. Med tekmovalci je bilo opaziti Ta staro izpod Tera, ekipo v bobu Jamajka Zaljubnica in številne
druge znane in manj znane obraze. Za kulturni program so poskrbele ljubenske Sestre, ki so dokazale, da poleg petja obvlada-
LISTINA S TRŠKIMI PRAVICAMI
Dobijo jih samo zaslužni
Že dolga leta mozirski Pustnaki v skladu s tradicijo na debeli četrtek podeljujejo listino trških pravic. V trajno last jo prejmejo tržani, ki so v kraju prišleki, kljub temu pa so v njem pustili svoj pečat.
Letošnja čast prejema listine je pri- ebni avtomobil opel rekord, ki ga padla Marjanu Gradiču. Pustna via- pustna vlada v pustnem času vsa-da seje zanj odločila na svoji zadnji ko leto nacionalizira, da postane tajni seji v Kračkih dolah. Argumenti uradno vozilo pustnega župana, za so premagali tiste, ki so bili proti Druga ljubezen pa je padalstvo, in odločitev je bila soglasna.	Pustnaki so ob podelitvi priznanja
Znani mozirski soboslikar je svoj	želeli izvedeti, kateri del padalstva je
pečat pustil v domala vsaki mozir- Marjanu Gradiču ljubši. Dilema je ski hiši. Kot so dejali ob utemeljitvi nastala med letenjem in pristajan-izbire Pustnaki, ga ni Mozirjana, ki	jem, saj je slednje že večkrat izvajal
ga Gradič ne bi vsaj za teden dni na sila trd in vratolomen način, prinesel okoli. Pa jim tega ni zamer- Kakorkoli že. Marjan Gradič je v il, le kako bi. Poleg pleskanja pa ima	Mozirju pustil dovolj velik pečat, da
Marjan še dve ljubezni. Prva je os- so mu to priznali tudi Pustnaki.
Vsem ostalim prišlekom pa ob tem	izkažejo za dobrobit kraja. Morda
dajejo na znanje, da se še bolj bodo za svoja dejanja prejeli celo potrudijo, jim namenijo kakšno ti- trške pravice, nančno injekcijo ali se kako drugače	Benjamin Kanjir
®
LmiZmSäSm
JAMNIKOVA MAMA IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM
Živeli smo skromno in trdo delali
V Šmihelu nad Moziijem je pred devetimi desetletji pri Lesjaki na svet privekalo drobno dekletce Marija, četrta od sedmih otrok, ki so svoje otroštvo, polno pomanjkanja in trdega dela, preživljali v hribovski vasici pod Goltmi. A to Lesjakove otroke ni motilo, saj so si otroško domišljijo zaposliti s številnimi igrami in igračami, ki so si jih sami ustvarili. »Pred domačo hišo še danes stoji lipa, ki je bila takrat središče naše igre. Z brati in sestrami smo »vlivali« zvonove, za zvonik pa smo uporabili kar domačo lipo. Ob drugi priložnosti je starejši brat naredil razpelo in oltar. Tako je bilo vse nared za mašo kar na domačem dvorišču. S sestro sva bili pevki, brat pa je maševal,« se smeje Marija Gaber, Jamnikova mama iz Šmihela ob pripovedovanju zgodb iz otroštva. Kmalu jim je kruta usoda po dolgi bolezni vzela mater. Skrb za družino je ob skrbnemu očetu prevzela stara mama.
Kotv vseh številnih družinah je Marija kmalu morala od doma in kot dekla je služila na mnogih kmetijah. Koje služila na Rečici ob Savinji, je spoznala postavnega Flerjanovega Jožeta z Brezij, ki je tudi sam služil kruh v njeni
bližini, pri sosednjemu kmetu. Med njima seje vnela ljubezen, ki ji je oče sicer nasprotoval, ker je bil fant reven, a je ni mogel ubraniti.
Kmalu sta se mlada vzela in si v neposredni bližini Marijinega doma na današnji Jamnikovi domačiji postavila svoje prvo domovanje. Idilo je prekinila druga svetovna vojna, ki tudi Šmihelanom ni prizanašala. Jamnski Jože je moral v partizane, doma pa je pustil ženo in malega Antona. Številnih dogodkov tistih dni se spomni šestindevetdesetletni Lesjakov Valentin, Marijin starejši brat, ki živi v neposredni bližini in Marijo vsak dan obišče ter z njo ob kavici poklepeta o tem in onem. Pogosto se jima pridruži tudi šestinosemdesetietna Lesjakova Lizika, Marijina mlajša sestra. Tudi ob našem obisku so bili skupaj pri Jamniku in se prijetno pomenkovali o starih časih ter obujali spomine na mladost. Zgovoren Valentin namje nasul prgišče zgodb iz daljne preteklosti Šmihela, o času, ko so doma radi zapeli in zagodli na citre in violino. Vaški fantje in dekleta so radi prihajali v vas ob nedeljskih
popoldnevih in se ob prijetnih melodijah zavrteli. Tudi Marija in Lizika nista bili izjemi, le da sta zaradi svoje mladosti bili zelo sramežljivi in sta vaško rajanje včasih opazovali skriti v kakem kotu.
Po vojni se je družina povečala. Antonu sta se pridružila Jože in Štefan. Jože se je zaposlil kot lovski čuvaj in logar, skrb za družino pa je prepustil Mariji. Kljub težkim življenjskim razmeram takoj po vojni sta si ob trdem delu in velikemu odrekanju postavila novo domovanje, za katerega sta sama naredila tudi opeko. »Živeli smo skromno in trdo delali. Pozimi smo pogostojedli kostanj in fižol, poleti pa smo vse pridelali doma,«je s svoje preteklosti počasi razstirala tančico sivolasa ženica in nam je razgrnila tudi družinske tragedije, ki sojo potrle. »Sin Anton seje izšolal za vojnega pilota, v deluje zelo užival, a mu je usoda namenila kratko življenje. Tragična nesreča z letalom je prekinila njegovo življenjsko pot. Le sedem let za tem sem zaradi bolezni izgubila življenjskega sopotnika, ki je tedaj napolnil le šestdeset let.« A čas je tekel dalje, življenje je šlo nekako svojo ustaljeno pot. Počasi je delo predala sinu Štefanu, ki kmetuje na borni hribovski zemlji.
Danes Jamnikova Mica, kot ji
'-jfc
Jamnikovi mami (levo) delata družbo brat Valentin in sestra Lizika
(foto: Marija Šukalo)
domačini pravijo, živi mirno jesen življenja. Malo bere in gleda televizijo, pogosto pa se zatopi v pogovor z bratom Valentinom. Dnevi ji krajšajo obiski vnukov in pravnukov. Zaposlita pa jo tudi domača pravnuka, ki se v njenem krilu rada pocrkljata. Na Jamnikovi domačiji raste tako že četrti rod Marije Gaber.
»Spomin mije počasi opešal,tako da se pogosto ne spomnim niti najbližjih dogodkov. A pri tem mi je v pomoč vnukinja Albina, ki skrbi zame, ko se vsi odpravijo v službo,« nam je za konec pogovora zaupala Marija Gaber, sivolasa ženica, ki ji usoda ni prizanašala.
Marija Šukalo
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Uspeh «i«ibanov v Kranjski gori
Na 28. pokalu Hervis za cicibanke in cicibane, kije bil v nedeljo, 2.marca, v Kranjski gori so lep uspeh dosegli mladi upi GSK Mozirje.
Med 214 nastopajočimi sta prvi mesti dosegla Jan Napotnik pri cicibanih letnik 1997 in mlajših, Kristina Kramer pa pri cicibankah letnik 1996. Žana Lah je bila osemnajsta pri cicibankah letnik 1995, pri cicibanih letnik 1995 pa je bil Jožek Urtelj drugi, Luka Šinkovec peti in Jure Šmigovc trinajsti.
Dosežen uspeh je priznanje tako vaditeljem, kot tudi staršem teh mladih spretnežev med smučarskimi količki.
IŠ
Cicibani Gornjesavinjskega smučarskega kluba v Kranjski gori
(foto: IŠ)
’ \
Vse na svetu funkcionira po nevidnih
smernicah, ki uravnavajo neravno ravnovesje, razen človeškega karakterja, ki uravnava ravnovesje lastnih interesov.
Savinjčan
Ko so bili naši domovi ogroženi
Piše: Aleksander Videčnik
Nadaljujemo s pisanjem dr. Ervina Mejaka o delovanju borcev za severno mejo na našem območju. Omenimo naj, da so Savinjske novice objavile v letih 1982 in 1983 kar nekaj izjav tedaj še živečih borcevza severno mejo v dolini. Tudi intervju z dr. Mejakom smo tedaj objavili. Danes je to dokument in veseli smo, daje naš časopis od nekdaj posvečal zgodovini in narodopisju velik pomen.
"Velikanski trušč in več kakor polurno pokanjeje med tem že spravilo na noge okrog 150 mož močno sovražno posadko v Črni, ki je prihajala svojim z več strojnicami na pomoč. Prišli so v strelskih vrstah. Taki premoči smo se seveda umaknili v hribe nazaj proti meji. Avstrijci so nas zasledovali in streljali za nami.
Ta naš pohod in doživetje pri Svelberju nam je prineslo mnogo koristi. Tako smo zvedeli neposredno in z vso zanesljivostjo za moč in stanje sovražnikovih postojank. Spoznali smo vse dohode proti Črni, uničili vse telefonske naprave proti Črni, enako pa smo uničili telefonske vode iz same Črne. Proti meji smo brali razne pozive koroške vlade in med potjo zvedeli, da je sovražnik brez živeža, preživlja se le od naropane hrane pri naših kmetih, da izvažajo svinec iz Mežice in na vse načine mučijo naše ljudi. Ostali dnevi so minili brez posebnih dogodkov, pač v znamenju priprav na splošen napad in pohod naših čet na Koroško.
Kar smo si že tako srčno želeli, smo dočakali! Z velikim veseljem smo sprejeli dne 27. maja zvečer povelje za napad in vsa potrebna nadaljnja navodila. Še zadnje priprave, še poslednje inštrukcije, pregled opreme vojakov in prisrčno slovo od našega kmeta Prepadnika, pod katerega gostoljubno hišo sem s svojo stražo od 18. maja naprej živel. Nato smo krenili preko meje z namenom, da dosežemo določeno mesto dne 28. maja ob 3.30 uri. Tedaj naj bi naše topništvo napadlo sovražnika kar naj bo presenečenje. Potem bi sledil napad pehote.
