ČETRTEK, 20.SEPTEMBER 2007 / ŠTEVILKA 725, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR O M optikamali Prešernova cesta 55, 63 Ì O Izola, tel.:05/64 02 Ì 62 WWW.OPTIKAMALI.SI Urnik: od <700-17.00 in ori 15.30-19.00 AVTO SOLA BISER j Drevored 1.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 Si.mobil -Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC I s mobil Ko udari prva jesenska strela eni oslepijo drugi pa oglušijo Prihaja jesen in spet bomo malo volili. Zakaj so volitve ravno jeseni ni čisto jasno, ezoteriki pa pravijo da zato, ker jesen simbolizira odhajanje. Našim volitvam to ne pomaga prav veliko. Nihče ne odide in niti jesen nam ne pomaga. (Mef) Kar spregledali smo preprosto dejstvo, da se v zadnjih petnajstih letih pri nas, v volilnem smislu, ni zgodilo veliko novega. In tudi to jesen se ponavlja stara zgodba. Pravi kandidati so tisti, ki jih poznamo že iz začetka slovenske zgodbe, novi kandidati pa so zraven le zaradi samopromocije ali pomanjkanja samokritičnosti, da o medijskih nategih ne govorim. In zakaj je pri nas tako malo novega? Kaj je krivo, da se na naših volitvah pojavljajo eni in isti obrazi? Krive so prve jesenske strele. Tiste, ki udarijo tako iznenada, kot ta s fotografije. Turistični delavci pravijo, da strele napovejo konec turistične sezone, saj se, kot po pravilu, zaprejo sezonski lokali, pa čeprav je plaža polna, ima morje še dobrih 22 stopinj Celzija, sonce pa nas ogreje skoraj tja do 30. Ampak, to nič ne velja. Strela je udarila in poletja je konec, čeprav televizijski Vlado vztraja v kratkih hlačah in srajci s kratkimi rokavi. Glavne žrtve jesenskih bliskov in strel pa smo volivci. Tisti, ki bomo v teh prvih jesenskih dneh spet poslušali leporečenje kandidatov, jih srečevali v najbolj pogrošnih oddajah, morda celo na ulicah našega mesta, ter jim verjeli. Tudi tistim za katere smo še nedavno rekli, da so navadni karieristi. Je pač tako. Ko udari jesenska strela marsikdo ogluši ali celo oslepi. marina grv v IZOLI Izola Boat Show razstavlja barke Toliko v pojasnilo tistim našim bralcem, ki prisegajo na materin jezik in morda niso razumeli, kaj se dogaja v izolski marini. Sicer pa bodo z ogledom dobili bistveno več informacij o sodobnem svetu navtike. Do nedelje si kar rezervirajte čas. In besede so kamen postale V prejšnjem Mandraču smo zapisali nekaj vprašanj v zvezi z načrtovano gradnjo tretjega pomola izolske marine in gradnjo dveh plavajočih pomolov za komunalne priveze, ki pa naj bi jih upravljali delavci marine. Da so imele naše besede “težo” priča tudi ta fotografija težkih betonskih blokov, ki bodo kmalu pomol postali. Reševalci Tako-le, med brati, smo vsi diplomati, v resnici pa moramo stalno garati, ker vladanje ni partija berača, vsi hočejo vedet’ kdo pije, kdo plača, Že celo življenje rešujemo glave, enkrat simbolične, drugič pa prave. Ko nimamo klešč, skalpela in metra rešujemo Pagata ali Črnega Petra. Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.sl K Banka Koper Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izola - isola 1 P0NEDEUEK-PETEK: 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) tel.: 041/ 650 375 Pogrebna služba 1 =š Občinarije Občinski svetniki ne bodo o hitri cesti izvedeli nič koristnega Danes se bodo, prvič po poletnih počitnicah, na 8. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Dnevni red seje pravzaprav ne bi bil nič posebnega, če ne bi bila predvidena tudi predstavitev spremenjene trase hitre ceste čez dolino Pivola. Glede na informacije v zvezi s to problematiko se obeta dokaj mirno zasedanje občinskega sveta. Morda je vsebinsko še najbolj zanimiv predlog, da Občina Izola iz svojega pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj umakne dodeljevanje tako-imenovanih bivalnih enot. Gre za manjša, navadno slabše vzdrževana stanovanja, pravzaprav bivališča, ki jih je občina dodeljevala tistim ki so se zaradi objektivnih ali tudi subjektivnih razlogov, nenadoma znašli na cesti. V takšnem primeru je Občina Izola ljudem priskočila na pomoč in jim začasno dodelila streho nad glavo, vendar za obdobje treh mesecev z možnostjo podaljšanja, ki pa naj se ne bi vleklo v nedogled. Na Občini danes pravijo, da so bivalne enote sicer odigrale svojo socialno funkcijo, vendar pa so po drugi strani delovale destimulativno na prosilce, saj se po vselitvi enostavno niso več zanimali za iskanje primernejšega stanovanja ampak so se kar dobro