252. Številka. Ljubljana, v četrtek 31. oktobra 1895 XXVIII. leto. assaJls in praznika, ter velja po polti prejeman m afitro-ogtriki desete srn vse leto 15 gld., ■» pol let* 8 gld., n četrt let« 4 gld., » jedeo i gld 40 kr. — Za Ljubljano (na* pošiljanja na dom ta vas lato IS gld., aa ©»trt lata a gld. SO kr., sa Jadan meesc 1 gld. lOfJkr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. na mane, po 80 kr. aa četrt lata — Za taja delale toliko vee, kolikor poštnina tnala. Za ob naši I a pladnja as od Itiriatoane peti t-Trst« po I kr., Is as ocean Ho jedenkrat tiska, po 6 kr., 6s m dvakrat, in po 4 kr., ce m trikrat aH večkrat tieka Dopisi asi as isvoU frankirati. — Rokopisi as ne vračajo. — OrSdailtvo in uprtvailtvo je na Kongresnem trga It 19. Up ravni livu naj as blagovolijo pošiljati naročnina, reklaenaoijs, osnaaila, t j. vas administrativne stvari. Zaradi praznika Vseh Stotih Kida) pri-Moji liat ▼ soboto dna 2. novembra, 1896. Vabilo na naročbo. niavae a. m. ekefaaive ■Ijaaae vafclane ma •»»• Baro«»e, atare »eep e le eareealke »•», kaka petek, la keaeeaa mteeeea hu-•«■!■», laae, aa Jo m »raTen eaea peaeva, ela aeel-tjaa|e ■« ereaeka I si sla sW>4 veva številke). „SLOVENSKI NAROD" valja aa L|"kijaaeke aereenike kres ae*ll|a- a)|a aa elaasis Vee leto . . . Ri«t. is-— I Celi* leta . . ala. S-SO a»al leta ... «*BO | Jeaea siMie«. „ 1*10 Se ae*IIJau)e sin slaaa aa radaae 10 kr. aa aaeeee, kr. na s«tri lote. M eo*ll|aeJean ae polti velja i Vaa loto . . . aid. is*— I ttotrt lasa . . . «U.4— Pel leta ... s-— I Jodoa aaeaaa . „ 1*40 §0W" Marooajo ae lahke a vsaki na daevaae* a k kretn ne mera pealalt taal saroealua, Iraisee ae ae eairasae na eetleae aareelle. Upramistvo „Slovtnsktga Naroda". Kriza v konservativnem klubu. Nemški konservativci, združeni v Hohenvvar-tovem klnbu, so napovedali svoj izstop is te parlamentarne skupine, v kateri igrajo prvo ulogo, ako bi nova vlada ne potrdila izvolitve dra. Luegerja dnnaJHkim županom. Na Dunaja in sploh mej nemškim narodom v nsši državni polovici je sedaj najpopularnejši mož dr. Lueger. Izvoljen je bil dunajskim županom z dvotretjinsko večino in jasno je vsema sveta, da stoji na njegovi strani ogromna večina dunajskega prebivalstva. Zmaga protisemitskih strank pri dunajskih občinskih volitvah je sasluga Laegerjeva; on je prvi talent v celi stranki, bistroumen in energičen in v celi stranki ga ni moža, ki bi mogel stopiti na njegovo mesto. Izvolitev dra. Lnegerja dunajskim županom in vprašanje, boli vlada to cesarja priporočala v potrditev ali ne, sta prouzročili v konservativnem kluba krizo. Židovsko časopisje deluje z vsemi silami na to, da bi se dr. Lueger kot župan ne potrdil in Podobe v knjižici „Pod lipo". Vprašanje o izvirnosti slik v knjižici »Pod ipo" v ,Slov. Narodu", kjer se tako prijazno govori o mojem skromnem delcu, je pač že pojasnjeno merodajn« strani; vender naj se dovoli tudi meni tej stvari nekoliko besed. Misel in željo, naši mladini podati pesmice s »od oba mi, da bode kaj za srce in za oko, so 11 res zbudile znane, ali morebiti tudi premalo poane Hey-, Speckter-ove basni". Pesmi same so popolnoma izvirne; pri nobeni se nisem, vsaj vedoma ps, spominjal katere v nemški zbirki, ki sem jo bral Kjd kakimi petnajstimi leti. To ne bodi rečeno iz }ake pisateljske občutljivosti ali ničemurnosti, ampak Jato, ker je moje prepričanje, da je naša dolžnost prbeti, da bode tudi, kar podajemo mladini, ako moči in kolikor moči, izvirno, domače. Naše je "no to, kar si ustvarimo sami. S tem pa nikakor ne lametatn dobrega, dobro poslovenjenega tnjega blaga. 1 Pesmi so bile torej zložene, m to tako, da je M« vsaka, rekel bi, že mišljena in osnovana za ker so razne stranke od tega Časopisja in sploh od Židov popolnoma odvisne, Šla so tudi te v boj. Dva argumenta sta, s ksterims podpirajo židje in z njimi združeni Madjari svojo zahtevo. Luegerju se očita, da se je že mnogokrat izrekel zoper ravnopravnost Židov in da je razžalil Ifadjare ter se sploh opetovano izrekel zoper dua-lizem, torej zoper veljavno ustavo. Kar se tiče Laegerjevega nasprotstva zoper Žide, nikakor ne more biti glede potrditve količkaj uplivno. Lueger je tak nasprotnik Židov, kakor so bili Giskra, Herbst, Plener itd. nasprotniki Slovanov, pa vzlic temu so bili mioistr . Ce morejo biti župani taki nasprotniki Slovencev, kakeršni so Pitteri v Trsta, Venutti v Gorici in Rizzi v Palju, ki so poleg tega še očitni iredentovci, če je bil deželnim glavarjem isterskim imenovan tak strupeu sovražnik Slovencev in Hrvatov, kakor Campitelli, potem ne more biti Lnegerjevo nasprotstvo Židom povod, da bi se on kot župan ne potrdil. Lueger je povsem lojalen, četudi odločen nasprotnik židovskega plemena, in še Schneider je kot politični nasprotnik veliko poštenejši, nego so Pitteri, Venutti in Campitelli. Kakor pa ne more vlada Luegerju odreči po-trjenja radi njegovega nasprotstva Židom, tako mu ga tudi ne more radi njegovega nasprotovanja Madjarom. Madjari se v cislitvanske notranjepolitične stvari sploh nimajo utikati, njim ni prav nič mar, kdo je župan dunajski in ko bi Badeni sploh dopustil, da v tem oziru ogerska vlada le besedico črhne, tako bi pokazal, da je nesposoben za varo-vatelja cislitvanske neodvisnosti. Pravnega uzroka, ne potrditi dra. Luegerja, torej ni, ali pravni uzroki tudi pri nas niso zmirom merodajni, odločujejo večkrat le politični obziri, opor tnniteta. Badeni želi nemško levico prikleniti na-se in labko bi bilo mogoče, da bi skušal dobiti in zagotoviti si njeno podporo s tem, da ne potrdi Luegerja, tembolj ker ve, da ta ne bo dal s soboj ravnati tako, kakor navadno ravnajo vlade z župani. Pometal ne bo z drom. Luegerjem nihče; mož je za to preveč samostalea, odločen in neustrašen, s takimi ljudmi pa je težko izhajati. Zategadelj je mogoče, da je Badeni nasprotnik Laegerjev. Nemški konservativci so morali vsekako slu- titi, da vlada ne bo potrdila izvolitve dra. Luegerja. Sešli so se na posvetovanje in sklenili zapustiti konservativni klub, ko bi se Lueger ne potrdil. Ta korak nemških konservativcev je toliko važnejši, ker je znano, da ti gospodje in tudi njih slovenski tovariš Klun sicer nikakor ne simpatizu-jejo z Luegerjem in krščansko-socijalno stranko, da so dosti bližje nemškim lažiliberalcem nego Luegerju. Če so se vzlic temu potegnili za Luegerja, jih je po našem mnenju napotil k temu le strah. Njih položaj je tak, kakeršen je bil položaj slovenshih koa-lirancev pred vsprejetjem celjske postavke. Krščanski socijalisti so si pridobili v čistokonservativnih in po konservativnih poslancih zastopanih okrajih toliko privržencev in toliko ugleda, da bi se bilo gospodom v konservativnem klubu bati za mandate, ako bi se kot očitna vladna stranka ne potegnila za dra. Luegerja. Na drugi strani niso krščanski socijalisti doslej konservativcem nič nasprotovali, a ko bi jih pustili konservativci v tem slučaju na cedilu in bi s tem, da bi nič ne storili za Luegerja, podpirali prizadevanja levičarjev, tako bi kršćanski socijalisti gotovo začeli boj zoper konservativce, kar bi za poslednje ne bilo posebno prijetno. To so nagibi, vsled katerih so konservativci se potegnili za Luegerja. Kak uspeh bode imel njih korak, se pokaže v kakih štirinajstih dneh, vsekako je upati, da se izvolitev dra. Luegerja potrdi. Zanimivo pri tej akciji nemških konservativcev je pa še nekaj. Nič se namreč ne čuje, da bi slovenski konservativci podpirali njih nemške tovariše. Da je gospod Klun odločen nasprotnik krščansko-socijalnega gibanja, to je opetovano povedal, in tudi to, da njegovi stanovski tovariši na kranjskem „švin-dlanjo" 8 krščanskim socijalizmom, to dopuščata on in še nekdo le zategadelj, ker vesta, da je to izvrstno slepilo za volilne in izdatno agitacijsko sredstvo. S tem, da gospod Klun ne podpira Bvojih nemških tovarišev, s tem že podpira Žide in nemške lažilibe-ralce in to smo hoteli povedati, za karakteristiko gospoda Karla Kluna in njegovih tovarišev. V I Jllhljniil, 31 oktobra. Razpor Nemcev na Češkem utegne stati jih budejeviški mestni mandat. Pri zadnji deželno-zborski volit vi je nemški kandidat bil dobil 130 podobo. Zdaj pa podobe ! Kje najti umetnika, sposobnega za tako delo ? Mož je lahko glasovit slikar, pa vender ne za to. Najrajši seveda bi bil imel domačega slikarja; povpraševal sem tudi, ali zastonj. Nazadnje je bilo treba za ljubo vzeti Danajčana, starega mi znanca, trdega Nemca. Zdaj pa zopet križ. Najprej mu je bilo treba ponemčiti in Še po-sebe razjasniti vsako pesem; pri vsaki sem mu povedal: jaz sem si mislil podobo tako in tako. Rad bi bil možu dal kaj podob, fotografij iz našega selškega življenja; povpraševal sam po njih; obetalo se mi je, dobil nisem do malega nič. Treba mu je bilo torej stvar dopovedati, kolikor se je dalo. Najbolje, ko bi človek znal vse sam! Pa še nekaj: mož dela za ilustrovane liste, in to ga je nekako razvadilo, ker pozna okus svojega občinstva. Zato sva si bila mnogokrat navskriž. On vedno lepa, mlada, okrogla ženska telesa, jaz pa da ne. In tako mi je moral prenarejati in prenarejati. In vender še zdaj ni oa to stran vse, kakor bi imelo biti. Človek se nazadnje naveliča. Tudi v drugem oziru mi zdaj to, zdaj to ni bilo po volji; še zdaj se neke podobe ne vjemajo popolnoma z besedami. Tako sem imel velik križ i njim — on pa z menoj! Na vse zadnje so postale podobice take, da se jih nama ni treba sramovati. Prav veselilo me je, da ugajajo tudi gospodu ocenjevavcti v tem listu, kakor so bile po volji drugim razsodnim ljudem, ki so jih videli. Postbn.i hvala pa si. Mohorjevi družbi, da je tako blagovoljno in radodarno prevzela ne male troške za vso knjigo in ji priskrbela tako čedno vnanjo opravo. Moja želja je, da bi sosebno pesmice našle pot v našo šolo in iz nje v življenje; da bi jih brali in peli najprej otroci, potem pa, zakaj ne? tudi odrasli, da, celo stari ljudje. Peli, pravim; rekel sem, da se je pri zlaganju pesmic že mislilo na primerno podobo, zdaj pa še pristavljam, da mi je pri zlaganju tudi že po glavi, ali po ušesih šel primeren napev. Napeva torej jim je treba, primernega napeva, potem šele bodo popolnoma take, kakoršne sem si jih mislil. Naprosil sem že gospoda, ki se je pri nas oslavil z velikim glasbenim delom, naj se usmili nemili sirotic ter jim da glasove, po katerih kar hrepene Upam, da mi izpolni željo. Jednakih pesmic, za bolj odraslo ljudi, imam kakih petdeset, ki opevajo razne imenitnej'.e do- glasov ve'ine. Sedaj pa nemško narodni vohlci prete, da ne bodo glasovali za kandidata, katerega je postavil nemški volilni odbor. 