Mrzlično razpoloženi in v nestrpnem čakanju smo čepeli na določenih mestih. Na obzorju seje že svitalo, ptički so se pričeli oglašati, ker smo se skozi goščo plazili. Pol četrta ura je prišla, slišati je bilo grmenje topov z vseh strani, še malo in seje zganila 28. maja 1919 zjutraj vsa naša fronta ob meji od Podrožce preko Dravograda, obstoječa iz štirih napadalnih skupin, ki morajo koncentrirano prodirati proti Celovcu.
Naša legija je pripadala Koroškemu odredu into v sestavi celjskega pešpolka. Pri ofenzivi so sodelovali Srbi, Hrvati in Slovenci, prvič v bratski slogi za skupno, pravo svojo domovino. Še isti dan
je padala po hudem topniškem in pehotnem boju Črna v naše roke, Sovražnikje imel občutne izgube in seje spustil v divji beg, tja na drugo stran Drave.
Celjski pešpolk, na katerega desnem krilu smo bili legionarji, seje posebno odlikoval. Črna je bila hudo razdejana. Cerkveni stolp, odkoder so po nas Avstrijci streljali, je bil proti vrhu poln lukenj, skoraj
Za uspešno
Večkrat smo že omenjali velike zasluge za razvoj sadjarstva v naših krajih, ki si jih je pridobil mozirski nadučitelj Fran Praprotnik. Bilje vsestransko ugleden človek, dober pedagog in odličen gospodarstvenik.
Pred prvo svetovno vojno je v Mozirju živel in trgoval Rudolf Pevec. Ukvarjal se jezveletrgovino poljskih pridelkov, hmelja,jabolk in krompirja. Na prospektih je zapisano, daje svoje podjetje ustanovil leta 1900. Uspešno je trgoval vse do časa po prvi svetovni vojni, koje izgubil severna tržišča (Avstrijo). V trški kroniki je zapisano, daje leta 1914 prodal 20 vagonov jabolk na tuje, leta 1918le 15 vagonov, leta 1924pa že spet 60 vagonov, kot kaže pa je bila letina 1926 slabša, saj je odpremil le kakih 20 vagonov jabolk. Žal je Pevec kmalu poslovno propadel. V Moziiju je zgradil edino secesijsko hišo (sedanja uprava Savinje) in pred njo urejal izredno lep vrt.
V prospektu je zapisano, da se "za razpošiljanjem za pozne sorte prične 1. oktobra in sicer na debelo in drobno, zgodnje vrste pa se razpošiljajo že sedaj po cele vagone" (vagon pomeni 10.000 kg sadja, op. A.V.). V dokaj obsežni ponudbi so zelo zanimivi podatki o sortah jabolk. Ker gre za stare, že pozabljene sorte, jih bomo kar po vrsti navedli.
"Šarlemovsky" izhaja iz Krima in trpi do konca decembra. "Kralj Aleksander" izvira iz Rusije, trpi do konca decembra, je pa to jabolko zelo občutljivo pri prevozu. "Plemenasti kardinal" je izrazito jabolko za štrudl. "Ananas-reneta"je zimsko jabolko in izvira iz Porenja. "Zlata parmena" izvira iz Anglije in se do-
podoben situ, prebivalslvo pa hudo prestrašeno in zbegano. Nekaj ujetnikov in ranjencev smo spravili takoj v ozadje. Naše izgube so bile v primerjavi s sovražnikovimi prav majhne. Padli so štirje naši, od teh Centa Ivan, kije ležal poleg mene ob obzidju pokopališča, zadet iz cerkvenega stolpa. Vsi štirje padli so pokopani v Črni."
sadjarslDo
bro hrani. "Kralj Samo", poprej seje imenovalo Bismarckovo jabolko, izvira pa iz Avstralije. "Belorožnik" izvira iz Amerike, drži se do konca marca. "Lepi boskop" je doma iz Holandije, drži pa se do maja. "Kanada" je zelo priljubljeno jabolko in dobro prezimi.
"London peping" izvira iz leta 1580 inje doma na Angleškem. "Bojkovojabolko" izvira iz Nemčije in se dobro drži do prihodnjega poletja. "Baumanka" je reneta in zelo dobro traja. "Kaslerca" je doma v Nemčiji,je zelo odporna na poškodbe med transportom. "Damazonka" izvira iz Francije inje svojstvenega okusa, malo kiselkasta. "Šampanjka" je stara nemška sorta in zelo trpežna. "Bobovec-veliki" ni posebnega okusa, priporoča pa se za kompote in jabolčnik. "Landbergerca" izvira iz Nemčije inje zelo okusna.
"Prinčevka" je fine vrste in izvira iz Nemčije. "Kraljevi kratkopecl" izvira iz Francije in je zelo trpežno jabolko. "Zlati kazinof je fino jabolko, ki izvira iz Rusije. "Sigmund Thilis" je dobro jabolko in izvira iz Francije. "Danski robač"je izrazito rdeče barve in dobrega okusa. "Trdika" je stare vrste jabolko in zelo trpežno. "Rdeči zimski kalvil" je posebno finega okusa in izvira iz Francije. "Ruska steklenka" izvira iz Rusije, je dobrega okusa in se dolgo drži.
Pri nas večina teh sort ni več poznanih, morda bodo spet, če bodo sadjarji pričeli gojiti stare sorte, ki so odporne glede bolezni in škodljivcev.
nam je poslal Ciril Kunst z Rečice ob Savinji.
Piše: Marija Bezovšek
Tokrat vam ponujam na izbiro:
1.	zelenjavna juha, ajdovi štruklji, čežana
2.	matevž, kisla repa, jabolka v srajci
Ajdovi štruklji - kuhani in pečeni
Testo: 11 ajdove moke, približno 11 slanega kropa, maščoba za pekač, mleko za preliv
Nadev: 0,51 zmletih orehov, I dl smetane, 1 jajce, cimet, drobtine
Pečeni:
Moko poparimo, zmešamo s kuhalnico in na deski, potreseni s pšenično moko, zgnetemo testo. Nato testo razvaljamo za nožev rob debelo, namažemo s smetano, ki smo ji dodali jajce, potresemo z orehi, cimetom in drobtinami. Zvijemo v svaljek, narežemo kratke štruk-
Piše: Marjan Denša
Spomladanski veter izsušuje ozračje in s tem tudi tla. Tla v gozdu kot ob njegovi soseščini, na travnikih, se hitro izsušujejo tudi zaradi črpanja vode v korenski sistem rastlin. Na tleh pa je polno opada: suhega odpadlega listja in igličevja, posušenih delov rastlin (praproti, trav in zelik), smole ter polomljenih vej in vejic. Vse skupaj predstavlja idealno netivo in gorivo.
V večini primerov pri nas povzroči gozdni požar človek. Naravni vzroki za nastanek požara so zelo redki, po navadi je to strela. Včasih zagori tudi zaradi odvržene steklenice ali plastenke v gozdu, kar uvrstimo med človeške dejavnike vzrokov. Tak požar smo imeli pri nas lani.
Vzroke požara, ki so posledice človekovih aktivnosti, razdelimo v dve glavni skupini, nepazljivost in namerni požig. Na našem območju največkrat zagori zaradi kmetijskih opravil (požiganje suhe trave in požiganje ostankov na njivah). Požiganje travnikov je zlasti nevarno na prisojnih, južnih pobočjih, kjer lahko ob vzgonskem vetru požar zajame velike površine. Zadnji tak požar pri nas je bil
Ajdovi štruklji in matevž
Ije, ki jih postavimo pokončno v dobro namaščen pekač. Štruklje prelijemo z mlekom tako, da so popolnoma prekriti. Pečemo jih tako dolgo, da popijejo vse mleko. Nadevu lahko po želji dodamo naribana jabolka in sladkor.
Kuhani:
Testo pripravimo kot za pečene ajdove štruklje. Zgneteno testo tanko razvaljamo, namažemo s smetano, potresemo z orehi in zvijemo. S krožnikom narežemo štruklje (1015 cm), kijih damo kuhati v slan krop (15-20 min). Kuhane razrežemo in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Po okusu jih lahko prelijemo s segretim medom. Postrežemo s kompotom ali čežano.
Matevž:
je znana dolenjska jed, ki pa tekne tudi nam. Za 4-6 oseb potrebujemo 40 dag fižola, 50 dag krompirja, 2 žlici ocvirkov, mleko, smetano, česen, poper, tovor, kumino in sol.
Fižol namočimo čez noč in ga v isti vodi skuhamo. Posebej skuhamo olupljeni krompir. Kuhan fižol pretlačimo z vodo vred (ki pa je ne
sme biti preveč). Prav tako pretlačimo kuhan krompir, mu dodamo mleko in smetano in dobro premešamo. Nato oba pireja skupaj dobro premešamo in zabelimo z ocvirki, na katerih smo zarumenili strt česen. Stresemo v skledo in po želji še zabelimo z ocvirki.
Kisla repa:
Potrebujemo 1/2 kg kisle repe, 2 žlici moke, 2 žlici ocvirkov in sol.
Kislo repo pristavimo v vročo slano vodo in kuhamo približno 3/4 ure. Koje kuhana odlijemo malo vode. Posebej pripravimo podmet iz 1 /4 litra vode in 2 žlic polnozrnate moke. Podmet med mešanjem vlivamo v repo in še malo prevremo. Ko prevre, dodamo še segrete ocvirke. Včasih so repi radi dodajali velike ocvirke (debele grbce). Za dietno repo pa opustimo ocvirke in repo zabelimo z žlico hladnega olja.
Jabolka v srajci:
Sočna jabolka narežemo na 1 cm debele kolobarje, jih pomočimo v žvrkljanem testu in na malo maščobe na obeh straneh lepo zapečemo. Pečene posipamo s sladkorjem in postrežemo tople ali hladne.
Varujmo gozdove pred požari
Zima se je poslovila, snežna odeja je (v nižjih legah) skopnela in površje je ogolelo. Prihaja obdobje povečane požarne ogroženosti v naravi in s tem tudi v gozdovih na našem območju. Mesec marec, njegovo staro ime je sušeč, kar že nekaj pove, je mesec s podpovprečno količino padavin, temperature pa se lahko čez dan kar močno dvignejo.
lani v Zavodnjah, koje zaradi nepazljivosti gorel gozd na površini 2,35 ha. Drugih vzrokov je manj.