namestili v bivalni enoti in stanovanjsko skrb prepustili občini. Seveda ni v vseh primerih enako a vendarle. Po besedah podžupana Darka Grada je primerneje ljudem ponuditi možnost najema neprofitnega stanovanja in tako za daljši čas rešiti njihov stanovanjski problem, saj so nekatere bivalne enote zdaj urejene v stavbah, ki so namenjen rušenju-ali pa bi jih občina preuredila v poslovne prostore. Glede na to, da gre za projekt, za katerim je trdno stala nekdanja županja Breda Pečan lahko pričakujemo kar živahno razpravo na to temo. % Stolpič je menda v gabaritih Na dnevnem redu tokratne seje občinskega sveta sicer ni razprave o problematiki gradnje stolpiča z neprofitnimi stanovanji v Livadah, zelo verjetno pa bodo strokovne službe deležne kakšnega vprašanja na to temo. Dejstvo je namreč, da se mora izolska občina odločiti kaj narediti z neprofitnim blokom, ki ni grajen po gradbenem dovoljenju. Čeprav je zadnje čase slišati mnenja, da so osnosvni gabariti vendarle v skladu z dovoljenjem pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da je v bloku preveč stanovanj, saj je kletni prostor preurejen v bivalni prostor. Vendar se vse bolj zdi, da se strokovne službe nagibajo k iskanju možnosti legalizacije te gradnje, hkrati pa je tudi slišati, da bodo vsa stanovanja oddana pod enakimi po- goji, kar pomeni, da namigi o rezerviranih stanovanjih v mansardnem delu ne držijo več. In ko smo že pri govoricah: slišali smo tudi zanimiv predlog, ki govori o tem, da bi morala investitorja (Občina in Gorica Leasing) ter izvajalec (Gradis) kot “kazen” za takšno “šlam-parijo” pripraviti projekt gradnje prve garažne hiše, saj jo Izola zagotovo potrebuje skoraj toliko kot stanovanja za mlade družine. Kaj bo za pošto? V zvezi s predvidenimi gradnjami je zanimivo tudi dogajanje v zvezi z območjem za pošto. Tam kjer je zdaj parkirišče je bila namreč najprej predvidena gradnja garažne hiše, kasneje so idejni snovalci garažni hiši dodali še trgovsko središče (menda ga že kupuje Merka-tor, ki bi ali je že zaprl nekaj manjših trgovin v mestu), zdaj pa je slišati celo o tem, da bi tam gradili stanovanja za trg. Zagotovo bi slednje šlo najbolj za med, vendar je vprašanje ali občina potrebuje denar ali zadovoljne občane. Ko bodo predlagatelji dobro razmislili o tem se bodo zagotovo prav odločili. DM Tudi otvoritve so včasih informativne Takšna je bila otvoritvena slovesnost letošnjega Izola Boat Show-a, kjer so govorniki povedali marsikatero zanimivo, ki jo drugače radi skrivajo zase. Poglejmo, kaj smo jih izbrali tudi s pomočjo novinarskih kolegov. Izolski navtični sejem se bo letos približal gostiteljici - Izoli, pravi direktor sejma Sandi Fon: “Občina nam je prišla naproti. V marini je zasedenih vseh 130 privezov, ki so na voljo sejmu, 60 plovil pa je na ogled na kopnem. Sandi Fon upa, da se bo izolska marina čim prej razširila proti izolskemu mandraču, in bo sejem dobil več prostora. “Takrat bo Boat Show res praznik za Izolo,” meni direktor sejma. Pridružuje se mu tudi direktor Portinga, upravljalca marine, Enrico Calassi. “Šest let sejma pomeni šest let istih težav,” ugotavlja. A tokrat napoveduje, da bi v prihodnjih dveh letih z gradnjo novega pomola ob 630 sedanjih privezih res lahko pridobili še 300 mest. Navtično-ribiški turizem “Izolski navtični sejem je lepo zaobjet v črkah, ki sestavljajo besedo Izola: Imeniten Za Obalo Lepega Akvatorija,” se je v slovesnem govoru ob odprtju sejma z besedami poigral vedno iskrivi nekdanji in nesojeni podpredsednik DZ, zdaj poslanec SD Marko Pavliha, ambasador Evropske komisije za pomorstvo. Zavzel se je za trajnostni razvoj, kot ga spodbuja nastajajoča zelena knjiga EU o pomorstvu. “Je res rešitev v novih 900 privezih ali je pametneje bolje ponuditi tisto, kar že imamo, denimo povezati navtični in ribiški turizem?" se je vprašal. