28. številka. V Trstu, v sredo 6. aprila 1892. Tečaj XVII „E D I N 0 S T" lehaja dvakrat na teden, vsako »rede in loboto ob 1. ari pftpoludne. „Edinost" stane: 1 ta »ne leto pl. <>.—; izfen Avat. 9.— ffl. polu leta , 3.—; „ „ 4.50 „ » četrt leta , 1.50; „ , 2.25 „ Posamično At« vilke se dobivajo ▼ pro-dajalnicab tolmka v Tntu po 1» nov.. V Gorici in v Aldcvičlnl po • nov. Ss naročbo brez priloiens naročnine •• Tij>ravništvo na o«lr». EDINOST Oglasi in oznanila se račune po 8 nov vrelim v petitu ; ra nailOTt » debelimi Črkami hh plačuje prostor, kolikor bi obsedlo navadnih vrHtir. Poslana, javne zahval*, oamrtnlc« itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi pošiljajo uredniAtvu Fiazza Caaerma št. 2. £*ako pismo mora biti fraiikovano ker n^Runkovaua se ne sprejemajo. JiokotUfUL se ne vračajo. Naročnino, r<>klity»^fii> in insurate prc jenm upravniitv' W iazza Caserma št U Odprte reklamacij? '• o proste pofttnin. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. • V .dlaoit J* moć' Vabilo na naročbo. Ob koncu prvegft četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Bodimo hvaležni pomočniku! Vsemu svetu, ki se peča z javnimi zadevami, je znano predobro, kako raz merje in kaki odnošaji 'vladajo tu doli po kršni Istri. A ti odnošaji žalostni so do skrajnosti. Nam nasprotna in še vodno vla dujoČa stranka italijanska smatra ubozega seljaka isterskega kot parijo, kateremu ni drug namen, kakor slepo služiti oblastnej gospodi ter jo rediti krvavim žulji svojih rok. Seljaku našemu usojeno je le trpljenje in delo ; pravic pa mu ne privoščijo ni-kakih. Njega jeziku so zaprta vrata v šole in urade ; hotečemu izvrševati svoje državljansko pravice, stavljajo se mu na pot vsakovrstne zapreke; za njega napredek v gospodarstvu in za zboljšanje gmotnega stanja ne briga se nikdo. Po takem ni čudo, da so reveži ue le zaostali daleč za drugimi pokrajinami — in to tako v kulturnem, kakor v gospodarskem obziru —, PODLISTEK. Kako se je ženil!? Pripovedujo Levin. (Dalje.) — Bedak ! ako hočeš, da te poučim, pa molči; kaj boš, za pet novčičev se ne i/topiS, vsaj jih imaš ; podedoval si jih od svojo ranjce matere ; pa skrite jih imaš v kasi, da bi jih z mano ne zapravil na žganju in na vinu. Če mo hočeš poslušati, nadaljujem. Torej, tisto prekleto lulo vrži na napo ali ob tla, da se raztrešči tor da kakega ne okuži, ker, ponavljam, smrdi kot tišoč zlomekov." — „Ne zabavljaj nad mojo pipo, ti pravim, ako ne . . . — „če si mi tako nestrpljiv, pustim vse in ne žugnern več ; veš, stara brdaša ! Tako stori, če hočeš, da bode kdaj Reza tvoja. — Zakašljati ne smeš nikoii, ker drugači bi mislili, da si jetičen; tudi moraš z očetom in materjo obilo in pametno govoriti: drži se kolikor le možno dobro, ne pa tako štorasto kakor sedaj in navadno. Si slišal, zaljubljena mrhaP" — »Ej, kaj bi po meni klepal in me zasmehoval ! kar sem, pa sem in bašta! Lepši od tebe gotovo J" ampak da so skoro onemogli v pretežavni borbi za bedni svoj obstanek. Bali smo se že po VBej pravici, da nam isterska vejica Slovanstva usahne za vBelej. Pristno ilustracijo tu navedenih razmer, vladajočih po Istri, prinesli so nam vnovič ravnokar prošli dnevi, odnosno, vršeče se obravnave deželnega zbora ister-skega. Iz poslednje številke lista našega izvedeli so čitatelji o viharni seji tega de želnega zbora, pri katerej je neki italijanski poslanec označil člane manjšine kot „beitje" — živino. Ako se kaj tacega dogaja v prvi korporaciji dežele, in to možem, odlikujoČim se po svojem socijal nem stališči, po svoji izobraženosti, po svojem poklicu in dostojanstvu in slednjič po Bvojem obče pripoznanem zlatem zna čaju: misliti si moremo pač, kako se postopa z ubogim neukim in plašljivim kmetom, ki si v svoji skromnosti in zbok nedostatnosti kakoršne koli pomoči in