Št. 60.                                         V Goriej, v loiH- dim 2'X julija 1902.                              Letnik IV.
l/.li;ij;i, vsi I:   lorrk   in   soltolo v
IimIiiii iiIi I I . mi |U i'i||Hil<{ r /;i mi'sln
it in. .'>. iin |> i|iu|i|iii' /i il • /1' I <). \ ko
|i;i.i|i> iii'i l;i. dnrv.'t |ir;i/.iul, i/H<- < I -i 11 jiii-j oh
(i /.viVr. SI;«11<¦ |><) ji<. -11 |>11• j*>ii 1:111 ;i ii v
(iitrin ii.'i 'Iniii |im -iij.iii (-ei, ili-lini M K.,
I>mI!>'limi   i   K.  in  ,-,¦ 11 MrhiD   ¦'   K
I 'iiiiIii |,i -,!• \ <;,i||,-i v 11 ilt.ikniii.ili
S c Ii \v ;i r /. v Sn|>;l> i Ii nlic:i Ii in ¦' (1 '
li-rsil/   v   Aniiskili   ulic.-ili   |mi  H   vin.
(ZJutraiije i/riunjc.)
---------------------------------------------------------------------------------------=--------------_.______»,
irnlimtW) m upravni&tYu >-.¦
nahajata v «Mar mini libkarm»,
ulica  Wtturini h. at. 9
l>si[iihf )<• nasloviti na uredniStTO,
oglasf in nariK'niiio pa na upravniätvo
«(inrici-». 0«1um st' računijo po petit-
vr.stah in sict-r ako »»• tiskajo 1-krat po
12 viii . LJ-krat po 1U vin., 3-krat po
8    vin.   Ako   sc   vc^krat   tiskajo,   ra«Iu-
llljo    Si'    pO   pORtliibi.
Izdajatoij in od^ovoi'in  tirc;iJiiik Josip iviarušič.
Tiska „Narodna tiskarna" lodguv. J. MaruAič).
Dogoilki n*'  Fnmnwkem.
Veliki razburljivi dogodki si kar po-
dajajo loko v It'j pomilovanja vredni
Kranciji. I'rej silm I' a n ;t in a-škandal,
l<j je po/.rl s point >("jo ralimi-anih sle-
parjev na milijone naroducga imetka,
a sera voloizdajico žida I) r c y I' u s s a, ki
je hotel onecastili I'raneo/.ko arniado, za
tciii tudi slepaiska a sera Hum her I,
ki je zopel požrla iiiiiii^o ljudskoga imetja
in v kalero grdo al'ero so baje zapleleni
celo dr/aviiiki fiancozki, — in zdaj vr-
hnnec vseh politiOnih skandalnv. kakoršne
je niogla naprtiti na nekdaj slavno ime
I'rancozko nerodoljubna držba: boj fran-
co z k o viade proti redovniškim vzga-
jališčem.
Poročali srno žo, da je nova f'ran-
cozka vlada niinislra Gombesa odredila,
da se irnajo s i I o in a za proti redovniske
sole in da so vladina odredba izvaja po
Franciji z vso I) r e z o b z i r n o s t j o.
L)a nain ne bodo listi, ki zajemajo
misli iz zidovskih glasil, oeitali „klerika-
lizma'', povdarjamo, da so eelo Irancozki
lisli, ki niio na glasu klerikalnih, nasto-
pili z vso odločnostjo proti toj vladiiii
naredbi. Vsi ti listi soglašajo v tern, da
je to Cumbesovo početje lo plod m a-
ščevanja in se inora itnenovati neču-
veniin. Kajti vlada sama niti no; izračuna
posledic, ki jih rnora roditi njeno početje
za vso Francijo, marveč dere slepo na-
prej, kakor joj navka sovrastvo in temna
strast. Mej č isopisi, ki odobravajo početje
francozke vlade, so taki, ki pravijo, da
so redovniške sole na Francozkem pro- j
t i n a r o d n e, p r o t i d r ž a v n e. To pa
je gola izmišljotina, katcro ovrača naj- :
bolj število konviktov v Franciji. Kakor
receno, kongregacijskih Sol zo. otroke od
ti.— 13. letaje v Kranciji 22 167 z 1,629.012
^ojenci, a srednj'1 šolski zavotli, katere
upiavljajo dubovniki, stnjcjo 68.925 dija-
kov. V teh zavodih se vzgaja mladina
po zdravili načelih pcda^o^ike in morale
in iz teh zavodov so izšli največji možje
Krancije, najslavnejši f'rancozki rodoljubi.
V ii jih so ^roji svoži patrijotizem, ki pa
vone in poginja kakor cvet brcz rose na
vrocib tl(;b Irarnasonskih državnih šol.
Kako resnična je ta trditev, dokazuje
naj bolj dejslvo, da colo. najradikainej.ši
republikanci posiljajo svojo' otroke v re-
dovniške sole, katere so vso prejšnjo
vlade pripoznale za najboljše. To pri-
poznavajo tudi   sedanji   zastopniki vlado
—  ali nekaj druzoga jo, kar jih navdaja
s sovrastvoin   proti   torn   šolam   in   kur
nir>a   s   pedagogiškim   načelorn   ničesar
opraviti. Vteh redovniških šolah se namreč
goji zajodno s I'rancozkim patrijotizrnom
tudi   —   monarhizem    in     protirepubli-
kanska rnisel.   Kdor torej spaja narodno
in državno idejo na Francozkern z idejo
republikanizma, oni seveda bode nazival
kongregacije    „protinarodne   in  protidr-
žavne", kar pa je popolnoma ovrženo s
tisocerimi   dokazi.   Kajti vedeti je treba,
da je baš republika   tisto,   kar   raz-
d v a j a Francijo in jo pripravlja za žrtev
—  Prusije.   Vsaj je francozka   republika
baš delo — Bismarnkovo. Kdor tega noče
razumeti, njernu ni pomagati.
Vsak prijatelj Francije in vsak
pravi francozki rodoljub danes proklinja
republikansko misel, ki je plod sovražnega
židovstva in pruskega šovinizma, hotečega
prej ali slej požreti Francijo. Boj proti
kon^regacijam je v tem pornenu besede
boj proti obstanku in bodočnosti Francije
in narodno izdajstvo.
Proti temu nastopanju vlade pa se
je vzdignil sam francozki narod, kolikor
ga ne živi ob  jaslih   židovskega   kapita-
lizma. Na čelu naroda so pogumni možje,
I ki se   bore za   njegovo   svobodo.  Jeden
takih mož je poslanec grof de Mun, ki
I je te dni v Parizu objavil ta le proglas:
! „Meščani!   Storjen  je  atentat,   ki   nima
primere!    2500   šol  je   zaprtih,    15.000
i otrok je vrženih na ulico, 5000 učiteljev
in   učiteljic  je   oropanih   kruha.   To  je
! zločin, to je boj proti humaniteti in svo-
| bodi in pozivljam vso meščane, da složno
1   nastopijo proti preganjalcem".
*
V Parizu In v provinciji vlada veliko
razburjenjo, dogajajo se reči, ki so skoro
nečuvene v kulturni  Francozki.
V Parizu je oh zntvorjenju sole šolnkih
sester sv. Vincenci'i Pavlanskega prišlo
do krvavih nastopov. Ko so vladni organi
zaprli Solo in so nune zapužčale šolske
pro^tore., da se podnjo v bližnji samostan,
.i'M j'1 ljudstvo klicalo: „Živele sestre !
Zivela svohoda!1' in jih je hotelo spre-
rniti k samostanu. To pa je hotela pre-
proeiti policija in zaprla uli< o. Zdaj so
je Jjudstvo uprlo policiji in vse razjar-
jeno je klicalo: „Doli z židovskimi hlapci!
Doli z vladino mizenjo! Živela prava
svoboda!"' Začeio je leteti karnenje in
drugo in tudi revolverji so pokali. Mnogo
policistov je ranjenih. V tern pa so pri-
drv'li socijalni demokratje t. j. delavci
raznih tovarn, obrtniski pomočniki itd.,
ter začeli kričati; ,.Doli z jezuiti! Živela
socijalna demokracija!k' Jednaki nastopi
se vrsijo dan na dan po vsem mestu.
Začeli so prirejati demonstrate tudi
vladini pristaši. Po krčmah in kavarnah
se vrsijo vsako uro spopadi mej pristaši
obeh strRnk: stoli in mize se lomijo, re-
vol/erji pokajo in bolnišnice se polnijo
z ranjenimi. Nič bolje ni  v provinciji.
Povsodi nastopa ljudstvo bojevito
proti vladi oh zatvorjenju redovniških
šol.
Splošno pa je mnenje. da pride še
huje. Nasprotniki vlade pozivljajo nune
naj se ne pokore Combesovim odredbam
in naj puste, da pride do nasilja — proti
ženskam. To bode izbilo sodu dno.
Monarhisti pravijo, da je zdaj bila
ura, ko se bode obračunalo s sleparskim
zistemom repub'ike. Francija hoče živeti
in noče kloniti tilnika pod šafot, katerega
jej pripravlja sovražnik.
Po zasedanju dež. zbora.
Marsikornu je še v živem spominu.
koliko si je prizadevalo .,napredno" uči-
teljstvo, da je spravilo v deželni zbor
troje svojih kandidatov: Tuma, Štrekelj,
Treo. Marsikaterega učitelja boli in ga
bo še bolela glava po oni volilni igri. In
danes, kako plačilo, kako razočaranje!
Zborovanje se je  odložilo,   a  uciteljstvo
ni od tega zasedanja deželnega zbora
dobilo niti rnrvice zholjsanja, da niti toga
ne, kar jo bilo že prej narnonjono. nam-
reč zakon o pokojninah in o umirov-
Ijonju. L'citolji so zares slabo plačilo pre-
jeli za svoje bojevito delovanje o volit-
vah. Kje so bili od njih izvoljeni poslanci:
Tuma, Štrekelj. Treo? Tuma so je neko-
liko ž njirni pošalil v zbornici, Treo jim
je dal nekako nezaupnico, Štrekolj jih
pa še v rnisel ni vzel!
Prvi je namreč rekel, da denar se
za učitolje dobi. da se jim place izbolj-
žajo, a on ga ni dobil, tudi povedal ni,
kje bi se dobil. da bi se tako vsaj ne-
koliko izkazal hvaležnega svojim volilcem
-učiteljom. saj edino iz tega uzroka so
se toliko zanj borili. To ni bilo lepo, g.
Tuma! Drugič je izjavil, da ne gre ob-
kladati davkoplačevalcdv z novimi do-
kladami zaradi učiteljev . . .
Kdo ve. če te grenke dr. Tumove
kroglice pomorejo politikujočim uči-
teljem !
Še bolj so lahko zadovoljni učitelji
z delovanjem svojega druzega poslanca,
Treota. Ta je prepričanja. da bi mor&'i
učitelji kaj bolj znali rabiti kinetijsko
orodje (najbrže lopato in pikon !), zato
priporoča vladi, da se namesti na učite-
Ijišču v Kopru učitelj za kmetijstvo. in
da se upelje pouk kmetijstva tudi v naše
ljudske sole. Ljubi Treo, zakaj niste raje
molčali ! Kaj tako mislite delovati za
svoje agitatorje invoiilce? Verjemite mi,
da Vam bodo prokleto slabo hvaležni.
Denar, denar, place zboljšati. to želijo
učitelji, ne pa da jim hočete natovoriti
kmetijsko delo. Sicer bi morali Vi, ka-
kor narodov zastopnik, vedeti, da se v
naših ljudskih šolah že uči kmetijstvo
in sicer v obilni meri, in da se tudi uči-
teljski pripravniki v Kopru teoretično in
praktieno uče kmetijstva tudi v obilni
meri in da učitelj. ki ima veselje in
spretnost za kmetijstvo, zadobi na uči-
teljišču zadosti znanja za svoj  poklic.
Kar se pa tiče premeščenja učite-
Ijišča iz Kopra v Gorico, je zadeva tako
rekoc že dognana. Treba je samo   se to
LISTEK.
Botrova kletev.
(Srbski: I. Veselinovič.)
1.
Ljudjo pametijo so dobro, kako so
izbirali nekdaj vašk^a sodnika. Ko so
ga izbrali, so inu dali palico v roke, naj
bi izvrscval svojo castno službo, dokler
ga bo volja posleno delati. —
Tako so spominjajo tudi vaskega
načelnika v M, Stanojla l'uretißa. Nje-
gova zadruga jo bila najboljša v onem
kraju : «tirje brati, dva poročena strič-
nika, samski sin, tri bčere za niožitev in
polna hiša sinah in otrok. Imetja je bilo
skoro za pol vasi. Imoli so njive, loke,
pašnike in gozde; po njivah ^ose zlatili
koruzni klasi, na pašnikih pa sejepasla
čroda konj, goveje živiin; in  drobnice.
Stanojlo jo bil tržasto posfave (vzra-
sta). Kdor je pogleda! njoyove moöne
roke, uinaknil se je prav tihoma od
njoga. Irnel jo hlizo peldoset lot in tu in
lain so mu zaeonjali /o cvosti la^je in
hrada. Bil jo trdne, nozlornljone nravi.
Kar jo rokol, ni spremenil, pa naj mu
j<; slo tudi za glavo. V biši mu ni sinel
nihčo kaj ugovarjali, in tako tudi v vas-
kom zboru ne. Bali so se ga kot ognja.
V roki je nosil bič? in gorje onemu, ko-
gar je dosegel.   Vsi   drugi v   zadrugi   pa
so bili dobri kot duša.
Vstajal je zgodaj zajutra, poklical
najstaršega brata Milisava ter mu odlo-
čeval d;jlo za ljudi. Nikjer ni smelo biti
zmote ! Potem se je umi! pri studencu,
pokrižal se, nadrgnil koruze s klasov, pa
odpiral hlev za hlevom ter sipal to ži-
valim. Ko se je vrnil v izbo, poklical je
j sinaho, ki mu je stregla (navadno je bila
to najmlajža žena), naj mu prinese za-
jutrek, to je posušeno meso ali slanino;
kadar je bil post pa tižolovo kašo. Naj
je bil post ali ne, moral je biti na mizi
vedno beli kolač, da se je pogrezal vanj
nož kot v perjo. Potem si je vzel čutaro,
zopet se pokrižal, priporočil  se Bogu in
i svojemu angelu varuhu, pa  nagnil   prav
¦ moško. Ko se je nasitii in so napil, vzel
je dolgi čibuk (turško luio) pa si natlacil
iz mehurja. Sinaha mu je prinesla ogel
in tedaj se je kadilo kot iz dimnika.
C,e si pa prišel kot gost k njemu
v hišo, sprejel te je ne kot gosta, nego
prav kot vladiko. Stanojlo je navadno
kadil; če je kaj potreboval, je same malo
zakašljal. . . A sinahe so takoj priletele,
kakor bi jim bila krila zrastla. Kar na
oOeh so mu brale, kaj naj storijo. Sta-
nojlo ni govoril ničesar. Tebi pa je tre-
balo le kar reči,  pa si imel   takoj   pred
1 seboj, kar si poželel.   Sinahe kot  bi ne
bile hodile po to, nego bi le jemalekar iz
pod roke. Glej, tak je bil Stanojlo v
svoji hiši.
Pa v vasi? Tudi v vasi je bil ne-
odjenljiv kakor doma. Sodilnica ni bila
kakor dandanes. Vaški sodnik in ljudje
so se zbrali navadno na sredi vasi na
cesti pri križu pod drevesom. Ljudje so
mu izročali svoje tožbe in nadloge. Sta-
nojlo je poslusal vsakega, po tem pa del:
„Tako in tako bo !k' In tako je tudi mo-
rala biti.
Ko so imeli priti sosedje naposvet
o čem, ali pa da poravnajo kak prepir,
je naznanil Stanojlo to prejšnji dan ob-
činskemu obhodniku, enookemu Veljku.
In ta Veljko je pa tako vpil, da se je
slišalo še izven vasi. Potem pa, naj bi
kdo ne bil prišel! . . . Zastonj vsak izgo-
vor : ali da nisi mogel, ali da nisi čul ;
Stanojlo je kar pogledal nanj, pa rekel
nousmiljeno : ,.Dvajset pet ! . . . Daš mu
jih, Veljko. Pravi, da te ni slišal! . . ."
j            Mož je prosil, se zaklinjal pri nebu
in peklu — vse zastonj. Kar je rekel
Stanojlo, se je moralo zgoditi. Tu ni po-
nmgala nobena stvar. Kar na klop, Veljko
je zavihtel palico, obsojenec pa se je
vstrosel pri vsakem udarcu, pa čakal,
kdaj oznani Veljko zadnji.
Ko je zbiral davek, poznal je vsa-
kega po imenu, kdo in kaj je dal.  Tudi
tu  je bil nagel. Samo   to  je   dejal:   „V
tednu morara imeti ves davek !>l
In jezdil je na svoj em belcu okrog
z bičem v roki, da ga pobere. Moral si
mu ga dati, pa naj bi bil moral prodati
zadnje živinče.
Bolj odločnim in premožnejšim je
bilo to ljubo. Hvalili so Stanojla : „Tako
je prav! Tako se župani! Ta ne muči člo-
veka dolgo. Bodi ta ali oni, kar pomigne
Veljku, pa se že kadi... !"
In Stanojlo je sodil, kakor je bil
navajen. In niti na um mu ni prišlo, da
bi se mu mogel kdo protiviti.  Ali vendar...
II.
To je skusil njegov boter SreČko
Sokič.
V vasi mu nobeden ni rekel dru-
gače, nego stric Sreöko! Bil je vesel. živ
in še vedno čvrst starec. Kadarkoli je
govoril s kom, vedno se je vrtil in sukal
kot šilo in tolkel s palico ob tla. Če je
videl, da ga je kdo poslušal in mu pri-
trjeval, ni vedol radosti, kaj bi počel.