140 volilcev je to naznanilo odboru samemu s pristavkom, da se ne bodo samo vzdržali volitve, temvečV na vso moč delovali zoper postavljenega kandidata. Č!a se ne premislijo, je češka zmaga gotova. Cehi v Budeje-vicah so pa povse jedini. Zguba tega mesta bi bila za Nemce hud udarec. V Budejevicah Nemci na vso moč prezirajo Čehe, ker imajo večino v mestnem zastopu. ćeški poslanec bo vse to pojasnil v deželnem zboru. Upati je pa tudi, da bi sedanja zmaga budejeviske Cehe še bolj osrčila, in jih naposled od-tresla sedanjega nemškega zastopa. Nemci v Budejevicah le zaradi tega gospodarijo, ker je mej Čehi že \eJno nekaj neodločnih življev. Te bi pa pri zmagi češka stranka kmalu zase pridobila. Madjarska zastava na Hrvatskem. Ogerski ministarski predsednik Banifv se je skliceval na neki zakon iz 1868 leta, da je dokazal, da ima na Hrvatskem ogerska zastava tudi pravico viseti na vseh javnih poslopjih. Večina državnega zbora je Banffvjeve besede z veseljem pozdravljala. Hrvatski opozicijski časopisi pa sedaj naglašajo, da dotični zakon ni bil še nikdar veljaven za Hrvatsko. Stvar bi se bila morala urediti po nagodbi, ker se pa ni, pa ogerska zastava nima najmanje pravice na Hrvatskem. — To vedo tudi v Budimpešti. Ko je šlo zaradi skupnih grbov, ki vise pri skupnih uradih na Hrvatskem, so opozorili hrvatski zastopniki, da je pri grbih trak v ogerskih barvah, ki niso opravičene na Hrvatskem in dotični trak se je z grba odpravil. V to so Madjari izrecno dovolili. Ko bi sedaj hrvatski sabor ali pa vlada se uprla madjarskemu tolmačenju zakonov, bi hitro v Budimpešti prišli do prepričanja, da ogerske zastave v Zagreba niso opravičene in vse afere zaradi se-žgane zastave bi bilo konec. Vladni kimovci na Hrvatskem se le skušajo, kje bi pa prej izvolili BantTvja za častnega meščana. V Zagrebu, Oseku in Varaždinu so ga že. Poljaki v praski Sleziji. Nemški časopisi ne mor j<> pozabiti, da je nemška katoliška stranka zgubila iybniški volilni okraj v Gorenji Sleziji pri volitvi v nemški državni zbor. Ta mandat pridobili 80 Poljaki. Ne le katoliški listi, temveč še bolj narodno-liberalni listi se hudujejo nad tem in očitajo katoliškemu centru, da jo sam kriv, ker je preveč podpiral poljsko propagando in podpiral v drž. zboru Poljake. Za Nemco je ta poljska zmaga zaradi tega neprijetna, ker sedaj vidijo, da vse naredbe proti Poljakom niso nič pomagala, temveč imajo baš nasprotni upliv. Vzbujajo se Poljaki celo v krajih, koder so Nemci mislili, d i jih že davno več ni. Da bi bil katoliški centrum posebno podpiral Poljak**, doaedaj tudi ni bilo čuti. V državnem zboru se ni uikdo izrekel za narodno jednakoprav-noat v pokrajinah, kjer bivajo Poljaki. To je pa uzrok, da Poljaki nič ne marajo za katoliški centrum. Nemški katoliki so bili v resnici le toliko Poljakom prijazni, v kolikor so jih potrebovali v lastne politične namene. Nemci v Rusiji Roški časopis „Nabljudateljtf, je priobčil članek, v katerem opozarja na to, koliko je N> tncev v Kusiji in da se vedno množe, po- sebno blizu nemške meje. V 28 srednjih niskih gu-bernijah pride na 10 Rusov jeden Nemec Neugod-neje je pa za Ruse ob meji. Tako je v vislenskem ozemlji skoro dvajsetkrat toliko Nemcev kakor Rusov. V ploški guberniji pride celo šele na 25 Nemcev jeden Ras, v kalijski na 45, v petrovski na 72 Nemcev jeden Rus. V tem oziru so privislenake pokrajine še za baltiškimi, kjer že od nekdaj prebivajo Nemci. Ruski časopisi pravijo, da je to apliv nemškega sosedstva, da je pa za Rusijo vsekako neugodno, da je tako. Seveda večine v teh krajih Nemci nimajo, kajti večina prebivalstva je poljska. Za Rusijo je baš to neugodno, da so tudi Poljaki bolj naklonj eni Nemcem nego Rasom. V Rusiji se je Že marsikaj ukrenilo, da se pomanjša število Nemcev ob mejnih krajih, a te naredbe nimajo dosti uspeha. Posebno industrijska podjetja so sedaj v rokah Nemcev. Kriza na Francoskem Ministarstvo, ki je sedaj palo v Parizu, je 34 rainisterstvo tretje re-bublike. V Franciji torej vlada vsaka vlada povprek jedno leto. Da bode hud boj, je bilo pričakovati. Najprej so socijalisti stavili v zbornici interpelacijo zaradi štrajka v Carmauxu. Pri tem so kaj temno slikali razmere v Carmauxu, zlasti postopanje tamošnjega ravnatelja steklamic Resegniera, kateri ne more odpustiti delavcem, da njih sindikat ni podpiral njegove kandidature za zbornico poslancev. Nadalje se je v tej interpelaciji ožigosalo pristransko postopanje vlade. Zbornica je o tej interpelaciji vendar prešla na dnevni red in pokazalo se je že, da je vlada rešena. Potem so pa socijalisti stavili interpelacijo zaradi sleparije pri južni železnici, in zahtevali, da se kaznujejo vsi krivci v tej zadevi, zlasti podkupljeni poslanci, in da naj se zbornici predlože akti o pravdi proti senatorju Migaieru, ki je bil obsojen v tej zadevi. Pri debati o tej interpelaciji se je vladi očitalo, da hoče vs< potlačiti, ker so v to zadevo zapleteni nekateri vladni privrženci. Vlada je zahtevala, da se preide o interpelaciji na dnevni red. Zbornica je pa sklenila, da se imajo vsi krivci kaznovati in zbornici predložiti akti o Magnierovi pravdi, čemur se je vlada upirala in je vsled tega odstopila. njim nočejo uklanjati, kar ve že vsak kmet. Nekaj iiiorarn takoj sporočiti za — Dolenjce. Jeden duhovnikov je odločno zaklical: poglejte, kaj so liberalci zakrivili, po čemu nam je treba dolenjske železnice? Radovedni smemo biti, kaj poreko Dolenjci k temu izrazu kle talLe ljubezni do njih! • * Volilno gibanje. Prihodnji teden se po ob'inili pričuo volitve volilnih mož. Na več krajev, koder je pričakovati prvotnega volilnega boja, je komandirano žan larin-stvo. Svojih somišljenikov prosimo, naj takoj iz vsake občine sporoče imena volilnih mož ter s katero stranko mislijo glasovati. Gosp. dr. Ivan Tavčar prejel je danes tole brzojavko iz Metlike: Čast mi ]e naznaniti Vam, da Vas je starodavno mesto Metlika z navdušenjem postavilo kandidatom za dežtdnozborski mandat. Po odstopu za nas vedno delujočega rojaka & ikljeja stavi v Vas Belokrajna svoje nepogojno zaupanje. Vaša preteklost in Vaše delo je program, r katerim se strinjamo. Na občo željo vabim Vas, da bi nas pred volitvijo počastili in mi dan prihoda izvohli naznaniti. — Zupan: Salloker. * * Z Bleda. V nedeljo vršil se je tukaj katoliški shod, na katerem so klerikalci prav veliko zabavljali in odločno udrihali po liberalcih, to so tisti, kateri se Is Loškega pttoka. Minolo nedeljo oznanilo se nam je pri prvi in drugi sv. maši z lece, da pride kanonik gosp. Klan iz Ljubljane dne 1. novembra t. 1. in sicer podučit loškopotoške može, kako in koga naj bi volili za volilne može, kakor tudi sa deželnega poslanca. Nam Potočanom se to nič čudno ne zdi, da nas gosp. Klun po šestih letih zopet jedenkrat obišče, ker sklepati moramo iz tega le to, da gospod kanonik gotovo zopet kaj od nas potrebuje, zatorej možje, pojdimo na pozvano mesto ob pravem času, videli bodemo, kaj nam bode ta gospod kaj novega povedal in obljubil. Pred šestimi leti obljubil je, da nam preskrbi rudarje, ki bodo č stili požiralnike vode, ker ravno radi velicih povcdnij, ki so kaj pogoste pri nas, mnogo I .Ara 'Vpimo; nadalje obljubil nam je poslati al: reskr teti še jednega kaplana, kajti fara šteje malh manj od 3000 duš, a je le jeden sam duhoven. V rasam danes jednega ah druzega: se je iz teh oblji ; kaj vresničilo? Gotovo nič! Iz tega moramo sklepati, da le takrat, kadar nas častita gospoda rabi, nam vse mogoče obeta, stori pa prav nič, najmanj se pa za nas jeden ali drug pobriga. Potoški rodoljub. « * Is brdskega okraja. Vohlci kamniškega in brdskega okraja se bomo še dolgo spominjali voldnega shoda, ki ga je zadnjo nedeljo v Domžalah sklicil obče pri Ij ubij eu i dosedanji poslanec g. Janko Kersnik. Pokazal, je zavednost naših mož in dokazal, da se naša stranka ne ustraši boja za pravico in resnico. Vzlic slabemu vremenu in povodnji, katera je celim skupinam mož prekrižala pot, napolnila se je zborovalnica Jermana do zadnjega kota. Videl si možake iz te in one strani ter tudi domžalske Nemce, vsega v kupe nad dvesto. Iz Ljubljane sta prišla gosp. 088. svetnik Murnik in dr. Majaron. Občini Dolsko in Velika vas sta poslali brzojavni čestitki. Tudi opozicija se je prikazala, nekaj nevolilcev pod komando g. ekspozita Strupija in kapelana Kalana Predsednikom zborovanja je bil izvoljen g. Kuralt, prvi obč. svetoval ic v Domžalah. G. Janko Kersnik je razložil v krutkem namene shoda, prvič, da hoče podati ob*«n pregled o delovanji deželnega zbora izza zadnjih let in posebe o svojem lastnem, in drugič, da se hoče predstaviti zbranim voliicem kot kandidat za bližajočo se volitev, ako odobri zbor njegove dosedanje postopanje in namere, ki ga bodo vodile v prihodnje. Govornik omenja pred vsem tako zvano „Winkl» r jevo dobo" in delovanje bivšega deželnega predsed nikft, in reče, da po njegovem prepričanji podpiranje VVinklerjevib namer ni bila nobena napaka in da pomeni oni čas dobo velikega napredka slovenskega naroda v kulturnem in gospodarskem oziru. S tem je pa rastla tudi deželna fioancijelna potrebščina, trebalo je denarnih žrtev in vprašanje, kako in kp dobiti novcev, ne da bi se pravi davkoplačevalec obremenil, postajalo je od dne do dne, od zasedanja do zasedanja bolj pereče. Vravnavanje rek, kamniška in dolenjska železnica, zgradbe vojašnice, gledališča, bolnice, nešteti