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija pomorska država, je poudaril: “Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki ima morje v ustavi in v grbu. Tudi to je pomembno, ko se pogovarjamo, ali je Piranski zaliv naš. Seveda je, v celoti je naš.” Privezi v marini in za občane Traku ni rezal izolski župan Tomislav Klokočovnik, ki se je opravičil. Zato pa je podžupan Bojan Zadel poudaril pomen navtike za prepoznavnost Izole. MANDRAČ je tednik Izolanov Revolucije ni več Stavba v kateri je bila nekoč Lipa zdaj pa je tam knjigarna DZS je dobila novo fasado. Vsekakor je novejša in za nekatere lepša od tiste prej, nas pa bolj zanima, kam so izginili oziroma kje so končali napisi, ki so spominjali na revolucionarne čase našega mesta. Zelo mogoče, da niso bili spomeniško zaščiteni, upamo pa, da so jih pred uničenjem vsaj fotografirali. :;~-*=aSy^ SKte^ :^|Sj 5 i Pl ■roj Stranka Izola je naša je uredila svoje strankarske prostore v nekdanji posvetovalnici za mladostnike in starše. Tja so nekoč hodili predvsem hiperaktivni otroci. Gre morda za simboliko ali za kaj več? “V Izoli se ne bo širila samo marina, tudi občina bo uredila komunalne priveze. Poskrbeli bomo za sožitje med marino in komunalnimi privezi," je povedal podžupan tradicionalno najbolj ribiške občine. Ko organizatorji sejma poudarjajo, da sejem in mesto letos prvič sodelujeta, mislijo na sobotni koncert hrvaške skupine Soulfingers na Kampi. “Izola nas potrebuje, tako kot mi potrebujemo Izolo," pravi Sandi Fon in poudarja, da so v času sejma v Izoli hotelske zmogljivosti zasedene. Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Bireriada 2007 Člani društva navijačev Ribari bomo v soboto 22. septembra organizirali tradicionalni turnir v malem nogometu imenovan Bireriada. Tudi tokrat bo na igrišču na Šaredu v sodelovanju z mladimi iz ŠKD Šared. Žrebanje ekip in razpored tekmovanja so opravili v prostorih društva včeraj, igralo pa bo osem ekip med katerim i tokrat ne bo prvoligaških “profijev”. Pravico do igranja imajo le izolske rekreacijske ekipe, pravico sodelovanja na Bireriadi pa vsi, ki se tako počutijo. Odhod RibarovvCelje V petek, 21. septembra ob 17.00 je odhod navijačev malega nogometa na tekmo v Celje. Odhod je ob 17.00, cena je 10 Eur. Je bela hitra cesta DARS se zdaj ne strinja niti s svojimi lastnimi predlogi Variantni predlog, ki ga je občini Izola ponudil DARS prinaša znižano traso hitre ceste, pokritje v večjem delu te trase in morda tudi rušenje enega objekta več kot prvotni predlog. Na prvi pogled seje zdelo, da bi takšen predlog vsaj vizuelno obvaroval dolino Pivola, v resnici pa je šlo za navadno pasjo bombico, ki pa niti počila ni. Avtorji predloga so namreč povedali, da se z njim ne strinjajo in ga ne bodo realizirali. PTT’S NOT D E AD MONDENA CESTA Dragi Izolani si predstavljate, ko se bodo, recimo leta 2020, premožni tujci pogovarjali, o tem kam bodo šli na dopust in bo mondena Izola njihova prva misel. Ali res verjamete v pravljice? Žal Izola še dolgo, ali pa celo nikoli ne bo mondena. Predvsem tu ne bo nikoli mondenih plaž, ki jih poznajo petični turisti drugod po svetu in seveda sodijo k takemu dopustu. Bo pa mogoče tu zgrajena mondena cesta. Posebna komisija, ki jo je v zvezi s traso bodoče hitre ceste imenoval izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik in v kateri so bili: podžupan Bojan Zadel, Alojz Zorko, Jana Purger Gojanovič in Slavko Samotorčan se je včeraj v Ljubljani sestala s predstavniki DARS-a ter se pogovarjala o spremenjenem predlogu trase hitre ceste, ki jo je DARS že marca meseca posredoval izolski občini v oceno. Šlo naj bi pravzaprav za idejni ali variantni predlog, ki za nekaj metrov znižuje traso hitre ceste, predvsem pa jo v velikem delu prekriva, kar bi bil gotovo napredek v primerjavi s traso, ki se je tako brezobzirno zarezala v dolino Pi vol. Kot so nam po končanih pogovorih povedali člani komisije so s pred- stavniki DARS-.a predvsem opravili tehnični del pogovora in ugotovili, da je bilo srečanje pravzaprav odveč, saj je bilo kmalu jasno, da je DARS le pripravil nekakšen variantni predlog s katerim naj bi utišal kritike, da niso pripravili nobenega variantnega predloga. V resnici pa so pripravili tak predlog, ki ga ne morejo niti ne želijo realizirati, saj ima celo vrsto tehničnih ovir pa tudi finančno je, za darsovce, nevzdržen. Na sestanku so tudi izvedeli, da so pri DARSu ves čak pričakovali strokovne) ši pristop z občinske strani, vključno s strokovno izdelanimi drugačnimi predlogi hitre ceste, vendar tega niso dočakali, pai pa so ves čas imeli predstavnike občine le na nekakšnih političnih pogovorih. Zdaj sta možnosti le še dve. Občina naj pritrdi predlagani trasi ali pa začne postopek od začetka z zavrnitvijo Državnega lokacijskega načrta. Seveda je Občina zdaj postavljena v dokaj neprijeten položaj, ko po eni strani cesto potrebuje, po drugi pa se s traso, vsaj v velikem delu, ne strinja. Žal je bila politika vsa ta leta bolj ali manj gluha na številne pripombe