Bilo mu je drago, kakor bi mu bil dal
ne  vem kaj.
Vsi vaščani so ga spoštovali. Ko so
se imeli posvetovati o čem, tedaj so po-
slali koj po strica Srečka. On pa, ve9
radosten, da modri možje nič nočejo
storiti brez njega, je govoril in  svetoval
in ono urediti in konečno reäiti, da se
to izvräi.
In kako ulogo je igral tietji uci-
teljski peslanec?
Spomnit se je pač žrebcev v Ko-
baridu, na one pa, ki so ga poslali v
doželni zbor, na svoje volilce — učitelje
je pa čisto pozabil!
Učiteljstvu pač ne moremo česti-
tati, da so si izvolili take „goreče zagovor-
nike" svojih pravic. Učitelji so zavrgli
svoje domače liudi in šli so po enega v
Dalmacijo, po dva druga pa, ki sta za-
pustila svojo domačo deželo Kranjsko
ter se naselila med  nas.
Žalostno!
Učiteljem pa želimo, naj bi jim
V9aj jesensko zasedanje prineslo to. kar
želijo: namreč konečno ureditev njiho-
vih plač.
Politiöni pregled.
Mlnistrl prl cesarju.
V  petek 25. t.   m.   so   bili   pri   co-
sarju v avd jenci   avstr.   in   ogerski   mi-
nisterski predsednik ter   vnanji   minister
grof Goluchowski. Cesar je sprejel vsakega
treh rninistrov v posebni   avdijenci.   Mej
Koerberjem in Szellom so se  vršile  ves
dan   dolgotrajne   konference,   tičoče   se
nagodbe.
Volilna preosnova v koroikem deželnem zboru.
V  koroškem deželnem zboru se  je
zopet izvršilo nasilje proti slovenski manj-
šini. Z glasovi nemških   nacijonalcev   se
je sprejela predloga o volilni   preosnovi
a odklonili so se predlogi slovenske manj-
šine da bi se pomnožili   mandati   kmeč-
kih občin, ki bi   prišli   v   korist  sloven-
skemu prebivalstvu.   Vsled   tega   so   pri
glasovanju slovenski  posianci  E nspieler,
Grafenauer in  Huber   ostavili   zbornico.
V čeikem deželnem zboru
je nemški poslanec dr. Baernreither pred-
lagal glede jezikovnih razprav nekak prn-
vizorij, tako da bi se Čehom ugodilo za
v prvo a tern, da bi se uvedel češki r,o-
tranji jezik pri sodiščih v češkib in nr.e-
šanih krajih; v takozvanem zaprtem nem-
škem jezikovnem okrožju pa da bi se
nameščali sami nemški uradniki. Razuu
tega naj bi se ustanovilo izključno nem-
ško obratno vodstvo za železnice na
Češkem. Čehi pa so tak predlog odklo-
nili in je dr. Herold v imenu češkoga
kluba izjavil, da za dosego sporazumja
v jezikovni zadevi treba le nekoliko dobre
volje in naspiotja bodo takoj odprav-
ljena.
Razmere v Gallcljl.
Stavka poljskih delavcev v vzhodni
Galiciji je vedno večja. Doslej stavkajo
poljski delavci v 200 občinah. Stavkujo-
čib delavcev je nad 100.000. Stavka ima
tudi naroden pomen, ker so rusinski de-
lavci v boju proti poljski „žlahti". Ru-
sinski list „Dilo" pravi, da bo ta stavka
dobila še vecje obsežje, da tako pokaže
ljudstvo, da je moenejše kot zastareli
privilegiji aristokratov.
Amerläkl Slovakl In njih prljatelji Madjarl.
Znano je, da se morajo zlasti o-
gerski Slovani trumoma izseljevati iz
svoje domovine ter iti po svetu za kru-
hom. Urok temu je, ker so Slovaki pri-
krajsevani in zatirani v vseh svojih na-
rodnih pravicah in noben ogerski Slovan
v svoji domovini ne doseže nicosar, ako
se ne pomadjari. Vecina jih gre v A-
meriko, ondi pa pridejo celo do bogastva
in časti. Pa tudi narodno so ojacijo.
Imajo svoje easopise, knjige, sole, cerkev,
kjer doni matorin slovaški jezik in so
dobroorganizavani po društvih itd. To. da
Slovaki v Ameriki kažejo, česa je zmožen
Slovan, ako se ga ne ovira v napredku
in se inu ne krati najprimitivnejih pravic
vsakega naroda t j. rabe nmterinega je-
zika, to pa Madjare silno peee, ker ho-
teli bi da bodi Slovak brezpraven in
„inferijoren" povsodi, kakor je doma. Mad-
jarska vlada po avstro-ogerskem kon-
zulatu v Pilsburgu v Ameriki je izvedela,
da Slovaki iz Ogerske širijo „pansla-
vistiSko in protimadjarsko" agitacijo v
vseh svojih naselbinah. Najtnarljiveja v
tem pogledu da je duhovsčina ker vzgaja
verne Slovake v pristnem narodnem duha.
Zaradi tega protimadjarskega gibanja
nied nmeriškimi Slovaki. katerih je
okoli 60.000. je imenovani konzulat v
skrbeh in je opozoril madjarsko vlado, da
naj stori v tem pogledu primerne ko-
rake. In res je ogerski minister Szell
pisal škofu ostrogonskemu ter inu sve-
toval kako zatreti slovaško narodnost
na tuji zemlji. Najprej je z vso silo pri-
tiskati na slovasko duhovščino, da za-
pusti Ameriko, na izpraznjena mesta pa
je poslati ,.dobromisleče Madiare", ki
bodo delali propagando za — madjarsko
stvar. — Ta korak Madjarske vlade, ki
se boji „slovaških pansluvistov" celo v
daljni Ameriki, pa je» dokaj razburil
ameriske Slovake. List „Napredak1' je pri-
nesel doslovno Szellovo pismo primasu
madjarskemu in pise: ,.Samo jeden Madjar
je zmožen v svojem šovinizmu iti tako
daleč da hoče izkorisčati cerkev in vero
v svoje politične namene*4.
Tripolis.
Listi poročajo, da je začela zbirati
Turčija vojaštvo na meji Tripolisa. Za-
jedno se poroča, da je odplulo v ta-
mošnjfi vodovje pet ital. vojnih ladij.
Reforme v Rusijl.
Car Nikolaj II. je prpravljen dovo-
liti za svojo državo nove reforme, ki bi
ob enem ustrezale ruskim razmeram. V
Rusiji sta dve napredni struji. Ena, h ka-
teri pripadajo mlajši možje, hoče pov.sem
po3nemati naprave zapadne Evrope. Ti
so so navzeli modernega, mejnarodnega
liberalizma, s katerim se pač ruski mužik
ne more sprijazniti. Drugo strujo pa za-
stopajo starejši možje, ki sicer moderno
mislijo, a ob enem tudi vpočtevajo ruske
narodne razmere. Ta stranka se z vso
silo protivi in opravičeno proti mejna-
rodnemu liberalizmu in nihilizmu terzah-
teva, da se odpravijo zlorabe v uradih,
volijo okrajni zastopi, iz teh pa pomnnži
takozvani državni svet. Iz šol in uradov
naj se odpravijo vsi tujci. Tudi v gospo-
darskem oziru zastopa ta stranka pri -
merno stališče. Gar in vlada bodeta mogla
računati le s to strujo.
Polltičen droblž.
Ministerska kriza v Srbiji
— V Srbiji imajo zopet ministersko krizo.
Vuiöev kabinet je podal ostavko in sicer
zaradi tega ker je bil predsednikom skup-
ščine izvoljen votljaprolivladne opozioije
Stan o j v v i <•. — S p r o ni o m l> a v
trozvezni pogodbi. V novo Iroz-
vezino pogodbo ni sprejeta toeka gU'de
vojaško sopomnei llalije, ako bi Avstrija
imela vojno /. Husijo -— N o v i nemiri
v M a c e d o n j i. Vkljub opominov sc
Turčija ne briga, da bi ukuzula svojemii
vojaštvu, da ne napada prebivjilstva. /a
radi lega so vsi vodje macedonskih vslašev
pozvali vsljist» na boj \wo[\ Turku. Pri
Strmnici so minuli teden Macedonci po-
bili jeden co.\ oiMoh'k  Turkov.          An-
gleži in Huri. Angležka vlada se /e
pesia z mislijo, d;i uvede v ohoh burskih
repuhlikah angležki j^zik, nizozem^ki joxik
t. j. jezik Burov pu da zatrč popolnoiua.
Tu vest jr dala nov povod nuburjenju
nu'j Buri. — Mej A m e r i k o i n .1 a-
p o n s k o je nastalo m^sporazumljeiije
ker hoee Japonska se polastiti Markovega
otoka. ležečega ob lslandiji. Amerika je;
poslala tja jedno vojno ladijo.
Domače in razne novice.
(»ospori Feliks liovačič iz znane
rodbinc pri Sv. Luciji na Mostu, je na-
redil te dni judicijelni državni izpit s
prav dobrim vspehom na graskem vse-
učilišču
Scriio caslitamo!
Zciisko doktoricc. — Dno 19. I
m. sta biii na dunajskem vseučilišču pro-
movirani doktoricama modroslovja gos-
podični   Marjeta Türke in Ana Ogrinc.
Z;i „Šolski Dom" došlo uprav-
ništvu  ..Gorice": V. R. 10 K.
Predsedništvn je izročil Robarjev
Janez 20 K; „lzletniki" na Otlici dne
2H. t. m. vsled dobrote gospice M. M.
K 3.60.
Hvala!
Kje je iM'snica? — ,.Sočin" last-
nik je naznanil, da bode izhaial njegov
list odslej mftsto trikrat le po d v a kr at
na teden. Tudi v dopisu „z dež(Me" dne
26. t. m., kateri dopis priobčnje njpgovo
uredni^tvo „na izreeno željo g dopis-
nika'", zatrja, da bode ,.Soča" odslej iz-
hajala le po dvakrat na teden. — Na
čolu iste štovilke „Soče" pa še vedno
čitamo, du izhaja trikrat na teden v
šestih izilanjih. Kje je torej resnica,
znolraj  ali  zunaj ?
Ali uismo u^anili?   —   Svoj   eas
sino, pišoč o namenih „Narodncga sklada'1
dejali, da bode isti slu/il izvestnim itd. itd.
itd.. mej katerimi di bode tudi pokrivanje
deficita pri izdajanju ,.Soče-l1 in „Pri-
morca'. To. kar stno trdili, je menda
blizu tega, da se vresniči. Kajti v dopisu
,.z dežele" v zadnji številki „Soče-,
kateremu dopisu se že na „nosu" pozna,
da ga je pisala znana „nenadomestljiva
moč"', stoji črno na belem to-le: „V ne-
kak b'k namen (kakor namreč po zatr-
jilu tega ,.nenadomestljivega'1 dopisnika
..klerikalninrr' listom „Tiskovni sklad")
naj bi nam služil že obstoječi „Narodni
sklad1'. Kakor se je do sedaj pok-izalo
(aha!), žal, ne more se z „Narodnim sKla-
dorn1' tega doseči, kakor je Mio na-
ineravano. — Ker pa „Narodni sklad"
že obstoji, naj b i s e skr bolo i z
njega tudi za to, da bodo in o g I i
naši easopisi redno in brez
gmotnih skrbij izhajati1'.
Ali nisiii.o torej govorili rosnice?
In kako je' takrat /a rn h n e I a nad
nami , Soča" ler /.»golavljula, d a o n a
I a h k o ?. i v i ob svoji na r o č n i n i!
l-'ohigoma se /e se ludi marsikaj vres-
nic'i, da svel vidi. kako ima \ha kratke
nogo
IhilKivnikn iihili so v Makolah na
Štajerskcm. Dne 1(1. t. m. je sei ianiosriji
kaplan f,'. Anton JM i k I i ß n:i kraj žup-
nije spovedovat in se je zamogcl vrniti
še le po/.no v noč doniu. Hi pa je moral
inimo noko hise, v kateri je bila gostija.
Pred hiäo so rogovilili l'anljo. Kor je bilo
med ii.jimi nekaj tacili ki so irneli pikn
na kaplana k e r j i ii j e /. a r a d i n e-
I e p (» g a ob n a š a n j a s v a r i I, so se
Mumenili /daj nad njim zmaščevali se.
Prestnjgli so inu pol in ga je najprej
jeden mlaril a neko lcžko ojstrino po
glavi t*ir niu prizailejal it cm. globoko ram».
V isti hip mu je drugi vrgel v hrbct tožek
kamen. Kaplan se je zijrudil v nezavesli,
a še po HHzaveslnem so bili s pestmi in
s kamenjoiij. Ubijulci so potem zbežali.
Ko s« je kaplan nekoliko /.iivcdel, pri
lezel je so domu, a je potem ležal ne-
zavesten do 23. t. ni., kalori dan je urnrl.
Fi'i razbojnike so /e dobili. — rr;t uboj
je bil sad huiskanja lisla ..Šlajoic', ka-
teri iijra na Stajerskem isto vlogo kakor
pri uas ,.Soča-' in v Ljubljani ,.Narod-'.
Ta poslodnji list je v tozadevnom po-
ročilu v škodoželju nad tem činom pisal, da
je kaplan storil „smrt sv. Stelana". Tako
diileč smo srečno piijadrali. da so kdo
radujo nad takimi dogodki ! Ali jo potem
čudo, čo si naži narodni sovra/.niki za-
dovoljno manejo roke?
Vojaškc» \i\\v. — TukajSni pošpolk
šlev. 1-7 je odšel vct^raj zjutraj oh 6 uri
na vsakoletne vojaške vajo in sicer na
Kras.
Prosclitev kimijoiH't-v. — Jutri
se preselijo kaznjenci iz starih prostorov
pri sv Antonu \ novo justično palaOo.
Vseh skupaj je  82  možkih   in   7   žonsk.
Zopet zaplciijeno ssulje.  —   Me-
stni tržni komisar je v soboto zapbmil
en kvintal sadja, ki ni bilo godno za raz-
pošiljatov.
Električna ra/svetljava v iinšein
mestii. — Drustvo „Gasindustriegesell-
schal't.'1 na Dun;iju je prodložilo Ink.
mestnornu magistralu nalanjčon načrt o
napravi olektr. razsvelljave v Gorici. Po
tern načrtu dobi naše mosto do konec
meseca maja 1903 e'ektrisko razsvet-
ljavo.
Varnostne odredbe   proti  kujti.
— Z ozirom na to, da se je v mestu
Odesa na Ruskem pojavilo žo več slu-
c-ajev kuge, je naložilo c. kr. namostništvo
tukajSnjemu magistratu, da jo vso tujce
ki bi prišli iz Odese v Gorico, podvreči
zdravstvonomu opazovanju skozi deset
dni.
Ozdravel je oni 22 lotni mladenič
Anton K a v s, ki je 1.7. jun. t. I. skočil
z želozniškoga most a v Sočo in se ne-
varno poskodoval. Sedaj so ga izpu4ili
zdravega iz bolnišnice, kjer pa je moral
prestati še precej nevarno oporacijo v
dolonjorn delu telesa.
X ,,Narodni tisknrni" jo ravnokar
izšla knjižica: „Življenje blažone
M a r i j o   Magdalene   Martine n g o",
na vse pretege, dokler se ni stvar rešila
tako ali tako.
Nekoč — nobeden ni vedel zakaj
— ali bila je menda važna reč — jel
je kričati in kriliti z rokama, pa razla-
gal nekaj botru Stanojlu. Stanojlo je de-
jal nekaj, a stric Srečko je bil naspro-
ten : da ni tako, ampak tako in tako.
Ljudje so slišali prepir, in ognili so se
strani. Stanojlo je bil vajen, da ga je
moral vsakdo slišati, in jedva se je zdr-
Žal. da ni planil nad botra. Ali od tega
dne se je močno razsrdil nanj, in čakal
je ugodne prilike, da bi mu pokazal, kaj
se to pravi — nasprotovati vaäkernu na-
čelniku! Kar besnel je.
„To mi bo drago plačal", grozil
mu je v duhu.
Bilo je na praznik Obiskovanja De-
vice Marije po košnji. Ljudje so se seäli
zopet pri križu, da bi se pogajali. Bila
Hta tudi oba botra: Stanojlo in stric
Srečko. Mahoma se obrnejo vai na stran,
odkoder je nekdo bitel.
„Kdo je  ta?u   vpraša sosed Jovo.
Srečko si dene   roko  nad  oči,   pa
gleda  da bi epoznal prihajalca.
->.      „Ah, to je moj sosed Mirko!"
„Čemu pa le hiti tako?"
>       „Bog ve, zakaj", meni  zopet   stric
örtöko.
V tem je bil Mirl^o že pri njih.
„Božja pomoč !"
, Čemu si se pa spotil tako, Mirko?"
vpraša ga Srečko.
„Uprav tebe iščem".
„Kaj, mene!"
„Tvoji ljudje so pustili vole v mojo
koruzo (sirek) in vse so potlačili".
„To ne more biti...!"
„Saj se lahko sam prepričaš".
„Ali kako, da so jih pustili ?"
„Eh, kako... Saj sem ti pravil, da
se ti je podrl plot poleg mojega polja
na nekih mestih, in da ..."
„Vein, vem... ali del sem domači-
nom, naj pazijo, da živina ne bo delala
tarn äkode. Ali glej, pustili so vendar.
Ali je mnogo škode?"
„Mnogo, Bog ve da!"
Stanojlu se zabliskajo oči.
„Veljko!" pokliče beriča.
Enooki berič" pi ide.
„Ali si razglasil, naj pazijo ljudje
na svojo živino, da ne bo zahajala dru-
gim v i^kodo?"
„Kazglasil"  odvrne Veljko pokorno.
„Ali si pa povedal pri tem, da bom
kaznil vsakega, čigar živina se dobi na
sosednem polju?"
„Povedal".