vodovodi in ceste in pa od leta do leta vedno ogromneje rastoča potrebščina za šolstvo, — vse to je zahtevalo veliko denarja. Dočim je potrebščina deželnega zaklada še leta 1885 znašali 525.565 gld., znaša že za 1895 leto 1,008.558 gld. Dalje v prilogi. godke v selškem življenja, vesele in žalostne. Tudi | zanje bi rad primernih podob ali to se mi zdi še težje. Ker sem siten človek in težko 8 kako rečjo zadovoljen, začel sem iskati druzega moža. Seznanil sen se po naključju z jako izobraženim slikarjem, k' je njega dni poučeval celo na cesarskem dvoru. Kar mi je pokazal, bilo mi je prav po volji. Pogodiva se. Jaz sem um prinesel nekoliko pesmic po-nemčenih, in on na to čez nekaj časa nekaj „skicJ. To mi je bilo prav, drugo ne; obljubi mi prenare-diti, kar treba. Plačam mu pogojeno ceno, ali potem nisem več videl ne moža, ne podob, in, kakor kaže, tudi jih ne bom. To sem povedal samo zato, da bi moji rojaki videli, kako preglavico imam s podobami in da hi mi bili zato tudi prizanesljivi, če ni vse v redu Iz „nekoliko besed" se jih je, kakor prepozno vidim, nabralo mnogo, premnogo. Brez zamere! Na Dunaju, 28. oktobra 1895. Jos. Stritar. Vernih duš dan v gozdu. vČctica; .v, k i spisal Svatopluk Čech.) Jaz ne ljubim iz drazih cvetlic spletenih velikanskih vencev, pod kojih težo se upogibljejo služabniki z bogatimi našivi, vencev, ki izzivajoče in bahato mole skozi okna dragih kočij, ker se ž njimi pelje v žalostinski obleki nakičena gospoda k razkošni, z neštevilnimi svečami v mavrici razsvitljeni rodbinski rakvi. Mene ganejo veliko bolj siromašni venci, na katere kapljajo solze, tekoče po velih licih, mene ganejo male lučice, katere postavi dete v zašiti obleki na nizko gomilo pol priprost lesen križ. Ali pregloboko mi sega zapuščena gomila. Morda 1. že na njej nevidni cvetovi spominov, morda gore nad njo nevidni plameni ljubezni, katere povijajo in prižigajo ljubeče duše v nepoznani daljavi. Morda pa ta osamljen grob nima nikogar, da bi ž ujega prepodil temo in ubožnost pozabljenja! Sredi družili ovenčanih in razsvitljenih grobov te gleda tako otožno! Pred tem bi najrajše pokleknil in mesto oddaljenih ljubečih blagoslovil ga s križem ali mesto onih, ki so šli za ljubljenim mrtvecem ter nehali ljubiti in spominjati se. Ali na tak grob pade vender kak vzplapola-joči odsev raz sosednje grobe, zgubi se morda tudi cvet iz tujih vencev, prileti morda kakova misel iz daljine — morda počiva sočutno na njem tudi kak pogled mimo idočih. I So pa še earaotneji grobovi, brez napisa, iz- gubljeni. Pred leti so pruske kroglje položile tri mlade, lepe vojake v gozda na tla. Hitro izkopan grob je vzprejel njih krvava trupla in neka milosrdna roka je nanj posadila brezov križec brez napisa. Ta križ je s časom strohnel in se zrušil. Nikdo ni postavil novega. Nikdo ne pride na ta grob molit nikdo postavit križa. Le mah in plevel kiti zapuščeno gomilo neznanih žrtev vojakinih. Oblačen jesenski dan je. Sabo listje, rmeno in rdečkasto, visi žalostno na drevji in pokriva tudi na hladnih tleh ležeče, zadnje, vele cvete. Gozd je utopljen v globok, žalosten molk Le včasih zašumi n*kaj kakor tih, težek vzdih: zadnji dih umirajočega lista, ki v počasnih krogih plava na tla k mrt vi m listom, kjer se pomela v šumeč njih ples na samotnem groba. In to je dan, ko se živi pripravljajo na poset. mrtvih. Ali sem ne bode zašel nikdo. Kdo bi tudi hotel šetati po vzdihujočem, umirajočemu gozdu? In vender, — čuj! V bližini se začuje pokanje suhih vej, šumenje odpadlega listja pod človeško nogo. Počasni koraki se bližajo in sedaj se mej Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 252, dne 31. oktobra 1895. In I. 1885 smo imeli naklada na neposredni davek skopaj 47%, letos ga pa imamo, dasi nam je pol milijona vee treba, samo 38%. Kako s« je moglo to tako ugodno rešiti ? Dve glavni akciji sta to omogoč li. * 1 vič se je konvertoval zemljiško-obvezni dolg, mesto 5% plačuje dežela od tega le 4% in dobiček je takoj omogočil, da se je moglo resno misliti na zgradbo dolenjskih železnic. Drugič pa se je npeljal davek na žganje, čigar pobiranje se je čez par let prevzelo v lastno deželno oskrb, in to ni bita zasluga tako zvane klerikalne stranke, ampak zasluga one ožje stranke, h kateri je pripadal govornik in katero je vodil mož. ki je z vso vstraj nostjo zastopal svojo zahtevo, namreč poslanec Šnklje. Da je imel prav, kaže to, da imamo letos 210.000 gl. proračunjenh kot naklad na žganje, kar pomeni skoro toli o, kakor 15% neposrednega davka, Govornik omenja potem svoje delovanje v raznih odsekih in ne more si kaj, kakor pravi, da bi zamolčal tudi zaslug, katere ima ob uspešni skrbi za svoj volilni okraj. Razdruženje Št Ožbaltske, nenaravno sestavljene torine, varovanje knmendske Glavarjeve (IBtanOVe, z: kater, P** žanje ravno sedaj prav slabo hvaležnost, - po—'h ga slamarsk" obrti v Domžalah — za katero je 1 . prvi povzdignil svoj glas, — podpore /a ceste in mostove itd. mora kazati, da v deželnem zbori ni držal križem rok. In da se v Komendi ni že uavnej vresničilo to, kar Žele tamošnji opravičenci, to ni krivda govornikova, ampak največ krivda one stranke, katero hočejo sedaj Ko« menčani podpirati. Nnj jim dobro tekne! Gospod Kersnik govi ri potem o napadih na notarje, o legalizaciji, o „ volilnem zajcu" in zavrača napade na narodno stranko zaradi Ra tl'eisnovih posojilnic, kazoč, kako neutemeljeni so. in da j« uprav liberalna stranka na Nemškem glavni steber in pospeševatelj tacih posojilnic, da se pa pri nas izkoriščajo le kor stran karsko sredstvo, nikakor pa ne v onem etičnem smislu, kakor si jih je domneval ustanovitelj. Govorec. o potrebni slogi, zlasti v gospodarskih rečeh, kaže na Domžale, kjer rodi ta sloga mej zastopniki dveh, ' ugod si silno nasprotujočih narodnosti, najlepše, sadove. Koncem omenja svoj gospodarski program za vprihodnje, ako mu volilci izkažejo še svoje zaupanje, namreč — uravnavo Bistrice in pritokov, prisilno zavarovanje, premjredbo poselskega zakona, zastopanje vsake, tudi najmanjše opravičene želje, in konča z navdušenim govorom na srečno bodočnost slovenskega naroda in domovine naše. Mej govorom so se cula burna pritrjevanja in končno so je izjava g. Kersnika, da zopet kandi-duje, vzela mu znanje s vsestranskim ploskauj^m Nastopi sedaj eksposit g. S i r u p i. Da ni priljubljen, pokazalo se je koj, ker so Dom/alci začeli godrnjati. Dejal -,e g. Strupi, da hoče govoriti s svojega stališča, da se je ustrašil, ko je slišal, da g. Kersnik sklicuje stmd v Domžale (Klci: aha! zakaj pa?); Kersnik je bil njegov sOŠolso in is redaj najboij priljubljen, tudi sedaj mu gre kot človeku in notarju vsa čast; ali kot kandidatu in poslancu mu ou ne zaupa (Klioi: Zakaj pa ne?), zato ker pripada k takoimenovanim liberalcem (Klic: torej vender le takoimenovani I) ki bo vero izbrisali iz programa (Viharni protesti in ulici: kedaj? To je grda laž!). G. Stropi v veliki zadregi popravi trditev, češ, da se sedaj smatra veta za postransko stvar, ki pa mora tudi pri volitvah zavzemati prvo mesto, ker smo vsi katoličani (Bes je!), a Kersnik se ni pridružil kat. stranki, ko je šlo za vero (Klici: kedaj pa je Slo?), on ni prišel na kat shod ne v Dob in ne v Moravče (Smeh. Kersnik: Koj povem, zakaj ne I), Kersnik tudi ni za kmečkega poslanca, ker je glasoval za legabzidjo (Burni ugovori in klici: saj je ravnokar poved..!, dani nič glasoval!) Kersnik ni nič storil za Domžale (Ugovarjanje: za vsakega posebej ne norel), Govornik priporoča no ravškega dekana Kajdiža (Splošno prerekanje) m konč;i z bi Bedami, da boino že videli: katera stranka vejami pokaže upognjena mamica s koškom na rami. Starka je utrujena od poti in vsa Basopljena, Dolgo pot je že napravila in noge ji že odpovedujejo, lšč.^ prostora, da bi si odpočila. Oko ji za gleda zapUŠČenO gomilo, podit, strohnel križ. Nekaj trenutkov zre tja., potem postavi tresočih rok košek previdno na tla in sede poleg njega ob osamljeni gomili. Obleka njena jo siromašna. Izpod nitkastega robca ji padajo na < eio beli lasje, obraz, polen gub je rumen, kakor listje okrog. Mnogo nesreč je začrtanih na tem obrazu, mnogo bolestij in skrbij. Podoba te žene popolnoma sodi v okvir otožnega jesenskega gozda. V bližnje mesto nese na prodaj vencev, s katerimi še živeči kit'jo grobe svojih drazih. Mnoga solza je že k:.nila na te vence, kojih je polagala v košek in zdaj, ko gleda ta osamljen grob, začuti znova hudo, pekočo bolečino v prsih. Ah, tudi ona nosi tak samoten grob v žalujoči duši. Imela je dražega, dobrega sina, njen ponos in njeno veselje. Vzeli so ga k vojakom. Kako iskreno ga je poljubila, kako krčevito objela, ko bo več imela, tista bo zmagala! (Veselost in ironično ploskanje.) Gosp. Kersnik odgovarja, da ima tudi on g. Strupija rad, da pa mora biti njegov politični nasprotnik ; na kat. shod v Dob ga že zato ni bilo, ker ni bil vabljen, vabljen pa ni bil, ker so govorniki hoteli po njem brez skrbi udrihati ; v Moravče je bil povabljen na shod, ki je imel pripraviti veliki kat. shod v Ljubljani, a to je bil shod nove stranke, katerega se on kot član posredovalne stranke ni mogel udeležiti, posebno ker se je poprej prepričal iz pogovora z dekanom Kajdižem, da bi bd le pod-repnik in da se mu je nastavljala past. (Tako jo!) Kamniški kapelan Kalan nastopi z zavojem knjig pod pazduho in prične: Možje volilci! Tudi jaz unat pravico govoriti na današnjem shodu, kajti tu imam „VereinHgesetz". (Khci: „Saj vam nihče ne brani govoriti". „Kar govorite!") Ker imam torej pravico govoriti, imam tudi pravico povedati svoje mnenje (Nekdo: „Seveda no našega". Smeh.) Možje volilci! Kandidat Kersnik nima sposobnosti za kmečkega poslanca, ker (Klic: »Ker ni tehant ah fajmošter1* Smeh, Kalan je V zadregi ) Pustite me govoriti! Tu je ve'ina inteligentnih mož zbrani (Borno pritrjevanje), a tudi ljudstvo se zaveda (Dolgotrajno ploskanje. Kalan v zadregi ) G. Kersnik nima glavne lastnosti za deželnega poslanci, k«r ni pravi katoličan (Klici: „z dokazi u;i dan!" Velik Šum.) Poslušajte mojo pridigo, saj že dolgo niste nobene slišali. (Nastane viharno ugovarjanje Možje vstanejo proti govorniku. „Mi se ne damo od takega žaliti!" Komaj ho posreči potolažiti. Kalan ves bled) Gosp, Kersnik je bil vedno vladni pristaš (Klici : Ni res), saj vi teh reči sploh ne razumete. (Klic: Po prej je u« rekel, da smo inteligentni I Nastane ve likanak hrup. „Drugič nas je razžalil! Predsednik, tako ne gre dalje!" Ker SS razburjenost ni polegla, reče predsednik kaplanu Kalanu: „Vi se ueJostojno obnašate, zato zapustite sobo I" Klan: Tako je, dru gaće si bomo sami pomagali itd" Kalan stoji smrtno-t led. Dr. Majaron pretopi k njemu mu neka; po-iepne na uho, in ga potem odvede k sebi za mizo v kot) Ko 88 je polegla razburjenost, vstane g. ces. svetnik M u r n i k m v daljšem govoru razloži, kako y- sedanja narodna stranka poprejšnja stani slovenska stranka, kakeršoa je bila od ustavne dob« fem in v kateri so bili Sloveuci zjedinjeni, razun v t^ti staro- in mladosl o venski dobi., ki je pa le kratek čas trajala Iz te stranke so se izločili takoimenovani katoliki sli klerikalci in nekateri pesvetnjaki so se jim Bamo zato pridružili, ker upajo s pomočjo duhovnikov kak mandat prid. bit.;. Govornik potem oh zakonu pojasni. k».j vse spada v delokrog deželnega zbora, kako je težko Z vrše vati mandat, h kateremu treba mnogoterih sposobnostij; opozori rudi na uspešno delovanje v gospodarstvu zadnjih šest let iu na to, da marsikaj, kar se očita, samo da se kaj očita narodni stranki, pr»šlo je iz sodelovanja vseh deže|nozborjkih klubov. Konečno priporoča g. Kersnika kot vestnega in vnetega delavca v deželnem zboru. Po tem z ranogokr itnim odobravanjem in s hvaležnostjo vzpr- 11' u grvoru oglasi se uosp. dr. Danilo Majaron, ki je odlo'no in BSrkastiČl i pobijal jedno drugo trditev gg. Strupija in Kalana. Ta dva s'a mu segala v besedo, a dobila vselej Uničevalen odgovor, kateremu je poslušalstvo nuj burno veselostjo pritrjevalo, Skoda, da ta zanimiva polemika ni še delj trajala, kajti oba gospoda sta uvidela, tla je najbolje, če — gresta in šla sta iz dvorane, predno je g. dr. Majaron svoj govor končal s primero o „moravskom kozolci", ki je vsem srce ogrela, Ztviol Gosp. Franc: Pevc iz Zajelšja je po vsem tem ob kratkem povdsrial, kolikega zaupanja je vreden g Kersnik, ter p edl igal, da ne isti naprosi, naj bi zopet prevz.-l kandidaturo obeh okrajev. Dolgotrajno se je poslavljal od nje, predno je šel v tujo deželo I Koliko solz je prelila na njegovih prsih, — kolikokrat blagoslovila B križem, — udhlagoslovila pa ni od njega nesrečne ovode. Ah, koliko noči je pre-bdela misleča nanj iu vprašujoča se, kje je zdaj, kako ee mu godi, Bpominjajoča se z grozo nevar-nostij ki ga morda baŠ sedaj obdajajo, — iskrene molitve je pošiljala v nebo, naj bi peroti njegovih angeljr>v čuvale njenega sina ! S solzami in poljubi je pokrivala njegova pisma, smehljaje se na pol srečno na pol bolestno vrsticam, s katerim je poročal o BVOJem potovanji ter opletal šaljive opise divje hosenske dežele, zakritih Turkinj in muhamedanskih šeg. Potem pa so pisma prenehala iu potem se ji je nenadoma zejedla v srce nesrečna vest, njen ljubljenček je umrl v tujini. Kdo bi narisal bolest nesrečno matere? Njeni lasje so od onega tre no tka postali snežnobeli postava njena se sklonila je k tlom . . . . O, daljni, nepoznani grob, kjer je pokopana vsa njena sreča, vedno in vedno plava pred njo, zaman kliče njene solze, njen blagoslov ! Morda niti nizke gomile nima, kot ta tukaj, na njem ne leži morda niti podrt križ! ploskanje in wživio"-kIicanje vseh navzočnih je sledilo temu predlogu. Predsednik g. Kuralt je zaključil oficijalni del. V neoficijalnem delu je g. Mlakar iz Lukovice izražal veselje na tem, kako se je shod vršil, in nazdravil osobito gostoma iz Ljubljane. Tudi so pevci zapeli nekaj lepili, umetnih zborov. V živih pogovorih o vsem, kar smo čuli, in navdušujoč se za našega kandidata g Kersniku, katerega poznamo le kot „našega Janka1*, ostali smo še dolgo skupaj. Ta shod nas je utrdil v naši stari veri, hvala vsem, ki so v to pripomogli! Dopisi. I/, Idrije, 20. oktobra. (Po v od en j. — „Znani dopisnik" znanemu dopisniku in njegovim klijentom, — Naša stranka in socijalni demokrati ) Tudi v našem mestu je bila te dni velika po vodenj, katera je napravila hišam, trgovinam in krčmam, stoječim ob vodi. več tisoč škode. Ni kava, katera teče skozi mesto, ima globoko strugo, zato se je ni zelo bati, sosehno ker takoj upade, čim dež neha Vender bi bilo treba tudi pri njej nekoliko regulacije, da bi se ognilo nezgodam ob takem deževnem vremenu. Razven struge morali bi popraviti tudi mostove, kateri se pač ne spodobijo za mesto Idrijo A za to se ne zmeni nobeden človek, dokler ne trpi škode, potem pa jadikuje, dokler ne pozabi — iu stvar je poravnana. Veče nevarnosti za Idrijo je pa Idrijca v sedanjem stanju. Ravno pri uhodu v me.sto so grabijo, za katere prinaša voda drva iz gozdov. Ako bi teti ne bilo, bi se Idriji ne bilo bati Idrijce, če bi se jo le količkaj še uredilo. Tako je pa skoro vedno, kadar prinese voda drva v Idrijo, promet, po logaški cesti pretrgan. Tudi te dni je bila voda daleč po tej cesti ob Idrijci in je tudi cesto tuko poškodovala, da 80 morali pošto prenašati blizo pol ure po pešpoti ob tako zvauili Rakah. Vsemu temu so kriva le drv«, posebno taka, kakoršna prinaša Idrijca navadno. Včasih je prinašala veda večinoma le debela drva. katera niso bda za povodenj tako nevarna, ker se je voda laže odtekala. S'-daj pa spuščaj«! po vodi večinoma drobnejša drv«, katera pobero za saboj listje in veje, ki zarnaše grablje, da se voda ne more odtakati, in zato deloma zastaja, deloma zagromi proti notranjemu mestu. Ano bi pošiljali v Idrijo debela drva, bilo hi manj ne-varnosti za ljudi in rudnik (kajti tudi rudnik ni brez nevarnosti, odkar s^oji ob Idrijci rov tnzachi, kateri se vedno bolj ponižuje), kakor tudi ljudje bi dobiii boljša drva, ne premočena in trhlena, ako bi se cepila v Idriji. Nadalje je včasih gozdno oskrb-ništvo pošiljalo delavce na grablje kadar je voda prinesla drva, da so kolikor toliko delali prostor, da se je voda odtekala. S' dai te-_»a ne stori več. Naposled bi bilo treba spuščati pri srednje vedki vodi, ne pa pri taki povodnji. Nekoliko več skrbi bi pač morah imeti za uboge prebivalce ob vodi, dasi so spravli te večinoma do reversa, po katerem se odpovedujejo vsak^j odškodnini z* provzročeno škodo vBled drv. Zi rekoliho goldinarčkov «o se odpovedali kratkovidni ljudje odškodnini za vee večno ČSS8, Sedaj jim pa voda napravi še jedenkrat toliko Škode, kolikor bo dobili odškodnine proi jedenkrat za vselej. K* r t' rei s' sedaj ljudje ne morejo dni-g.ne pomagati, skušajo naj s pomočjo županstva, glavarstva in svojih poslancev privesti do tega, da se grablje prestavijo na drugo mesto, kar ni težko tudi gozdnemu erarju, Komisija, katera je bila vab:d te vode v Idriji, se je izrekla v istem smislu, zato naj pomagajo merodajni faktorji kolikor, mogoče hudem. (D.iijo prih.' Globoko vzdahne in ihti nekaj časa. Potem s tresočo roko poseže v košek, vzame iz njega venec za vencem in ga opazuje solznih oči j. Izbere najlepšega, največjega in najdražjega. Tega položi na grob nepoznan h bojevnikov. Obile solze ji teko po nagubanem lici in padajo na cvetove vencev in na suho listje zaneseno na grob. Na to še tiho pomoli, blagoslovi, grob storivši trikrat križ in položivši ostale vence zopet v košek, gre počasi svojo pot. Snbe veje se lomijo pod njenimi nogami, tihi vzdihi padajočega listja se utope ž njenim vzdih a-njem, in marsikateri list obtiči v njenih belih laseh. Zginila je za drevjem. Grob ;e zopet s?im. Zadnji žarki dneva padajo skozi rdečkaste vrhove dreves na svež venec in se igrajo z lesketajočjrni solzami, ki jih je na grobu prelila sveta materinska ljubezen iu globoka bolest. Kaj čudno šušti nad grobom suho listje, katero je vzbudil veter. Morda so to duše treh mater, ki obletavajo nakičen grob ljubljenih sinuv? Ako so one to, vzame gotovo jedna izmej njih najlepši cvet iz venca in ga ponese s solzo, ki blišči na njem, daleč doli na jug na drug, zapuščen neznan grob. Dnevno vesti. V Ljubljani, 31. oktobra. — (Glas iz občinstva.) On dan ja „SIov. Narod" vsled radovednosti „Slovenčeve", kdaj da izide račun o darovih, dollih ljubljanskemu magistratu za poškodovance po potresu, tudi nasprotno Vprašal, kdaj da pridu račun o darovih, ki so došli v isti namera škulijstvu. Na to je pa dal „Slove-nee" čuden odgovor, da tac-ga računa ne bo, ker so darovi, poslani školijnt vu, temu na prosto raz-polago br./. vsacega računa. S takim o Igovorom ljudstvo nikakor ne more biti zadovoljno; kajti mej dar;.vi. poslanimi magistratu in Onimi, ki so pnsli Skofijstva ni, razun adrese, Bisto nobenega razločka, namen je obojim jeden In isti. Mi /daj vemo, da j« magistra! darove razdeljeval v pričo zaupnih mož, katerim so razmere poškodovancev dobro znan.-. Zd »j pa Vpraiamo, kdaj je škelijstvo prt).-te darove delilo, komu in kako, ter v pričo kterih mož? To je treba toliko bolj vedeti sdaj, od kar b8 je n.c" prevzvissni škof postavil na čelo vse agitacije za politične volitve. Zdaj moruno imeti zagotovilo, da se omenjeni darovi ne bodo trosili za napačne namene. Torej na dan n računom! — (Repertoir slovenskega gledališča.) Ne dvomimo, da bo ialoigra „Mlinar i n njegova hči", kakor vsako leto tudi jutri privabila mnogo občinstva v gledališče, saj je hvala Bogu že minila tista doba, ko je bilo zabavljanje na to 'gro v modi. Zabavljanje j»> ponehalo, igra pa še vedno ni pokopana. j»* dandanes prav tiko priljubljena kak«ir v časih, ko je prišla prvič na oder. Glavne uloge pri jutrišnji predstavi so v rokih gopč. Slavce ve in gg. Inemana in Danila. Ker je igra dobro na-studirana in je pričakovati, da se bo igra skrbno upn/.