in na zahteve Civilne iniciative, ki je nastala prav ob tem posegu v prostor. Nova občinska oblast je vendarle ugriznila v to kislo jabolko in na zahtevo svetnikov ter javnosti le pritisnila na Ministrstvo in DARS, vendar, žal, verjetno prepozno in vprašanje ali ne tudi premalo strokovno. Drugače rečeno: če bi hoteli bi lahko. (DM) Lahko pa bi se naši božanski voditelji enkrat mogoče res pametno odločili in prerazporedil del razsipniškega denarja, ki se namenja cesti, raje v urejanje plaž, da ne rečem, da bi bila še veliko bolj potrebna gradnja stanovanj za mlade domačine. Slišim, da naselje Livade že poka po šivih. A kaj bi to, volitve so pač trenutno mimo. Važna je cesta, skratka cesta in ta še enkrat božja cesta, naj bo seveda čimdražja? Tako torej o dragi, mondeno, vkopani (podzemni) cesti v Izoli je s predstavniki Darsa razpravljala županova komisija. Sprašujem se koliko je ta komisija strokovna, da ne rečem celo poštena, da si bo morda celo upala potrditi nerazumno porabo slovenskega proračunskega denarja? Ali so njeni člani pozabili na večinsko mnenje številne udeležbe domačinov na javni tribuni v Manziolijevi palači, podkrepljene s podpisi, ki je potrdila edino smiselno in g 1 I S I I Dnevi brez avtomobila tudi v izolski občini Šesti evropski teden mobilnosti, ki bo letos trajal od 16. pa do 22. septembra bodo po številnih evropskih in slovenskih mestih zaznamovale različne aktivnosti, s katerimi nameravajo občine v sodelovanju z Evropsko Unijo znova opozoriti na pereče probleme današnje dobe kot so: podnebne spremembe, onesnaženost okolja in zraka, hrupno mestno življenje in tamkajšnje ulice ter na alternativne oblike osebnih in javnih prevoznih sredstev. 0 tem so 14. septembra spregovorili tudi na okrogli mizi občinsko vodstvo, inšpekcija in redarstvo, predstavniki policije, krajevnih skupnosti in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ravnateljice izolskih osnovnih šol. Tako bodo raznovrstne aktivnosti v skladu z osrednjo temo letošnje kampanje z naslovom »Streets for people«, potekale skoraj ves teden tudi v Občini Izola, saj si prizadevamo približati varnost na ulicah vsem občanom zlasti naj mlajšim, ki se bodo lahko v naslednjih dneh brezskrbno igrali, družili in veselili. Družabne dejavnosti se bo pričele že v sredo 19. septembra v jutranjih urah, ko si bodo osnovnošolci oziroma prvošolčki ogledali kratek film - Pešec v prometu, nato pa jih bo vodja policijskega okoliša pospremil po vseh varnih poteh v šolo. V četrtek 19. septembra bodo policija, občinska inšpekcija in redarji, s pomočjo osnovnih šol in vrtcev, poskrbeli za cestne zapore ob OŠ Livade ter na Sončnem nabrežju, kjer bodo otroci lahko risali, se igrali in nastopali. V petek pa se bodo zvrstile še športne aktivnosti v sodelovanju s Kolesarskim društvom Bičikleta iz Kort. Za šolarje bo postavljen kolesarski poligon za praktično vožnjo ob OŠ Vojke Šmuc ter organizirana bo vožnja s kolesi po Poti zdravja in prijateljstva - Parenzani. Uradni zaključek bo v soboto ob 16. uri s pohodom od Izole do Medljana, ki bo namenjen predvsem družinam, pa tudi ljubiteljem pohodništva, narave, podeželja in zdravega življenja. Zato vabim vse občane in občanke, da se nam pridružijo in s svojo udeležbo popestrijo celotno dogajanje v Izoli ter aktivno pripomorejo k oživljanju mesta brez avtomobila. dr. Tomislav Klokočovnik, župan Občine Izola Potemtakem niti ni čudno, da v tej komisiji kljub obljubam župana, ni nobenega predstavnika Civilne iniciative - gibanja za Izolo, ki intenzivno spremlja problematiko te ceste že od leta 2004 in se od tedaj dalje trudi s pojasnjevanjem o smiselnosti navezave ceste po varianti B5. Ali se vas, v komisijah in občinskih svetih, ne dotakne dejstvo, da se pri komaj dveh miljenih ljudi, ki jih Slovenija premore, med njimi vse bolj javno pojavijo taki, ki so res lačni, da pišejo časopisi o visokem procentu samomorov tudi med mladimi, da narašča število depresivnih ljudi. Ali se lahko še kdo zbudi, iz tega brezčutnega transa? Ali še lahko kaj naredimo za širšo skupnost in naprimer skupaj zahtevamo, da se del tega denarja, da mladim za nova stanovanja? Saj ne bilo tako težko. So komu mar volilne obljube?! Mondenost v Izolo prinaša vedno večjo zmedenost. V mondenosti ni prostora za preproste, vsakdanje ljudi, ki Izoli dajejo pristnost in so njena duša. Torej kakšno cesto si bodo odgovorni upali potrditi ? Viktorija Carli Sejem in komunalni