„Nu, botor Srecko?'1 obrne se Sta-
aojlo k Sročkii jedva zakrivaje radust,
da se mu jo ponudila tako ugodna pri-
lika.
„Hokel som domacinom, naj pazijo
in  ne puščajo v žkodo".
„Kak gospodar pa si, ko te domači
nočejo poslušati ?'
„Slušajo me, boter; ali glej....
otroci so se malo poigrali. Pa saj dem,
rad plačam, karježkode; ne branim sei;
„Vem, da plačaš. Saj moraš plačati.
Jaz pHČ no bom za te —".
„To se ne zgodr1.
„Še tega bi se trebalo. Ali pa nisi
slišal, ko je oznanjal Veljko, da bo kaz-
novan vsak — vsak pravim — kdor pusti
živino v škodo?"
„Slišal sem, boter".
„Pa se nisi raviial po tem?"
„Saj sem že del boter — otroci —".
„Veljko, pristavi klop ! Uvajset pet!"
„Kako, boter?? Ti da bi hotol ?!" —
zakliče prestrašeni stric Srečko in od-
stopi korak nazaj.
„Da, moram hoteti ! Ta razglas
velja kot zakon i"
Stanojlo je bil grozen — srep —
v tem trenutku. Dolge obrvi so se mu
bile naježile nad očmi in oči so se sve-
tile pod njimi kot dva žareča ogla. Stric
Srečko pogloda nanj, poyleda — pa se
streso kot šiba.
„Komu praviš: „l)vajs<>t pot?-' Ali
morda torn *-ivim lasem?-' zgrozi se stric
Srečko, pa sname čepico ter primo z roko
polno post las!
„Tebi !" sikal je razjarjon Stanojlo.
„Lastnemu botru, ki tt; jo držal na
rokah?"
„I botru. i bratn i vsakomu, kdor
ne sluša ukazov !'
„Placam !l tarnal je Sročko.
„Na klop!"
„Ne ležem!"' vzravna so mahoma
Srečko. Oči se mu zablišče in v roci se
pokažo nož.
,,Botor Stanojlo, za vsak udarec
plačam zlat Glej, moje sive lase! —
Postaral sem se, ali ni se me dotaknila
sramotna palica. . . . Ti pa hočeš — dati
mi jih --  dvajset pet!"
„Razglas je kot postava! Veljko,
alö!"
Berič priskoci, pu udari strica Srečka
po roki, da mu je padel nož iz roke ter
ga prime za roko.
Zbrani sosedi priskočijo.
„Kaj delaš,Stanojlo?" vsklikno Jovo.
Stanojlo stetrne svojo župansko pa-
lico nad Jova ter ga mahne vpričo vseh.
(Dalje pride.)
knpueiiiske rodovniee. V nemškom spi-
sal o. Kordinand Skala, kapucin. (Poslove-
njena z (lovoljenj«lMi pisalolja) Nalisnjena
z dovoljonjom n;i<Iškr»li.jstv;t v (Jorici in
rcilovnili prcdslojnikov. Knjižiea se do-
l)iva v „Narodni liskarnr' v (jorici, ulica
Vellurini št. (.>. mohko vo/.ana po 2 0
v i ii, p (| p o š t i  3  v i ii. v e e.
\% Hvviiiii nani pišejo. Vendar
onkrat! Po l.rikratnili Vidilvah, ki so bile
na pritisok nasprotiie stranke dvakral.
razveljavljono, izvoljen jil liil slednjič za
župana g. Jož. M e r v i c, ti-tl in [toston
kmel, ki so no briga za novodobne no-
volanjo, skodljivo vsakomiir, posebno pa
kinclii v verskom in narodncm oziru.
Nailjamo so, d;i l>o knt neo-lvisen inožak
vse tako urejcval, da  bo občini  v korisl.
__v (lušnvni  in gniulni  napredek. Geslo
naj vam ho g. *iip:in: „Vse zn v e r o,
d o in, uesa r.i a!"
/ (iorjaiisk«':;:» nam pišojo: I>iio
27. jrilijii jo prcv/, nuiiškol Andrcj Jordan
posviitii v iiiašmka cast. gnsp. Andreja
y t r e k I j a, dovisivšcga bogoslnvca, uda
občespo.šlovano drir/ino i/, Gorjanskega
na Krasu mlj<jšcga brata vsončiliškega
pro!', dr. Karla Sl.ivklja. 1'rvo sv. imhšo
pel bode novoinusi.uk v krn<,ru svojcev v
Goriei v uršulinski crkvi dno 3. augdsla
ob 10 uH 7a\ goriško nadškolijo jo bil v
inasnika posvečon lotos le č. g. Andr.
Strekelj DuboviKMini prvorojeucii prevz.
nadškrla .lordana čoslihni" !
Itopijcnca so našli <lne 18. t. m.
v Savi pri Nomenju v Bohinju Po po-
izvedhah jo bil poiiesrečeni dolavec v
želo;;riiškoin karnnoloinu z inicnoin Kilip
Vončina, doma iz Lokovca na Primorskern,
katorega se je   že nekaj   časa pogrešalo.
Druga    umetniška   razstava    v
Ljuhljatii. - Slovensko umetniško druš-
tvo vabi vso slov. umetniko, da so vdeleže
d r u g e u in e t n i š k e r a z s t a v e v
Ljubljana, katera se olvuri 1;"». septembra
1902" in se zaključi lf>. okiobra 1902.
Pravilu za razstavo so naslednja: 1. Uino-
tvori naj se pošiljajo po železnici na
„Slovonsko uinelniško društvo v Lju-
ljani', in sicer ptavoeasno, da dospo naj-
kasneje 1. septeunbra v Ljubljano. llmestno
bi bilo, da se pošiljatev preje naznani.
2. Vsak umotvor mora iinrti svoj po-
scben zaboj. Ker niti drušlvo, niti že-
leznica ne odškodujeta vsled slabega za-
boja in površne»a opreniljenja poško-
dovanib umotvorov, zahteva društvo, da
se pritrdi utnotvor v močan zaboj z
vijaki. Istotako rnora biti pokrov zaboja
pritrjen z vijaki. Kipi, akvaroli, pasteli
pod steklom i. dr. inorajo biti z mehkim
materijalüm zudelani. 3. Na umotvoru
niora bili li.stek z imcnom in naslovom
umetnika, naslov in cena unmtvora. Isto-
tako mora bili v dotičnem zabojn pri-
Ifpljen enak listek. 4. l).>pošiljatev unio-
tvorov prevzame unio'nik na lastne
slrošk(!.,aj Odkloujcni uniolvori so vrnejo
takoj na slroške odpošiljavca. b) Sprejeti
umotvori se vrnt\jo l^kmn (Mirga tedna
po zaključji razslav<> na društvcno stroške.
e) Vračajo se urnotvori saino po železnici
in sicer do tiste postaje, ki je nazna-
njcnemu naslovu urnetnika najbližja. 5.
Od prodanih umotvorov si pridrži drustvo
10°/0 rfižijslvih stroškov. l>. Odpiranjo za-
bojev so vrši v navzoenosli dveh zato
izvoljeuib oseb. 7. Drušlvo ^arantira za
poškodbo umotvorov sanio od časa spre-
jema od železnice do odda.jo na želez-
nico Za izbero umotvorov izvoli so juri,
ki obstoji iz petib jurorjev in dveb na-
mestnikov. — Odbor ,.SIo vn n sk e ga
u m e t n i š k e g a d r u s t v a"1 — Ivan
Franke, res. svetnik, predsednik. Hi-
hard J a ko p i e, tajnik.
„KaroiIno^osiMMlarski Vestnlk",
glasilo slovenskega trgovskega društva
„Merkurja-', ima v svoji \. štov. slodečo
vsebino:v 1. 0 kupciji s koruzo: Spisal
M. K. 2. Živinorojski okraji na Kranjskem;
Spisal V. Hohrman. (Konoc.) 3. Kranjsko
deželne finance. Spisal r.— (öalje prih);
4. Kapital in obrosti. Spisal V. Kukovec.
(Dalje prih.); Trgovska in obrtniska zbor-
nica za Kranjsko; G. Haznoterosti ; 7.
Izpiemoinbe v trgovinskih in zadružnih
regisirih na Kranjskem; 8. Tržno poročilo
in tržne cene; 9. Oglasi.
IVesrečji pri streljanju j>roti toei.
— Pri Sv. Katarini na Sp. Štajerskem
sp je te dni smrtno ponesrcčil 91etni
Franc Kos, ki je y družbi posostnikovih
sinov lOletnega Širmeka in 13letnega
Antona Medveda streljal proti toci. Strel
se je prezgodaj vnel, iskra je odletela
na preblizo se nahajajoci smodnik, vsled
Cesar je nastala eksplozija. Ranjena sta
tudi lovariša Kosova.
Smrtonosen materin poljub.   —
V nelem solu na Koroškem je umrlo
neki inatori jodino deto vsled opoklin, ko
se je oparilo z vrelim mlekom. Predno
so otroka pokopali, ga je mati so poljubila,
a kmalu za tern je zbolela in umrla. —
Zastrupila si je kri a tern poljubom.
IN)skiišiija   y,   novJmi  topovi.   -
V MeneSiii |>ri (iirknici na Notraujskom
so t(^ dni poskusali slreljati z novimi
topovi. Ti novi lopovi nosijo silno dahni.
I'rcbivalci vasi I)oboc ko rnorali zara'ü
toga slroljanja vsi zapustiti svojo biva-
lišče z'i kar pa jib vojni  «rar o Iškodi.
XVII. n'dna vclika skiipsrina
dm/be sv. (Srila in >l<'t<<<la v Ilirski
Kisirici. One 7. avg. t. I. bodo XV11.
rodna vt^lika skupščina družho sv. (iirila
in Motoda v Ilirski Histrici s slodečim
vsporoilom: I. Sv. rnasa ol> '/JO uri v
dokanijski corkvi; II. Zborovanjo ob II.
uri v hotelu „Ilirija-'; 1. Prvonioslnikov
nat,rovor; 2. Tajnikovo poročilo; 3. Hlu-
gajnikovo poročilo; \. Nadzorni.Uva [jo-
ročilo; ;"). Volitov jedne trotjino družhi-
nega vodstva. I'o pravilih izstopijo lotos
naslodnji udjo družbinoga vodstva: I.
Tomo Zupan ; 2. Ivan llrilutr; 3. Lukit
Svotoc; i. Ivan Šuhic. i\. Volitov nadzor-
ništva if) danovi; 7. \'olilov razsodni^tva
(;¦")   (:lanOV).
Pri-tavok: I.Dno 7. avgustn odhod
iz Ljubljano z brzovlakom ob f>. uri ;")(.)
min. s po.štnim vlakorn pa ob \. uri .Vt
min. zjulraj; 2. Co zbnrovanju skupni
obod v boli'lu ,,llirija'' o\> 1. uii. MaiJi
ob(;da so jo udoložencem zglasili do h.
avgusla z naslovom: Tvrdka /nidoršič
& Valenču: v Ilirski Histrici. Knvorl Inez
vina static 3 krone: 3. Odbod iz Ilirsko
Histrico proti Ljiibljani z br/ovlakom ob
\). uri 27 min. s postniin vlakoin pa ub
<i.  uri 39 min   zvočer.
Doinac'a   i/najdba.           Slovonski
mizar g. Antun Hoc na Hreju. pri (leiju
jo izuinil imvM vrsto šohkih tabcl. <!fla
tabla obsloji iz trdi dolov; iz stojala in
dvoh normalno volikib desk. Obo tabli.
so vrtita okidi vo'loravne osi in sta zve-
zani modscboj s poinočjo škripcov z vft-
rižicaiui. Posebno prodnost tcb šolskih
tabol jo: da se dasta porabiti naonkrat
obo plnšči in sicor obo strani druga za
drugo. Tabli se tudi dasta lahko v po-
ljubno višino --- za male in za velike
otroke. Razven toga se postavi tabla
lahko v vsako pos>vno ložo, lako. da
otrok nanjo pis»* ali rise labko tako. ka-
kor bi v svoj zvezek na klopi pisal. Pri
vsem tern je pa vos mehanizom na odni
strani priprost, da ga lahko vsak otrok
razumo, na drugi strani pa iako soliden,
da jevsaka po.škodba nomogoča. — Solska
vodstva in krajne solske svote opozar-
jantio na to pri nabavi novih tabt1!. Cena
ni mnogo visja od navadnih  tabel.
Tovarna   pive   na   Ht'ki.   —  Na
Heki se jo osnovalo delniško društvo, ki
bo zgradilo voliko tovarno za   pivo.
Oblak se je vtrtial v soboto 19.
t. m. nad Gradcem in okolico. Padala je
tudi toča, deliela kakor golobja jajca in
pobila mnogo okenj, oklostiia drovjo in
pobila mnouo tičov. Voda je udrla v
mnogo hi^o in je ognjegasno društvo
imelo polne roko dola. F}o Gradcu jo bila
tema, da jo morala elektriena železnica
voziti razsvetljena, a veekrat je morala
svoj promet ustaviti. Tudi iz raznih dru-
gih štajorskih krajev se poroča o volikein
neurju.
(. kr. postnoliraiiilnicni urad
na Duiiaji jo razposlal okro/,nii:o z rti-
cunom za i.-.esec junij. V uradnom delu
naznanja se nova knjižica, ki priobiuje
določila glodo poštnohranilničnega poslo-
vanja. Nadaljo odrodba, ki pravi da dne
I. avgusta lotos v cekovno zvezo pošt-
nohranilnično vstopijo c. kr. avstrijski
postni uradi Beirut, Garigrad 1. Solun 1,
Smyrna 1. Slodi porocilo o denarstvenein
prometu meseca junija, potem seznamek
novih post z nabiralnicami. Osebna vest
naznanja, da je postnohranilnieni tajnik
dr. Karol Leth postal ravnatelju namostnik
in obonem sekcijski svetovalec. V ne-
uradnem delu okrožnice nahajajo so po-
datki o poštni hranilnici na Ogrskem,
Francoskem, Bolgijskeni, Nizozemskem
Švedskom.
Knjizic iTiitovnie postnohrauil-
nicnih je koncem junija letos bilo v
prometu 17.318, ki so vredne 90,279.528
kron. Na račun teh knjižic hranilnica va-
ruje rente notne, srobrne, zlate, kronsko,
investicijske, in druge v to svrho postavno
dovoljene, potem srečke iz 1. 1854, I860,
1864.
Uravnava plač  diuruistom.   —
„Wiener Zeitung" je objavila narodbo
skupnega ministorslva, ki uravnava place
diurnistom. V državni službi je okoli
12.700 diurnistov. Od teh jih okoli 7000
dobi gotove mesecne place. Vlada pa
pripravlja uravnavo plač tudi za davčne
izterjevalee, katorih je okoli 800, in za
razno pomožne služabnike. Stevilo vsoh,
katerim bodo v kratkern place zboljšane,
znaša nad 20.000 oseb. Place se razdele
v pet vrst po krajih in službeni dobi.
Place prve vrste — službena doba 3 do
6 let — 75 do 100 kron na rnesec, druge
vrste (6 do 10 let) 85 do 116 kron, tretje
vrsto i 10 do If) let) 9f> do 130 kron,
četrle vrste (!;r> do 20 let) 10:> do 140
kron, pete vrsle (nad 20 let službe) 115
do lf>() krun. Daljo dob« pomožni slu-
žabniki dn«*vnine po 3 krr>ne, '1 kroni (H)
st. 2  kroni 40 st. in 2 kroni 20 st.
KaliNon kmli je kralj?        Dva
preprosla tožaka sta so pred kratkim na
Sodmograškom prav po-5teno skrefjala.
l'risla sta namree na vprasanje, kaksen
kruh je vsak dan naš cesar. Mcnl tein,
ko je joden bil trdo prfpričan, da jö
samo mb'con kruh, j<j drugi zacol z ba-
tinarni dokazovati, da jo naš cosar same
— police. Še preden jo bilo vprasanje
rešeno, sta se tako krvavo stopla, dn so
ju morali prepeljati  v --   bolnico.
»Itinakinja. \r Temošvarju so
pokopali to dni 100 lot staro gospo L.
Szigetti. Pri naskolu na Budim jo (ihsoI
I. IS}-« njon söprog. ki je nosil zastavo.
smrt. Ona so je v mo.-ko obloko pro-
obioc'Tia borila poleg njega t<'r bila tudi
ranjena. Pokopali so jo sedaj po .ji tetih
z  vojaškimi  častmi.
IVs riivaj. Ako hocorno vzgo-
jiti dobrega psa čuvaja, treba začeti z
inladim psom tako-lo : Psa je opozoriti
na vsak sum z dvignonjom prstu in kli-
canjem. Dobro je. ako v noOncin času
tuj človok v to najf-t trka na duri in
dcla ropot. kar nagiba p-a k lajanju
Tudi postane pes pozornej^i in nezaup-
Ijivoj'i. ako se ga čez dan dene na
verigo.
Stolp sv. Marka v   Benetkah bo
v ii'jodnih razmorah doyraj^n v petih
leliti. Stro.-ki so proračunjeni na H mil.
lir. od kat^rili jo polovica že pokrita.
.Nacrti   so žo iztjotovljoni.
Anarlihtiška zarota proti las-
kcm ii kralju. — Preiskava proti anur-
his'.om v Terni na Laškem je pokazala.
da so jo ?nr,va|a trdna zarota na kraljevo
življonje. V Trstu so prijoli nekega Bor-
cechina iz Bra. ki so mu dokazali. da je
sodeloval pri zaroti.
Kraljica \atalija pise svoje spo-
nilne. — Listi porooaju da bivia srbska
kraljica Natalija piše svoie spomine. v
katerih namorava popisati poleg dogodkov
iz svojega lastnega življenja tudi mnogo
Onega, kar je bilo dosedaj javnosti np-
i*azum'jivoga V tospaia tudi njen prestop
h katolič-an^tvu. Nadalje se poroča da je
kraljica Natalija s tern, da je poslala
mladi nevosti črnogorskega princa zgo-
dovinske bisero rodbino Obrenovic. očitno
p^okazala svojo politične naklonjenost
Črnigori proti Srbiji in tako označila svoj
nastop  v aktivn: politiki.