Da bi preprečili požare v naravi oziroma v gozdu, se moramo držati omejitev oziroma prepovedi kurjenja v gozdu in v bližini gozda. Te omejitve so zapisane v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju in v Zakonu o gozdovih:
-	V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov. Vgrmiščih, mladih gozdovih in nasadih ni dovoljeno kuriti.
-	Kurjenje je prepovedano tudi v oborah za divjad, na pašnikih, poraslih z gozdnim drevjem, na površinah, kjer rastejo skupine gozdnega drevja, ki so manjše od 5 arov, v neavtohtonih obrečnih in protivetrnih pasovih drevja, v drevoredih, v parkih, v plantažah gozdnega drevja.
-	Prepovedano je požiganje nepokošenih travnikov in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le če je kurišče urejeno, oddaljeno od gozda vsaj 50 metrov in ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.
-	Pri kurjenju, sežiganju in uporabi odprtega ognja v naravi mora biti kurišče od gozda odd-
aljeno vsaj 50 metrov, od skupine drevja pa vsaj 10 metrov. Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča mora biti očiščen gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 metrov. Kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja, po končanem kurjenju ali sežiganju je treba ogenj in žerjavico ter kurišče pokriti z negorljivim materialom. Ob že zmernem vetru (6 m/s ali več) je treba ogenj pogasiti.
- V obdobjih, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je prepovedano vsakršno kurjenje. Le izjemoma je takrat dovoljeno zatiranje podlubnikov z ognjem, vendar le na predhodno zavarovanih mestih, ob predhodno organizirani požarni straži in ob predhodno pridobljenem dovoljenju za takšno-opravilu od pristojne požarne inšpekcije.
Našteli smo samo direktne ukrepe za zmanjšanje požarne ogroženosti gozdov. O preventivnih ukrepih in o smiselnosti požiganja trav-inja pa bomo pisali kdaj drugič. Če boste v svojem gozdu morali zatirati podlubnike, to storite pravočasno, da vam ne bo treba pri tem uporabljati ognja.
Zavod za gozdove, OE Nazarje Odsek za gojenje in varstvo gozdov
ORICflTKCIJk-ZUeZDC
Pri uri spoznavanja narave in družbe se trenutno učimo o orientaciji v naravi. Poznamo več načinov -pripomočkov pri orientiranju, tu mislimo na orientacijo strani neba in sicer vsem dobro /‘igI znano: S, J, V in Z. m MM i I	Da se nam stvari
ureja: Nastasja Kotnik približajo; večkrat uro SND-ja prebijemo v naravi. Tudi tokrat je bilo tako.
V šolo smo prišli ob 19. uri zvečer, bilo je že temno. Sprva smo snov osvežili v razredu, nato smo se odpravili v temen večer-grozno. Bili smo zelo glasni, kot še nikoli. Nebo je bilo čudovito, posuto z milijoni zvezd. Vreme nam je bilo naklonjeno. Z razredničarkama in gospema Marijo Sodja Kladnik in Marijo Grohar smo opazovali zvezde in prisluhnili razlagi. Pot nam je kazala zvezda Severnica, ki jo najdemo v ozvezdju Malega voza in takoj smo vedeli za druge strani neba. Opazili smo še več ozvezdij: Mali voz, Veliki voz, ozvezdje kita, orla, laboda,...
Večerni pouk je bil zelo zanimiv. Veliko novega smo se naučili s pomočjo naših mentorjev in se jim najlepše zahvaljujemo.
Hana Pirnat, 3. b, OŠ Mozirje
ORiertThciJh
Če se nočemo v naravi izgubiti, moramo pravilom orientacije slediti.
Kompas je pri tem najboljša stvar, a pri sebi ga nimamo skoraj nikdar.
Zato je dobro naravo okrog sebe opazovati malo znanja še dodati in potem se nimamo česa bati.
Podnevi se orientirati je laže, ker nam Sonce pravo smer pokaže Zvezdice podnevi spijo, ponoči pa nam one smer držijo.
Zadnjič smo naravoslovni dan imeli, smo na Štrucljev Vrh odhiteli.
Tam smo na jasnem nebu zvezde opazovali in jih tudi poimenovali.
Najsvetlejša med njimi Severnica je, zato na nebu hitro opazi se.
V misli smo iz zvezdic Veliki in Mali voz oblikovali in se z njima sem in tja po nebu popeljali.
Pouk ponoči nam vsem je bil zanimiv, zato želimo, da bi se še kdaj ponovil.
Aljaž Paulič, 3. a, OŠ Mozirje
Podelitev Grammyev, ki je potekala 2S. februarja v newjorskem Madison Square Gardenu, je končana.
Novinka NORAH JONES je pometla s favorizirano konkurenco ter s svojim debitantskim albumom odnesla kar osem zlatih gramofonov.
Šest grammyjev je odšlo direktno v roke Norah Jones: pesem leta (Don't Know Why), album leta (Come Away With Me), novinka leta, ženska izvajalka leta v kategoriji pop (Don't Know Why)ter najboljši vokalni pop album leta.
V nočnem klubu, kjer je nastopala heavy metal skupine GREAT WHITE, je prišlo do hude tragedije.
V požaru, ki je izbruhnil med koncertom, je umrlo najmanj 96 ljudi, medtem ko jih je bilo 180 ranjenih. Koncerta heavy metal skupine Great White v nočnem klubu Station naj bi se udeležilo približno 300 ljudi. Požar je izbruhnil zaradi pirotehničnih efektov, zaradi katerih se je vžgala pena na stenah kluba; vtreh minutah so ognjeni zublji povsem zajeli stavbo. Eden od preživelih opisuje minute groze v gorečem klubu: "Ljudje so kričali in kleli, ogenj pa seje hitro širil. Ljudem so goreli lase, gorele so njihove obleke. Nekateri so omagali in bežeči sojih poteptali." Na danje prišlo, daje klub opravil požarno inšpekcijo, ni pa imel dovoljenja za uporabo pirotehnike;
Največja hrvaška pop zvezda SEVERINA prihaja tudi na slovenske koncertne odre.
Potem ko smo dočakali njen album in DVD Virujen u te, je bilo pri nas povpraševanje po Severini nepopisno. Na DVD-ju lahko vidimo njen veliki koncertni spektakel, koje v zagrebški dvorani Dom sportova, ki je bila polna do zadnjega kotička, napolnila publiko z energijo ter ponovno očarala z glasom in stasom.
□ekleta, ki so včasih sestavljale najpopularnejšo pop skupino SPICE GIRLS,
so se zbrala na večerji pri Vic-toriji Beckham, kjer so dokončno potrdile, da ponovna združitev odpade. Srečanje je bilo prvo po petih letih od kar je Geri Halliwell zapustila skupino na višku uspeha ter jo obsodila na njen razpad."Srečanjeje bilo izključno prijateljsko, na katerem ni bilo govora o ponovni združitvi. Vsa dekleta so se namreč posvetila solo karieram, tako da za skupne projekte ostane bolj malo časa", je v izjavi za javnost dejela predstavnica družine Beckham.
Alenka
Ustrežljivi, pa tudi nadležni Indijci
Preko internetnega popotniškega oglasa sva se našli dve dušici, ki bi radi raziskali južno Indijo. Pred odhodom so naju nekateri opozarjali naj se pripraviva na kulturni šok, naju strašili z raznimi neprijetnimi zgodbicami , ki so se zgodile ženskam popotnicam, a se nisva pustili odvrniti od najinega načrta. Obe sva bili prepričani da bova šli na pot, skupaj ali sami. Vse se je ugodno izteklo in tako sva konec julija iz Brnika odleteli proti Bombayu.
Piše: Nada Mirnik
Pravo Indijo sva občutili že takoj, ko sva zapustili letališče, koje v naju kar bušnila vročina, prežeta s čudnimi
zaslužka in s tem preživetja. Na železniški postaji je bilo kljub nočnemu času polno ljudi, ki so čakali na vlak. Ljudje, stari in mladi, so spali na tleh s kovčki in torbami pod glavo.
ki...), pijače, iz rož pletene kitke... do čiščenja čevljev, petja in pospravljanja. Vsakih pet minut pride mimo berač, ki prosi, še posebej so nadležni, če vidijo belca. Takrat te dregajo in prosijo do onemoglosti. Kar nekaj časa sva rabili, da sva se jih navadili in jih s časoma preprosto ignorirali. Drugače ne gre, ko vidijo, da enemu nekaj daš, se kar vsujejo k tebi.
Velikokrat sva na poti videle opice, ki se prosto sprehajajo. Izgledajo zelo prijazne in radovedne. Zaradi njih so po vsej Indiji na oknih hiš in vlakov
iz priporočil popotnikov v knjigi Lonely planet. Tako sva našli čiste in preproste sobe s tušem, televizijo in telefonom. Cene so večinoma zelo ugodne, približno od 500 do 5.000 tolaijevnasobo. Za5.000tolaijevže dobiš klimo, ali pa celo bungalov ob morju s čudovito peščeno plažo.
V mestu sva kot prevozno sredslvo večinoma uporabljali rikše, to so motorji s kabino (tricikel), spredajje prostor za šoferja, zadaj za potnike. Običajno ob straneh ni nobene zaščitne ograje. Ponekod imajo še »be-
Predmestje Bombaya - barakarsko naselje iz pločevinastih plošč in kartonov
Volovska vprega kot prevozno sredstvo je v Indiji običajna stvar
vonjavami. Zunaj seje trla množica ljudi, ki so kričali drug preko drugega in ponujali razne storitve. Največje bilo taksistov in nosačev, ki so hoteli nekaj zaslužiti. Ob cesti je bila parkirana vrsta taksijev. Nekateri taksisti so spali vavtu, drugi so si poiskali svoj prostor na sprednjem pokrovu avtomobila. Izbrali sva si taksi, dali nahrbtnika v prtljažnik, ki pa je bil premajhen, zato je šofer prtljažna vrata kar privezal. Malo naju je skrbelo, da ne bi izgubile prtljage, zato sva se med vožnjo večkrat ozirale v zadnji del avtomobila.