privozu Sejem jilovil naj bi Izoli prispeval dva začasna plavajoča pomola ? Izola te dni gosti že šesti sejem plovil, imenovan Izola Boat Show. Poleg samega sejma, ki je gotovo vreden ogleda, pa Izolane ob tem zanima tudi napoved postavitve dveh plavajočih pomolov, kamor naj bi v času sejma plovil preselili tiste barke in jadrnice, ki sicer zasedajo priveze ob glavnem sejemskem prizorišču. Začasno dovoljenje so dobili od države, postavitev so načrtovali kar s prospekta, čeprav je idejni projekt komunalnih pomolov menda pripravljen. Trenutno pa se nič ne dogaja.. Kaj več o projektu začasnih pomolov med samo otvoritvijo sejma nismo izvedeli, zato pa je podžupan Bojan Zadel za naslednje leto napovedal začetek gradnje tretjega pomola (B), ki ga bo seveda gradil lastnik marine. Kdo ga bo tržil, oziroma, ali bo na severni strani tega pomola res prostor za komunalne priveze večjih plovil pa še ni dogovorjeno. Preseneča pravzaprav le časovnica gradnje, saj se je sejem že začel, pomoli in betonska sidra pa so še vedno na platoju marine. Sejem je v torek ob 12. uri odprl ambasador Evropske komisije za-pomorstvo, poslanec dr. Marko Pavliha, v imenu občine je govoril podžupan Bojan Zadel, ob njem pa še direktor Portinga dr. Enrico Calassi in direktor organizatorja, Sandi Fon. Slednji je povedal, da bo to že šesti Izola Boat Show ki bo letos odprt od 18. do 23. septembra, površina razstavnih prostorov je 35.000 kvadratnih metrov, kjer je razstavljenih več kot 50 plovil, 140 plovil pa je na privezih v vodi. Osrednji prostor sejmišča bo letos namenjen predstavitvam nove ponudbe, predavanjem in modnim revijam. Direktor marine je predstavil interes marine pri organizaciji takšnega pomembnega dogodka in napovedal tudi širitev sejemskega prostora, kar je v nadaljevanju dopolnil tudi podžupan Bojan Zadel, ki je prepričan, da bosta občina Izola in lastnik marine znala najti in uresničevati skupni interes na področju navtike in privezov nasploh. Dr. Pavliha pa nas je spomnil na to, da je Izola pravzaprav glavno mesto Brkinov, kar je bilo po svoje videti tudi na otvoritvi, kjer je bilo Izola-nov bolj za vzorec, saj mnogi komaj vedo za ta pomemben sejemski do- godek. Zato morda ne bo odveč povedati, čeprav organizatorju doslej ni bilo prav veliko do obveščanja izolske javnosti, da so obiskovalci vabljeni k ogledu novih plovil, ki jih lahko po dogovoru s prodajalci tudi preizkusite. Izredno veliki razmaki med pomoli v izolski marini omogočajo enostavno vplutje in izplutje, kar je redkost med navtičnimi sejmi in velika prednost Izola Boat Show-a. Sejem je odprt vse dni od 10.00 ure pa do 18. ali 19. ure, Cena vstopnice za odrasle je 5 EUR, otroci do 12.leta pa imajo brezplačen vstop. Program sejma, do zaključka, je naslednji: Pred veliko leti se je v Izoli porodila ideja o gradnji marine in Skupščina občine Izola je v času županovanja g, Grahka s posebnim odlokom imenovala komisijo, ki naj skupščini pripravi mnenje o primernosti gradnje marine. V komisiji smo bili, če se ne motim, Jože Bolje, Alojz Pečan, Lojzka Čotar in Ivan Pivac. Ce sem koga pozabil se opravičujem in ga seveda vabim, da doda še kakšen svoj spomin, saj čas pač dela svoje. Začeli smo s splošnimi ugotovitvami oziroma usmeritvami: - Občina Izola da na razpolago svoj akvatorij - Investitor (takrat še Marina) zgradi pomole, valobran in ob Sončnem nabrežju (ki je bilo takrat še Kidričevo) pomole za 400 do 500 privezov za manjša plovila domačinov. - Razdelilni pomol (pomol B, ki naj bi imel koren pri hladilnici) naj loči marino od komunalnih privezov. Upravlja naj ga Komunala tam pa naj bi bil prostor za večje barke v lasti domačinov. Četrtek, 20. september 18.00 Predstavitev revije Flash (modna revija s spremljevalnim programom in party) Sejem odprt do 18.00 ure Petek, 21. september 16.00 Bulvarjev VIP adrenalinski navtični dogodek na vodi 23.00 Navtika Kapital after party na Belvederu, izbor Miss hostes Sejem odprt do 19.00 ure Sobota, 22. september 11.00 Regata v organizaciji VC Funnautic 12.00 in 16.00 Modni reviji blagovne znamke Bora in predstavitev projekta Bora Sailnig Teama 13.00 Predavanje najbolje uvrščenega slovenskega jadralca na svetovni Mach Race lestvici, - Marina naj zgradi tudi nov plato z dvigalom, ki se ga prenese z malega pomola ob mandraču. Nov plato naj se uredi ob korenu carinskega pomola ali na območju marine, ob sedanjem bazenu za dvig plovil, namenjen pa naj bo vzdrževanju