Malarija  —   o/dravljiva.  — Iz
Srednje Italijo se poroca. da se je prof,
Grassiju. zdravniku v Himu. posrečilo.
iznajti zmes, katera obvaruje človeka
prod innlarijo. Kakor je že znano, je
proti malariji svetoval Koch, naj se na
osem dnij vzaine chinin, kar se pa ni
obneslo. Imonoviuii zdravnik je pa delal
poskuse z zmosjo, ki ima v sebi razven
polnokislega chinina tudi citronokislo že-
lezo: arzenikovo kislino in grenčeeev
izvlecek. Hosedanji poskusi so se dobro
obnesli. Tako je blizu Ostije. kjorjema-
larija najbolj divjala. delalo 120 mlatičev.
Od teh je jemala polovica imenovano
zdravilo v podobi krogljic. druga polovica
ne. Po protoku par dni so oni, ki niso
jemali zdravil, eden za drugim oboleli
na malariji, od onih ki so jemali krog-
Ijice, pu niti eden.
Poniilošcen urcdnik. — Huski vnv
je pomilostil bivsoga urednika lista „Hos-
sija" Atntiteatrova, ki je napisal listek
,.0manov v katerem je ironizira! carsko
rodbino Romanov in je bil radi tega
prognan  v Sibirijo.
Tovarno ponarejenejia papirua-
loji'a diMiarja, ki je na milijone oško-
dovala  razno države, so našli.
Vt'likauska kunkurcnoa preti
evropskim mlinarjem. V združenih dr-
žavali se snuje društvo mlinarjev, ki bode
imelo kapitala 1.650,000.000 K in ki bo
proizvjtjalo 100.000.000 barel. Prav za
prav je konkurenca obrnjena proti an-
gleškim mlinarjom-kapitalistom : av naj-
bližji prihodnosti bode tudi dalje vplivala.
Naroduo gospodarstvo.
Beze^ iu iijegova zdravilna moo.
Ni ga menda bolj starega zeušča,
katero so ljudje začeli rabiti za zdravilo,
nego jo bezeg. Že davno sem čital ali
slišal, da je nek sloveči in skušeni zdravnik
rekel: „Ko bi clovek vedel, koliko zdra-
vilne moči ima bezeg zanj, klobuk raz
glave bi vzel, kadar bi sel mimo njega''.
Nekoliko od tega naj tukaj opomnimo,
zlasti zato, ker je sednj ravno čas, si
njega cvetje in pozneje grozdje oskrbeti.
Oca Kneip trdil je tako le: „Zdra-
vilno pri bezgu je vse: listje, skorje, ko-
renje,   cvet in jagode.   Čaj iz bezgovega
listja je najcenejse čistilo za kri. Ta ti
nadomesča vsa druga zdravila Ali je
listje zeleno ali posu^eno, jo vse odno.
Tudi cvet je dobro čislilo za kn. zato
glej, da ti ga in* bode manjkak) v hi5i.
Za vodenične Ijudi jo čaj iz bezgovega
korenja imeniton. Nti vleee vodo iz člo-
veka bolj. nf^o katerokoii drugo zdra-
vilo. O!> odnem pa je tak čaj čisto ne-
dolžen : pij u'a kadur hoeeS. nikoli ti ne
more äkodovati. Bozgove jagode se na-
birajo in kuhajo. I)a so kaj vredne, vidi
se že lahko na pticah, ker tako silijo v
bezgovo grmovje.
S sladkorjem ali strdjo pokuhano
bezgovje jf po zimi dobra jed ali pijača
za Ijudi. ki morajo veliko sedeti Žlica
pokubanoga bezgovega soka v eaSi vode
je dobro hladilo in čistilo za želodec;
vlečc na vodo in dobro dene ledvieam.
Posu.seno bezgovo grozdje je dobro za
hudo drisko. Tako vse  uči oče Kneip.
Domača .Hkušnja pa pravi 3e nekaj
več. iJo.-tikrat se prigodi, da dojnicum z
malimi otroci se napravijo v prsih ali
sescih otokline. grozno boleče. Skoraj
nobeno zdravilo ne pomaga. dokier ae
oteklino ne prederejo in izgnojijo. Za
takšno otokline baje ni bolj^ega zdravila,
nego obliž illasteri od bozgovoga «^oka.
Ta se narnreč skuba iz bezgovih jagod,
pa se mora dobro pokuhan shraniti v
dobro zaprti posodi. Ako se hoče rabiti
tudi za pijačo bolnikom. treba dajali
precej sladkorja. Toga soka se narnažo
na cunjo in privože na boleOe mesto,
kar pravijo, da je najbolj.4e zdravilo za
omonjono bolezon.
Ob odnem so tudi trdi. da jo ednaki
obliž prav izboren, ako se napravljajo
ulesi ali otekline v vimenu kravarn ali
-.e drugim doječim živalim. Seveda je
veekrat težko ga privezati na boleče
mesto. ali kolikor mogoče. naj se to »tori.
Zagotavlja se za dober u.^peh.
Kor je torej bezeg tohko zdravilna
rastlina in je sedaj ravno skrajni čas,
njega cvet in sad obirati. da se pripravi
iz njega zdravilo. svetujemo ne zane-
marjati ga. da bode v dolgem zimskem
času shranien doma, pripravljen za po-
moč v boleznih. Prva pomoč je navadno
dvojna. tukaj pa še najbolj po ceni pomoč!
Ali se sine od strele ubite živali
meso uživati?
0 tern vprašanju bil je nekje na
Slovaškem le pred kakimi petnajstimi
leti živ razgovor. Vprasanje se je razte-
zalo daleč na okoli. brez pravega do-
ločnega odgovora. Slednjič prišla je iz
Mnihova na Bavarskem poročana sledeča
ixkusnja: Ondi blizu je leta 1884 udarila
strela v hlev. kjer je stalo 24- glav pitane
živine. Bila je strela tako močna, da je
vse ubila. Poklicala se je komisija stro-
kovnjakov. katera je določila, da se meso
od strele pubite živine sme brez skrbi
rabiti. Hadovedni smo, kaj o tern vpra-
šaniu porečojo sedaj nasi živinozdravniki.
katerih razsodbe potrebovati za nesrečne
slučaje — nas Bog obvaruj!
Kako se spoznajo j^obe, so li za
uživauje ali ne?
V dvomu, je li goba užitna, t. j.
zdrava. ali ne, se pozna prvic, ako se
goba prelomi in nekaj časa pusti. Ako
je goba prava. ostane ji znotraj barva
nespremenjena, dočim vsaka dvomljiva
ali strupena goba kmalu vsa zelena po-
stane. Na Laskern pa baje gobe še dru-
gače spoznavaio. Denejo jih kuhat in med
nje zelen peteršilj. Ako je ta ostal med
njimi zelen, so gobe užitne, ako pa je
postal rujav ali cm, tedaj so gobe ne-
užitne in škodljive. Posnemanja vredno!
Pohorski  v „Domovini".
Zakaj riinient1 trte na amerlskl
podla^l?
Mnogi posestniki tožijo, da jim bledi
trtn, ki je cepljena na arneriski podlagi
ter inenijo, da so temu mogoce kriva tlä.
Deloina je to resnično ker nekatere
anieriške trte ne uspevajo n. pr. v pre-
apnenih tleh, v tern slucaju ni druge po-
moei kakor trte zamenjati z drugimi, ki
so cepljone na ameriško podlago „ru-
pestris monticola" ker ta vrsta vspeva
tudi v apnenih tleh. Kriva je pa bledenju
lahko tudi vlaga, ali slaba trtna podlaga.
Ce je kriva vlaga, se rabi „solonis4, ki
je zadovoljna tudi z vlažno zeniljo, tla
pa naj se skuša osušiti. Proti bledici trte
je tudi dobro škropiti jo z zeleno galico
in jej z isto tudi prilivati.
Izjava.
Po ruznili okoližčiiuih prisiljen,
izjavljam podpisani, da Viklor Bav-
cai\ mizar v Solu, ni z menoj v
niktikej zvc/J, niti v sorodu, ter
da ne öprejineni zanj iiobene od-
govornosti.
Fran Bavčar
mizar v Selu pri Črnioah.
Loterijske številke.   ,
26. julijii.
Trst......l>(>    U    59    64    69
Line......62      3    84-    34    70
[ Kuhinjska sola *
U          Podpisana jc odpila .?<;.   ;;/.   ;//.   I
,    knhinjsko solo •«• m//W    / ttturini St.
O.  /. tttitistroftjt'.
(iojcnk, ktiterc sr   it lijo izuriti
\   i' kiiltaujn, stin sptt'Jf/a, n /»rostoni
*   imam  Si   za tito, kattin lahku hitio
sfirtjnit-tn, in prispnjfinn iiazitanini
tuiii potroje in uini red.                     I
1          Ob jtdiient pii vabim gospode z    <
>//<'i<7/' /;/ iz nusta, in   splo/i   sttilnt4\
\jgostt',   da   mojo   kuhinjo   pocastt' .«\tf
svojim obiskom ; posti t Ci jim lioct'in    \
ho prtw zmcniih caiah z jako ukits-     <
ninii jcdili take opoliidnc kakor tudi    >
Zl't'i't'l'.                                                           4
>          Priporoiant st' />. n. roditcljent,   i
>   katt'iHi liiere se zelijo priiu'iti pia      \
vilnemu    in   varauinu    kuhanju in    <
gospoditijstvn                                     <
\           z odlihiim spoštoiumjfiit            f
Marija  Grebe tic,
*\   lastnica-voditeljica huh. šo/e.     \
_________                                                                                                                                                                                                                  j
Franc Melink,  :
zjdarski mojster v Viš;\ieviku št. 67,
piwzoni;i   vsn   zul;ii'vka   ,|    ,,   pO  n;ij-
ni/ji  ciMii.         \;iroiVn;i <lcl;i st^ lirno
i/vršiij»>j().
Anton   rečonko
VrliiM   uli.-.-i S (.(M51CA  Vi.-i  Cianlino 8 \
mHIiopi u:i                                                 :
pristnn    beln
in črna    vin;«
tz   vipavskih,
furlanskih,
t<riskih,   linl-
¦-    rnatin&kih   io
isterskili   v i
n u g r a (I o v.   '
l*>»»l;ivlja 11.-i (loin in razpošilj;i po /.fliv-
iHii n;t vsc kraj«% avslrn-i'iit'rskf moiijirliiji' V
•«•"iiii  n,|    ,")i;   litrov   ii:ij>ri>j.   X:i   /.:ihtcvo    posilja
t U >! 1    II/.IUYC.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Ivan Bednarik
priporora svojn
NinovBznico
*or\n
ulica Vetturini  st. 3.
Prosiva   zahtevati   listke!    •
J^lajvecja trgovina z xeloxjem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred  nadškofijo hiš. štev.   II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine. kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna. cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje z,i vsa rokodelstva iz najhoij slov^-ih
tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodia
dob  rezprimerno nizkih cenah.
M****xamastiv\             Edina zaloga             |                 fl
I             I    stavbenih nositeljev    |^h^-^|
v Go.ici.                                        V                                 ^
Pocinkana hica sa vinograde po jako   znizanih   cenah!
Pozor !
"Eno krono liajjrade izplnčava vsakema, kdor ilokažo
s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil \W\ naju za
100 kron bla»a.
Prosiva   zahtevati   listke!
Pozor! Eno krono nagrade!
Pozor!   Eno   krono   nagrado!  "^
sZnsaliaiiaj!!
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7,
prva in edina slovenska  trgovina
za modno blago.
Najboljše, največje in najcenejše
skladišče vsakovrstnega perila, srajc za
hribolazce in kolesarje vsake velikosti,
jopic za telovadce, krasnih kravat v
vsakern slogu, nogavic, rokavic, životni-
kov (modercev), solčnikov, pihaik, dež-
nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okrae-
kov za obleke, svil za obleke in bluse.
vsih  potrebščin za vezenje.
Priporočcvalno ixajbolje kupova-
Iišče za g. šiviljc in kro|ače.
Naročila za izdelovanje perila (za
gospode), in modercev po vsakej meri in
zahtevi izvršujejo se točno.
Podpisani priporoOa slavnernu ob-
«jinstvu    v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jesivin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
Ii6ne moke iz Majdičevega rnlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: t'rancoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Sens'.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. —¦ V zalogi se dob*'* tudi te-
Ktenin<» tvrdke Žnideršič & Valencia v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zrnernih  cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josi]) Kutin,
trpovec v Senu'iiiski ulici h. štv.   1.
(v lastni hiAi )
Špcdicijskii poslovnicn
GašparHvalič
v Goricvi,
v lliiri ^loiTlii šl. 1U.
I 'f! ] K M< Mil sc I r i { i t' i S|mv(M1-
ccin v imcsIii ill n>|;ik(iin
'»" «I»1/«'!! /,ii pri'va/.jiiijc
vs;ilsi»vi->;|ii(vu'a l)|;i<j:i in p(,_
bi-'-lva   v  vsc krajc   Kim- ima
tri nove zaprte vozove
za prevažanje.
/.;i,i;n|.ivh;i. .la sc j.ljt^o n(...
pdškodovMiKi dustavlja.
Pndpisani poscslnik pr<>-
<blj;i   rl'lin   iii    licin   vino   pn
najnizjili email hi ix! *2<) K
naprrj. Posircžha loriia ol>
I vsakcm rasn. Kdor )A\. pri-
piklj<v s(k inn naiorrno vino
tudi na doni. — K obilni
naroritvi |)i*iporora s<v s spo-
stovanjoni
Josip Toroš,
Via Ponto Isonzo st. 6.
Krojaška :uojstra
Gufer & Bajt
v Gorici. ulica sv. Antnna ^t. 7
v Iiisi <,'..!   l<<>pa<•:i pri <>kr. soiinip,
i/ilrlii|it;i
vsakovrstue obleke .^a motke
po  men,   bodisi  line   ali  pa
priprostc.
PriporoOa I:-, sc svojim rojakom
v Gorici in r;i df/.cli, posobno pa
č. dtihovščini in uecnwm srciltijih
in ljudskih sol za   oliiliui n:trorila.
Peter Drašček,
trgovec jedünegablaga v Gorici,
Stolna ulica št. 2.
IYiponu-a so p. n. ohrin-
stvu v («oi'ici in z d<kž<d<\
Trodaja kavino prinn'so.
sladkor. niilo. sianino. riž.
inaslo sni'ovo in kuliano.
oljr. inoko iz MajdiiVvili
nilinov in vsc j^slvinc.
Zaloga /vop]<Mik
sv. Cirila in jVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga sivalnih strojev v Gorici
Stolna ulica St. 2.
I'rodaja
^liojc hnli
...L     na Icdcii-
:fy      skc  all
f        incscriic
aÄ     ohi'ukc.
SIroji mi
i/ pr\ ih
lov;irii Icr
M:!jl»oljšc,
kakovosli
Priporučji
sc slav.
%     ohčinslvu.
Z&-    TISKA:
brosure ''¦'¦ . : ...
v. ' ,. •¦ diplome
trgovske račune
cenike * ... '¦ ,,. '
vabila na karton
,. in na papir
8prejemnice    '
.   ¦  za društva
pisma in zavitko
8     fll'mO    *     .;.;.      '¦''¦'       ,.       '¦
.;.;.     X    .;.;.    *    *    6tik6tO
za vsakoršno >:
'  ¦ * ¦¦:• " porabo
plakate x. >; .x. '* .-,.
v raznih barvah
,  * * * in velikosti
i. t. d.
i                                                                                                1
„JNfaFodna j iskaraa"
;      8 * sä & v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * >* *
>i      je preskrbljena  z  povsem novimi  crkaitii,
^      okraski  in finim  papirjem, ter more pre-
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
z zagotoviiom točne in strokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih
cenah, da se ne  boji   nikake  lionkin'cuco
©   ©   ©   ©
V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in
druge uracle na močnem papirju, Ler na prodaj ima
knjig-e: Ilijudo, Tri igre, za slovensko mladino in Zgoilovino
>» 8 «i i*t i*i *• © $    tolminske sole   »j ® © % # * $ ©
TISKA:    T»tü
äö,G0RSCOs
ki izhajfi dvakrat na ttidiüi         \
v (Ivnh izdajah,  ter  stane           !
na leto 8 K,  pol Ibta 4 K
četrt leta 2 K        ^
ijBT"    TISKA:
,PH. LIST':
ki izhaja vsak  četrtok ter
stani) n i loto 4 K, pol leta
2 K.   za   manj   promoznc
I       s:elo lelo 3 K
TISKA;   ^
¦:,  '¦¦   :   •'• pobotlliciO
raciuisko sklcpo
lierie tiskoviao
z:i indn.strijo ' ....
.. ' ''¦''¦ trpcovino
in obrt '¦'¦ ,. ' ; :
,. i; ,y * posetnice
caziicj volikosti :|'
•i= ! + .... in obiiko
¦/. zuvitki * ;, ' :t
:i: * ,r * zaročniuo
in poročnieo + i:
¦f. * v elegantnih
škatljah * % * * *
tor osmrtnice v
k raznih oblikah .
i. t. d.
Št. e&XM                               V Gorici, v toirk du« 2'X jnliJH 1902.                            ' Letnik IV.
l/.li.ij.i   v-.;il;   Iniri'   in   soliofo  v
h'llnii   (ili    I I .   uri   |• ft• 111• •»I• I.. *•   /;i     iiM'slo
it ui, :;   111-1 11 >jMii-i.i ¦ 'i <Ir• >.i.i,t     \i<(,
|i;nli> 11,'I l.i ilin'v;i |hm/.i111. i/i Ir 'Lin |in'| oh
li  /vi-fiT.   SIjiim'   iid piisli |iii'ji'iii;i ii ;i si   v
(jurii'l    li.'i    ilnlll     |iu;ilj;m    ri'liili'l in i    <S   K.,
piillclno   i   K.   in   t'-.¦ tt-li«-I:i<t •>   K.