Opazovala sem avtomobile, ki so zelo stari, modeli izpred petdesetih let. Vozniki se med seboj sporazumevajo predvsem s trobljenjem. Le na redkih avtomobilih sem opazila smerokaze. Avtomobili v notranjosti nimajo vzglavnikov, niti varnostnih pasov. Nemalokrat se je na cesti znašla kakšna krava, vol, prašič ali pes. O b cesti so dolga barakarska naselja, zgrajena le iz pločevinastih plošč, kartona. Tu živijo najrevnejše družine, ki se pogosto preživljajo z beračenjem. Starši pogostokrat namenoma pohabijo svoje otroke, da ohranijo njihovo obrt - beračenje, ker to za njih predstavlja edini možen vir
Ženske so uporabile svoja oblačila -sarije in se z njimi pokrile in tako spokojno počivale.
Vlaki so zelo stari, udobje je odvisno od razreda, ki ga vzameš. Prvi razred ima klimo, nekateri ločene kabine z zavesami, če je spalnik, dobiš tudi čiste rjuhe in odeje. V teh je zrak svež in lahko normalno dihaš. Vstop slepim potnikom je tu prepovedan, za razliko od nižjih razre-
dov, kjer se vlak na železniških postajah spremeni v pravo malo tržnico, kjer prodajajo hrano (sadje, ocvrta hrana, pripravljeni celi obroki, prigriz-
mreže, ki jim preprečujejo potešiti njihovo radovenost. Če namreč opicam uspe priti v stanovanje, za sabo pustijo celo razdejanje. S svojimi spretni-
mi rokami uspejo odpreti vse predale in izvleči karkoli, z enim namenom poiskati si hrano.
Spali sva v hotelih, ki svojih izbirali
ciki rikše«, ki so podobne kolesu s prikolico. Cena prevoza v eno smer (okoli 2 - 5 km) je približno 80 tolarjev. Obvezno se moraš povsod zmeniti za ceno vnaprej, drugače te hitro prinesejo okoli, še posebej, če vidijo, da si turist.
Po vseh mestih so posejani templji (svetišča), čudovitih oblik, reliefov in barv. Indijci so zelo religiozen narod in spoštujejo svoje verske obrede. V starejših templjih, ki so turistične znamenitosti, se ponujajo vodiči, ki razlagajo zgodbe o nastanku templja in o bogovih - Višnui, Šiva, Brahma... Templji so veličastni, a če jih opazuješ kot laik, so si zelo podobni.
Domačini so zelo temne polti, skoraj čokoladne. So prijazni in ustrežljivi, znajo biti pa tudi nadležni, še posebej, če ti poskušajo kaj prodati. Večinoma znajo govoriti tudi angleško, tako da s sporazumevanjem nisva imeli težav.
(Konec prihodnjič)
Virupaksha tempelj ob reki Tungabhadra je eden številnih veličastnih svetišč posejanih po indijskih mestih
UTRINKI S POTI PO JUŽNI INDIJI
SOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LUCE
Velik uspeh smučarjev osnovne šole Luče
Meseca februarja je na smučišču Šalek v Velenju potekalo prvenstvo v veleslalomu za osnovnošolce savinjsko-šaleškega območja. Tekmovanje je bilo organizirano v več starostnih skupinah, udeleženci pa so bili med seboj razdeljeni še po kakovostnem rangu. Tako v konkurenci rangi-ranih kot nerangiranih tekmovalcev so si ekipni zmagi prismučali osnovnošolci iz Luč in se tako uvrstili na državno prvenstvo na Stari vrh.
Veselje osnovnošolcev iz Luč in njihovih mentorjev (foto: Franjo Pukart)
Vodja ekipe Rajko Rudnik ter trenerja Tomaž Robnik in Sašo Lekič so bili lahko še kako zadovoljni, saj so njihovi varovanci osvojili kar devet medalj in oba pokala v ekipnih razvrstitvah. Posledica teh uspešnih nastopov mladih je nedvomno izredno dobro sodelovanje osnovnošolcev s smučarskim klubom Luče, kjer seje večina od teh tudi naučila svoje prve smučarske abecede. Smučanje v Lučah je tradicija in predvsem delo z mladimi je njihova glavna prioriteta.
Najboljše posamezne uvrstitve Lučanov všaleku: - Nerangirani tekmovalci:
Deklice, letnik 1990/91:1. mesto Špela Kumer, 2. mesto Klementina Voler Deklice, letnik 1988/89: 1. mesto Tadeja Poljanšek, 2. mesto Jasmina Štiftar Dečki, letnik 1988/89:3. mesto Rok Kumer -Rangirani tekmovalci:
Deklice, letnik 1990/91:3. mesto Tina Robnik Dečki, letnik 1990/91:3. mesto Blaž Robnik Dečki, letnik 1988/89:1. mesto Jure Podbrežnik - Lekič, 2. mesto Matija Selišnik
K ekipnemu uspehu so prispevali še Lovro Mat-ijovc, Jure Funtek, Lidija Zamernik, Primož Robnik, Aleksandra Rednak, Jernej Moličnik in Janez
Robnik, ki so se razvrstili med četrtim in sedmim mestom.
Franjo Pukart
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER - ZADNJI KROG
Sezono zaključili na petem mestu
Domači poraz nazorskih košarkarjev proti velenjski Eri in presenetljiva zmaga Pingvinov pri vodečem Šenčurju sta bili tekmi, ki sta prav v zadnjem krogu prvenstva odločili zmagovalca centralne skupine 3. slovenske košarkarske lige. V drugo ligo se tako dokaj srečno selijo Velenjčani, Davidov Hram pa je v primerjavi s svojimi neposrednimi konkurenti izgubil največ in zasedel končno peto mesto.
Pozdrav zvestim gledalcem ob zaključku sezone (foto: Franjo Pukart)
Zadnja tekma pred domačimi navijači je bila izredno zanimiva, saj sta imeli obe ekipi svoja najmočnejša moža na položajih branilcev. Tako Iztok Zakrajšek pri domačih kot Pungartnik pri gostih sta odigrala pravi simultanki, na koncu pa je bil vendarle nekoliko uspešnejši Velenjčan, ki ima za seboj res izredno strelsko sezono. S 84
točkami proti Žirem je celo izboljšal slovenski rekord in odvzel primat legendarnemu Diglu.
In kako letošnjo sezono ocenjuje Tomaž Križnik, predstavnik KK Nazarje: Zadnjo tekmo si zaradi obveznosti, ki sem jo imel kot tehnični delegat na drugi tekmi, nisem ogledal, vendar me poraz ni posebej presenetil. Rezultati v tej skupini skozi ce-
lotno sezono kažejo na izredno izenačenost petih ekip. Velenje seje šele zzmago nad nami prvikrat zavihtelo na prvo mesto injim čestitam k uvrstitvi v 2. SKL, mi pa smo s porazom tudi prvič vtej sezoni padli na peto mesto. Žal je tekmovalna napetost in motivacija pri igralcih nekoliko usahnila po porazu v Šenčurju, kar seje pokazalo v slabšem treniranju in treh porazih od štirih zadnjih tekem. Pa vendar je treba čestitati vsem igralcem za napredek, ki so ga dosegli v primerjavi z lanskim prvenstvom. To je plod šestmesečnega trdega dela, štirikrat tedensko, pod vodstvom trenerjev Vaupotiča in Hlačuna. Glavni trener Vaupotič je uveljavil nov in bolj intenziven način treningov, kjer so nekateri bislveno napredovali in tudi sama ekipa je postajala vse bolj razpoznavna v slovenskem prostoru. Upam, da bomo imeli tako kvalitetnega trenerja v članski konkurenci tudi prihodnjo sezono. Veseli me odziv domačih gledalcev na naših tekmah, ki so s športnim vzpodbujanjem znali nagraditi igralce za dobre nastope. Želim si, da člani obdržijo tak nivo igre tudi v prihodnjih sezonah, saj se v domačih košarkarski šoli že pojavlja novi rod mladih košarkarjev, ki bodo kmalu začeli trkati na vrata članske ekipe.
Franjo Pukart
Štirideset osnovnošolcev na Slapnikovem
Smučišča na Slapnikovem do letos verjetno marsikdo ni poznal. Toda zima je bila letos naklonjena gospodarju Boštjanu-Rihterju, ki seje več let pripravljal na pravo zimo. Uspešno je postavil manjšo vlečnico, kupil teptalec za sneg in opravil ogromno terenskih del. S pomočjo smučarskih vaditeljev je včasu počitnic organiziral začetni smučarski tečaj stopio malico;vse skupaj je bilo vključeno v zanemarljivo ceno smučarske vozovnice. Tekmovanja so se v 45 smučarskih dneh kar vrstila. Upamo lahko, da bo Rihter žičnico podaljšal v dolino, saj sta tekmovalna proga in teren izjemna, dobro sodelovanje pa lahko pričakuje tudi od občanov Gornjega Grada in ostalih športnih društev.
Ivko Poličnik
LJUBNO OB SAVINJI
Prvi državni turnir v iu-jitsu borbah v dolini
V soboto, 1. marca, je bilo v telovadnici OŠ Ljubno zelo živahno. Ju-jifsu klub Samuraj Gornji Grad je organiziral prvi turnir ju-jitsu borb za pokal občine Ljubno. Gre za obrambno borilno veščino, ki je mešanica karateja, juda, taekwon do-ja in kenda. Ti so nam malce bolj znani vsaj po imenih. Njihov temeljni cilj je širjenje športnega duha in druženje, predvsem pa izpopolnjevanje v tej športni veščini.
Strelsko tekmovanje "Liga z zračno puško"
Strelsko društvo Gornji Grad je decembra prejšnjega leta ter januarja in feb-ruaija letos organiziralo strelsko tekmovanje' Liga z zračno puško' za člane in mladince. Deset tekmovanj seje zvrstilo v telovadnici osnovne šole Gornji Grad. V disciplini streljanje s serijsko zračno puško stoje na deset metrov je vsakdo lahko nastopil dvajsetkrat, od tega pet izbranih tekem za oceno, ostalo pa za trening. Tekmovanja seje udeleževalo dvanajst članov in dvanajst mladincev, ki so opravili skupaj 311 nastopov. Rezultati: člani: 1. Boris Pumat (837 krogov), 2. Janez Železnik (833 krogov), 3. Jože Gomboc (789 krogov); mladinci: 1. Dejan Purnat (336 krogov), 2. Aleš Kolar (315 krogov) in 3. Jure Kolar (272 krogov). Prvi trije pri članih in mladincih so dobili medalje.