za-slombe, pomagati ne ve in ne more. Ni čuda torej, da so predrzneži isterskega seljaka podjarmili duševno in gmotno, tako, da se je naposled Že sam privadil misli, da mu je že od Boga odmenjeno mučeni i t v o. Oprtim na to fatalizem isterskega kmeta-trpina bila je gospodi igrača, prisvojiti si vso oblast v siromašni deželi tej, kojo oblast zlorabljajo na najdrzniši način na svojo krorist in v pospeševanju politiških tendenoij svojih. In tako smo dospeli tako daleč, da je Istra postala nekako vežbališče za politiške in gospodarske vivisekcije. Čudno je le, da že ni poginil naš živelj pri teh eksperimentacijah. Na teh žalostnih odnošajih so pač posredno krivi različni vladni zistemi, kojim naravna posledica je tužna gospodarska odvisnost isterskega kmeta. In v resnici je vsak poznavatelj razmer po Istri uverjen, da vzroka politiškej nezavesti in zavisnosti ni iskati v malomarnosti ljudstva, temveč le v njega bednem stanji gospodarskem. — „Ali, nekaj sem pozabil te uprašati: Veš pa, ali te hoče tista Beza P Slabo bi opravil tak tumpec kot si ti, ako bi šel tako deklico,kot ju Reza, kar naravnost v njino hišo obiskat in bi se hotel z njo ženiti, ako nisi še nikdar z nje na cesti govoril. To, veš, bilo bi bedasto, ker slabo bi jo lahko Bkupil." — „Ej, z njo sem enkrat govoril o kravah in voleh: hvalil sem njih goved, da je lepo pitana in prav debela." — „To ni še nič, o tem govori z njo vsak pastirček; prašati sem te hotel, je-li si kedaj z njo govoril o ljubezni P" — „Da, da, tudi to : hvalil sem jo, ker tako ljubi in boža našega Sultana, gospodarjevega psa." — „Ti zarobljenec 1 si jo morda kedaj prašai, ako te ljubi P* — „Se ve; rekla mi je nekdaj, da se ji smilim, ker imam to le nogo nekoliki« pokvečeno ter da se jej smilijo vsi ubogi in oni, koje je Bog obt.ežil s kako boleznijo. Bolnike in sploh obtežene, rekla je, da ona ljubi: toraj tudi mene. Pa vsaj sem ji nekdaj tudi rekel, da je „štimana", kar so jej nikdo no upa !" Jože je dobro poznal zarobljonost bvo-jega tovariša in vedel, da sedlo ostane Zato pa je bilo rodoljubom, borečim bo za politiško in narodno oavobojenje isterskega ljudstva, takoj jasno, da treba v pi *i vrsti priboriti njega gospodarsko nezavistnost: da ga treba gospodarski osamosvojiti. Ali kako naj dospe do te neodvisnosti, ko vidimo, da si sam nikakor po-moči ne moro P To je bilo prvo in glavno uprašanje voditeljem naroda po Istri. Vestno motreči to uprašanje, ugibali so na vse strani, kako doseči ta namen, ki je prvi pogoj politiškemu in narodnemu probujenju Istre. Dospevši do tega prepričanja, lotili so se dela v ta namen z vso eneržijo: osnovali so posojilnice v Kopru, Pulju in Trstu, kateri zavodi naj bi bili zaslomba in pribežališče zatiranim gospodarjem. Ti zavodi delujejo tudi res blagotvorno in nadejati se je, da v par desetletjih dosežejo svoj namen. Ali ker je beda prevelika, ker visimo tako rekoč na jedni sami niti in je rešitev našega naroda doli po Istri zavisna od vsacega tre-notka — ker torej vsak zamujeni trenotek pogubonosno upliva na razvoj stvari — treba je hitre, velike, izdatne pomoči. Kakor žojna zemlja po hladilnem dežju, vzdihovala je tužna Istra po takej rešilni pomoči. Ali od kod naj se je nadeja — odkod pridi ta pomoč P V teh hudih dvomih in skrbeh ogla sil sa nam je pomočnik skoro nenadoma : podjeten zavod slovanski, katerega upravljajo vztrajni in odločni Čehi, prihitel nam je na pomoč baŠ v trenotku, ko je beda prikipela do vrhunca vsled silnega pritiska se strani fanatizovane italijanske stranke, katera se je po dovršeni držav-nozborski volitvi hotela maščevati nad vsemi onimi, ki so jej pripomogli do poraza. Izterjevati jela je neusmiljeno svoje kapitale, da bi le slovanske dolžnike spravila na beraško palico. Kakor smo že poročali, ponudila je banka Slavlja isterskim