I 'i-uil.ij.i    >r   v liurii-i v htli.i l<:i rn:ili
S c li w a r /.    \     ."iulsl. i!i    in'ii'.'i li     i'1     •' r '
Icisil/.   v   Aiinskili  iihr.'ili  im H   viii.
(\><Vrno iz<lanj<\)
Irediiintvo in iupravni&tvo  ^
uahajata   v   «Xarudsii   liskari'i»,
ulica  Vftturiiu   li. ki. 9.
l)<i|>isf j»- uasloviti na iiredniätvo,
'.(.'Ihm- in iiaroiiiiino pa. iia upraviiištvo
«tioric«'». Oglasi se računijo po p»-tii
vrMali in sic«T aku m- liskajo 1-krat p»>
12 vin . 2-krat po 10 vm., 3-krat p<>
8 v111. Ako s»' vcokral tiskajo, raču-
inj'i si- po pogodbi.
l/.dajnlelj  in odgovonii   uiednik .losip Marušič.
Tiska  „Narodna Hskarna" lodgov. J. AlaruSič).
Dogoriki   m;i   h'iinro/kmi.
Veliki razburljivi dogodki -i kar1 po-
d;ij;ijo roko v lej pomilovaiija vredni
l''i"iii('i.|i- '"'«'I s|l"i I'a ii a rn a .-kandal.
Id je po/.rl s poinot jo raliniranih sle-
parjev na milijonc rianidnega imetka,
al'era velei/.dajiiv /.ida Drey I'iissh, ki
j" held onečaslili lYanoozko ai-iii.ido, /,a
It -in liuli sleparska a lent I! u m I) «' i" I,
ki jc /upi'l |n>/.ila iniii'^ii l|udskc^a inielja
in v kitlci'n grdo al'ci'o so h:».i<* /.upletcni
cclo div.avniki 1'ianrozki, in zdaj vr-
Iiiiiu'c vscli pollticiiih šl\;11111<111>v. k.tkifšnc
jc niogla naprlili na nekdaj si ivim inic
Iraiicn/ko nciodnljuluia drAlta: b<>j I run-
c o/. k c v I a d c j.'S-oli rcdovni-škim vzga-
jališecin.
Poroeali sun» /c. da jc nova I'ran-
cozka vlada niinislra Comhe-a niircdila,
da ^c iiiiajo sildiiia zaprct' n'dovniske
sole in da si' vladma odivdba i/.vaja po
Kraneiji  z   \ -;*>  h r e z o b z i r n <> - t j o.
l)a iiarn ne liodn li-h, ki zajemajo
misli iz /.idovskili glasil, oritali ..klerika-
lizina". povdarjaino, da so celo I'raneozki
lish. ki riMO na ^lasn klenkalnih. nasto
pill /. vso odloetiostjo proti tcj vladini
naredbi. Vsi ti lisli suglašajn v t«»in. da
je to (iombesovo poOetje le plod in a-
šrcvitnj it in se ni.ira inienovati neču-
vcniin. Kujti vlada >am;t niti lie izraOuna
poidcdic. ki jih mora ¦ rodili njeno početje
za vso Krancijo, marvcc dcre slepo na-
prej, kakor jej nareka sovra>tvo in tcinna
sltast. Mej č »supisi, ki odobravajo početjc
iVaiicozke vladc. so taki. ki pravijo, da
so rrduvniskt1 .^ole na Kram-o/kcni pro-
tin a r o d n c. p r o t i d r ž a v n e. To pa
je jjola izinišljotina. kali'in ovraea naj-
bolj število konviktov v Kranriji. Kakor
rcreno, kon^rcifai'ijskih .->ol za otrokc od
0.—13. leta jc v Kranciji 22 167 /. I,tj29.lil2
goj(Mici, a srednj" š(..'.-ki zavodi, katere
npravljajo duliovniLi, .-tcjcjo (>S.*)i?:~) dija-
kov. \' Icb zavodili se vzi;aja inladina
po zdiavili nacclüi peda^.^ikt; in morale
in vi teh zavoduv so i/.šli najv(»čji inožje
Kram.'ije, nnjslavnejši iVancozki rodoijubi.
V njili si; ^oji svcži patrijotizeui. ki pa
venc in po^inja  kakor cvet bre/,   rose na
vroOib tlHi Irania.sonskib dr/avnib ^ol.
Kako resniöna jc ta trditev, dokazujo
najbolj (J(!Jstvo, da ';elo najra<]ikaliM;j.ši
republikaini |.'O.šiljajo svojf otroke v rc,-
dovni.^ke sole, katerti so v.se prejšnjo
vlado prip(»/nale za najbolj.se. 'I'o pri-
[)oznavajr> fudi SPdanji zastopniki vladft
ali nekaj druzc^a '}(% kar jih navdaja
H sovraštvoni proti tcm solam in kar
iiima H peda^o^iškiin načelom ničf^sar
opraviti. \rttdi rcdovniskih solah se namrcO
«,'oji zajcdno s trancozkim patrijotizmom
tudi            iii')narliiz(Mi)    in     prolirepubli-
kanska rnistd. K<lor torcj spaja narodno
in dr/.avno idejo na Krancozkern z idejo
rcpiiblikani/jiia, oni seveda bode nazival
kon^re^acije ..protinarodne in protidr-
žavn«1", kar pa jc popolnorna ovrženo s
tisoeerimi doka/.i. Kajti vetjoti je trc.ba,
da je lias republika listo, kar raz-
d v a j a l*'rancijo in jo pripravlja za žrtcv
— I'liisijf. Vsaj jc IraneozkH republika
bas delo — Hismarckovo. Kdor teira noče
ra/.umeti.   njenin  ni  pomasjati.
Vsak prijatelj Franeijo in vsak
pravi francozki rodoljub danes proklinja
republikansko iniscl.ki je plod sovražnega
židnvstva in pruskp^a Sovinizma. hotece^'a
prcj ali slfj požreti Kraneijo. Boj proti
kontjre^arijam je v tern pnmenu besede
bnj proti obstanku in bodod-nnsti Francije
in narnd n o  i z J a j s t v o.
Proti temu nastopanju vlade pa se
jc vzdifjnil sain francozki narod, kolikor
j^a ne zivi ob jaslib zidovske^a kapita-
lizma. Na čelu naroda so pogumni možje.
ki se bor»' za njegovo svobodo. Jeden
takib mož je poslancc tZr o f de M u n. ki
jp te dni v Parizu objavil ta le proglas:
„MeŠL-ani ! Storjen je atentat, ki nima
priniere! 2Ö0Ü sol je zaprtih, 15.000
otrok je vrženib na lilico. öOÜÜ učiteljev
in učiteljic je oroj>anih kruha. To je
zloein. to jp boj proti hunianiteti in svo-
hndi in pozivljani vse mcši-am1. da složno
nastopijo proti preganjalcem".
*
\' Parizu in v provineiji vlada veliko
razburjenj»', do^ajajo se reči. ki so skoro
nceiivene  v   k u I t u r n i   K r a n c o z k i.
V Parizu je ob zntvorjenju sole žolskih
sester sv. Vinceneija PavJanskega prišlo
do krvavih nastopov. Ko so vladni organi
zaprli .solo in so nune zapu:lča]e .^olske
pros to re, da se podajo v bliznji samostan,
jirn je ljudstvo klicalo: „Živele sestre !
Živela svoboda!" in jib je hotelo spre-
miti k Hamostanu. To pa je hotela pre-
prečiti policija in zaprla ulico. Zdaj se
jc ljud.stvo uprlo poüciji in vse razjar-
jeno je klicalo: ,.Doli z židovskimi hlapci!
Doli z vladino mizerijo! Živela prava
svoboda!'' Začelo je leteti kamenje in
drugo in tudi revolverji so pokali. Mnogo
poli':istov je ranjenib. V tern pa so pri-
drvdi socijalrii demokratje t. j. delavci
raznih tovarn, obrtniški pomočniki itd.,
ter začeli kričati: ..Doli z jezuiti* Živela
socijalna demokracija!"' Jpdnaki nastopi
se vršijo dan na dan po vsem mestu.
Zaceli so prirejati demonstracije tudi
vladini pristasi. Po kremah in kavarnah
se vrSijo vsako uro spopadi mej pristasi
obeh strnnk: stoli in mize se lomijo, re-
volverji pokajo in bolnišnice se polnijo
z ranjenimi. Nič bolje ri  v provineiji.
Povsodi nastopa ljudstvo bojevito
proti vladi ob zatvorjenja redovniških
Sol.
Splošno pa je mnenje. da pride äe
huje. Nasprotniln vlade pozivljajo nune
naj se ne pokore Combesovim odredbam
in naj puste, da pride do nasilja — proti
ženskam. To bode izbilo sodu dno.
Monarhisti pravijo, da je zdaj bila
ura, ko se bode obračunalo s sleparskim
zistemom republike. Francija hoče živeti
in noče kloniti tilnika pod šafot, katerega
jej  pripravlja sovražnik.
Po zasedanju dež. zbora.
Marsikomu je še v živem spomin'u,
koliko si je prizadevalo .,napredno" uci-
teljstvo, da je spravilo v deželni zbor
troje svojih kandidatov: Tuma, Štrekelj,
Treo. Marsikaterega učitelja boli in ga
bo 5e bolela glava po oni volilni igri. In
dane«. kako plačilo, kako razočaranje!
Zborovanje se je  odložilo.   a   učiteljstvo
ni od tega zasedanja deželnega zbora
dobilo niti rnrvice zboljšanja, da niti tega
ne, kar je bilo že prej namenjeno, nam-
reč zakon o pokojninab in o umirov-
Ijenju. L'citelji so zares slabo plačilo pre-
jeli za svoje bojevito delovanje o volit-
vah. Kje so bili od njih izvoljeni poslanci:
Tuma, Štrekelj. Treo ? Tuma so je neko-
liko ž njimi posalil v zbornici, Treo jim
je dal nekako nezaupnico. Štrekelj jih
pa se v misel ni  vzel!
Prvi je namree rekel, da denar se
za učitelje dobi. da se jim place izbolj-
šajo, a on ga ni dobil, tadi povedal ni,
kje bi se dobil. da bi se tako vsaj ne-
koliko izkazal hvaležnega svojirn volilcem
-učiteljem, saj edino iz tega uzroka so
se toliko zanj borili. To ni bilo lepo, g.
Tuma! Drugič je izja\il. da ne gre ob-
kladati davkoplacevalcdv z novimi do-
kladami zaradi učiteljev . . .
Kdo ve, če te grenke dr. Tumove
kroglice pomorejo politikujočim uči-
teljem !
Še bolj =o lahko zadovoljni učitelji
z delovanjem svojega druzega poslanca,
Treota. Ta je prepričanja, da bi morali
učitelji kaj bolj znali rabiti kmetijsko
orodje tnajbrže lopato in pikor !\ zato
priporoča vladi, da se namesti na učite-
ljišču v Kopru učitelj za kmetijstvo. in
da se upelje pouk kmetijstva tudi v naše
ljudske sole. Ljubi Treo, zakaj niste raje
molčali ! Kaj tako mislite delovati za
svoje a,?itatorjn involilce? Verjemite mi,
da Vam bodo prokleto slabo hvaležni.
Denar, denar. place zboljšati. to želijo
učitelji, ne pa da jim hočete natovoriti
kmetijsko delo. Sicer bi morali Vi, ka-
kor narodov zastopnik, vedeti, da se v
naših Ijudskih šolah že uči kmetijstvo
in sicer v obilni meri, in da se tudi uči-
teljski pripravniki v Kopru teoretično in
praktično uče kmetijstva tudi v obi 1 ?¦».i
meri in da ucitelj. ki ima veselje in
spretnost za kmetijstvo. zadobi na odi-
teljišču zadosti znanja za svoj pokiie.
Kar se pa tiče premeščenja učite-
ljišča iz Kopra v Gorico, je zadeva tako
rekoc že dognana. Treba je sanio    še  to
IJSTKK.
Botrova kletev.
(Srbski: I. VcsMinovič.)
1.
F.judje pamelijo šc dobro. kako so
izbirali nckdaj vaškega sodnika. Ko so
ga izbrali, so um d;'li palico v roke, naj
bi izvrseval svojo Oaslno slu/,bo) dokler
ga b.o volja  po^teno dcbiti.
Tako s<> spominjajo t;idi vaske^a
naeelnika v M, Stanojla 1'uretiča. Nje-
gova zadruga je bila najboljša v oneni
kra'ii ; štirje brati, dva poročena strič-
lzP' samski sin, tri bčere za možitev in
pobui bi.ša sinab in otrok. linetja je bilo
skoro za pol vasi. lineli so njive, loke,
pašnike in gozde; po njivab so se zlatili
koruzni klasi, na paSnikib pa sejepasla
creda konj, goveje /ivin(> in drobnice.
Stanojlo je bil trSasU» postave (vzra-
sta). Kdor je pogledal njegove mosine
roke, uniaknil se je prav tihoma od
njega. Imel je blizo petdesel let in tu in
tarn so rnu začenjali žn evtisti lasje in
brada. Bil je trdne, nezlornljene nravi.
Kar je rekel, ni spremenil, pa naj mu
je šlo tudi za glavo. V liiši mu ni smel
nihče kaj ugovarjati, in tako tudi v vaš-
kem zboru ne. Bali so se ga kot   ognja.
gar je dosegel.   Vsi   drugi  v   zadrugi   pa
so bili dobri  kot duJa.
Vstajal je zgodaj /ajutra, poklical
najstaršoLja brata Milisava ter niu odlo-
fp.val delo za Ijudi. Nikjer ni smelo biti
zmote ! Potem se je uini! pri studencu,
1 pokrižal se, nadrynil koruze s klasov, pa
! odpiral hiev za blevom ter sipal to ži-
valini. Ko se je vrnil v izbo. poklieal je
sinaho, ki mu je stregla (navadno je bila
to najmlajša žena), naj mu prinese za-
julrek, to je posuseno nieso ali slanino;
kadar je bil post pa ližolovo kašo. Naj
je bil post ali ne, moral je biti na mizi
vedno beli kolat\ da se je pogrezal vanj
nož kot v perje. Potem si je vzel cutaro,
zopet se pokrižal, priporocil se Bogu in
svojemu angelu varuhu, pa nagnil prav
moško. Ko se je nasitil in se napil, vzel
je dolgi eibuk (tursko lulo) pa si natlačil
iz mehurja. Sinaha mu je prinesla ogel
in tedaj se je kadilo kot iz dimnika.
Ce si pa prišel kot gost k njemu
v hiso, sprejel te je ne kot gosta, nego
prav kot vladiko. Slanojlo je navadno
kadil; če je kaj potreboval, je sanio malo
zakasljal. . . A sinahe so takoj priletele,
kakor bi jirn bila krila zrastla. Kar na
očeh so rnu brale, kaj naj storijo. Sta-
nojlo ni govoril ničesar. Tebi pa je tre-
balo le kar reči,  pa si imel   takoi   nred
bile hodile po to, nego bi le jemalekar iz
pod roke. Glej, tak je bil Stanojlo v
svoji  hiši.
Pa v vasi? Tudi v vasi je bil ne-
odjenljiv kakor doma. Sodilnica ni bila
kakor dandanes. Vaški sodnik in ljudje
so se zbrali navadno na sredi vasi na
cesti pri križu pod drevesom. Ljudje so
mu izročali svoje tožbe in nadloge. Sta-
nojlo je poslušal vsakega, po tempadel:
„Tako in tako bo!" In tako je tudi mo-
ralo biti.
Ko so imeli priti sosedje naposvet
o čem, ali pa da poravnajo kak prepir,
je naznanil Stanojlo to prejsnji dan ob-
einskeniu obhodniku, enookemu Veljku.
In ta Veljko je pa tako vpil, da se je
slišalo še izven vasi. Potem pa, naj bi
kdo ne bil prišel! . . . Zastonj vsak izgo-
vor : ali da nisi mogel, ali da nisi čul ;
Stanojlo je kar pogledal nanj, pa rekel
neusmiljeno : ,.Dvajset pet ! . . . Daš mu
jih, Veljko. Pravi, da te ni slišal! . . ."
Mož je prosil, se zaklinjal pri nebu
in peklu — vse zastonj. Kar je rekel
Stanojlo, se je moralo zgoditi. Tu ni po-
magala nobena stvar. Kar na klop, Veljko
je zavihtel palico, obsojenec pa se je
vstresel pri vsakem udarcu, pa čakal,
kdaj oznani  Veljko zadnji.
tu je bil nagel. Samo to je dejal: „V
tednu moram imeti ves davek !a
In jezdil je na svojem belcu okrog
z bičem v roki, da ga pobere. Moral si
mu ga dati, pa naj bi bil moral prodati
zadnje živinče.
Bolj odločnim in premožnejšim je
bilo to ljubo. Hvalili so Stanojla : ,,Tako
je prav! Tako se župani ! Ta ne muoi Olo-
veka dolgo. Bodi ta ali oni, kar pomigne
Veljku, pa se že kadi... !>l
In Stanojlo je sodil, kakor je bil
navajen. In niti na um mu ni prislo, da
bi se mu mogel kdo protiviti. Ali vendar ...
II.
To je skusil njegov boter Srečko
Sokič.
V vasi mu nobeden ni rekel dru-
gače, nego stric Srečko! Bil je vesel, živ
in še vedno čvrst starec. Kadarkoli je
govoril s kom, vedno se je vrtil in sukal
kot šilo in tolkel s palico ob tla. Če je
videl, da ga je kdo poslušal in mu pri-
trjeval, ni vedel radosti, kaj bi počel.