Tomaž Trogar
Da bi vso njihovo znanje, ki so si ga pridobili strdim delom in treningi, predstavili tudi širšemu krogu ljudi, je eden od načinov za promocijo vsekakor organizacija in izpeljava različnih tekmovanj. Tega vodila so se držali tudi pri organizaciji prvega turnirja na Ljubnem. Borbe so potekale v kadetskih in mladinskih katagorijah v dopoldanskem času in za člane popoldan. Udeležba je bila številna, sajje sodelovalo kar 10 klubov iz različnih krajev po Sloveniji (Črnomelj, Ljubljana,Škofljica, Celje, Globoko, Maribor, Sevnica, Šempeter, Gornji Grad), kar pomeni preko 70 tekmovalcev in tekmovalk. Skupnoje nastopilo 18 kadetov, 20 mladincev in mladink ter 34 članov oziroma članic. Tekmovali so ekipno (za klubsko uvrstitev) in posamično, razvrščeni v 6 starostnih in po telesni teži rangiranih kategorijah. Zmagovalecje postal tisti, ki je po predpisanih pravilih zbral in dosegel največ točk. Za nemoten potek tekmovanja sta skrbela vod-
ja tekmovanja Uroš Škufca in delegat mag. Srečko Krope ob pomoči devetih sodnikov.
Rezultati: Klubska razvrstitev: 1. JJK Aljesan Šempeter (69 točk), 2. DBV Ippon Rucanor Sevnica (53 točk), 3. JJK Adk Maribor (50 točk),
4.	PKBV Celje (47 točk), 5. JJK Samuraj G. Grad (44 točk), 6. ŠD Ninja Črnomelj (32 točk), 7. JJK Obi Škofljica (29 točk), 8. JJK Tabor Maribor (23 točk), 9. JJK Shinto Ljubljana (12 točk) in 10. DBV Katana Globoko (5 točk).
Pri posameznikih so se člani domačega kluba Samuraj odrezali zelo solidno in sicer: Klemen Potočnik 2. mesto v kadetski kategoriji do 55 kg, David Stergar 2. mesto v kadetski kategoriji nad 63 kg, pri mladincih Janez Ločičnik 1. mesto nad 85 kg, v članski konkurenci pa Tomislav Stankovič 4. mesto do 77 kg, David Sedušak 2. mesto do 85 kg in Janez Ločičnik 3. mesto do 94 kg. Med članicami je dosegla njihova edina tekmovalka Suzana Ster-nad 3. mesto v kategoriji do 55 kg.
Tovrstne tekme so pri nas redke, zato člani JJK Samuraj Gornji Grad upajo, da bo ta turnir postal tradicionalen, saj jim je organizacija ob pomoči OŠ Ljubno in OŠ Gornji Grad ter obema omenjenima občinama ter ob številnih donatorjih odlično uspela, s čimer se verjetno strinjajo vsi sodelujoči tekmovalci in gledalci v dvorani, ki so si te res zanimive borbe tekmovalcev v belem ogledali.
Hajdeja Brglez
Rezultati zadnjega kroga 3. SKL - center
Davidov Hram: Era Velenje 94:107, Žiri: Kranjska Gora 82:62, Šenčur: Pingvini Šmartno 92:95, Gorenja vas: Tinex Medvode 94:67, Prosta ekipa - Celjski KK.
Lestvica v sezoni 2002/2003:
1. Era Velenje	16	14	2	1565:1247	(+318)	30
2. Šenčur	16	13	3	1359:1047	(+312)	29
3. Pingvini Šmartno	16	11	5	1405:1324	(+81 )	27
4. Gorenja vas	16	11	5	1368:1270	(+98)	27
5. Davidov Hram	16	10	6	1374:1208	(+166)	26
6. Celjski KK	16	6	10	1178:1241	(-63 )	22
7. Tinex Medvode	16	4	12	1199:1339	(-140 )	20
8. Žiri	16	3	13	1124:1385	(-261)	19
9. Kranjska Gora	16	0	16	958:1469	(-511)	16
Rezultati 10. kroga 2. SLMN - zahod
Zalog Eko Stil: Nazarje 4:20, Tomi Press Bronx: Poni Okrep. Corral 3:6, Oplast Kobarid: Dornberk 6:2, Prosta ekipa - Mokerc Ig.
Lestvica po 10. krogih:
1. Nazarje	9	801	77:27	24
2. Poni Okr. OK Corral	9	702	49:24	21
3. Oplast Kobarid	9	414	28:28	13
4. Mokerc Ig	8	314	23:25	10
5. Dornberk	9	315	27:38	10
6. Tomi Press Bronx	8	305	27:37	9
7. Zalog Eko stil	8	017	20:60	1
Franjo Pukart
EVROPSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU - ITALIJA 2003
Italijani evropski prvaki
V mestih Caserta in Aversa, na jugu Italije, se je prejšnji teden končalo tretje evropsko prvenstvo v malem nogometu - Futsalu, kjer je prvič sodelovala tudi slovenska reprezentanca, katere član je bil tudi kapetan KMN Nazarje, Denis Delamea. V srečanjih najboljših osmih ekip stare celine je naslov evropskega prvaka osvojila Italija pred Ukrajino, naša reprezentanca pa kljub trem porazom ni razočarala.
Slovenska reprezentanca ni razočarala (foto: Franjo Atelšek)
Če imaš v svoji skupini za nasprotnike motivirane domačine, svetovne prvake Ruse ter vedno odlične Čehe, res ni nobena sramota izpasti iz boja za odličja. Naši fantje so predvsem proti ruskim in italijanskim profesionalcem pokazali, kako se bori za barve svoje države in prav nič jim ne gre zameriti. In kako zgodovinski nastop na svojem prvem evropskem Futsalu ocenjujejo nekateri posamezniki.
Darko Križman - selektor reprezentance: Z nastopi naše reprezentance moram biti zadovoljen, čeprav nihče ne izgubi rad. Dokazali smo, da se lahko kosamo z vsemi reprezentancami tudi takšnimi, ki imajo vsvojih vrstah prekaljene profesionalce. Za kakšno vidnejšo uvrstitev v bodoče bomo morali imeti širši izbortakotelesno kottudi psihično pripravljenih igralcev, boljše pogoje dela in na razpolago več denarja. Za primerjavo naj povem, da imajo evropski prvaki Italijani vsvojih vrstah kar osem naturaliziranih Brazilcev, da so imeli skupne priprave cel mesec pred prvenstvom, kar se ti na koncu še kako obrestuje. Za razliko od njih smo se mi dobili dva dni prej, za tedensko odsotnost pa so fantje koristili svoje dopuste.
Zdravko Golob - predsednik komisije za mali nogomet pri NZS: Reprezentanca je v celoti upravičila nastop na zaključku evropskega prvenstva, čeprav smo bili na vseh treh tekmah poraženi. Poraženi pa samo v rezultatskem smislu, kajti ogromno smo vsi skupaj pridobili na izkušnjah.
Reprezentancaje ob dejstvu, da so vsi razen Simeunoviča in Gačnika popolni amaterji, že z uvrstitvijo na EP dosegla velik uspeh in ga na samem prvenstvu samoše potrdila. Žejeseni pa nas čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo, kjer bo Evropo zastopalo le pet reprezentanc in uvrstitev nanj bo še toliko težja. Vsekakor bomo poskusili.
Denis Delamea - reprezentant: Realno smo pričakovali točke proti Čehom, vendar seje izkazalo, da smo jim bili bližje z Rusi. Vsekakor nismo bili v vlogi »outsaiderja«, nikakor pa se ne
morem otresti občutka, da smo zapravili težko ponovljivo uvrstitev v polfinale. Vtisi na evropsko prvenstvo in druženje z najboljšimi igralci Futsa-la so enkratni, prav tako lepo pa je bilo obdobje kovanja tega uspeha, ko smo res dosegli svoj maksimum.
Sedaj pa so vse moje misli usmerjene v klubske obveznosti, kjerz ekipo KMN Nazarje naskakujemo sam vrh vzahodni skupini 2. slovenske lige in naredili bomo vse, da se vrnemo med prvoligaše.
Franjo Pukart
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE 2.SLMN - ZAHOD - 10. KROG
Rekordna zmaga v Cerkljah
Gorenjce bo še kar nekaj časa bolela glava od »kanonade«, ki so jo v svoji novi športni dvorani pod Krvavcem prejeli od vodilnih Nazarčanov. Kar dvajsetkrat je moral domači vratar pobrati žogo iz svoje mreže, to pa je doslej tudi najvišja prvenstvena zmaga nazorske ekipe. Ponovno se je izkazal »golgeter« graščakov Drago Adamič, ki je z osmimi goli še povečal prednost v skupni razvrstitvi liste najučinkovitejših strelcev prvenstva.

jts/iMLi
Snovalci najvišje zmage v kratki zgodovini kluba (foto: Franjo Pukart)
Nazarčani ne poznajo milosti in vtakšnem zmagovalnem ritmujih bo težko ustaviti. Prav vsi igralci so se tokrat vpisali tudi med strelce, kar samo potrjuje uigranost in učinkovitost ekipe, kije vse bližje vrnitvi v prvoligaško elito. Preseneča tudi njihova visoka realizacija, saj so v devetih tekmah dosegli kar 77 golov, od tega jih je 24 »zabil« vodeči strelec ekipe in lige, Adamič.
Sicer pa so Cerkljani vzeli to tekmo preveč lahko, tako v organizacijskem kottekmovalnem smislu, kar sejim je hudo maščevalo. S premajhnim številom igralcev še zdaleč niso mogli zdržati peklenskega tempa Nazarčanov, lahko pa so se marsičesa naučili. Naše fante po tednu dni premora čaka novo gostovanje v Kobaridu, uspeh na tem vročem parketu pa bi že na široko odprl vrata vrnitvi nazorskega kluba malega nogometa v prvoligaško konkurenco.