-lila in vestno igrala, n«- ho nikomur žal, kdor pride k jutrišnji predstavi Tiste posestnike lož, kat »m i morda vender ne mislijo priti k predstavi, prosimo novic, naj blagovolijo svoje lože za to predstavu dati „ Dramatičnemu društvu- na razpolaganje — (Slovenske gledališke predstave v mesecu novembrui bodo nastopne dni: V petek 1. („Mlinar in njegova hči") v nedeljo 3. (opera „Trubadur"), torek r>. (drama „ Razbojniki*), četrtek, 7., soboto 9., torek 12., petek 15 , nedeljo 17., torek 1!»., četrtek 'JI., soboto 23., turi'k 2ti.. p e t e k 29. novembra. — Opozarjamo narodna društva, naj se blagovolijo ozirati na to, koder določujejo dneve svojim veselicam. — (Vojaške vesti | Vojaški knrat s Ujub« Ijani g. dr. Luka Senja k je premeščen v Zagreb, — Pri dnmai'em pošpolku št. 17 so imenovani: stotnikom 1. VTHt^ stotnik 2. vrste Ivan Konschegg; za štetnike 2. vrste nad poročniki: Karol BreindJ, Viljem Zhuber pl. Okrog in Ivan Iialzar ; za nad poročnike so imenovani poročniki: Teodor Gn državnem zboru zastopal in v dolenjskih farovžih mu Že dajo toliko zmožoosti za poslanstvo, da še ve glasovati s klerikalno stranko. Kmet baje tako nima, nič odločevati pri volitvi poslanca ! Naj hi bil prišel g Viljem Pfsifer te dni vsaj v Kako; vid»d bi bil iz jedilne sobe v Lrovžu nepopisno žalosten prizor: vse v vodi od Bele cerkve d-di do Krške vasi ; velikansko jezero in le strehe ven moleče iz tega drugače tako lep« ga našega okraja. Kaj druzega ne moremo od njega zahtevati 1 — 'Poplava v Kočevju.) Dne 28. t. m. nastala je kakor v mnogih drugih krajih nase krono* vine tako tudi v Kočevju velika poplava. Jeden del mesta je bil popolnoma poplavljen in je stala omlu vod i skoraj meter visoko. Tudi poštno in šolsko poslopje je bilo v vodi. pa tudi :z drugih ko Čevskih VSsij se poroča, de je voda ponekod vse p »plavila, Skoda je precej velika. Deželna vlada je poslaI,i komisarja g Putioka v Kočevje, da stvar ugleda in nasvetuje, kako v bodoče preprečiti take poplave. — (Kaznovana poredn st) Kouj-derec z Drenovega vrha je oni dan na „stari šrangi" na Vrhniki uganjal razne burke in se zlasti zabaval s tem, da je dražil priklenjenega domačega psa. Mož je bil precej vinjen in je konečno pokleknil pred psa, se oprl na roki in dražil psi s tem, da je posnemal lajanje in mu kazal j«zik. Pes pa te šal a ni razumel, jel se je zaganjati na konjederca in ga konečno popadel — za jezik ter mu kos jezika odtrgal. Korij-'deree se je na to takoj stresni! in gotovo je, da ne bo nobenemu psu več jezika kasal. — (Samomor.) Iz Zagorja na Pivki se nam piše: Kar se v velikih mestih prav pogostoma zgodi, to so je tukaj zgodilo po G0 letih, namreč samomor. Neka 'JI let stara, šele tri mesece omošens Ženska je skočila v 9 metrov globok vodnjak in n »šla tam smrt. Uzrok samomoru je nezadovoljnost v zakonskem stanu. — (Tatvina i Nepoznani lopovi so 27. t. m. se priplazili v hišo g. Mihael i PrimŠeka, posestnika in gostilničarja v Kasasih pri Celju, ter v tom, ko je družina molila odnesli 300 gld. v gotovini in hranilnično knjižico, na katero je bilo naloženo G00 gld. — (Dresura) Iz oslovske okolice si ptis „Miru": B lo jo zadnje dni pred počitnicami, ko slišim iz naše šole vpitje. Bližaje se razumem: „Kuten Morgen", kar se jo gotovo dOkrat ponovilo. Potem umolknejo, pa kmalu se začne: „Knten Tak" in ravno tolikokrat: „Kuten Abaot". Zakaj VSe to? Će so celovški bisaiarkovci tako nervozni, dt jim utegne vsaka slovenska beseda, tudi slovenski pozdrav, škodovati, svetujemo jim, naj ne hodijo na sprehod čez domači prag, ali pa prav daleč, najbolje tja v „rajhJ. Tisti zrak jim bode dobro dejal, Ubogi učitelji, ki morajo opravljati tak posel ! C*' bi ne bilo gotovo, da so naše šols pO* nemčevalni stroji, vprašali bi se, so li učilnice ali mučilnice ? — (Razveljavljeno imenovanje ) Tržaški občinski zastop je imenoval profesorja Frana Frid-richa ravnateljem mestne seveda laške realke. Na-mestništvo je to imenovanje razveljavilo. Ta naredba je najbrž v zvezi s pogajanji glede podržavljenja mestnih srednjih šol, čemur pa se občina odločno upira, saj bi s tem izgubila vzgajal iši':e pristudi iredentovcev. — (Umrl) je v starosti 57 let župan občine Kastav, Franjo Ks. Munić, odličen rodoljub.. N. v m, p. I — (Razpisane službe.) V področji političnih oblastev na Kranjskem začasno mesto okr. komisarja, eventuvelno začasno mesto koncipista deželne vlade. Prošnje do dne 15. novembra dež predsedstvu v Ljubljani. — Mesto voditelja zemljiške knjige pri okr sodišču v AVeitzu, eventuvelno pri kakem drugem sodišču. Prošnje do dne 9. novembra predsedstvu d«ž. sodišča v Gradcu. — Na tro razrednici v Leskovcu drugo učne mesto z letno plačo 500 gld. Prošnje do dne 30. novembra okr. šolskemu svetu v Krškem. — Na štinrazrednici v Kostanjevici, II. kategorija, mesto nadučitelja in voditelja z letno plačo G00 gld. in funkcijsko pri-klado 100 gld. Prošnie do dne 30. novembra okr. šolskemu svetu v Krškem. * („Prodana nevesta" na poljskem gledališču) Ravnatelj narodnega gledališča v Pragi gosp. Šubert je dobil to dui iz Varšave nastopno brzojavko: „Povodom 50 predstave „Prodane neveste" v Varšavi -— od dne 31. julija — javljava naju česritke češki umetnosti. Stanislav Ciechomski, Aleksander Polinski, glasbena poročevalca." Ravnatelj Siibert se je brzojavno zahvalil. * (Krona kral;ice angleške ) Ko bi morala angleška kraljica svojo krono ves dan na glavi imeti, bi se tekom jed nega tedna gotovo zahvalila za kraljevsko čast. Krona je sila težka, ker je narejena iz masivnega zlata ter okrašena z jednim velikim rubinom, jednim velikim salirjem, 2G malimi sifirji, 11 smaragdi, 4 malimi rubini, 13G3 bri-Ijanti, 127.') demanti, 4 velikimi in 273 malimi biserji. Najznamenitejši kamen je- /eliki rubin Pedro grozoviti ga je poklonil Edvardu L, v bitki pri Axincourtu je pa dičil šljem Henrika V. * (Pariška moda.) Razlika mej pariško in dunajsko modo je čedalje večja, to pa vsled upliva angleškega ukusa na pariško modo. Kroj ženskih toilet v Parizu je povsem angleški in tako slavni francoski ukus določa le ša barve. Letošnjo jesen nosijo Parižanko pol moške oblek', imenovane co-stutne tailleur. Značilen je skoro povsem moški jopič iu moški telovnik. Jopič je odprt in ima strok ovratnik ter široko v slogu Louis XV. obšit. Telovnik je obšit s čipkami. Jopič in telovnik sta navadno rajava ali svetlo rajava, obšiv in čipke so bele, časih tudi rumene. Tudi kožuhovina je prišla zopet do veljave, ali nepobarvana. M)ovoiiol ln Sloveukol no scaMte d I - v. * b o s v. Ol ril & 1 li M eto đ u ? i Uredništvu našega lista so poslali: Za „Narodni dom"4 v Ljubljani: Gg. uradniki banke „Slavlje" v Ljubljani 10 kron 40 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Zagreb 31. oktobra. Prof. dr. Fran Cele stin je umrl. Pogreb bo v petek. I Metlika 31. oktobra. Mesto Metlika je postavilo kandidatom za deželnozborski mandat gospoda dra. Ivana Tavčarja. — Zupan: S a i 1 o k e r. Dunaj 31. oktobra. Slovenski poslanci BO v današnji seji nujno predlagali, naj se po po vod nji prizadetim prebivalcem ljubljanskega barja nakloni državna podpora. Dunaj 81. oktobra. Iz Trsta se javlja neverojetna vest, da je škof Glavina odstopil, ker se mu je iz Rima očitalo, da protežira Slovane. Dunaj 31. oktobra. Poslanska zbornica je danes vzprejela pri tretjem branju zakon glede ponarejenja živil, Dunaj 81. oktobra. GrašUi župan dr. Portugal! je bil danes pri cesarju v avdijen-ciji iu se mu zahvalil za cesarjev obisk v Gradci. Predstavil se je tudi Badeniju in ta mu je obljubil, da pride na spomlad ua Štajersko. Dunaj 31. oktobra. Vsled neugodnih političnih novic zlasti glede postopanja Rusije v Aziji je danes na tukajšnji borzi nastala panika. Delnice kreditne banke so padle za 11 gld , delnice ogerske kreditne banke za 10 gld., Lftnderbanke za 9 gld, bančne družbe za 7 gld. Pred zaključkom borze se je razburjenost nekoliko polegla. Praga 31. oktobra. Pri včerajšnji volitvi za občinski svet so dobili Staročehi 14, Mladočehi pa 13 mandatov, za tri mandate tnbt ožje volitve. Doslej je bilo v obč. svetu 46 Staročehov in 42 Mladočohov. Sofija 81. oktobra. Ker je Koburžan odklonil željo, naj se v prestolnein govoru napove prestop princa Borisa k pravoslavju, do-čim to poslanci odločno zahtevajo, se je za dnpoludne določena otvoritev sobranja preložila na popoldne. Ministerstvo je podalo ostavko, katere pa Koburžan ni vzprejel. štev. 12. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 679. V petek, > eiubra is»r». Mlinar in njegova hči. Žaloigrt v petih dejanjih. Po E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Režiser g. Rudolf Ineman. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob uri. Konec po 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka št. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo dne .'5. novembra t. 1. Umrli s«i v tvjubftjiftiil; 28. oktobra: Janez Gorišek, sprevodnik, 66 let, Dn-najska cesta št. 16, - Dr. Viktor Sclionta, umir. štabni zdravnik, 61 let, Kri2evniške ulico št. 10. 21). oktobra: Leopold KraSovio, posestnikov sin. 18 mesecev, Trnovski pristav št. 1. • V d e ž e I n i bolnici: 27. oktobra : Neža Korfan, delavka, .r>.'i let. V li i r a l n i c i: 28. pktobra: Meta Sterle, gostija, 49 let. Meteorologično poročilo. Oktobra Ca« opazovanja Stanje baro* met ra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah ;50. it. zvečer 785*6 4 li« C •r. s/.a h. deževno 31. 7. zjutraj 7.-J8-0 :it>"C Br. sever deževno 22 2 rt 2. DO pol, 7.,«.t i) 2a° C bi. uvihod deževno tnalom. Srednja včerajšnja temperatura 47 ', za 2'J° pod nor- dne* BI. oktobra 1 HiJ5. »Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. Bkupni državni dola v srebru , , . . ion _ Avstrijska zlata renta....... 120 ( Avstniska kronska renta 4'','„ .... loO , Ogerska zla« h renta 4" ,....... 120 n Ogerska kronska renta 4 ..... 98 „ Avstrn-ogerake bančne dolmce .... 1080 , Kreditne delnice......... 889 n London vista........... 120 , Nemški dri. bankovci sta IO0 mark . . 58 n 20 mark............ H' 20 frankov........... {» Itnlijii.ii k- bankovci........ 