Bilo mu je drago, kakor bi mu bil dal
ne vem kaj.
Vsi vaščani so ga spoštovali. Ko so
se imeli posvetovati o čem, tedaj so po-
slali koj po strica   Srečka.  On   pa,   vea
in ono urediti in konečno reäiti, da se
to izvrtli.
In kako ulogo je igral tretji uei-
teljaki peslanec?
Sponinil se je pač irebcev v Ko-
baridu, na one pa, ki so ga poslali v
deželni zbor, na svoje volilce — učitelje
je     i cisto pozabil !
Učiteljstvu pač ne moremo česti-
tati. da so si izvolili take „goreče zagovor-
nike" svojih pruvic. Učitelji so zavrgli
svoje domače liudi in šli so po enega v
Dalmacijo. po dva druga pa, ki sta za-
pustila svojo domaču deželo Kranjsko
ter so nasolila mod nas.
Žalostno!
Cčiteljem pa želiino, naj bi jiin
vsaj jesensko zasedanje prineslo to, kar
zelijo : uamroč koneeno ureditev njiho-
vih plač.
Politiöni pregled.
Mlnlstrl prl cesarju.
V  petek 25. t.   m.   so   bili   pri   ce-
sarju v avdjenci   avstr.   in   ogerski   mi-
nistorski predsednik ter   vnanji   minister
grof Goluehowski. Cesar je sprejol vsakega
treh ministrov v posebni   avdijenci.   Mej
Koerber.jem in Szellom so se  vraile  ves
dan   dolgotrajne   konference,   tičoče   se
nagodbe.
Volllna preosnova v koroikem deželnem zboru.
V  koroškem deželnem zboru se  je
zopet izvräilo nasilje proti slovenski manj-
šini. Z glasovi nemških   nacijonalcev   se
je sprejela predloga o volilni   preosnovi
a odklonili so se predlogi slovenske manj-
šine da bi se pomnožili   mandati   kmeč-
kih občin, ki bi   priSli   v   korist   sloven-
skemu prebivalstvu.   Vsled   tega   so   pri
glasovanju slovenski poslanci  Emspieler,
(Jrafenauer in  Huber   ostavili   zbornico.
V češkem deželnem zboru
je nemžki poslanec dr. Baernreither pred-
lagal glede jezikovnih razprav nekak pro-
vizorij, tako da bi se Čehom ugodilo za
v prvo s tern, da bi se uvedel češki no-
tranji jezik pri sodiščih v čeških in me-
šanih krajih; v takozvanem zaprtem nein-
škem jezikovnem okrožju pa da bi se
nameščali sami nemški uradniki. Razun
tega naj bi se ustanovilo izključno nem-
sko obratno vodstvo za železnice na
Češkern. Čehi pa so tak predlog odklo-
nili in je dr. Herold v imenu češkoga
kluba izjavil, da za dosego sporazumja
v jezikovni zadevi treba le nekoliko dobre
volje in nacpiotja hodo takoj odprav-
ljena.
Razmere v Gallcijl.
Stavka poljskih delavcev v vzhodni
Galiciji je vedno večja. Doslej atavkajo
poljski delavci v 200 obcinah. Stavkujo-
čih delavcev je nad 100.000. Stavka ima
tudi naroden pornen, ker so rusinski de-
lavci v boju proti poljski „žlahtr'. Ru-
sinski list „Dilo" pravi, da bo ta stavka
dobila še večje obsežje, da tako pokaže
ljudstvo, da je močnejše kot zastareli
privilegiji aristokratov.
Amerläkl Slovakl in njih prljatelji Madjarl.
Znano je, da se morajo zlasti o-
gerski Slovani trumoma izseljevati iz
svoje domovine ter iti po svetu za kru-
hom. Urok temu je, ker so Slovaki pri-
krajsevani in zatirani v vseh svojih na-
rodnih pravicah in noben ogerski Slovan
v svoji dumovini ne doseže ničosar. ako
se no pomadjari. Veeina jih gre v A-
meriko, ondi pa pridejo celo do bogastvtt
in easti. Pa tudi narodno so ojacijo.
Imajo svojo easopise, knjige, sole, cerkev,
kjer doni materin slovaski jezik in so
dobro organizavani po društvih itd. To, da
Slovaki v Ameriki kaZejo, e>sa je '/.mozon
Slovan, ako se ga ne ovira v naprodku
in so mu no krati najpriinitivnojih pravic
vsakoga naroda t j. rabe materinega j»1-
zika, to pa Madjare silno peee, kor ho-
toli bi da boüi Slovak brezpraven in
„inferijoren" povsodi, kakor je doma. Mail-
jarska vlada po avstro-ogerskem kon-
zuUtu v Pitsburgu v Ameriki je izvedela,
da Slovaki iz Ogerske sirijo „pansla-
vistiško in protimadjarsko"' agitacijo v
vseh svojih naselbinah. Najmarljivoja v
tern pogledu da je duhovščina kor vzgaja
verne Slovako v pristnem narodnom duhu.
Zaradi tega protimadjarskega gibanja
med amoriškimi Slovaki, katerih je
okoli 00.000, je imenovani konzulat v
skrbeh in jo opozoril madjarsko vlado, da
naj stori v tern pogledu primerne ko-
rake. In res jo ogerski minister Szell
pisal žkotu ostrogonskemu ter inu sve-
toval kako zatreti slovaško narodnost
na tuji zemlji. Najprej je z vso silo pri-
tiskati na slovasko duhovščino, da za-
pusti Ameriko. na izpraznjona mesta pa
je poslati ,.dobromisleče Madjare", ki
bodo delali propagando za — madjarsko
stvar. — Ta korak Madjarske vlado, ki
se boji „slovaških panslavistov" celo v
daljni Atneriki, pa je dokaj razbüril
ameriške Slovake. List „Napredak"' je pri-
nesol dosiovno Szellovo pismo priinasu
madjarskemu ii? piše: „Samo jeden Madjar
je zmožen v svojem šovinizmu iti tako
daleč da hoče izkoriščati cerkev in vero
v s v o j e politične namene''.
Tripolis.
Listi poročajo, da je začela zbirati
Turčija vojaštvo na meji Tripolisa. Za-
jedno se poroča. da je odplulo v ta-
mošnje vodovje pet ital. vojnih. ladij.
Reforme v Rusiji.
Car Nikolaj II. je prpravljen dovo-
liti za svojo državo nove reforrne, ki bi
ob enem nstrezale ruskim razmeram. V
Rusiji sta dve napredni struji. Ena, h ka-
teri pripadajo mlajši možje, hoče povsom
posnemati naprave zapadne Evrope. Ti
so so navzeli modernega, mejnarodnega
liberalizma, s katerim se pač ruski mužik
ne more sprijazniti Drugo strujo pa za-
stopajo starejši možje, ki sicer modorno
mislijo, a ob enem tudi vpoLtevajo ruske
narodne razmere. Ta stranka se z vso
silo protivi in opravičeno proti mejna-
rodnomu liboralizmu in nihilizmu terz:»h-
teva, da so odpravijo zlorabe y uradib,
volijo okrajni zastopi, iz teh pa pomnnži
takozvani državni svet. Iz šol in uradov
naj se odpravijo vsi tujci. Tudi v gospo-
darskem oziru zastopa ta stranka pri -
merno stališče. Gar in vlada bodeta mogla
računati  le s to strujo.
Polltičen drobiž.
Ministerska k r i za v S r b i j i
— V Srbiji imajo zopet ministersko krizo,
Vuičev kabinot je podal ostavko in sicer
zaradi tega ker je bil predsednikom skup-
ščine izvoljen vodja protivladno opozicijo
S t a n o j o v i c. — S p r o m <» in b a v
t r o z v o. z n i p o g o d b i. V novo troz-
ve/.ino pogodho ni sprejeta tocka gledo
voja^ke soponioči Italijo, ako bi Avstrija
imela vojno z Rusijo — Novi nomiri
v M a c e d o n j i. Vkljub oponiinov so
Tureija no hriga, da bi ukazala svojemu
vojastvu, ila no napada pr(ibivalstvn. Za
radi legaso vsi vodje macodonskili vstiiscv
pozvali vstašt» na boj proti Turku. Pri
Strmnici so ininuli todon Macoilonci po-
bili joiion  ool  iuldolok  Tui'kov.           An
gloži in M Li r i. Angložka vlatla so zo
poea z mislijo, da uve.de v oboh hurskili
ropublikah angležki j^zik, nizozom^ki je/Jk
I. j. jezik Burov pa da zalro po|>olnoina.
Ta vest jr dala nov poyod razhurjonju
nn'j liuri. — Moj A in o r i k o in Ja-
p o n s k o je mislalo nosporazumljonje
l<er hoöe Japonska so polnstili Markovoga
otoka, ležečega ob lslandiji. Amerika jo
poslala  tja jedno vojno latlijo.
Domače in razne novice.
(¦ospo<) FHiks Iiovat'ii' iz znane
rodbint» pri Sv. Luciji nn Mostu, je na-
rodil to dni judicijolni državni izpit s
[irav dobrim vspohom na graskem vse-
iH-iliseu
Srrno Oastitamo!
Ženskc doktorier.  —   Ono 19. t
m. sta bili na dunajskom vsoučilirfču pro-
movirani doktoricama modroslov.ja gos-
pndični   Marjeta Türke in Ana Ogrinc.
Za „Šolski Dom" došlo uprav-
ništvu  „Gorice": V. B. 10 K.
Predsedništvu je izročil Robarjev
Janoz 20 K; ..lzletnikiil na Otlici dne
23. t. m. vsled dobrote gospice M. M.
K 3.60.
Hvala!
Kje je iM'snica? — „Soöin" last-
nik jo naznanil, da bode izhaial njogov
list odslej mesto trikrat le po d v a kr at
na teden. Tudi v dopisu ,.z dežHe'1 dne
26. t. m., kateri dopis priobčnje njogovo
uredništvo ,.na 'zreeno željo g dopis-
nika", zatrja, da bodo „Soča" oilslej iz-
hajala le po dvakrat na teden. — Na
eolu iste štovilke „Snče" pa še vedno
čitamo, d-\ izhaja trikrat na tedon v
šostih iz'laniih. Kje je torej rosnica,
z not raj  ali  zu naj ?
Ali ii is mo uiianili? — Svoj čas
sino, pišoč o nnrnenih „Narodnoga sklnda'"
dejali, da bode isti služil izvestnim itd. itd.
itd.. moj katerimi d-i bnde tudi pokrivanje
deficita pri izdajanju ,.Soče-' in „Pri-
morca \ To. kar smo trdili. je monda
blizu tega, da se vrosniči. Kajti v dopisu
,.z dežele" v zadnji štovilki „Sočo',
kateremu dopisu se že na „nosu" pozna,
da ga je hisala znana „nenadomestljiva
rnoč"', stoji črno na belem to-le: „V ne-
kak b'k namen (kakor narnreč po zatr-
jilu tega ,.nenadomesUjivega"' dopisnika
..klerikalnim'4 listom „Tiskovni sklad1')
naj bi nam služil že obstoječi ,. Narodni
sklad". Kakor so je do sedaj pokazalo
(aha !),.. žal, ne more se z „Narodnirn skla-
donr' tega doseči, kakor je bllo na-
nieravano. — Ker pa „Narodni sklad''
že obstoji, naj bi se skrbelo iz
njoga tudi za to, da bodo mogli
naši č a s o p i s i redno in brez
gmotnih skrbij izhajati"'.
Ali nismo toroj govorili rosniceV
In kako je ' Inkrat zarohnola nad
nami , SoOa" tor /agolavljala, da on a
I a ii k o ž i v i > b svoji n a r o v. n i n i!
l'olagoma so /0 šo tudi marsikuj vros-
iiiri, da svot viui. kako ima la?, kratko
noge.
Duliovnika nbili so v Makolah na
Štajorskotn. Dno IC), t. m. jo šol tamošnji
kaplan g, Anton M i k I i i• im kraj /,up
nijo spoveilovat in so jo zarnogol vniiti
so lo po/.no v noč tlomu. Iti pa je moral
mimo noke lit At», v kateri jo bila gosl.ija.
l'rod bišo so rogovilili l'antjo. Ker jo bilo
mod njimi nokaj taeih ki so itnoii piko
na kaplana k or j i b j o z a r a <i i n o-
I o p o g a o I» n a š a n j a s v a r i I, so so
nainonili /daj nad iijiin zinaščovati sc
fYestr(!gli so mu pol in ga j<> najproj
jeden udaril z noko tožko ojslrino po
glavi tor mu prizailojal ;*) cm. globoko rano.
V isti hip mu je drugi vrgol v hrlx^l l<»žok
kamen. Kaplan so jo zgnnlil v nozavesli,
a šo po nezavosliif>m so büi s pestmi in
s kamenjem. Ubijului so polom zbožali.
Ko so jo kaplan nokoliko zavodol, pri-
lezel je še dornu, a jo polom le/al ne-
zayesten do 28. l. m., kalori (Jan |o urnrl.
l'ri razbojniko so žo dobili. — Ta uboj
je bil sad huiskanja lisla ,.Št.ajo.n--\ ka-
teri igra na Stajoiskom isto vlogo kakor
pri nas ,.Soča'4 in v Ljubljani „NaroiK
Ta poslednji list jo v tozadovnom po-
ročilu v škodoželju nad lern činom pisal, da
je kaplan storil „smrl sv. Stel'ana". Tako
dali>č smo sreeno prijadrali, da so kdo
radujo nad takimi dngodki ! Ali je potom
čudo, če si nasi narodni sovražniki za
dovoljno manejo roko?
Vojaske vajo. ¦ •- Tukaj^ni pošpolk
štev. 47 je odšol včoraj zjntraj oh 0 uri
na vsakolelno vojuske vajo in sicor na
Kras.
1'reselitev   kn/njcucev.   —  Jntri
se preselijo kaznjonci iz starih prostorov
pri sv Antonu \ novo jnstično palai-o.
Vseh sk'ipaj je   82  nio/kih   in   7   žonsk.
Zopet  K»|>h>nj('iio sad je.   —   Me-
stni tržni komisar jo v sohoto zaplonil
en kvintal sadja, ki ni bilo godno za ra/.-
pošiljatov.
Elektrit'iin ra/svotljava v našcin
niestu. — Drustvo „Gasindustriegesell-
sc.hatV' na Dunaju jo [»rodložilo tuk.
niestnemu niagislralu natanjčon načrt o
napravi olektr. razsvelljavo v Gorici. Po
tern tuu'rtu dobi naso mosto do konoc
inespca niaja 1903 e'ektrisko razsvot-
ljavo.
Varnostiie odrt'dbe  proti   ku^i.
— Z ozirom na to, da se je v mostu
Odosa na Kuskom pojavilo že več slu-
(•ajev kuge, je nalo/Jlo c. kr. nam(;stništvo
tukaj^njonni magistralu, da je vso tujco
ki bi prišli iz Üdose v Gorieo, poclvrot-i
zdravstvenemu opazovanju sko^i desel
dni.
0/dravel j<^ oni 22 WU\\ mladenič
Anton K a v s, ki je 17. jnn. t. I. skočil
z železni^kega mosla v Sočo in se n<-
varno požkodoval. Sedaj so ga izpu^tili
zdravega iz bolnisnice, kjer pa je moral
prestali še precoj ntivarno oporaeijo v
dolenjem delu  tolesa.
V „Narodni tiskarni" jo ravnokar
izšla knjižiea : ,,Ž i v I j e n j o blazon o
M a r i j e   Magdalene   M a r t i n e n g o",
na vse pretege, dokler se ni stvar rešila
tako ali tako.
Nekoč — nobeden ni vedel zakaj
— ali bila je menda važna reč — jel
je kričati in kriliti z rokama, pa razla-
gal nekaj botru Stanojlu. Stanojlo je dc-
jal nekaj, a stric Srečko je bil naspro-
ten : da ni tako, ampak tako in tako.
Ljudje so sližali prepir, in ognili so se
strani. Stanojlo je bil vajen, da ga je
moral vsakdo slišati, in jedva se je zdr-
žai, da ni plaoil nad botra. Ali od tega
dne se je močno razsrdil nanj, in čakal
je ugodne prilike, da bi mu pokazal, kaj
se to pravi — nasprotovati vaäkemu na-
čelniku! Kar besnel je.
„To mi bo drago plačal", grozil
mu je v duhu.
Bilo je na praznik Obiskovanja De-
vice Marije po košnji. Ljudje so se seäli
zopet pri križu, da bi se pogajali. Bila
sta tudi oba botra: Stanojlo in stric
Srečko. Mahoma se obrnejo vsinastran,
odkoder je nekdo hitel.
„Kdo je  ta?"   vpraäa sosed Jovo.
Srečko si dene roko nad oči, p&
gleda, da bi spoznal prihajalca.
„Ah, to je moj sosed Mirko!"
„Oernu pa le hiti takoV"'
„Bog ve, zakaj", meni  zopet   stric
V tem je bil Mirko že pri njih.
„Božja pomoč !"
, Čemu si se pa spotil tako, Mirko?"
vprctša ga Srečko.
„Uprav tebe iščem".
„Kaj, mene !i(
„Tvoji ljudje so pustili vole v mojo
koruzo (sirek) in vse so potlaeili".
„To ne more biti. ..!"
„Saj se lahko sam prepričaš".
„Ali  kako, da so jih pustili?"
„Eh, kako... Saj sern ti pravil, da
se ti je podrl plot poleg mojega polja
na nekih mestih, in da..."
„Vem, vem... ali del sem domači-
nom, naj pazijo, da živina ne bo delala
tarn äkode. Ali glej, pustili so vendar.
Ali je mnogo škode?"
„Mnogo, Bog ve da!"
Stanojlu se zabliskajo oči.
„Veljko 1" poklice beriča.
Enooki berič p: ide.