manjših čolnov s komunalnih privezov. Ko se danes ozrem nazaj vidim, da nič, kar je bilo povezano z občani in njihovimi privezi, ni bilo realizirano. Odstranjeno je bilo le dvigalo na malem delovnem pomolu, obljuba, da bodo lastniki malih čolnov imeli možnost popravil v ladjedelnici pa je bila bolj slepilni manever, saj je jasno, da je ta že tako obremenjena z večjimi plovili, da mala tam preprosto nimajo kaj iskati. Priznati pa moram, da smo bili lastniki večjih plovil dobro sprejeti tako v ladjedelnici kot na platoju v marini. Koncesija Kot občan in kot lastnik plovila seveda dokaj natačno spremljam nategovanje med občino in marino. Zdi se mi povsem razumljivo, da če kdo investira v gradnjo nečesa računa, da bo to dobil v določenem obdobju vrnjeno. Zato je bilo vztrajanje na koncesiji za marino prejkone izguba časa in še česa. Veliko primernejša bi bila navadna pogodba s katero bi določili rok izkoriščanja investicije, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter dohodek. To, ali bo pogodba veljala za 20 ali 50 let je moč dokaj natančno izračunati in po potrebi tudi korigirati, seveda, če se podpisnika pogodbe obnašata kot poštena partnerja ne pa partnerja s figo v žepu, kar se tukaj ves čas dogaja. Najprej smo spremljali igrice domačih 2 investitorjev in tujega partnerja za pre-2 vlado v celem projektu, sledila je, blago Jureta Orla, na temo match mace jadranja in trimanja jader 17.00 Medicus Cup: večemo-nočna regata v organizaciji Burin kluba, s ciljem "pod baklami’’ 21.00 Veliki koncert skupine Soulfingers na Kampi (Lonka) 23.00 Ognjemet Sejem bo odprt do 19.00 ure Nedelja, 23. september 12.00 in 14.00 Modni reviji blagovne znamke Sejem bo odprt do 17.00 ure Novost tega leta je tudi sodelovanje z organizatorji teniškega WTA turnirja v Portorožu, ki časovno sovpada s salonom plovil. Tako obiskovalci ene od omenjenih prireditev lahko po znižani ceni kupijo vstopnico, ki velja za obe prireditvi. povedano, nerazumna politika občinskega vodstva in vztrajanje na koncesiji namesto poštenega, objektivnega dogovora z jasno računico: kdo - komu - koliko. Zaradi dreves ne vidimo gozda Pri vseh teh manevrih in strategijah smo žal velikokrat spregledali tisto, kar je bilo na začetku najpomembnejše oziroma, kar naj bi bile obveznosti marine. Tako-le približno smo takrat rekli: Marina naj... - Izgradi marino (pomoli, privezi, infrastruktura na kopnem itd.) - dokonča valobran - na razdelilnem (tretjem) pomolu naj uredi priveze za večje jadrnice v lasti domačinov - ob nabrežju naj zgradi pomole za komunalne priveze manjših plovil - uredi naj plato za popravilo malih čolnov (dvigalo je še kje spravljeno) Seveda tukaj že preprosta pamet pove, kaj je čigava last. Vse, razen »čistega marinskega dela« sodi v poplačilo oziroma dolg investitorja do občine in se prenese v upravljanje občini oziroma Komunali. Ali smo za širšo razpravo? V prejšnjem prispevku na temo ribiškega praznika sem že predlagal okroglo mizo s tisto vsebino, tokrat pa kar uredništvu Mandrača predlagam, naj skliče okroglo mizo na temo Marina - komunalni privezi. Mislim, da bi izolskim občinskim svetnikom in lastnikom marine takšen pogovor, v katerem bi sodelovali tudi drugi zainteresirani Izolani, kar prav prišel. Čas je že, da si natočimo čistega vina in presekamo gordijski vozel v interesu investitorjev, Izole in ljudi, ki tukaj živimo. Na začetku smo si vse zamišljali drugače Ivan Pivac, univ. dipl. ing. Javno podjetje ne more brez javnosti Smo za komunalne pomole a prej moramo dogovoriti marsikaj Začasni direktor izolske Komunale, Alojz Zorko, ni človek, ki bi ovinkaril. Ne govori veliko a, ko se odloči, pove naravnost, čeprav morda koga s tem tudi užali. Izpred nekaj let ga poznamo kot odločnega direktorja, ki je iz Ladjedelnice naredil urejeno firmo, potem pa to isto storil še z izolsko Komunalo. Zdaj je začasno spet na starem naslovu in spet ima za postoriti marsikaj. Tako-le je naštel nekaj delovnih nalog. Evropski denar za ribiško infrastrukturo? Projekt ribiške infrastrukture, ki ga bomo predvidoma prijavili na pričakovan evropski razpis, zajema sanacijo obstoječega valobrana in ribiškega pomola, nadaljevanje valobrana, ki je zgrajen na pol pa je seveda stvar uprav-ljalca marine. Župan je imenoval delovno komisijo kjer smo se dogovorili, da bi na ribiško infrastrukturo dodali sanacijo preostalega dela mandrača (ta namreč ni bil v celoti saniran), dokončanje