gospodarjem svojo zmirom sedlo; zato pa je stvar preniotril sam sabo in potem mu odkril ta-le sklep: — „Jaz dobro vem, da bi ti težko mogel držati v svojoj glavi toliko nasvetov ter ne mogel bi morda izvesti nijed-nega; zato ti konečno v tvoje dobro svo-tujem naslednjo: Da so bodeš navadil kako bo ženi, pojdi nocoj k oknu tiste Bobnačeve Reze in pri njim pazi — ali glej, da te nobeden ne vidi — kako so bo kak drugi z Ruzo ženil; jutršnji večer bodeš pa šel ti sam in se bodeš vedel kakor se je oni nocoj." — »Kaj pa da — pritrdi mu Miha — to bi bilo najboljši in to tudi storim, vsaj vsi tvoji nasveti ne veljajo pol počenega groša." — „Ne pol, ampak frakeljc žganja veljajo — pravi Jožek — in koj opoludne ga pojdeva pit na tvoje Btroške ; obljubil Hi mi in hočem, da obljubo držiš. Bedak ! # * * Na večer zapali Miha svojo fajfo in goste oblake dima spuščajoč, se poda proti Rezinemu stanovanju. Bilo je okolo devete ure. Dospevši za hišo leže v travo ter se odpočije malko ; potem pa stopi natihoma k oknu, ki je bilo na zadnji strani hiše ter pogleduje zdaj pa zdaj notri. V hiši so uprav večerjali: oče, mati, dekla in trije rešilno roko s tem, da jim je za posojila določila izdatno svoto 200.000 gld., koja se utegne še povišati, ako treba. S tem činom je dokazala banka „Sla-vija," da je zares slovansk zavod, kateri se vestno briga za zboljšanje materijalne blaginje vseh avstrijskih Slovanov. Ta rodoljubni čin banke „Slavije" pozdravila je navdušeno vsa naša javnost, v prvi vrsti pa 6ni, ki so potrebni te njene pomoči. In res čujemo, da se prosilci že pridno oglašajo za posojila in nadejamo se, da se isterski kmet oddahne kmalu ter da postane Bam svoj gospodar na svoji zemlji in svoboden državljan. Posledice temu činu banko „Slavije" pokažejo se seveda stoprav v par letih; toda zavest sama, da mu je pomoč zagotovljena, je tolažilna isterskemu ljudstvu, za nae pa vzpodbujajoča za nadaljni boj. Motrečim navedeni čin banke „Slavije" s tega stališča, vzbuditi se mora v nas čut hvaležnosti do tega zavoda. Hvaležnosti svoje pa ne kažimo samo v navdušenih besedah, temveč z dejanji. Pomisliti moramo tudi, da si jo banka „Slavija* z dovoljenjem tako veliko svote natovorila tudi veliko odgovornost, kajti tudi ona — kakor vsak denaren zavod — mora kakor upraviteljica narodnega imetja skrbeti in vestno gledati na to, kje in kako je naložila svoj kapital. Odgovornost ta jo veže kolikor nasproti narodu, oziroma nje članom, kakor tudi nasproti pristojni oblasti. Vseh zavednih rodoljubov dolžnost jo torej, da dojanjski podpirajo ta zavod in o tem vračajo milo za drago. Banka „Slavija" pritekla je na pomoč jodnemu delu našega naroda ter mu jo s tem izdatno pripomogla, da Be reši narodnega pogina: kdor pa koriBti jednomu delu naroda, ta koristil je vsej njega skupnosti. Kdor toraj podpira ta zavod, pospešuje zajedno razvoj naše narodnosti. hlapci jedli so posebej na stranski mizi in z Rezo na eni strani bil je videti odkrit gosposk človek. Vidoti je bilo, da ni Reza nič kaj dobre volje, ker zrla je pred sis in zajemala polagoma iz krožnika, ki je bil pred njo. Oni gospod poleg nje jo bil videti vesel ter je rad govoril in se smejal z očetom in materjo. Okno, kder je posluškal naš Miha, je stalo ravno za hrbtom Rezinim starišem in bilo jo b tenkim, belim zagrinjalom na polu pokrito, polu priprto in polu zaprto. Miha je lahko vso videl skozi zagrinjalo ter bil tega prav zadovoljen. — „Kako se pa godi po svetu — povzame besedo »tari Rezin oče — prijatelj P Jo-li kaj kupčije in zaslužka P* — „Kaj jo meni dobra kupčija, vsaj ni zame skoraj nič : vedno se moram mučiti in ubijati, da si zaslužim potrebnega živeža za otroke in ženo ! Slaba je dan-donašnji po svotu : v mestu slabejše kot na kmetih : draginja, malo zaslužka, obilo otrok — imam jih