„Ali si razglaail, naj pazijo ljudje
v,i svojo živino, da ne bo zahajaia dru-
j ^n v škodo?"
„Kazglasil" odvrne Veljko pokorno.
„Ali si pa povedal pri tem, da bom
kaznil vsakega, cigar živina ae dobi na
sosednem polju ?"
„Nu, boter Srecko?-' obrne se Sta-
oojlo k Srečku jedva zakrivaje radost,
da se mu jft ponudila tako ugodna pri-
lika.
,.Hokel sem domačinom, naj pazijo
in  ne puščajo v škodo".
„Kak gospodar pa si, ko te domači
nočejo poslušati?
„SluP5ajo mo, boter; ali glej....
otroci so se malo poigrali. Pa saj dem,
rad plačam, kar je škode ; no branim so*'
„Vem, da plačaš. Saj moraš plačati.
Jaz pač ne bom za te —".
„To se ne zgodi1'.
„Še tega bi se trebalo. Ali pa nisi
slišal, ko je oznanjal Veljko, da bo kaz-
novan vsak — vsak pravim — kdor pusti
živino  v škodo?"
„Slišal sem, boter".
„Pa se nisi ravnal po tem?"
„Saj sem že del  boter — otroci —w.
„Veljko, pristavi klop ! #Dvajset pet!"
„Kako, boter?? Ti da bi hotol ?!" —
zakliče prestraäeni stric Srečko in od-
stopi korak  nazaj.
„Da, moram hoteti! Ta razglas
velja kot zakon !'
Stanojlo je bil grozen — srep —
v tem trenutku. Dolgo obrvi so se mu
bile naježile nad očmi in oöi so  se sve-
Srečko pogleda nanj, poyleda — pa so
strese kot šiba.
,,Komu praviš: „Dvajsot pet?' Ali
rnorda tem «-ivirn lasein?' zgrozi se stric.
Srecko, pa snamo čepico tor prime z roko
polno pest las !
,,Tebi !" sikal je razjarjen Stanojlo.
„Lastnemu botru, ki to je držal na
rokahV"
„I botru, i bratu i vsakemu, kdor
ne slusa ukazov !"
„Plačam !'  tarnal jo Srečko.
„Na klop!"
„Ne ležem!-' vzravna se mahoina
Srečko. Oči se mu zablišče in v i-oci se
pokaže nož.
„Botor Stanojlo, za vsak udarec
placarn zlat Glej, moje sive lase! —
Postaral sem se, ali ni se me dotaknila
sramotna palica. . . . Ti pa hočeš — dati
mi jih  —   dvajset pel!"
„Razglas je kot postava! Veljko,
alö!"
Herič priskoči, pa udari strica Srečka
po roki, da mu jo padel nož iz roke ler
jja prime za roko.
Zbrani sosedi priskočijo.
„Kaj delaš, Stanojlo?" vsklikne .lovo.
Stanojlo stegne svojo župansko pa-
lico nad Jova ter ga mahne vpričo vseh.
kapucinske rcdovnic.o. V neniškem spi-
sal o. Kerdinaiul Skala, kapuein. il'oslove-
njena z dovoljenjem pisalel.ju) Nulisn.jena
z dovoljonjem nadškolijslva v (Jorici in
redovnih predslo.jnikov. Knji/jca se do-
biva v „Nnrodni tiskarnr' v Gorid, ulica
Vetturini st. 9. mehko \ (»/ana po 2 0
V i n , |) o p o š t i 3 v i n . v e c.
1/ Dwina 11:1111 pišejo. Vendar
onkrat! Po trikratnili vnlilvah, ki so bile
na pritisek nasprotnr stranke dvakrat
razveljavljene, izvoljen je I>i 1 slcdnjič /a
zupana g! Jo/. Mo I-vie, Lrd '" pošten
kmel, ki so ne briga za novodobne no-
volarije, skodljivo vsakorniir, posebno pa
kmcli: v verskciu in narodnem o/iiu.
Nadjamo so, da bo kot neodvisen možak
vse tako  urejeval, <la  b<>  občini  v korist.
....... v duševni 'n n1""'11'   naprodok   Geslo
naj viim bo si- *u|.an: ,Vsn /a veru,
do rn, cesarJH!"
/ (ilorjansko^a narn pišejo: |)ne
27. julijii ,l(l pi'(lv/ n.-tdskol" Andrej .Jordan
posvelil v masnika cast. gosj,. Andreja
y t r e k I j a. duvi'sivsega bo^osl »vi-a, uda
obcesposlovane (liii/iiic i/. Gorjanskega
na Kra.su mlujsega brata vseiičiliškega
prof. dr. Kai'la Slreklja. I'rvo sv. maso
pel bode nnvoiiiasnik v krogu svojeev v
Goriei v ur^ulinski r¦ • t"kvi din'1 3 augusla
ob 10 tiri /a goriško nadskolijo je bil v
masnika posvoeen lotos l<» c. g. Andr.
Stiekclj. huhovnemu prvorojencii prevz.
nadski la Jordana cesliluuo !
I topijonca so na&li due   IS. t. rn.
v Savi pri Xomenju v Bohinju Po po-
izvedbah jc bil poiiesrečeni delavec v
železni.škom U:tn 1 n• >Io 1 nu z inienom l/ilip
Vončina, doma iz Lokovca na Primorskem.
katcrega se  jo   že  nekaj    časa  pogreSalo.
Driipt iimctiiiška ra/stava v
Ljiibljani. Slovcnsko umelniško druš-
tvo valti vsc slov. unictnikc, da sc vdeleže
dr UK e u in c 111 i š k e r ;i / s I a v e v
Ljubljani, katera sc olvori 15. scpteinbra
1902 in s(» zakljuei I.» okt« bra \\)i)'2.
Pravila /a ra/.stavu so naslcdn;;i: l.l'nio-
tvori naj se posiljajo po železnici na
,.SJovonsko uinclniško dnnlvo v Lju-
Ijani , in sicer pravočasno, da do^po naj-
kasneje I. seplembra v Ljubljano. line^tno
bi bilo. 1 lit sc pošiljatev prejc naznani.
2. Vsak uniotvor mora inicti svoj po-
scbon zaboj. Ker riiti društvo, niti ,>o-
Icznica 11c oilškoduj<'la vslcd slabega za-
l.'oja in povr.snc.ya opremlicnja poško-
dovanih umotvorov, zahlcva druAtvo, da
Sr! pritnli umotvor v ni"raii zaboj z
vijaki. Istotako niora bili pokmv zaboja
pritrjen z vijaki. Kipi, akvarcli, pastcli
pod sU'kloni i. dr. morajo bili z inehkim
niiitcrijalum zadolani. 'A. Na «niolvoru
niora biti listck z iniciKun in naslovoni
umelnika, naslov in ccna uniotvora. Isto-
tako niora bili v doticnent /aboju pri-
Icpljcn cnak listck. 1. 1)¦•pošiljati1v umo-
tvorov prev/anic nine1 ink na lastuc
slro^kc. a) Odklonjcni iinioivori sc vniejo
takoj na stroskc odpošiliavca. In Sprrjcti
uinolvori si1 vrncjo |ck<»m (»nc<,ra tcdna
po zaključji razstavc na drušivcnc stroske.
(0 Vračajo se umotvori saino po /ele/nici
in sicer do tiste poslaje. ki je nazna-
njonernu naslovu umclnika najbližja. ö.
Od prodanih umolvorov si pridi/i društvo
10'Vo ro/ijskih slroškov. i\. Odpiranji1 za-
bojcv sc vrsi v navzoč.nosti dvcb zato
izvoljenib useb. 7. Dništvo j,'arantira za
poskodbo umotvorov sauio od časa spre-
jerna od železnice do oddajc na želoz-
nico. Za izbero umotvorov izvoli so juri,
ki obstoji iz potih jurorjev in dveli na-
mostnikov. — (Jdlior ^Slovcnskojja
u in e t n i š k e (; a d r u š I v a1' — Ivan
Fr a n k e, cos. svetnik, prodsednik. \\\-
h a r d J a k o p i č, tajnik.
„Naroiliu^oHpotLirüiki Vest ulk",
glasilo slovenskega trgovskc^a drustva
„Morkurja1', ima v svo.ji I. štov. sledečo
vsebino: 1. 0 kupčiji s koru/o: Spisal
M. K. 2. Živinorojski okraji na Kranjskeni;
Spisal V. Kobrman. (Konoc.) 3. Kranjske
dežeine linance. Spisal r.— (J)alje prih);
4. Kapital in obrosti. Spisal V. Kukovec.
(I)alje prib,); Trgovska in obrtniška zbor-
nica za Kranj^ko; G. Haznotorosti ; 7.
Izpremembe v trgovinskih in zadružnih
registrih nu Kranjskem; 8. Tržno poročilo
in tržne cene; 9. Oglasi.
Nesreča pri streljnnju proti tot'i.
— Pri Sv. Katarini na Sp. iStajftrskem
se je te dni smrtno ponesrooil 91etni
Franc Kos, ki jo y družbi posostnikovih
sinov I91etnega Širmoka in lBletnega
Antona Mpdveda streljal proti loci. Strel
se je prozgodaj vnol, iskra je odletela
na preblizo se nahajajoei smodnik, vsled
Cesar je nastala eksplozija. Ranjena sta
tudi tovariša Kosova.
Sini'toiioseii niiitariii poljub.  —
V nekein selu na Koroškein je urnrlo
neki mat(?ri jodino deto vsled opeklin, ko
se jo oparilo z vrelim mlekom. Fredno
so otroka pokopali, ga je mati šepoljubila,
a kmalu za tern je zbolela  in  amrla. —
I'oskiiHiija  /  novlini topovl.    -
V Menefiijj pri Cirknici na Notranjskom
ho te dni poskušali streljati z novimi
topovi. Ti novi topovi nosijo silno daleö.
l'robivalci vasi Dobec so rnorali zaradi
tega slreljanja vsi za(tustiti svoje biva-
li^čo zu kar pa jib vojni erar o l.škodi.
XVII. rcdiia vclika Kkupšciiia
driixlM' sv. (irihi in «Wotcula v Ilirski
Hisirii'i. Due 7. avg. t. I. bode XVII.
redna vclika skupščina družb«; sv. (ürüa
in Mdoda v Ilirski Histrici s sledečim
vsporcdom: I. Sv. rnaša ob '/JO uri v
dekanijski cerkvi; II. /borovanjo ob 11.
uri v hot'ilu ..Ilirija'; 1. Prvomeslnikov
na^ovor ; 2. Tajnikovo porocilo; 3. ßla-
gajnikovo poročilo; 4. Nadzorni>tva po-
ročilo; ;">. Volitov jedne trotjin«; družbi-
nega vodstva. I'o [iravilih izstopijo lotos
naslodnji uiljc dru/binoga vodstva: 1.
Tomo Zupan ; 2. Ivan llribar; 3. Luka
Svctec; i. Ivan Subic. ti. Volitev nadzor-
ništva (T) clanov); 7. Volilov razsoiitii^iva
(;*) članov).
1'ristavck: I. Due 7. avgusta odhod
iz Ljubljano z brzovlakom ob f>. uri ;")9
¦ 11 i 11. s po.štnim vlakom pa ob \. uri iH
min. zjutraj: 1. I'o zborovanju skupni
sd)od v ho lei 1.1 ,.llirija"' ob 1. uri. Kadi
oboda so jo udelcženc(Mii zglasili do h.
avgusla z naslovoni: Tvrdka Žnidoršič
ä Valenčie v Ilir-ki Histrici. Kuvert brez
vina «lane ;{ krone; \\. Odhod iz llirsko
KislriiM» proti I.jubljarii z brzovlakorn ob
W uri 27 min. s po.šluiin vlakom pa ob
ti. uri 39 miu   zvečer.
Honiara i/najdba. - Slovonski
mizar a. Antnn Hcc nu Bre^'U |iri (lelju
jc izumil invo vrsto šolskib tabel. Tola
tabla obstdji iz trch dolov • iz stojala in
dvcb normalno volikih desk. Obo tabli
sc vrtita okoli vodoravne osi in sta zve-
zani medseboj s pomočjo škripcev z ve-
rižicanii. i'osebno prednost tcb iolskih
tabel jo: da se dasta porabiti nacnkrat
ebe ploSči in sicor obo strani druga za
drugo. Tabli so tudi dasta lahko v po-
Ijubno višino za male in za velike
otroko. Ha/von toga se postavi tabla
lahko v vsako posovno ležo, tako, da
otrok nanjo pišc ali riš<» lahko tako, ka-
kor hi v svoj zvezek na klopi pisal I'ri
vscm tern jo pa ves mebanizom na odni
strani priprost. da ga lahko vsak otrok
razunie, na ilrugi strani pa tako soliden,
da je vsaka poSkodba nemogoča. - - šolska
vodstva in krajne solske svete opozar-
jamo na to pri nabavi novih tabel. Cena
ni iniiiiL'ii višja oA  navadnih tabel.
Tovarna   pive   na   Hoki.          Xa
Koki  sc  je osnovalo dolniško  drustvo. ki
bo zgradilo  veiiko tovarno za  pivo.
Oblak so je vtr^al v sobohi 19
I. m. nad (.iradoein in okolico. Padala }o
tudi toča, debela kakor golobja jajca in
pohila mnogo okenj. oklestila drevje in
pobila mnokjo tiOev. Voda jc udrla v
ninog" hi^-c in je ognjega?no drustvo
iiiiclo polnc roke dela. Po Gradcu je bila
tcma. da jo morala olektriOna ž(»lezniea
voziti razsvetljena. a veekrat je morala
svoj prornet ustaviti. Tudi iz raznih dru-
gih štajcrskih krajev sc poroča 0 volikem
ncurju.
(. kv. poštnoliranilnicni iirad
nu Dunuji je razposlal okro/nico z ra-
čunom za inesee junij. V uradnem delu
naznanja se nova knjižk-a, ki priob("ujo
določila glodo poštnohranilniOnega poslo-
vanja. Nadalje odredba, ki pravi da dne
I. avgusta letos v čekovno zvezo pošt-
nohranilnično vstopijo c. kr. avslrijski
postni uradi Keirut, (larigrad 1. Solun I,
Smyrna I. Slodi poročilo o donarstveneni
prometu inesoca .junija, potem seznainek
novih post z nabiralnicami. Osebna vest
naznanja, da je poštnohranilnični tajnik
dr. Karol Loth postal ravnatelju namestnik
in obenem sekcijski svetovalec. V ne-
uradnem delu okrožnice nabajajo se po-
datki o poštni hranilnici na Ogrskem,
Franeoskem, Belgijskem, Nizozeinskem
Švedskem.
Kiiji/ic rentovnic postnohranii-
nit'iiili je koneem junija letos bilo v
prometu 17.318, ki so vredne 90,279.528
kron. Na račun leh knjižic branilniea va-
ruje rente notne, srebrne, zlate, kronske,
investicijske, in druge v to svrho postavno
dovoljene, potem srečke iz 1. 1854, I860,
1864.
Uravnava plac1  diurnistoin.   —
„ Viener Zeitung" je objavila naredbo
skupnega ministerslva, ki uravnava place
diurnistoin. V državni službi je okoli
12.700 diurnistov. Od teh jih okoli 7000
dobi go love ineseOne place. Vlada pa
pripravlja uravnavo plač tudi sa davčne
izterjevalee, katerih je okoli S00, in za
razne pomožne služabnike. Stevilo vseh,
katerim bodo v kratkem place zboljšane,
znaša nad 20.000 oseb. Place se razdele
v pet vrst po krajih in službeni dobi.
Place prve vrste — službena doba 3 do
6 let — 75 do 100 kron na mesec, druge
vrste 110 do 15 let) 95 do 130 kron,
četrte vrste (15 do 2o let) 105 do 140
kron, pete vrste (nad 20 let službej 115
do 150 kron. Dalje dobe pomožni slu-
žabniki dnovnine po 3 krone, 2 kroni 60
st. 2 kroni 40 st. in 2 kroni 20 st.
Kakftrn kruli }v kralj?   ¦¦-  Dva
preprosla tožaka sta sc prod kratkim na
Sedinograskem prav po^teno skregala.
Prišla <ta namroč na vprašanje, kakžen
kriib je vsak dan naš cesar. Med tern,
ko je jedon bil trdo prcpričan, da je
saino rnlečcn kruh, jo drugi zacel z ba-
tinarni dokazovati, da jc naš ccsar same
— poticfi. So prodon jo bilo vpra.šanje
reseno, sta se tako krvavo stepla, da so
ju morali prepeljati v — bolnico.
•liiiiakin.ja. -- V Teme.švarju so
pokopali te dni 100 lot staro gospo I>.
Szigetti. Pri naskolu na Budim je našol
I. 1 Si-H njen soprog. ki je nosil zastavo,
smrt. Ona sc jo v mo.sko obleko pre-
oblečena borila poleg njega ter bila tudi
ranjena. Pokopali so jo sedaj po 54 tetih
z  voja'skimi častmi.
Vvs riiv;»j. Ako hočerno vzgo-
jiti dobrega psa čuvaja, treba začeti z
mladirn psom tako-le : Psa je opozoriti
na vsak sum z dvignenjem prstn in kli-
eanjem. Dobro je. ako v noOnom casu
tuj človok v to iiajct. trka na duri in
dela ropot. kar nagiba psa k lajanju
Tudi postane pes pozorncjAi in nczaup-
Ijivejši. ako so ga cez dan dene na
veripo.
Stolp sv. Mark a v  Henetkah bo
v 'vjodnih razrnerah dograjen v petih
letih. Stroški so proraOunjeni na 3 mil.
lir. od katerih je polovica že pokrita.
Xacrti so žo izgotovljeni.
Anarhlstiska zarota proti laš-
ki'iini kralju. — Preiskava proti anar-
histom v Terni na Laškem je pokazala.
da se jo snr'va!a trdna zarota na kralievo
življenje. V Trstu so prijHi nekega Bor-
cechina iz Bra. ki «0 urn dokazali. da je
sodeloval  pri zaroti.