sanacije obalnega zidu (Sončno nabrežje) in carinski pomol. Ta celoten akvatorij naj bi torej sodil v projekt ribiške infrastrukture za katerega bomo skušali dobiti tudi evropska sredstva. Projektiranje in izdelavo investicijskega elaborata vodi Komunala. Imamo že soglasje spomeniškega varstva in ko bomo dokončali projekte ter dobili gradbeno dovoljenje, bomo seveda pripravljeni na objavo evropskega razpisa za ribiško infrastrukturo. Projektiranje je v proračunu predvideno in zato poteka tako kot je bilo tudi zamišljeno. Sanacija valobrana pomeni dokončanje obalni zidov, saj je tudi ribiški pomol zdaj že podjeden, tako kot carinski pred časom in ob sanaciji načrtujemo tudi njegovo razširitev za kakšen meter, saj želimo tja spraviti vso potrebno infrastrukturo. Prav tako bi radi drugo stran, ki ima nalogo valobrana, uredili tako, da bomo z oblikovanjem nekaj klinov razbili valove, ki ob nevihti zdaj potujejo vzdolž celega pomola. V mandraču je ostal nedoknčan del ob malem pomolu, kjer bo treba do konca urediti obalo in priveze, na Sončnem nabrežju pa bo pomembno dokončanje obalnega zidu in ureditev potrebne infrastrukture. Začasni pomoli Plavajoči pomoli za komunalne priveze po zazidalnem načrtu, ki je zdaj sicer zamrznjen, seveda obstajajo. Marina in občina so se nekaj dogovarjali o tem in so tam položili štiri betonska sidra (corpomorto), ob tem pa posegli v naše pristojnosti in seveda tudi premaknili nekaj plovil in plavajočih oznak. Ko sem izvedel za to sem Marinvestu napisal protestno pismo, saj mi upravljamo s temi privezi in smo seveda tudi odgovorni, če se najemnikom oziroma njihovi lastnini karkoli zgodi. Razen tega niso imeli pripravljenega nobenega resnega projekta ampak zgolj nekakšen prospekt po katerem so želeli te pomole postaviti ob nabrežju. V protestnem pismu sem zapisal, da pričakujem, da bodo pripravili resne projekte postavitve teh pomolov in predvsem dogovor med njimi, upravljalcem (Komunalo) in po potrebi tudi občino Izola glede pogojev za priveze, čigavi so, kdo bo upravljal z njimi in kdo bo odgovarjal, še posebej v času gradnje. -Kdo seje sploh lotil postavljanja privezov? - Tega niti ne vem, ker se niso identificirali. Šele kasneje mi je dal svojo vizitko vodja Marine, gospod Fiorenzo Lupieri, ki sem mu, malo v šali, svetoval, naj postavi ta pomola v Benetkah, ker bo tam gotovo več zaslužil kot tukaj. Seveda moram jasno povedati, da mi absolutno podpiramo urejanje komunalnih privezov in smo vse naredili za to, da bo tudi ta postavitev potekala normalno in smo tudi poslali obvestila ter pomagali pri premikih cirka 25 plovil. Nekateri lastniki so prišli celo od daleč zato, da sodelujejo pri premiku, vendar se potem ni zgodilo nič. Povprašal sem župana pa mi je odgovoril, da se o čem takem ni dogovarjal, podžupan Zadel, ki je operativen pa je tudi povedal, da z njimi nima nobenih kontaktov, tako da so, kot vse kaže, kar prišli in položili tiste betonske bloke, ki naj bi držali bodoče priveze. Več od tega pa tudi jaz ne vem. Naši so le izračunali, da bodo na takšne pomole lahko privezali le tiste barke, ki so jih zdaj morali premakniti, to pa ni bil cilj tega projekta. To je seveda lahko le rezultat površnega dela, saj tudi projektant marine, s katerim dnevno sodelujem, ni nič vedel o teh pomolih. Posebno vprašanje je seveda, kdo bo tržil te priveze. Kot je bilo slišati naj bi trženje prevzela marina, kar nas sicer ne moti, saj ima Komunala s privezi samo veliko dela in malo nič zaslužka. Slišal pa sem, da oni pravijo, da želijo za upravljanje teh privezov dobiti tudi nekaj denarja od občine, ker pač vedo, da zaslužka tukaj ne bo. To po domače pomeni, da so si vse skupaj zamislili tako, da bi upravljali in tržili s temi privezi, razliko do pričakovanega dobička pa bi skušali dobiti od občine. Čakalne vrste za priveze Naša dejavnost v zvezi s komunalnimi privezi izhaja iz veljavnega odloka in veljavnega luškega reda. Vsebina teh dveh dokumentov je, čeprav sta zelo stara, še vedno aktualna in tam je zapisano pod kakšnimi pogoji morajo biti urejeni komunalni privezi, kdo ima prednost pri pridobivanju le teh in tam je tudi cenik, ki ga sprejema občinski svet. Moram povedati, da je bilo upravljanje s komunalnimi privezi slabo in to smo zdaj kadrovsko začasno sanirali, pripravili smo prvih 50 do 60 pogodb za tiste lastnike privezov, kjer je vse jasno in ni dvoma da so privez dobili po odloku in pravilniku. Nasploh ne