Franjo Pukart
■Ü
KINO MOZIRJE
Sobota, 8.3. ob 20.00 in nedelja, 9.3. ob 17.00:
JAJCA NA VERIGI-komedija
Režija: Alain Berberian Vloge: Gerard Lanvin, Jose Garcia, Rossy de Palma
KINO NAZARJE
Izredna predstava v petek, 7.3. ob 20.00 in
nedelja, 9.3. ob 17.00:
K-19 ČRNA VDOVA - vojna drama
Režija: Kathryn Bigelow Vloge: Harrison Ford, Liam Neeson, Peter Stebbings
K-19-ČRNA VDOVA
Navdihnjen z resnično zgodbo pripoveduje film o juri itana Alekseja Vostrikova (igra ga Harrison Ford), ki r huncu hladne vojne prevzeti poveljstvo jedrske podmo od njenega prejšnjega komandanta kapitana Mikhaik (ki ga igra Liam Nesson). Vostrikova naloga je, da i pripravi podmornico za njeno krstno plovbo - ne glede
j kopira na vr-
IU
im hitreje i ceno.
Kakšni bodo vaši odnosi s sodelavci v letu 2003
Oven. Kljub vaši tekmovalnosti se boste letos nekoliko bolj brzdali, in nekatere stvari obdržali zase. Marsikdo izmed sodelavcev vas bo prosil za pomoč, vi pa se boste izmikali. Dobrodušno postrezite z nasvetom, svoje ideje pa obdržite zase.
Bik. Preveč zaščitniški in ustrežljivi boste, zaradi česar bo marsikateri sodelavec odvisen od vaše učinkovitosti in iznajdljivosti. Šele, ko boste opazili, da vas eden izmed njih uspešno izkorišča, boste udarili po mizi.
Dvojčka. Iz izkušenj veste, da je bolje držati jezik za zobmi, zato se boste letos s sodelavci družili bolj površno. Flirtanja na delovnem mestu si ne privoščite, saj bi vas drago stalo.
Rak. Ker ste čustveno zelo navezani na delovno mesto, tudi vaši odnosi s sodelavci slovijo po medsebojnem zaupanju. Ko bo eden izmed vaših kolegov zašel v težave, mu boste rade volje priskočili na pomoč. Vrnjeno uslugo boste dobili že kmalu zatem.
Lev. Nekdo, ki mu zaupate vas bo razočaral in težko se boste otresli grenkega priokusa. Težka lekcija bo samo odebelila vašo občutljivo kožo in za vedno boste opravili z naivnostjo. Ko boste v največjih težavah, vam bo pomagal nekdo, na kogar ste doslej najmanj računali.
Devica. Naporno obdobje vas čaka ob koncu leta, ko se boste morali na vsakem mestu znova dokazovati, še posebej, če boste spreme-
Moltes, profesionalen strelec z vzdevkom Šef, ustreli napačnega človeka in pristane vječi. Njegova velika strast je igranje lota, pri čemer mu je v pomoč paznik Reggio, saj zanj vsak teden odda listek. Nekega dne se zgodi-srečka zadane glavni dobitek, ki znaša 15 milijonov dolarjev. Ravno v tem času Reggiova žena odpotuje na avtomobilsko dirko v Afriko. 'Kaj je storila z loterijsko srečko," se sprašuje Reggio, Moltes pa v lovu za Reg-giom besno pobegne iz zapora.
JAJCA NA VERIGI
M. ai_
Ak
ANDRAGOŠKI ZA VOD
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Titov trg 2, 33320 VELENJE Tel: 03/898 54 50, fax: 03 898 54 68
SADNI VRT SPOMLADI
NEGA IN ZAŠČITA, POMLADNA REZ in ŠKROPLJENJE Z ZAŠČITNIMI SREDSTVI
na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE , Titov trg 2 v Velenju v SOBOTO , 15. MARCA 2003 ob 8.30 uri.
Prijave na tel. 03/898 54 50
nili delovno okolje. Kljub temu boste pozitivno motivirani, karvam bodo sodelavci šteli v dobro.
Tehtnica. Veliko bolje kot z nadrejenimi se boste letos razumeli s sodelavci. Občudovali bodo vašo moč in vzdržljivost. Vaše ideje bodo med kolegi našle plodna tla, najbolj razveseljivo pa bo, ko vas bodo podprli prav v vsem.
Škorpijon. Nekaj novih službenih pravil bo povzročilo pravo zmedo v kolektivu. V najbolj kriznih situacijah se bodo pokazale tudi prave barve vseh tistih, ki niso sposobni opravljati svojih nalog. Poiščite nasvet pri moškem, ki mu zaupate in ne pozabite vrniti usluge.
Strelec. Velikodušni boste in s sodelavci boste navezovali tesnejše stike. Vse kaže, da boste pod okrilje dobili novinca, ki ga boste radi učili vseh spretnosti. Pazite le, da učenec ne bo prehitro zasenčil učitelja.
Kozorog. Nekdo vam bo grenil življenje, vendar ga boste s svojim molkom in brezbrižnim nasmeškom najbolje razorožili. Če boste sodelovali pri skupnih projektih, ne boste preveč prizanesljivi do začetnikov, ki vas po tihem radi občudujejo.
Vodnar. Velikodušno boste razsipali svojo energijo, ko pa boste nekomu rekli ne, bo vse narobe. S svojo svojeglavostjo in nenavadnimi metodami, se boste še posebej zamerili vsem tistim, ki se ne bodo mogli prilagoditi vašemu tempu.
Ribi. Svetujem vam, da se bolj kot na sodelavce zanesete nase. Če niste prepričani vase, vam tudi nasvet sodelavcev ne bo pomagal. V drugi polovici leta bo bolje, saj bodo nekateri sodelavci kar pozeleneli nad vašo ambicioznostjo in vnemo. Ne zmenite se za govorice.

Ko vam nekaj spodleti, še niste premagani.
(S. Mori)
J
Problematika samomorilnosti na slovenskem
V celoti sem prebrala članek "Samomor naš vsakdanji", kije bil objavljen v Savinjskih novicah št. 8,28. februarja 2003. Glede na to, daje problematika samomorilnosti zelo težka in kompleksna, daje vdružbi veliko predsodkovo samomorih; o ljudeh, ki poskušajo narediti samomor ali so ga že naredili, da je samomor še vedno tabu tema v Sloveniji, bi rada tudi sama dodala nekaj besed.
Ljudje damo preveč na statistiko. Kot da je statistika vse. Posebno pri tako težkih problemih, kot so npr. samomorilnost, alkoholizem in druge zasvojenosti, brezposelnost, nasilje... o katerih je tako težko govoriti. Statistika nič ne govori o najglobljih stiskah ljudi. Mislim, daje podatek o tem, daje Slovenija po številu samomorov na prvem mestu v Evropi, napačen. Resje zelo visoko na lestvici, vendar ne na prvem. Kar pa ne opravičuje tako velikega števila samomorov pri nas, posebej ker smo majhna država. Samomorilnostje v prvi vrsti družbeni in socialni problem, ne pa zdravslveni. Če hočemo v družbi delovati preventivno, je treba poznati vzroke za tako veliko število samomorov. Pri vseh družbenih problemih pa je težava vtem, da se preveč posplošuje. Samomori se zgodijo v vseh družbenih slojih, ne glede na ekonomski in socialni položaj ljudi, ne glede na izobrazbo, veroizpoved, nacionalno pripadnost... Ljudje, ki naredijo ali poskušajo narediti samomor, so vseh starosti (tudi že otroci v osnovni šoli, kar je zastrašujoče, glede na to, da so otroci in mladina najbolj ranljiva družbena skupina).
Glede na spol res več moških naredi samomor kotžensk, pri poskusih pa je ravno obratno. Dr. Ida Pustoslemšek Kramer je povedala, da moški težko govorijo o svojih težavah. Saj so že od vsega začetka vzgajani, naj bodo močni, naj ne pokažejo čustev. Alkoholizem kot največji slovenski družbeni problem in depresija sta glavna vzroka za samomore pri odrasli populaciji. Depresija je rana sodobnega življenja (velika večina nas ni kos hitremu tempu življenja, tekmovanju, napredku). Mislim, da neozdravljiva bolezen ni med glavnimi vzroki, ker poznam iz prakse, da se bolni ljudje do zadnjega oklepajo svojega življenja, samo da bi na dostojanstven način umrli. In tu je dilema glede evtanazije, ker zagovorniki le-te govorijo, da naj bi uzakonili evtanazijo prav zaradi zahteve neozdravljivo bolnih ljudi, ki naj ne bi hoteli več živeti. Kar pa ni res. Niso vsi ljudje, ki naredijo ali poskušajo narediti samomor, največkrat osamlje-
ni ljudje. Lahko da imajo okrog sebe veliko ljudi, pa ne znajo prositi za pomoč, kadar so v stiski. Tudi ni res, da se največ samomorov zgodi v revnih družinah, v družinah z nizko izobrazbo, z nizkim socialnim statusom, kjer so brezposelni. Mogoče so to oteževalne okoliščine, ampak število samomorov tuni nič večje.