Kraljic.'i Nataii.ja pise svoje spo-
niiii**. — Listi porncajo da bivša srb?ka
kraljica Xatalija pi^o svoje «pomine. v
katerih nam^rava popi^ati po'oe 'logodkov
iz svojega la^tneea življenja tudi mnogo
onega, kar je bilo dosedaj javnosti ne-
razum'jivega V to spada tudi njen prestop
h katolj0an«5tvu. Nadalje se poroča da je
kraljica Xatalija s tern, da je poslala
mladi nevosti črnogorskega princa zgo-
dovinskp bisere rodbine Obrenovič. očitno
pokazala svojo politične nakionjenost
Črnigori proti Srbiji in tako označila svoj
nastop v aktivni politiki.
Malari.ja — ozdravljiva. — Iz
Srednje Italije se poroča. da se je prof,
Graesiju. zdravniku v Rimu. posrečilo,
iznajti zmes. katera obvaruje človeka
pred iiDilarijo. Kakor je že znano. je
proti malariji svetoval Koch, naj se na
osem dnij vzame chinin. kar se pa ni
ohneslo. Imenovani zdravnik je pa delal
poskuse z zmesjo, ki ima v sebi razven
solnokislega ehinina tudi citronokislo že-
lezo: arzenikovn kislino in grenč-ecev
izvleček. Dosedanji poskusi so se dobro
obnesli. Tako je blizu Ostije. kjer je ma-
larija najbolj divjala, delalo 120mlatičev.
Od teh je jemala polovica imenovano
zdravilo v podobi krogljic. druga polovica
no. Po pretoku par dni so oni, ki niso
jemali zdravil, oden za drugim oboleli
na malariji, od onih ki so jemali krog-
Ijice. pa niti eden.
1'omiloSsiMi urednik. — Ruski car
je pomilostil bivšega urednika lista ,.Ros-
sija"' Amüteatrovn, ki je napisal listek
,.Omanov" v katerem je ironiziral carsko
rodbino Komanov in je bil radi tega
prognan v Sibirijo.
Vseslovanska iiiiictniska in in-
diistiijalna razstava bodo leta 1901
pod protektoratorn velikega kneza Alek-
sandra Mihajlovica v Petrogradu.
Velikanska koiikurenoa preti
evropskim mlinarjem. V združenih dr-
žavuh se snuje drustvo mlinarjev, ki bode
imelo kapitaia 1.G50.000.000 K in ki bo
proizvnjalo 100.000.000 barel. Prav za
prav je konkurenca obrnjena proti an-
gleškim mlinarjem-kapitalistoni: av naj-
bližji prihodnosti bode tudi dalje vplivala.
Naroduo gospodarstvo.
llezeg in n,jej;ova zdraviln» moi*.
Ni ga menda bolj starega zelteea,
katero so ljudje začeli rabiti za zdravilo,
nego jp bezeg. Že davno sem čital ali
slišal, da je nek sloveči in skušeni zdravnik
rekel: ,.Ko bi človek vedel, koliko zdra-
vilne moci ima bezeg zanj, klobuk raz
glave bi vzel, kadar bi sel minio njega".
Nekoliko od tega naj tukaj opomnimo,
zlasti zato, ker je sedaj ravno čas, si
njega cvetje in pozneje grozdje oskrbeti.
Oča Kneip trdil je tako le: „Zdra-
vilno pri bezgu ie vse: listie. skorie. ko-
listja je najcenejSe cistilo za kri. Ta ti
nadomešča vsa druga zdravila. Ali je
listje zeleno ali posuSeno, je vse edno.
Tudi cvet je dobro čislilo za kri, zato
glej, da ti ga no bodo man|ka!<> v hi3i.
Za vodenične Ijudi je čaj iz bezgovega
korenja imeniten. Isti vlece vodo iz clo-
veka bolj, nego katerokoli drujjo zdra-
vilo. Oh edncrn pa je tak čaj čisto ne-
dolžen: pij ga kadar hoče»;, nikoli ti ne
more Skodovati. Bozgove jagode so na-
birajo in kuhajo. I)a so kaj vredne, vidi
se že lahko na pticah, ker tako sitijo v
bezgovo grmovje.
S sladkorjem ali strdjo pokuhano
bezgovje je po zimi dobra jed ali pija<5a
za Ijudi. ki morajo veiiko sedeti. Žlica
pokuhanega bezgov(»ga soka v čaši vode
je dobro hladilo in Oistilo za želodec ;
vleče na vodo in dobro dene ledvieam.
Posušeno bezgovo grozdje je dobro za
hudo dnsko. Tako  vse uči oče Kneip.
iJoinača skusnja pa pravi ie nekaj
vee. Oostikrat se prigodi, da dojnicam z
malimi otroci se napravijo v prsih ali
sescib ot'-kline. gro/,no holece. Skoraj
nobeno zdravilo ne pornaga. dokler se
otekline ne prederejo in izgnojijo. Za
takšne otekline baje ni bolj^ega zdravila,
nego ohliž <Jlašter; od bozgovega -oka.
Ta se namreč skuba iz hezgovih jagod,
pa -f mora dobro pokuhan shraniti v
dobro zaprti posodi. Ako se hoče rabiti
tudi za pijačo bolnikorn. treba dajati
pr^cej sladkorja. Tega soka se namaže
na cunjo in priveže na boleče mesto,
kar pravijo, da je najbolj^e zdravilo zd
omenjeno bolezen.
Ob ednem se tudi trdi. da je ednaki
obliž prav izboren. ako se napravljajo
ulcsi a!i otekline v vimenu kravam ali
5e drugim doječim živalim. Seveda je
večkrat težko ga privezati na boleče
mesto. ali kolikor mogoče. naj se to stori.
Zagotavlja se za dober uspeh.
Ker je torej bezeg toliko zdravilna
rastlina in je sedaj rav^no skrajni čas,
njega cvet in sad obir-ati, da se pripravi
iz njega zdraviio. svetujemo ne zane-
marjati ga. da bode v dolgem zimskem
casu shranjen doma. pripravljen za po-
moč v boieznih. Prva pomoč je navadno
dvojna. tukaj pa Še najbolj poceni pomoč!
Ali se sine od streit1 ubite živali
liieso uživati?
0 tern vprašanju bil je nekje na
Slovaškem že pre<i kakimi petnajstimi
leti živ razsovor. Vprasanje se je razte-
zalo daleč na okoli. brez pravega do-
ločnega odgovora. Slednjič prisla je iz
AInihova na Bavarskem poročana sledeča
izkušnja: Ondi blizu je leta 1S84 udarila
strela v hlev. kjer je stalo 24 glav pitane
živine. Hila je strela tako močna. da je
vse ubila. Poklicala se je kornisija stro-
kovnjakov. katera je določila, da se meso
od stre'e pobite živine sme brez skrbi
rabiti. Radovedni smo. kaj 0 tern vpra-
saniu porečejo sedaj naši živinozdravniki.
katerih razsodbe potrebv^vati za nesrečne
slučaje — nas Bog obvaruj!
Kako se spoznajo j;obe, so li za
uživaiije ali lie?
V dvomu, je li goba užitna. t. j.
zdrava. ali ne. se pozna prvic, ako se
goba prelomi in nekaj Oasa pusti. Ako
je goba prava. ostane ji znotraj barva
nespremenjena, dočim vsaka dvomljiva
ali strupena goba kmalu vsa zelena po-
stage. Xa Laškem pa baje gobe še dru-
gače spoznavaio. Denejo jih kuhat in med
nje zelen peteršilj. Ako jp ta ostal med
njimi zelen, so gobe užitne, ako pa je
postal rujav ali cm, tedaj so gobe ne-
užitne in .skodljive. Posnemanja vredno!
Pohorski v ,.Domovini''.
Zakaj rumen«'* trte na aineriski
podlapl?
Mnogi posestniki tožijo, da jim bledi
trtrt, ki je cepljena na ameriški podlagi
ter menijo. da so temu mogoče kriva tla.
Deloma je to resnično ker nekatere
ameriške trte ne uspevajo n. pr. v pre-
apnpnih tleh, v tern slucaju ni druge po-
moči kakor trie zamenjati z drugimi, ki
so ceph/ne na arnerisko podlago „ru-
pestris monticola" ker ta vrsta vspeva
tudi v apnenih tleh. Kriva je pa bledenju
lahko tudi vlaga, ali slaba trtna podlaga.
Če je kriva vlaga, se rabi „solonis", ki
je zadovoljna tudi z vlažno zemljo, tla
pa naj se skuša osušiti. Proti bledici trte
je tudi dobro škropiti jo z zeleno galico
in jej z isto tudi prilivati.
Izjava.
Po raznih okoliščinuh prisiljen,
izjuvljain podi)isuni, da Viklor Buv-
čiir, mi/ar v Solu, ni z nienoj v
nikakcj zvezi, niti v sorodu, ter
da lit» sprejmeni zanj uobene od-
govornosti.
Fran Bavftar
Loterijske številke.
26. julij;i.
Trst......l'G    11    f>9    l>4    (»«.)
Line......&2     :i    84    :U    70
Kuhinjska sola
'         1'odpisana je od/>rln jo.   in.   in.
kuhinjsko solo v u/nt   \ ettnrini Št.
q, I.  nadstropje.
(riij'i'uk, katere se  želijo izuriti
< ;• kuhanju, sent sprejehx, it prostoia
imam še ztt eno, katero /a/iko hitro
sprejtnent, in pri spt ejemu niiznanim
tins/ pfifoji' in uini nil.
Ob jedneni [>a vubim guspode z
\dezele  in iz i mst u, in   splo/t   stain si
Jjjoste.   du   mojo  kuliinjo   poiaste s\
svojim ohiskom ; postreči jitn ltot\in
f>o prav zmeniih cenah z jako ukus-
itinti jedili tako opoludne kiiknr tudi
zveeer.
Priporocam se />. ;/. roditeljem,
katerih hi ere se helijo priueiti pnx
¦I'itnernn in varineinu kulianju in
gospodinjstvu
z odliinim spoštovanjem
Marija  Grebe ft c,
I   lastnica-roditeljiea kith. sole.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
pivv/tMii.i   vsi  /iihirska  <lr|;i   po  n;ij-
Iii/.ji   ct>ni.                 Xni'oiviKi <!fl;i sr luno
i/vr^iijcjo.
Anton   Pečenko      l
\>lna   uli. :i   s (ÜOIUCA   Via  tiiunlino 8 \
ni'iiMiri i';i                                                         :
pnstn.1    bela
in crn;i    vina
iz   wipavskih,
furlan&kih,
tTit.kih,   dnl-
istt'rs&ih   v i
noaradow.   !
1 >.>> 1.i\ i.;i   ii.-i ilciiii  in   r;i/.p<)Mlj;i    jm>   /i'ltv.-
nici   na    vst1    krajr   avsirn-i'^rrski'    numai liijt»   v
I   SDilili  «xi    ,"ii'i    litrov   napivj.   Xa   /.aht»»v«»   pnš:lj;i
i                                                                            Illil     ll/OI'l'C.
Cent- zmerne. Postrežba poštena.
I____________________________________________________________________
Ivan Bednarik
|H'i|)or(»i-a svojo
Hknjigcveznico
|!              v (Jorici
ulica  Vetturini  št. 3.
Prosiva   zahtevati   listke!
Najvefjii trgovina z žolozjom
Konjedic & Zajec
Gorica, ^red  nadškofijo  hiš. štev. II.
Za Oas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine. kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove. železje. strešna okna. cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz na.jbnlj slnvor-ili
tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hisnega orodja
dob  rezprimerno nizkih eenah.
yrfr*iis.--^         Edina zaloga         |            fl
|             I    stavbenih nositeljev    |^^ ^
v Goi'ici.                                      ff                               v
Pocinkana skica sa vinograde po jako   zuizauih   cenah !
Pozor !
Eno kroiio Iia^rade izplauava vsakemu, kdor dokažo
s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je leupii pri naju za
100 kron blaga.
Prosiva   zahtevati   listke!
Pozor! Eno krono nagrade
Pozor!  Eno   krono  nagrade!
LZa TsabflSi nelcaj!!
dobi  se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica St. 7,
prva in edina slovenska  trgovina
za modno blago.
Najboljše, najvecje in najcenejše
skladišče vsakovrstnega perila, srajc za
hribolazce in kolesarje vsake velikosti,
jopic za telovadce, krasnih kravat v
vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-
kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež-
nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras-
kov za obleke, svil za obloke in bluso,
vsih  potrebscin za vezenje.
Priporočevalno najbol|c kupova-
lišče za g. šivilje in krojačc.
Naročila za izdelovanje perila fza
gospode), in modercev po vsakej meri in
zahtevi izvrsujejo se točno.
Podpisani priporoea slavnemu ob-
činstvu    v   Gorici   in    na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičovega mlina v Kranju,
nadalje iina tudi raznovrstne pijace na
primer: francoski Cognac, pristr.i
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum. razliena vina, goršice (Sens)
Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dob»' tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v
llirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoce blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spožtovanjem
Josip Kutin,
trpovec  v Scineuiski ulici h. štv.  1.
(v lastni hiAi.)
fcpedicijskjiposlovnica
GašparHvalič
v Gorini,
V  111 €€•¦   >!<)!< Ill ŠJ.   12.
I '(i |n)|ur;i sc )«>}!• > Siovi'il ¦
*"* *': • V Ilicslll ill t'i'J.-ikoill
'!•'• di'/cli /,:i |ir<'va/,;iii|c
vs:i!<i>vin|ii(".,';i M;iL:a in pii-
\\\'A\ a v  VM" kra|c.   Kcr ima
tri nove zaprte  vozove
za prevažanje,
z;»^'>laylja,  da sc   hla^o   nc-
poškodovado (loslavl|a.
I*<>*Ipissnii posrslnik pro-
<I;ij;i rnio  in  liclo   vino  jn» ,
nnjiiizjili (-(Miah  hi  <><] ii) K
iiiinrrj.   I'oslrezl»;!  lorim   ol> I
vs;ik(km ("<\s[\. Kdoi' žcli. |M'i-
]n'lj<» sc  inn lijiroroih» vino
liuli na (loin.   —   K ohilni
naroritvi pripororn se s spo-
slovanjcm
Josip Toroš,
Via Pont(j Isonzo St. 6.
Krojaska »lojstra
Cufer Sc Bajt
v Gurici, ulica sv. Antona šf. 7
v  hi.si g. J. Knpaöa pri ->kr. sodniji,
i/.dcluji'la                                    I
vsakovrstue obleke sa niotke (
po  meri. bodisi si tie   ali pa
prippostc.                  '
PriporcKiila sc svojim  rojakoin  |
v   Gorici   in na dc/.Hi, puscbnn pa
c. duliovščini in urencom srednjih  I
in l.judskih šol  /.a  obiloa narorilu.
j^M^fw   .^fttfet..     rfflBW.    ^«SMtw       rtt      ^dQOk.         bim        ^.^^        ^^
i       Peter Drašček,
trgovec jcdilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporora se p. n. ohrin-
sivn v <iorici in z de/cii*.
Prodtija kavino prinn^so.
sladkor. milo. slanino. ri/.
iiiasio surovo  in   knhano.
r,\'y\   mokn   \'L   Maj i\ ir«kv 11)
iiilinov in vse jesiviiir.
|            Zaioi^i zveplenk
sv. Cirila in JVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga sivalnih strojev v Gorici
Stolna ulica St.  2.
lYndajii
>li()jc liiili
;.    na Icdrii-
skr ali
k     ohroko.
S I roji so
iz prvih
lovjifii Icr
n;ijl)oljšo,
kiikovosli
I'riporocn
sc slav.
ohčinslvu.
±mr   TISKA:
brošure
v. " .,, " diplome
trgovske račune
e en ike ¦ ;. ¦ .. '
vabila na karton
: ..... in na papir
sprejemnice x ,.
¦¦¦• . ¦•¦ za društva
pisma in zavitke
B firmo x' .-,. - .v. *
,,. •"¦ ..;. T- * etikete
za vsakoršno ¦ .
*  v. * ..> * porabo
plakate ... *  .  ' x.
v raznih barvah
*  * * in velikosti
i. t. d.
5
„JYaFodiia Jiskarna"
X      & «» * % v Gorici, ulica Vetturini st. 9 « « © *      r
h      je preskrbljena z  povsem novimi  črkami,       ^
[i       okraski  in finim  papirjem,  ter more pre-      >\
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
z zagotovilom točne in strokovno pravilne i'/vr-
šitve v modern! in okusni obliki po tako nizkih
cenah, da se ne boji niknkc  koiiknrciM*4k
©   @   ©   ö
V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in
druge uracle na močnem papirju, ter na prochij ima
knjig-e: Ilijado, Tri igre, za slovensko mlaclino in Zgotlovino
© © * "*f * * * 'B   tolminske sole    j*i * * i» * * * <¦«
TISKA:    '<m*                        -t
ki uhaja dvakrat na tedun          \
v dveh iz'lajah, ter   stane           j
na Into 8 K, pol leta 4 K
četrt Icta 2 K          j
rJßST   TISKA:
SPR. LIST5
ki izhaja vsak četrink ter
stain; ii i lolo 4 K, pol Seta
2 K. za manj prcmožn«
•;elo leto 3 K
TISKA:    -m^.
, ' :,. ir pobotnico
nicunske sklepe
licne tiskovine
•>u\, iiulusiri.jo ' . .
trc;ovino
in ofort '¦'¦'¦ * :|; t '¦'•
.|; '¦''¦ :]: * posotiiiue
nizne velikosti *
i ( * :|; in oblike
z zavitki * * * *
! + !|: * zaročnice
in poročnice * ::
+ i: v elegantnih
skatljah *****
tor OHinrtnice v
1 raznih' oblikah
i. t. d.