bomo z urejanjem tega problema preveč hiteli, saj se lahko kje zapletemo v kakšne pravne zanke. Enostavno bomo najprej legalizirali obstoječe stanje in že tako bodo ven padli tisti, ki so privez dobili kako drugače. Že zdaj se nam jih je nekaj javilo, ki so dobili privez na drugačen, lahko tudi zakonit način, javljajo se tudi takšni, ki bi se radi spokorili, vendar mora biti vsem jasno: delali bomo po odloku in pravilniku, za zdaj še po starem, če pa bomo hitro ukrepali, morda tudi po novem, ki ga lahko dokaj hitro pripravimo. Ob tem moram povedati, da imamo seznam kakih 450 ljudi, ki čakajo na komunalni privez, med katerimi so tudi takšni, ki barke sploh še nimajo a jo bodo morda še pred gradnjo pomolov kupili. Skratka, gneča je velika, približno tretjina prosilcev ni dobila od Komunale v preteklosti nobenega odgovora, nekateri pa niso niti prišli na listo. Skratka, evidenca prosilcev je bila dokaj površna in tudi to zdaj skušamo spraviti vred. Potem, ko bomo temeljito pregledali vse obstoječe, pa tudi prošnje za bodoče priveze, pa se bomo lotili tudi tako-imenovanih komercialnih komunalnih privezov ob Sončnem nabrežju. Tam bomo morali pogledati, kdo si je z dosedanjim odnosom morda zaslužil, da tu ostane in kdo se bo moral preseliti na proste komercialne priveze v marini. To so namreč privezi, ki so bili namenjeni dnevnim privezom za tiste navtične turiste, ki pridejo za dan ali dva v Izolo. Ali bo privezov dovolj? Glede zadostnosti bodočih komunalnih privezov pa mislim, da bi morali stvari postaviti drugače kot so zdaj. Ne more biti najprej marina, kar ostane pa naj bodo komunalni privezi. Občina bi morala sprejeti, da potrebuje za svoje občane, naprimer, 600 privezov. Od tod naprej pa naj svoje dela marina. Zato sem tudi prepričan, da takšni pomoli kot so jih nameravali postaviti tukaj niso primerni, saj ne rešijo problema pomanjkanja privezov. Poleg tega pa imam tudi pomislek na samo njihovo postavitev. Ce jih postavijo neposredno ob nabrežje bo v prvi vrsti spet del sprehajalne poti odvzet sprehajalcem, še posebej, če bodo dodali tudi komunalne priključke. Prepričan sem, da bi morali ob vsej dolžini Sončnega nabrežja postaviti nekakšno leseno pešpot, široko okrog metra in iz tega lesenega pontona speljati plavajoče pomole. Ne moremo namreč ljudem odvzeti promenade še zaradi privezov. zapisal Mef Koliko zares stane pogreb v Izoli Začasni direktor Komunale Izola, gospod Alojz Zorko najverjetneje zavaja občane Izole s svojimi podatki o stroških pogrebnih storitev, navedenih v Mandraču z dne 13.9.2007. Ne osporavam njegovim navedbam, da je sam pogreb v Izoli cenejši kot pri sosedih, ker ne vem za te podatke. Lahko pa podvomim v podatke, kot jih navaja začasni direktor Komunale Izola, kajti pri podajanju podatkov za klasični enojni pogreb, ki naj bi stal 900,00 EUR, se je zmotil za krepkih 25%, saj znašajo ti stroški v Izoli 1.206,91 EUR. V dokaz tej trditvi prilagam delno fotokopijo računa Komunale Izola z dne 14. 6. 2007, iz katerega so razvidni skupni pogrebni stroški v višini 1.206,91 EUR. Razlika torej znaša 307,00 EUR. To pa ni nepomemben znesek. Skoraj povsod velja toleranca izračunov, 25% razlika pa ni več toleranca, ampak je zavajanje občanov ali pa nepoznavanje razmer v javnem podjetju. Kot je navedeno v Mandraču so več kot upravičene pritožbe svojcev pokojnikov glede visokih pogrebnih stroškov, saj se je treba od pokojnega posloviti s pevci, govornikom, pa tudi s sedmino, nastajajo pa še kakšni stroški, kar po moji oceni nanese skupaj od 2.000,00 do 2.500,00 EUR. Seveda pa s tem stroškov še ni konec. Običajno sledi naročilo spomenika, kjer je za enojni grob treba odšteti najmanj nadaljnjih 2.500,00 EUR in še kaj bi se našlo. Za konec tega dobronamernega zapisa, ki je nastal z željo, da bi v Komunali še bolj dosledno urejali razmere, pa še ta pripomba: Po moje je neprimerna in včasih kar sramotna uporaba takoime-novane transportne vreče za prenos pokojnega iz stanovanja do mrliškega avtomobila, ki je parkiran nekje v bližini. Vse skupaj je v tistem težkem trenutku bolj spominjalo na prenašanje živali ali smeti, kot pa na prenos občana in kristjana. R. Umer ^tlO- Najemnina ' Skupaj vrednost * DOV Otročki, enojni, dvojni, grobnica, žarni or0b.~žarria niža DDV 20% 73,lOh0 ìygCtf 6 3210 Prefa kturirane Objava osmrtnice 30. Sii 0 0 Upepelitev in drugo SKUPAJ za plačilo EUR: noG/S-t Tečaj zamenjave <1 FUR e 236,640 SfT) 2g3.jj