Samomor se lažje prikrije (tako kot tudi drugi problemi), če nekdo prihaja iz dobro situirane družine, z višjim standardom, po drugi strani pa, če je iz tradicionalne katoliške družine, ker preprosto nočemo verjeti, da se to lahko v teh družinah zgodi. S tem, ko se veliko govori o samomoru kot o grehu, ne pa o dejanju, kije storjeno v najhujši stiski in obupu (ko človek ne vidi več izhoda nikjer drugje kot v smrti), ožigosamo ne samo tistega, kije naredil samomor, ampak zraven tudi svojce in njegove prijatelje, ki zaradi velikega sramu, občutkov krivde in velike stiske ne upajo nikomur pogledati v oči, kaj šele, da bi prosili za pomoč. Kar pogrešam v tem članku, je to, da ni nič napisanega o samomorih med otroki in mladostniki, saj se število samomorov med mlajšo populacijo povečuje. Sama delam v eni izmed stanovanjskih skupin v Ljubljani s populacijo mladostnikov in nekateri izmed njih imajo izkušnje s poskusi samomorov. Poznam punce (fantje tudi niso izjema), ki že v osnovni šoli razmišljajo samo o tem, da bodo najboljše v razredu z vsemi priznanji, da bodo obiskovale vse krožke. Bojijo se domov prinesti slabše ocene, daj jih ne bi starši poniževali: "nič ne bo iz tebe", "samo izobraženi uspejo v življenju", "poglej, kaj sem vse dal-a zate, da se šolaš"... Najpogostejši vzroki za samomorilnost med mladimi so v prvi vrsti pritiski in prevelika pričakovanja staršev do otrok, pritiski s strani šole, izguba smisla vživljenju (ker so že vse preizkusili in so naveličani), različne zasvojenosti (alkohol med mladimi, ostale droge, bulimija in anoreksija med dekleti). Velik del samomorov pripisujejo spolnim zlorabam otrok in nasilju nad otroki in mladostniki. Strokovnjaki ugotavljajo, daje veliko samomorov med mladimi tudi zaradi iskanja lastne spolne identitete v obdobju mladostništva (predvsem fantje in dekleta, kise bojijo razkriti, da so geji in lezbijke, ostanejo v stiski sami). Zmanjševanje števila samomorov je dolg proces, ki vključuje vse ljudi v neki družbi: družine, šole, zdravstvo, socialo, podjetja, cerkev,
strokovne delavce, ki delajo z ljudmi, medije. Resnično življenje je prepleteno z uspehi in porazi. Naj nas ne bo sram prositi za pomoč. Manjka nam zavedanja, da "ljudje nismo izolirani posamezniki (četudi je treba spoštovati meje posameznika), ki živijo eden mimo drugega, ne da bi vplivali na življenja drugih", kot je zapisala urednica Vesna Petkovšek. Manjka nam komunikacije. Manjka nam optimizma, vere v življenje. Večina strokovnjakov meni, da je samomor hkrati
težnja po smrti in hkrati klic na pomoč. Vse klice moramo vzeti resno. Če nekdo ne more neposredno zaupati stiske drugemu človeku, so na voljo tudi zdaj že zelo razširjeni SOS telefoni (TOM telefon za otroke in mladostnike: 080 1234; Telefon SAMARIJAN: 0801113; SOS telefon za ženske, otroke in mladostnike žrtve nasilja: 080 1155; SOPOTNIK - pomoč v duševni stiski: 080 2223; Krizni center za mlade v Celju: (03) 493-05-30.)
Barbara Rakun, Šentjanž
ČRNA KRONIKA
OB DENARNICO
Mozirje: 24. februarja ob izhodu iz Blagovnice Savinja v Mozirju je občanka ugotovila, da ji je neznani storilec ukradel denarnico. Le-toje imela na nakupovalnem vozičku, nepridiprav pa je očitno izkoristil trenutek njene nepazljivosti.
KAJ VSE SE KRADE
Mozirje: 25. februarja je občan iz Dol Suhe ugotovil, da mu je neznani storilec ukradel naletno zavoro iz parkirane počitniške prikolice. S tem mu je povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode.
BO KUHAL GOLAŽ?
Nazarje: Predsednik LD Dreta Nazarje je 26. februarja obvestil policiste, daje neznani storilec našel povoženo srno in si jo prilastil. Lovcem je povzročil za okoli 10.000 tolarjev škode.
OB IZKUPIČEK
Mozirje: V Gostišču Gaj v Mozirju je 26. februarja zvečer nepridiprav izkoristil odsotnost natakarice. Izza točilnega pulta je odtujil službeno denarnico z več kot 66.000 tolarji.
NI SE FRIZIRAL
Nazarje: V noči na 26. februarje neznani storilec vlomil vfrizerski salon Metka na Zadrečki cesti v Nazarjah. Iz notranjosti je odnesel denarnico z dokumenti in M.F. ter podjetju Input povzročil za okoli 10.000 tolarjev škode.
GLEDAL BO
Gornji Grad: V minulih dneh je bilo vlomljeno v strelsko lopo ob Lovskem domu v Gornjem Gradu. Lovci Lovske družine Gornji Grad pogrešajo dva daljnogleda vredna okoli 60.000 tolarjev.
TUDI OVCE KRADEJO
Ljubno: Občan iz Planineje 28. februarja prijavil krajo dveh ovc. Materialna škoda znaša okoli 30.000 tolarjev.
PREDRZNEŽ
Nazarje: 28. februarja popoldan je neznani storilec vstopil v nezaklenjeno stanovanje in iz njega ukradel barvni računalniški monitor. Lastnici je povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode.
NI BIL PLANINEC
Mozirje: V noči na 2. februarje neznani storilec vlomil v več objektov na območju Mozirskega gaja. Ekološko hortikulturno drušlvo, Planinsko društvo in M.M. so oškodovani za okoli 155.000 tolarjev.
SERIJSKI VLOMILEC
Mozirje: V noči na 3. marec je neznani storilec izvedel serijo vlomov v avtobuse, parkirane na avtobusni postaji v Mozirju. Iz notranjosti je ukradel avtoradie. Podjetje Izletnik ima za okoli 200.000tolarjev škode.
Tvoj domači kraj, kamor tako rada vračala si se, je ostal od sonca obsijan, a tebe, draga Rezika, večni, za teboj žalujemo zdaj vsi.
Kruta bolezen nam je mnogo prerano vzela našo drago
Terezijo KRAJNC
(roj. REMIC) po domače Žoljevo Reziko iz Otoka v Bočni (1.12.1940-19.2.2003)
Njene dobrote, prijaznosti, vedrine in prisrčnega nasmeha ne bomo nikoli pozabili. Ostali so nam lepi in nepozabni spomini, v katerih bo živela še naprej.
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, maše in sveče, zlasti pa, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni: mož Ivko, hčerki Sonja in Anka z družinama ter
brata in sestre z družinami
Glej, zemlja si je vzela, kurjenjem.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
Into,
kar je neskončno dragoceno, je večno
in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in prababice
Štefke VOLER
p.d. Hlipovčke Štefke iz Luč ob Savinji (29.11.1926-17.2.2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečeno sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Gračnerju za opravljen obred in gospe Vidi Štiglic za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni
OBVESTILO
Kombi prevozi, Krajnc Jože s.p., Trnovec 12, Rečica ob Savinji preneha z dejavnostjo 28.5.2003.
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE
I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, skromno si živel, še posloviti se nisi uspel, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Janeza ZAVRATNIKA
(23.9.1943-24.2.2003) iz Nazarij
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, ikebane, sveče, za maše in cerkev, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej z željo, da spomin nanj ne bi nikoli zbledel.
Žalujoči vsi domači
MORANA POGREBNA SLOZBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
n-faypfli ir* P999PlHt ZA 1fflrgYfiPWfr?
Gornjegrajska smučarska ura resnice
Na gornjegrajski občinski upravi so znani po tem, da jim vijuganje skozi čeri in pasti paragrafov ne pomeni prevelikih problemov, zato smo z zanimanjem pričakovali prvo občinsko veleslalomsko merjenje moči, ki naj bi postalo tradicionalno, na precej zahtevni progi pri birtu Boštjanu Rihterju v Novi Štifti.
Zaradi upravičene odsotnosti glavnega veleslalomista župana Tonija Rifljaje bila občinska uprava zdesetkana in potem, ko se je tudi tajnik občine Jože Poznič preselil med kamermane, je postalo jasno, da bodo imeli tokrat glavno in zadnjo besedo člani občinskega in krajevnih svetov. Pravzaprav je bila občinska uprava poražena že vnaprej, saj ni premogla niti enega predstavnika, ki bi se spopadel s progo.
V ženski konkurenci je brez konkurence slavila Irena Žerovnik,
predstavnica komunalnega podjetja. Prav tako je brez konkurence v svoji kategoriji opravil s progo Blaž Presečnikz najboljšim skupnim časom, v najprestižnejši skupini pa je krajevni svetnik iz Nove Štifte Jelko Suhoveršnik slavil pred občinskima svetnikoma Rafkom Kerznarjem in Francem Rupom. Lojze Fortin, ki je sodil v ožji krog favoritov, se je po dveh tretjinah proge preveč na blizu spogledal s količkom in pristal v snegu.
Savinjčan
Sankanje postaja atrakcija
Letošnja zima je zelo radodarna in kot nalašč primerna za uživanje na snegu. Tega so se zavedali tudi občani Ljubnega, natančneje prebivalci Savine, in organizirali tekmo v sankanju. Na startu seje prijavilo kar 61 tekmovalcev, od tega 13otrokdo 12 let, 15 žensk in 28 moških. Zaradi velikega števila tekmov-
alcev so morali izvesti le en tek. Pri otrocih je zmago slavil Niko Kaker, drugi je bil Janko Kaker, tretje mesto pa sta si delila Bernarda in Toni Jeraj. Rezultat pri ženskah: 1. Diana Praprotnik, 2. Helena Lipovd in 3. Justika Juvan terjana Lipovšek. Pri moških pa: 1. Bernard Naraločnik, 2. Alojz Mavrič in 3. Janko Peternel. Zmagovalci so prejeli bogate praktične nagrade.
ZAOREČKE NOVICE
e, hapec
Bepo se drži za glavo. "Včeraj sem na kartah zaigral svojo ženo!"
"Bodi srečen, daje le nisi kje pozabil, tako kot jaz!" reče modrooki Šimen.
IŠČI POD KOMTPOH
"Janez, zakaj imaš oteklo oko?" se Polona čudi prijateljevi zateklini.
"Zvone mi je svetoval, da najsi poiščem ženo..."
"Kakšno povezavo ima to z oteklim očesom?"
"Ker sem ga vprašal, če lahko kar njegovo..."
"Ti si pa res butec! Če si iščeš ženo, pa res ni nobene potrebe po tem, da bi bila že poročena."
NEDOPEČENE SESEDE
"Kaj pa ti pri moji hčeri?!" Korel zaloti Jureta v kočljivi situaciji. "Kajti nisem prepovedal prestopiti prag naše hiše?!"
"Upošteval sem vaše želje in prišel po 'lojtri'."
SESEDNI NESPORAZUM
Mama motri hčerino razposajenost in jo nato vpraša: "Si ignorirala Jureta ta čas, ko me ni bilo doma?"
"Sem," ta veselo reče, "trikrat!"
Katera od vas šem je prišla prva? Ti še vedno misliš, da bo vojna
v Iraku ?
NASMETI
Žena meje zapustila, zdaj pa ljubica od mene zahteva, da se poročim. Svetujte čimprej!
Cimprej se oženi, da ne boš izgubil ljubice. Menda ne misliš, dati bo ona prala in kuhala!?
Ali lahko moški zanosi?
Teoretično ne, v praksi pa je na ultrazvoku zaenkrat bil le eden od Sester.