45 „ O. kr. cekini......... f> 15 40 8a 95 BO 40 45 h:> 77 66 12' G H kr Dne* 30. oktobra lb9f). I9/« državne srečke iz I. 1864 DO 260 gld. Državno srečke iz I. 1864 po HH» trld.. . Dunava ri-g. srečke 6°/, po 100 gld. . . Zemlj. obč. aVStr, 4' ./ ,, llati r-:ast. list Kreditne srečke po lOO gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfov« srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. , . Traiuvvav-dru.Ht. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rti bel i....... 148 gld. — kr l\)7 60 i : ) a 29" 't - T Globoke žalosti potrti javljamo vsem nalitn prijateljem iu snanoem pretntno vest, da je Vse« mogočni našega ljubljenca k sebi poklical. Izdabnil je svojo otroško dušo po kratki bolem i dne .'tO. t. m. ob 12. uri opoludne. Pogreb dražega nam !j\d>ljenca bodo na dan Vseh Svetih dne 1. novembru ob 11. uri dopoludne iz mrtvašnico pri s\. Krištofu. M 12) Rodbina Hanuš. Fran Stare sobni slikar v I j ubijani, na Bregu št. 20 priporoča «e slavnemu p, n. občinstvu v izvrševati je vseh v dekoraoijsko in slikarsko obrt spadajocib del z zagotovilom ukusno modernoga dela proti zmerni ceni. (647—29) pflF Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke najuliuducje naprošene, naj v slučaju potrebo omenjena dela naročajo pil meni plamenlni potom. J. X*.l«i ia«*i"- jov kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osveževabio in o>.ivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevšečno počuti, pospešuje prebavlje-nje in so priporoča kot vsakdanja dij.t lična pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in so ne sme primerjati z nobenim likerjem, kor dobrodejno in zdravilno upiiva ter vse druge p'okaSa. Ta jedini domači proizvod tu vrste bi se moral povsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni hiši, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1370—3) Znktiutto MiarofBii. Več dobro ohranjenih okusnih vinskih sodov od 50 do 2000 litrov držećih (1401—1) je na prodaj na Sv\ Petra cesti št. 74. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda I O ♦ «► f V ♦ ♦ ♦ .iri«)i,M.o vfr.eijanl |>tih»jk». j.o «*«..•» i.ruliru »1»* v TiIj-;, Vuutabei, Holja*. O* ■ '.vmi KrHtis^niio.lo, j.juti.-O, Ktii»tl>'»l t Au-f :, ileli!. Onim • ktt, THilnaf iml, Sta?*, . . • . *JU»lS)a»liiet l'lacuj, Marijlnr »aro, I loti, K rlofj ^»ro, !■>»»»•,,•. ...r« Pru^o, c.'juk0, DtUMj vi« AJBMMtail, 0S •". v.r-» tO min. t)ufr>i/ r.eirnu! vIa*. v , ..... rio«ti> 09 f, u«s tU wMr^| oanbnt » Trbla, Pont.hcl, KoIJk. 0»- !-i«c, yr«ili»|iif>i1*. li;-,iii.to, Otntekti s«"1« B9Mthal v Kolnotrr.it, Dnu »j *•% Aw»to'.i(,n '•t lii. uri AiJ min. $>wp»hn9nt meHanl yh.k v Noto rasuto, Kocnvl«. IH it i.rt KU Mifk, X>|/iiivrlH> i>.it,n. v::,* * Irbil, PoaMfe^l, Hnljuk '•iiovo.', Ljubno, Soi/Oifvi, J>niii.j. <»*■ .»»..-Iii'' »1»» « Tr.in, t£.y.rlovti varu' Prmjro, I.n>»V>>, vla r.i.t«iu'.i f/* 7 uri itO intn »«»-'.r nt MAni »Ink v Kf .•.•*./. Nov.i nu.to. Hnrtoi usna ob n«d«Unfa In prunUtOi oh n. uri v« »m«m/ popolndn« O.olml vlak v t.n.uo-IUeii Prihod v KOnbljauo nt, <** *, u^-i /J» ^.»t»». mt'.ifr'\) orolm »U?i a I f.. ■• »J.s 'ia A BUtMIlMt, Lilp-skc«a Ptnf«, .'•'"/'»i .<"vih vurov, K irlovtti vj'"», Jleba, (Vin/: in'd Tarov, ... jv.. .It.ioi^i 1 ■', ^..iiiinfal'.. Llucu, slo;-'-», Olj': .•••'11'., 'il:>, Ali. Man. Lti>lii» j'..!i.v«». Boljaka ^.it.-cn'«!, rrV.'.fn «f MH r»ir». r^/i:r<0 ni>K.'/u.fn/ i...-'.;, vi ? Iv--...!.' »> Am.tctton IjIii/ k«|(a I'.-'.'-. :<: 1 t 1 • .-»i vi..... !'••.-•"• .> v -'-v IIpIiii, V,»/i,i:ii» • /ri.t| mnojn, (*'• iojet io, >i!o!n»ifT..«Ja1 I1U1OA, Iftnjrrn >•»•".i«, (liino-'c, i'hirili«, nr;.-.?. a luo.nuiVB, VC*L.t na Jna.'/i', l.^i'<»-f*A.«cina I.n l.na, * vrl K/i min _• ■ ;'.-.» . ... '■ I • • • ■ " »tbolo, U.tjuka, »•••., '• ^■ rfMtOf I < I • TrhlAa .06 W. Mri 4»đ ..-i•.*» w.4ai ariiifr«,/ V sf.»m-ii«. ''.5 .nj r)';«f»» „ , <() . a*p*^v B . 10 „ mvrrrr „ „ lpoil«.:u!l »'»k le ob ittutljeb. in |irAffiilliih Prihod v SaJaMJano (JO *^tv». «,»*fr"' 1» la*,inntba ,_ ..... 11 AipolSSđnt . „ (5—»Bil M . m>iw . . ipoibjdajl »lak Is o»' u-.. ..i'aIi In »)rArn:k*h Postrojno olje ohranjuje, da u»i»J<* n«» nplesul In n<* ••ltl<^ll•r^ iu «>»1 Mlraiijni«* plosnotoo iu niiioIo. tuko da pnst:tue stari usnje tako, kakor bi bilo novo, Ce druicaće ni pokvarlen .1 solnca in škodljivih obujek. mast za Kopita Tudi se proisvaja i 91 vozove. <'«'ii» pttiiol ali steklenici IO. 4i» in SO kr. Prepro- dajalcem se dnje popust. — V pri Bi. W«'b«'r-jii v l.jtiltl itni. — IViiiit naj se zahteva ml tovarne T- IE3 ZE2 2^T UD X IrZ. - ^ (111 — v Št. Valentiim pri Steyruv Nižja Avstrija. Kcmicno-tehni:na peskušalna p06t:.ja industrijo za usnje, 111, leva ielezuiika olioa št. . . Dunaj, dne *J». septembra 1895. Svedočba,. Patentovano postrojno olje Jakoba B e n d i k n v Št. Valentinu je usiula ilotitev tviiiin, ki ne dajejo usnju s;ini" mori, ne .si o je tuu konservi rajo, ker za-branjnjejo vaakerinn rastvorbo in pokvarjenje. Ker ima to olje v iebi tvarino, ki učinkuje atrojilno, ■« ž njim Rttbra> njuje delna raistrojitev nsn katero i!oer pronsrofiujeta /.rak iu moda, lVi praktičnih poskusih se jc to postrojno nlj>' obneslo prav dnino. C. kr. poskusit Ina postaja industrije za usnje: Vaše blagorodje I W. Eltner m, p. Trosim, <'a mi kmalu pošljete semkaj lo kil Vasema isbornega postrojiiej*a o'ja in kopitno masti in 2 veliki steklenici pO h kil apreture /a usnje. Prosim, dn *se proti povzetju polljete na viaoko predstojniltva komore, V, odličnim Itnvaajem A. Br osebek, k vinski mojster nadvojvodo 1'rau • Salvatttrja. IPi-. ffika Ij«'ii^it-l-a Brezov balzam. Ž« sam rastlinski sok. kateri teč> iz breze, ako sc navrta n j i no deblo, je od pamti veka snau kot najizvrstnejše lepotilo, nko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa cink vit učinek. Ako se namažo zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, linij« »e že ilriiKi dnu m*« 7. ii nI ne liialtiiii* r. Friderika l^eu^t^l-ia ĐXSNZOXS-l¥IIX«0. Najmilejšo in najdobrodejnejle milo za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad BO l*r. (1„'—20) Dobiva ho v I.jtihiJhii. v I t». IVukovA) -ji» lekarni in v vsoh večjih lekarnah. — Poštna naručila v/■.prejema W. Ilviin, llinm;, \. Ljubljana Gr. FLUX Breg št. 6 priporoča ln nameičnje najboljše služniško osobje vsako vrate za LJubljano in drugod. 1409) z opravo ali brez njo «Ja,j«.» *t' v ustjem. Tudi je na raz[»olii^anj^ dober glasovir. Već pov«^ iz prijaznosti npravniitvo ..Slovenskega Naroda". (1400—2) Trgovski pomočnik L'0 let star, vešč slov« nskega in nemškega jezika, /eH ■Inftbo nnopiti« nM}rtaJe uje nn deiell. — Naslov pove upravništvo , Shiv ctiskegu Naroda". (1407—2) Preda se 100 cent. mrve in 100 cent. slame skupno ali pa tudi v inanjšib delih. Kr.j prodaje je Oddaljen 1 , ure od Sel. postaje — Vefl pove \/. prijasnosti npra -ni.tvu ^Slovenskega Naroda". (1404—2) Velik, suh (Mos—»j aut mLmmmmmmmGmfaCZL. n kr. Odločno najbidjl« ništilo soper ir^Huj«' p«» ■Milit, bolečine v rok»h( uogali« % i.ii/i ter \ ftlvvih« oirpnelo ntto m !..•>•• Isd« Dobiva se pri IFlmldu ju. Triik€j>cx>r-Ju lekarnarju v Ljubljani. l't»Nii|n m' •■ obrestno ;>«••.'«». £*|lj g I P H R*ffi M IM II M ^1 Lekarna Trnk6czy v Gradci l^[fl Pristno Brnsko sukneno blago za jeseu iu zimo 1895. Kupon »-io m dola;, nafajl. 4.60 i/. «i«i»r«* | * . popolno (iitirUn y.u njo-)ali« e.— i« li i«> I z ^ >iioiii' (»n i* ii jo. hlaoe.jgli 7.75 li Une I že I S ~ iOlOVUilt) Ntnue hhiihmkI. IO. - i/, mi, li n. I jjj, 8 m ltlu^o /it alutakc niiUii)<>, /.u lovoe, lo«l«*n. »ilu-o zu nii I* o i«- in hlač«« i/ u''«'»i>e I k .»ni ni* v najlepši izberi meter od - uiti. l.r. navzgor in vho drUgO blago jiošilja po povzetju kot poštena m šolnina najbolje sušna tovarniška saloga mkneofga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj in frankovano. — Jamči so za to, da pošiljatev odgovarja vzorcom. Nn n» tt/.iijt'! .Slavno p n. ohAinstvo bg zlasti opozarja, da je sukneno blago, č.e se «lir«*ktut» unručl, »tiHtiio ci,i»,p'. nego če se po agentih naročiijo. — I tre vsled SaSebne oiljemmke toli oškodujočega sleparskega nkrojažkega popusta". (li-id—1«») 35HBU C. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo. K oddelku 13. štev. 1865 iz leta 1895. Državno vojno (skupno) ministerstvo namerava v priloženem seznamu I. navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo četrtino normalne potrebščine za 1. 1890., dobivati od malih obrtnikov. Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe: 1 ) Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo s* vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Oger.ski, in BO z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati, in ki dotično pred mete izdelujejo faktično v lastni BVOJi delavnici. 1.) Vsak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, kakor ga je volja bodisi samostalno, bodisi kot ud zaveze. V prvem slučaji ima sam vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A, ki je zadej razviden. Mali obrtniki, ki se združijo v jeilno zaveza da dajatev preskrbe, izbeio naj si najprej pooblaščene;*, od katerega je potem ponudba sestavljena po omenjenem obrazcu s seznamom po njem zastopanih matih obrtnikov v poslati. Obrazec za zeznam jo pod B takisto priložen. 8.) Potrdilo na ponudbi, oziroma Sesoamu, 0 ;>ravici samostojnega izvrševanja dotične «»brti dobi su v mestih, kjer jo obrtna oblast, pri le-tei oblasti, v dragih mestih pri občinskem pređstojnistvn. Na ponudbe (sezname), v katerih ni tega potrdila, ae ne hod 8 0 7. i{r a I O. C'« pooblaščenec sastopH zavezo čevljarskih mojstrov ali pa zavezo jermenarskih, Bedlarskifa i t d. mojstrov, potem ima tako za čevljarske, kakor za ostale mojstre Vložiti pose ■■no ponudbo s Hf/.lliiniorn. 4.) Mali obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkr.iti posamezno of.-rirat.i. Istotako ne smo noben mali obrtnik pripadati dvema ali celo več zavez nn r>.) Ponudbe, previđene s kolkom 50 kr., naj se vpošljejo najkasneje do 9. decembra 1895 leta ob 12. opol ud ne intendanoiji onega vojaško teritorijalnoga področja, v katerem bivajo mali obrtniki (odnosno pooblaščenec zaveze). Te internlaneije so: iotendanoija 1. voja v K rakovu, o n na I)una|i, 8. n v Gradca, » d- n „ Budimpešti, n 5. » „ Posanu, n 6. n „ Košicah, n 7. n „ Temečvaru, » 8. n » Pwgi, » 9. TI „ Jožefovem, ii 10. n „ Przemysln, n 11. n „ Lvovn, rt 12. n „ Sibinju, n 18. M „ Zagreba n 14. n „ Inomostu, „ vojnega poveljništva v Zadru. Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali se še pošljejo telegi aličnim potom, se ne bode ozir jemal. I). I Uzorcev za posknšnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamščine (kavcije) polagati 7. ) Denarna vrednost dajatvene partije /. t zalaganje se poganjajočib. obrtnikov se ima ravnati po broju v razmerju k razpisani vkupni dajatveni količini. 1'ri obutalu si državno vojno (skupno) ministerstvo pridržuje v soglasji z besedilom obrazca ponudile, določevati vrste in velikostne razrede obutal, ki jih imajo oddajati pojedini mali obrtniki (zaveze), in sicer prt naroče-vanjn samem. Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom oikazali. kateri v ponudbi specijelno izjavljajo, da tudi te vrste obutaio vsprejmo v dajatev. 8. ) Vrste, kt se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerim se je dajatev naroči la, v lastni delavnici. Odstop (cesija) dajatve, ki se je komu naročila, drugim osebam, hod -*\ proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posledico, da se dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja. 9. > Za orijentovanje o razmerah glede cpii naj služi pridejani seznam II. iz kojega BO razvidne cene, ki BO zdaj veljaVOS za dob avljalue diužbe VOJSaine, Višje cene kot tu navedene se ne mo-ii nikomur dovoliti. 10. ) Odda jalni kraji in oddajal ni termini za naročene vrste naznanijo se takrat, ko se bode prisodila komu dajatev, to bode meseca januvarija 18 96. I. Nao« Ino je oddajal no mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnoga zulagatelja. Oddajalni roki padejo v čas od 1. maja do 31. julija 1806 leta. Da se oddajanje kolikor možno olajša ustanovile se bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega za I aga -lisca, bliže ležeča prevzemališča. 11. ) Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materijala, kakor glede oblike dimenzij, teže in konfekcije popolnoma odgovarjati eraričniui uzorcem, ki leže pri montiunih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črtežem, in k obutalom tudi prikrojevalno patrone so vsakomur ua vpogled pri monturnih zalagališčih štuv. 1 v Brnu, štev. 2 v Budimpešti, štev. 3 v Oradoi in štev. 4 v Kaiser Ebersdorfu, oziroma se lahko od tam naroče proti plačilu. Glede materijala (RohrplattenstorT) za telečake iz telečje kože in za nabojnjače se opozarja specijelno na dotično opazko v seznamu I. Čevljarski mojstri jed nega kraia, ki se hočejo natančneje informirati o izgotavljanji vojaškdi obuval po uzorc h, lahko iz svoje srede jednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebne informacije. 12. ) Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaji pa momjo bit' obnvala vseskozi šivana. 18.) (Jt<-de vizitacije oddanih obutal se opomni, da bo najpreje notranja kakovost preiskuje na ta način, da se razpara jtdeu odstotek (najmanj jeden par) v«ake oddaj*lne partije od častnika, ki jo bode prevzel. Ce se ni pri tej preiskavi kaj pomankljivega pokazalo, preiskovala so bode vsa pni tja, ne da bi se dalje paralo. Ce bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovost', iz Česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem propisom, potem se takoj vsa partija smatra za izmeček in se odkloni, ('e bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, dali odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem preiskovalo se bode dvojno, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa dva do tri pare čevljev). Če ni nikakih pomislekov proti Vsprejetju, se razparani komadi na era-rične stroške zopet popravijo Inače se ti komadi razparani, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pristoja pravica do odškodnine. Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bode vsak komad posebe. 14. ) One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po uzorcih, ali katere ao se doposlale stoprav potem, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vzprejemale. 15. ) Čd misli kak mali obrtnik (zaveza), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen, prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onem kornem poveljništvu, v katerem področju se nahaja monturno zalagališče (oddajalna mesto), ki je dotične vrste odklonilo. Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno korno 'eljništvo, obstoji iz jednega štabnega, častnika vojske kot predsednika; uveh stotnikov (ritmajstrov) vojske; iz jednega uradnika vojne inte-ulancije in iz treh zvedencev civilnega stanu, od katerih jednega določi zalagateij, jednega. monturno zalagališče (odnosno korna intenduticija. v katere področji leži dotična prevzemna postaja) m jednega trgovsko sodišče vsled prošnje koruega po« veljniitva. be trgovinsko BOdiiČB ni možno, imenovati zveden ca, onda ima korno poveljništvo naprositi dotično trgovsko iu obrtu ško zbornico, da deieguje zvedenca. Sodba, katero izjavi večina vseh članov razsodišča glede vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za konično odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom. Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaji, če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst v s prejeti, zalagatelja, v protivnom slučaji, to se pravi, če se vse vrsto vspreimo, pa vojaški erar. Če pa je bilo Sjioznano, da samo jelen d-1 predložen h vrst ni za nobeno rabo, potem ima zalagateij od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto svoto, katera odgovarja o Ida jalni vrednosti dotičnih vrst, glede" kojih s« je izteklo, da nis i za vzprejetje. Na Dunaju dnć 18. oktobra 1895. Obrazec A. Intendanciji o. in kr............ voja v 1 ^nudba. .laz N. N. stanujoč v......(mesto, ulica in hišna številka) na......(kronoviua, pri ponudnikih iz Ogerske tudi županija) izjavljam e tem, da si m pripravljen, obuvala vsake vrste, številke in velikostnega razreda1) po cenah objavljenih v razglasu drž. vojnega (skupnega) ministarstva z dne lh. oktobra 1895. oddelek 13, štev. Istjo. v smislu določil tega razglasa, ki so mi v polnem obsegu znana in kojim se popolnoma podvržem, sam i/gotavljati in na lastni račun dajati. Takisto vzjirejem pod istimi pogoji dajatev lahkah čevljev ■) Seznam (seznami) onih malih obrtnikov, v katerih imenu vlagam to ponudbo, je (so) priložen(i).3) V.......dno.......1895. Da jo gospod N. N. v N......obrtno pravico uživajoč samo- PodTllB stoje., tevtierski (jermonarBk, i. t. d.) mojster, se s tem potrjuje:'; (kr(jtno imc fc g^S^Bo** MpiMa), °°rtns kraja« oblast,. ') Ponudniki vojaške in jah.dne oprave imajo besede „obutala vsakega ra/.rcda, številko in velikostne vrste' izpustiti, in mesto njih navesti Število in kakovost vrst, katere bi bili pripravljeni dajati. ') Ta stavek je vsprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri hi hoteli eventuelno tudi zalaganje lahkih čevljev sprejeti. 3 Ta tretji stavek naj sprejmo samo oni mali obrtniki v ponudho, kateri so zjedinjo v svrho izvrševanja zalaganja v zavezo. •) Samo ponudbo posameznih ponudnikov morajo biti previdone b tem potrdilom. Pri zavezah je doprinesti potrdilo po formularju B? na seznamu zaveznik članov. Seznam I. O zalagalnih vrstah. Ponndbenikora iz p 0 imenovanje vrst kraljevin in I dežel.zastop. * v drž. zbora iežel ogerske krone pridržane so v oddajo čevlji 494: J 7 21.88 U i •...... Gotovi lahki Čevlji nizki skornji od 6 do 13 velikostne vrste arov 7525 _88_ 3225 1001 dragonski skornji ca. Ii923 • 1 2967 hnsarske čižme 1519 651 Jermenov za hlače 5635 2115 z nosilora, vz. 18881) z »ovrstninii > 3713 1592 Telečakov vz. 1H88 brez nosil in brez tornisterske igle (podaljšanimi) j podponoma ■ S ' 183 79 za tehnične čete, s pašno podpono o M 154 66 za sanitetne ćete 114 49 Nosilo za telečake garnitura 1998 857 Tornistre za naboje1) 4182 1793 j Tornistre za konjico topništvo z jermeni jedilne Bkledice za j brez naboj njače v 510 315 221 135 Gotovi nabojnjač i za konjico 902 386 Pasovi brez zaponk vz. 18S8 3885 1665 z zaponkami 630 270 Topolci za sabljina bodala k repetirkam 5425 2325 sabl. bodala za Werndlovo puflko pest va o 219 94 sabljo pe&tva 1 m 297 128 Nosilne priponke pasove 577 248 Pasovi za s karahinsko zaponko-) S 577 248 konjico brez k arah niske. zapon ko*) 577 218 Pasovi s karahinsko zaponko-') za moStvo o 96 41 j Tobolcc za pijonirske sablje k pasu | pri trenu 97 41 Jermeni za puške 6157 27t;a Jermeni za repetirko karabinko 910 390 | peStvo z dvema za ponkama 315 135 FlaSčni moStvo 1 nE konjih 87 88 jermeni za artilerije 1 brez konja 52 23 za konjico 35 15 Poimenovanje vrst Nabo njaoa za peštvo 8 »im municiji bi\z držala nabojev _' _ Naboj njače za konjico 8 »mi mun ciji sabijeni pasovi ročni jermeni za konjico Vodeki s tobolci za pionirsko sabljo Tobolci sami za pijonisko sabljo Oprtnice za bobnje okovano Prepasni jermenje za bobnje Ponudbenikom iz kraljevin in deže]ske dežel zastop ■, ^ v drž. zboru ______ pridržane so v od d jo Podsedlice za Bedle s trdnimi stranicami Gorenje opasivnice Spodnje brez podpon opasivnice podpone Remeni okrog konjske glave Klestični remeni Žvalne j Kleitične "| p,d>__ Stremenski remeni Sprednji stranski srednji brez pripevnic8) s pripevnicami Pritezalni jermeni Z.dnji Hlovnih podponcev Oprsnega remenja Tobolcev za podkve s prip vilicami Oprtalnice za kuharsko orodje za konjico Predpasnike za kovače Utokov za konjiške taboriščne sekire (starovrstnihi 5827 j 2498 542 233 1960 840 to 1487 688 455 195 o 595 255 t3 68 27 ca 55 2:i B 1138 482 988 402 o 1048 