OiPAUNAMA
Polde v nedeljo zvečer redno gleda grozljivke. Pravi, da zato, da se potem v ponedeljek lažje sreča z nami, ko pride v službo. Zato ga za njegovo izjavo - Povsod isti obrazi! - kot njegov šef tudi tožim.
ODMEÖNA NAMODILA
"Gospod, pustnim šemam z masko vstop v banko ni dovoljen!" opozori uslužbenka za blagajno novodošlo stranko.
"Gospa, poglejte na koledar. Danes ni pustni torek." reče zamaskiranec.
"Aha, potem je pa v redu," ženska pokima. "Verjetno nas želite oropati."
POLICIJSKA OBMESTILA_________________________
Policija opozarja občanko, kije naletela na pobeglega seksualnega obsedenca, da naj jim ga vrne v doglednem času.
Policija naproša morebitne očividce, ki bi imeli informacije o pustnem roparju banke, da naj jih jim posredujejo. Osebni opis: kavboj je visok 210cm, brez klobuka približno 160cm. Za pasom nosi dve plastični pištoli na vodo. Predvideva se, da ima pomočnika. Pred banko so namreč našli indijansko pero.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Toponim, epoleta, sršenar, net, Als, Tomaž, ii, grba,
Loja, vlačuga, Danas, Davičo, Grki, amorevole, sak, jad, kimono, Kr, Arih, nogavica, kraval, Žiče, Fiesa, Oman, S K, az, Trani, Keil, regata, niansa, smetar, Arrats
MINI SLOVARČEK:
MARCHETTI- italijanski pesnik- Giuseppe (1902-1966) ILOILO- pristaniško mesto na Filipinih TEOMAN- verski blaznež OLEUM- žveplena kislina- trgovsko ime OSTRAVA- mesto na Moravskem- črni premog ELABORAT- natančen pismen izdelek o načrtu
AVTOMEHANIČNE STORITVE
DAMJAN ŠMIT s.p.
Savinjska c. 24,3330 Mozirje (Bivši RSL servis)
GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215
# O ®	'«Ü»' ® JL
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE j
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-46-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
Z NOVIMI PREMOŽENSKIMI ZAVAROVANJI 3 x VEČ ZA VAS.
VEČJA VARNOST VAŠEGA PREMOŽENJA, j VEČ RIZI KOV, KI JIH ZAVARO VANJA KRIJEJO,
IN VEČ VARIJANT ZAVAROVANJ, MED KATERIMI LAHKO IZBIRATE.
Napovednik
•	Sobota (8. marec), ob 19.00. Kulturni dom Nazarje
Gledališka komedija: Mož moje žene
•	Sobota (8. marec), ob 20.00. Narodni dom Celje
XXXII. valčkov večer
•	Ponedeljek (10. marec), ob 19.30. Narodni dom Celje
Koncert Celjskega godalnega orkestra
•	Ponedeljek (10. marec), ob 19.30. Dom kulture Velenje
Gledališka predstava Ob letu osorej
•	Sreda (12. marec), ob 17.00. Avla Mestne občine Velenje
Odprtje razstave likovnih del nastalih
v šoli Mladena Stropnika
•	Četrtek (13. marec), ob 19.00. Galerija sodobne umetnosti Celje
Otvoritev fotografske razstave Borisa Cvjetanoviča
•	Četrtek (13. marec), ob 19,30. Glasbena šola Velenje
Koncert klavirskih duov Akademije za glasbo Ljubljana
•	Petek (14. marec), ob 19.30. Modra dvorana celjskega sejma
Ljubezen je ena sama pesem 2003
ŽIVALI-PRODAM	Prodam čisto nov univerzalni gospod-
Mlado kravo črno belo za zakol, težko injski aparat bosch z več priključki. Tel: cca 700 kg prodam. Gsm: 041 783 5 832 303	
595	Prodam woofer, pioneer 400 W, 4 Ohm, vredno ogleda. Gsm: 031 301 644
Prodam telico simentalko, staro 3 mesece. Tel: 5 844 476	
Prodam telico brejo 6 mesecev. Tel: 5 Prodam dva nova sima (031,040). 841 851 ali Gsm: 031 320 075 Gsm: 031 557 996	
	Prodam fižol sivček 1. vrste, 60 kg, po
ŽIVALI-KUPIM	500 sit za kg. Tel: 5 845 093
Kupim bikca mesne pasme za nadaljnjo rejo. Tel: 5 726 319 ali Gsm: 031 836 378	Krompir in svinjsko mast z ocvirki prodam. Gsm: 041 796 781 Prodam belo vino sort sauvignon-laški rizling, cena po dogovoru. Tel. 5 801 030 ali Gsm: 041 429 927
Kupim bikca starega 10dni.Tel:5835 478	
	Prodam okrogle silažne bale. Gsm:
DRUGO-PRODAM	041 403 195
Prodam dve rogovi kolesi, zelo dobro ohranjeni. Gsm: 041 793 063	Prodam okrogle silažne bale. Gsm: 041 525 778
Ugodno prodam bele lamelne zavese, Prodam hlevski gnoj. lel: 5 Ö35 4/7 širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: Prodam voziček peg perego, z veliki-041 793 063 mi kolesi, globoki del, športni del in Malo večjo avtoprikolico primerno za košarica za nošenje. Gsm: 031 676 manjši traktor, brez A-tesfa prodam. 921 Gsm: 041 201 668 Prodam fantovsko obleko za birmo	
Prodam puhalnik tajfun z motorjem ali	(sivo) št. 152 in dekliško obleko za
brez. Gsm: 041 783 977	obhajilo (8 let). Gsm: 031 716 821
DRUGO-KUPIM
Kupim štedilnik na drva nevzidljiv. Tel: 5 844 150
Kupim rabljen mešalec za beton. Tel: 5 841 310
AVTOMOBILI-PRODAM
Opel astra club karavan, 1.4 i, letnik 93, 88.000 km prodam. Tel: 839 52 23 Prodam škodo favorit 135 GLX, letnik 93, reg. celo leto, cena po dogovoru. Tel: 839 46 18
AVTOMOBILI-KUPIM
Iščem zastavo 101 v voznem stanju, registrirano. Gsm: 041 497 202
STANOVANJA IN HIŠE - KUPIM
Kupim dvosobno ali trisobno stanovanje v Mozirju ali Nazarjah. Tel: 5 845 402
Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo. Gsm: 031 327 612 Kupim manjšo hišo ali bivalni vikend na relaciji Mozirje - Šentrupert za cca 5.000.000 sit. Gsm: 041 550 525
STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM
Prodamo večjo, urejeno kmetijo na zanimivi lokaciji, primerna za različne dejavnosti, vredna ogleda. Tel: 5 726 319
Prodamo staro hišo, primerno za vikend. Potrebno urediti dostop. Gsm: 041549 217
OSEBNI STIKI
33 letni očka ssinčkom iščem iskreno samsko dekle za skupno življenje. Gsm: 031 505 495
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
SILAN podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.
Sedaj tudi v Zgornji Savinjski dolini. Nudimo vam posredovanje pri vseh vrstah nepremičninskih poslov na področju cele Slovenije. GSM 031/375-004.
Silan d.o.o., Maroltova ulica 5,1000 Ljublajna.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041 / 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela,
NOVO« NOVO!
S sodobnimi stroji vam hitro in kvalitetno očistimo pašnike oz. zaraščene površine. S strojem vam pripravimo površino za setev trave (stroj zmelje grmovje, panje in obenem zrahlja zemljo). Nudimo vam tudi posek in spravilo lesa. Tel. 03/838-40-80 in 041/649-057.
Jože Moličnik s.p., Krnica 16, Luče.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________j j j j j
A. ARTUS ALOJZ FUŽIR, s.p.
Polagamo keramične ploščice, izdelujemo unikatne mozaike iz keramičnih ploščic, rišemo slike po naročilu (tudi na stene in fasade), polagamo pluto, tapete, kamen, tlakovce, robnike...
Tel. 03/838 81 33, GSM 041/483 692, artus@email.si. www.meaaone.com/artus
Keramičarslvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Gabrijeli Ermenc za 3. rojstni dan
želimo vse najboljše, da bi bila zdrava, vesela in tudi da bi rada pela tako kot mamica!
Enako želimo za osebni ^	praznik tvoji mamici!
Vsi, ki vaju imamo radi
*IP':
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
P.p. 2726, 1001 Ljubljana tel: 01/544-35-13, 01/544-35-14 faks: 01/524-19-93
Društvo SOS organizira usposabljanje novih prostovoljk za svetovalno delo na SOS telefonu v Celju. Usposabljanje se bo začelo v sredo, 12. marca v Celju.
Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno društva na tel. št. 01/544-35-12, vsak delavnik od 9.00 do 15.00.
Prijazno vabljene!

S4v!
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE.
SAMNAZARjE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72
STREŠNIK BRAMAC.... 1,765 SIT/m2 SUHOMONTAŽNI
LAMINATI...
GIPS PLOŠČE
miiiiiiimiimiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
1.799SIT/m2 .. 440 SIT/m2
UGODNE CENE:
-	Bakra in žlebov
-	Keramičnih ploščic
-	Pohištvenih cevi
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro.
MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
mmmAzmmmmMMM mmm
NAJBOLJ i
«niMOniiNi
DelavsM dom Nazarje,
S.	marša 2003, ob 1® J® uri
Igrata:
Jožek: IVO BAN Srečko: IZTOK VALIČ Režija: MARJAN BEVK
RAZPRODANO!!!
Celje - skladišče D-Per
7/2003
5000012489,9
COBISS o
Raziskuje nove poti, išče nove cilje.
HYPO
ALPE-ADRIA-BANK
Leasing
Kam ste namenjeni, je vaša odločitev. Katero prevozno sredstvo je za vašo pot najprimernejše, pa lahko ugotovimo skupaj. Strokovnjaki Hypo Leasinga vam lahko svetujemo pri izboru prevoznega sredstva in pri izboru lizinga, ki vam in vašim zmožnostim najbolj ustreza. Zaupajte nam svoje potrebe po osebnih, poltovornih, tovornih in drugih vozilih! Višino obroka in rok plačevanja bomo določili skupaj.
Če ste vedno na poti, obiščite nas.
Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o.
Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 630 14 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80
www.hypo-alpe-adria.si
OSREDNJA KNJ. CELJE