447 M 8060 1812 1261 541 1189 488 1810 662 1668 672 parov 1467 629 5117 219> 2877 1233 > 1370 587 o 1671 716 "B U 26 H 26 rt a 1061 4f>6 o 834 858 M 1074 461 16 7 268 110 Seznam II- O zalagalnih cenah. Je dno t n a cena Nazva nje vre t e \ šleiilkah v pismenih N 1 1 'Id. ! Ir. rnMinarj. krajcarjev 1 5 5 31 pet jedenintrideset 1 1 6 5 20 pet dvajset 1 1 7 5 18 pet osemnajst 1 - 8 5 13 pet trinajst 1 1 1 čevljev 9 5 01 pet jeden 1 10 5 08 pet tri T" •1 11 4 87 štiri sedeminosemdeset 1 12 4 85 Štiri petinosemdeset -r- l 13 i 4 80 Štiri osemdeset - l 0 1 3 81 tri štiriinosemdestt 1 j 1 « 1 8 78 tri oseminsedemde6et -J- r 7 1 rt 3 77 tri BedeminsedcmdeBet 1 8 8 73 tri triinsedemdeset 1 lahkih čevljev 9 1 67 tri sedeminšest deset > 1 10 cj 8 67 tri sedeminSostdeset □ 11 3 1 58 tri oso tn i n petdeset 1 12" M 8 55 tri petinpet feset | 1 j > 18 rt 3 53~ tri triinpetdeset 1 1 5 M 7 10 sedem deset 1 1 0 ~7~ 04 sedem Stin 1 rt 1 1 ♦j 7 rt 7 — sedem — 1 0 8 M 6 96 Sest šesti nde vet deset 1 a 1 M nizkih Škornjev 9 ■ 6 69 Sest devetinSestdeset 1 L 10 6 68 Sest oseminšes! deset 0 j l > 11 6 59 Sest devetinpetdeset T 0 12 6 56 Sest Sest i 11 peto1 ene t 1 * M 1 13 ca 6 54 Sest Štiriinpetdeset 1 1 5 O 9 10 dovet deset 1 1 e« 6 M 9 01" devet Štiri 1 1 1 7 9 — devet —_ j 1 1 8 _ 8 96 osem Šest uide vet deset 1 _ 1 dragonski li Škornjev 9 4> 8 66 osem SestinSestdcset 1 1 10 > H «5 obum petinšestdeset 1 11 8 57 osem sedeminpetdeset 1 12 8 68 osem triinpetdeset 1 13 8 51 osem jodeninpetdeset 1 i 6 9 ! 27 devet sedemindvajset 1 1 6 9 20 devet dvajset 1 1 1 7 8 9 9 16 10 d ^vet devet Šestnajst deset r 1 huzarskih eizem 9 8 78 osem osem 111sedem1ie.se t 1 par 1 10 8 77 osem sedem i »sedemdeset 1 1 j 11 8 68 osem oseminSestdeset _L_ 1 1 12 8 65 osem petinšestdeset L. 0 1 1 hlačnih j 13 8 63 osem triin&estdeset r—J 1 ermenov — 19 _ devetnajst 1 1 > g noailom vk. 1888 | s novodobn brez nosila in brez podaljšano tornisterske igle ; 8 pokr. podp 6 65 Sest petinšestdeset rt 1 O rt a telečak 5 28 pet osemindvajset |- a 0 t M za tehnične čete s pašno podpono 5 09 pet devet M 1 za zdravstvene čet i 4 61 Itiri jedeuinšestdeset 1 garnit nosilo za telečake 1 37 j«uen sedemintrideset .1 c d 11 o t n a cena a z v a n je vrste 1 Rtrilttli v pismenih sti. kr. vidd inarj. krajca rjev tormstra za naboje 3 j 82 tri l dvai nt rnteset 1 za konjic > TJ. 54 sedem j štiriinpetdeset tovorni tornister za topništvo z brez jermeni za je- nabojnjač dine ikedlioa \ 8 j 01 osem ; jeden gotov nabojnjač za konjico 77 ~ — sedoinnisedcindosct , brez zapouke vz. 1888 — 1 48 — oseminSt irideset pasov j z zaponko — 68 — triinpetdeset. 1 sat» Ij i no bodalo k repetirki — -'2 — dvaindvajset nožnice za sabljino bodalo za Werndl-ovo pehotno puško — L'4 — štiriindvajset infauterijsko sablje — 2ti — šestindvajset. nosilnih priponk k pasu — «>6 — šest s karahinsko podponko konjiških pasov jbr_ kltrabin8. podponke — 74 — štiriiusedemdeset — 54 — štiriinpetdeset. 1 s karahinsko podponko za moštvo vozništva 74 — M irii 1 sedemdeset pasov tobolcev za pijonirsko 1 sabljo - 31 — jedenintrideset jermenov za puške 35 — petintrideset jermenov za repetirsko karabinko 69 — devetinSestdeset plašču h jermenov za peštvo z dvema zaponkama 12 — dvanajst moStvo topništva na konjih — in — deset brez konj 8 — osem konjico ~— 8 — osem infanterijski M >m« municije nabojnjač za brez drlala 1 27 jeden sedemindvajset konji&ki H mm municije — 52 — dv.tinpetdesut sabljinih pasov za konjico — 86 — Sestmosemdeset ročnih jermenov — 34 — št 1 ril 11 ti 1 deset vodekov s tobolci za pijonirske sablje — devetiusedemdesot tobolcev za njo 11. sablje same 24 — štiriindvajset nosilnih jermenov ea okovane bobne l 05 1 eden pet prepasnih jermenov za bobne — 33 — triintrideset podsedlic za sedle a trdnimi stranicami 6 10 Sest deset gorenjih opaši vnic r 73 jeden triinsedemdeset spodnjih opasivalo brei podpone 1 50 jeden petdeset podpon za s podnje opasivnice — 66 — SestinSestdcset jermenov okrog konjske glave 93 — triindevetdeset klesti.' ml 1 jermenov — 47 — sedeininštirideset Žvalnih uzd -- 66 — SestinSestdcset kle8tičnih — 60 — šestdeset stremenskih jermenov 1 34 jeden Štiriintrideset sprednjih jiritezalnih jermenov — _3 — triindvajset zadnjih stranskih - 30 — trideset srednjih — 37 — sedemintrideset : s pripevnicami 1 51 jeden jedeninpetdeset »IKVIIIU KIVIllli ev 1 .____ __f 1_____}__ r nrez pripevnic — 55 — pet in petdeset oprsnega jerinenja 1 42 jeden d v a i n št 111 deset tobolcev za podkve a pripevnicami 01 jeden jeden oprtalnice za kuhaalno orodje za konjico — 41 — jedeninSt irideset predpasnikov za kovače 6 13 šest trinajst utokov za konjiške taboriščne sekire (stsrovistnih) — 11 — jednajst .... . Materijal, iz katerega se izdelujejo telečaki in nahojnjafte (Hohrplattenstoff) dobivajo mali obrtniki garnituro za ceno 38 kr. za telečak vzorec 1888, 51 kr. za nabojnjač, pri n..j:d!žnjcin monturnem (filijalnem) zalagi&ču. ,J) Od teh vrst je izdelovati 5 odstotkov po 1. in 95 odstotkov po 2. veliki stnem razreda. *) Od teh vrst je izdelati polovico po 1. polovico p) 2. velikostnem razredu. Obrazec B rriilj malih obrtnikov čevljarske (sedlarske jermenarske i. t. d.) stroke iz kraja N.1)......, ki so pooblastili gospoda......ime, mača j in bivali šče) ložiti ponudbo v njih imena na dajatev razpisano od državnega (skupnega) vojnega ministarstva z razglasom odd. 13, it. 1865, s dne 18. oktobra 1895, da vzprejma dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek 2n£ m. 1 L Ta. o"br-taa.llcoTr k rs t no ime in priimek Btanovanje ulice hiSna številka lastnoročni podpis i. t. d. i. t. d. N.......dne...... 1894. Da to gori označene ') osebe obrtno pravico uživajoči samostojni čevljarski (sedlarski, jermenarski) mojstri, se s tem potrjuje. N......dne..... 1895. N. N.1) kot pooblaščenec. Pecat \ obrtne okrajne oblasti Podpis oblasti. 1) Če obsegu zadruga male obrtnike iz vee kraiev, potem je sestaviti za male obrtnike vsakega kraja poseben seznam. (1390> 'i Ce je pooblaščenec sam mal obrtnik in ce želi tudi on, da se mu naroči dajatev, naj se tudi njega ime vzprejme v seznam, in sicer na prvem mesto. ') Tukaj je navesti število malih obrtnikov, koliko jih je. S Slavnemu občinstvu nljndno naznanjam, da nadaljujem v svoji na novo prenovljeni kavarni •vojo k h vam a rs k o obrt, kjer bodem točil kavo, 6aJ, likerja itd. najboljše kakovosti, kakor bom tudi zamogcl postreči cenj. gostom s redno svežim pivom in z dobrim vinom. V kavarni imam na razpolago biljard najnovejla konatrakolja. Vabim torej cenj. slovensko gospodo, da me blagovoli odslej mnogo-brojnejAe pohajati kot doslej, kajti tudi jaz sem se vedno zvesto držal gesla .svoji k svojim" že v tistih časih, ko nam je bilo Se popolnoma nepoznato. Tudi bo minolo letos 30 let, kar se borim za idejo sokolsko. Spominjajte se torej i Vi, bratje sokoliči, svojega starega brata in prispejte vaaj kateri-krat v njegovo krilo. Zagotovljajoč cenj. občinstvo najtočneje postrežbe, priporočam ae v prav mnogobrojeu obisk. z odlicniin 8po|tovanjem Jotof Krama.*? O408-" Dunajska cesta it. 5. B o > o o s u p« !!Nepremočljivo usnje!! ! Prave ruske jufte ! Cele kože, valkane škornje iz jufte* čevlje in urbase l»o najnižji ceni. Tudi priporočam gospodom trgovcem in čevljarjem svojo zalogo vseh vrst podplatov in gornjega usnja (Oberleder). \^ST Ker je cena usnju poskočila, mi je le vsled večjega skladišča omogočeno po primernih cenah prodajati. Tovarniška zaloga usnja (,397-i) Julij Moises v Ljubljani. s 3 * (b Za jesensko in zimsko sezono! 5L o Največjo izber dunajskih modelnih klobukov za dame, dekleta in otroke, tvoril iz klobučiiie, trakov, peres, baržunov in plišov v vseh barvah priporoča po najnižjih cenah (1324—G) z velespostovanjem Karol Recknagel. 2 & O < (0 Št. 32.534. Razglas. (1411— 0> V smislu §. 26. deželnozborskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko se javno naznanja, da je za volitev dveh deželnih poslaneev ki jih bode vsled razpisa visokega c. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani z dne 9. oktobra letos, štev. 8558 pr., voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dne 25. novembra letos, že dogotovljen in da bo od dane* ■ifiprel t* k o z osem d nI J v niaglstratnem ekspeditu razgrnjen na ogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti, od danes naprej osem dnJJ, t. J. do vštetega dne S. novembra tukaj oglašati reklamacije o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravice, ali da so se iz njega izpustile osebe,, ki imajo volilno pravico. Izkaznice se bodo volilcem vročile pravočasno. Ako bi je pa kdo izmej volilcev iz katerega koli vzroka vsaj 24 ur pred dnevom volitve ne prejel,, naj pride k mestnemu magistratu sam ponjo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 29. dan oktobra 1895. Št 261. Cestni odbor krški bode dno O. novembra 1895 zjutraj ob 8. uvi v občinski pisarni v Krškem cddajsl vse delo preložitve okrajne ceste na Selškem Klancu pri Raki tistemu ponudniku, ki bo stavlja] najugodnejše pogoje. — Črteži in prevdarek stroškov so na pregled v občinski pisarni v Krškem. — Varščine je položiti 300 gld. v gotovini ali v vrednostnih papirjih. Krško, dne 8. oktobra 1895. Anton K uptM't (1.188—3) načelnik. Zahvala. izdajatelj is odgovorni urednik; Josip No Mi Moj soprog, g. Josip Iiendovdek, c. kr. gimnazijski profesor v Beljaku, zavaroval se je meseca marcija 1893 pri vzajemno zavarovalni banki „Slaviji" za slučaj smrti in doživetja za kapital 2000 gld. Ker je v protečenem mesecu umrl, izplačala mi je omenjena banka, dasiravno je zavarovalnina več ko dva meseca bila na dolgu, VSO zavarovano SVOtO takoj, ko sem predložila vse v to svrho potrebne listine, in radi tega srčno zahvaljujem banko „Slavijo" na točnem izplačilu, priporočajoč jo najtopleje slavnemu občinstvu. V Beljaku, dne 21. oktobra 1895. Ljudmila Lendovšek m. p , (1410) profesorjeva vdova. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"