pet! — in čestokrat smo brez kruha v hiši." Reza jo vsa obledela; obraz se jej je stemnil ter ugriznili so je za ustnici. Na obrazu so jej jo bral nek notranji gnjev in od tedaj ni mogla n ič voč povžiti. — „Vsaj je tudi na kmotih v soda- Deželni zbor isterski. Poreč, dne 29. marca 1892. (Konec V. seje.) Posl. M a nd i 6. Deželni kulturni svet uradnje samo v italijanskem jeziku, a vse naše pritožbe bo bob v steno. Pozval se je k denašnji seji ravnatelj Hugues in bodemo videli, da-li bo odgovarjal na nase slovenske in hrvatske pritožbe in vprašanja. (Dr. Volarić : Iz Italije je !) — Predložilo se je toliko zakonskih osnov, nam •o se prijavile zadnji hip, a danes jo že drugo čitanje in sprejele se bodejo, kakor navadno, tudi v čitauji. — Predsednik je povdarjal v zadnjej glavnej skupšči.ii deželnega kulturnega sveta, meseca julija 1. 1891, da je posebno v tej deželi poljedelstvo temelj vsemu, da bi morali biti vsaj v tej zadevi edini, da ai bode prizadeval delovati v tem zmislu. A deluje ravno nasprotno, kajti v srcu je vse drugače mislil, nego je izustil. — Preide na kritiko poročila. V deželi je 18 gospodarskih zadrug. Mnogo jih je, ki so zaoBtale, ker ne delujejo nič. Tem se hoče pripomoči z naavetovanimi premembami zakonov. A te so v italijanskih rokah. Čitamo časopise, naše in vaše, a o vaših zadrugah ne čita se nič. Pozivljete jih, naj dajo račun, a brez uspeha. — Mi se protivimo *seii'U temu, ker se uvaja centralizem in birokratizem. Dr. Tamaro omenjal je neodvisnosti, vi hočete nasprotno. To je važen razlog, da ne glasujemo za predloge. Razplod oslov, v katerem ste delali poskuHiije, nadomestiti hočete zdaj z raci-jonalnim gojenjem pšenice. Mi Vam želimo dober uspeh, a obžalujemo, da se tako trosi deželni denar. Kajti dež. kult. svet postopal bode kakor vedno, krivično. Zato, ker vaše zadruge nič ne store, ker niti nakazanega denarja ne sprejemajo, hočete ovirati še naše, ki delujejo vspešno. Zakaj jih ne razpustite, zakaj ne skrbite, da pridejo v prave roke ? Pridržuje si razne opazke še pri posameznih točkah, izjavlja, da manjšina ne bode glasovala za proračun tako dolgo, dokler se ne uvede pravica in ravnopravnost, kar se bode doseglo samo z razdelitvijo dež. kulturnega sveta. Posl. dr. Volarić izjavlja, da bode glasovni proti. Pri nas razširilo se je dru-štvo ,mala vita". Principijelno se gre za tem, od deželnega kulturnega sveta pri-Cenši, da se nas zatre, izkorenini. Vse kazni pripadati bi morale dotičnim zadrugam. A odvzemlje se jim prihodek in to ▼ zadevi, v katero Be ne bi smela urne-šavati politika. njih resnih časih slabo: slabe letine, bolezni itd., vse nas tere. Pa ti Rezika, nočeš več jesti — obrne se k hčeri," Rezika ne odgovori nič, samo gospoda, ki jej je na strani sedel in ki je bil uprav oni agentček, o katerem smo imeli že pri-koli govoriti, srpo pogledala in potem obrnila oči na ravno tiBto okno, koder je v notranjost kukal naš Miha. Zapazila ga je in koj ustala od mize ter šla ven. — „Tu je liter, pojdi še enega natočiti, Reza, doli v klet — zakliče jej mati, ko je bila na vratih — ta-le gospod bode žejen.tt — „Počakajte! — pravi jeznovito, ter gre gledat, kdo je bil za hišo pri oknu. Miha jo je videl in slišal, ko je odšla iz hiše ter se ozrl, nekaj začuvši za seboj. Ženska podoba prihajala je s palico v roki in malo potem čutil je na hrbtu dekličini bič." — — nOj, preljuba moja Rezika — sastoče — tepla pa me vendar ne bodeš, vsaj te ljubim, vsaj ti aem iz srca zvest: gledat sem samo prišel, kako Be oni gospod u tabo ženi, da se bodem vedel sam, ko pridem jutri večer k tebi ! Vsmili Be me, vsaj si mi nekoč rekla, da ti ljubiš ubogo in obtežene: glej jaz imam bolno nogo ! • — (Dalje prih.) S prvim zakonom hoče se zaprečiti, da bi predsedniki naših zadrug ne prihajali k sejam kulturnega sveta, ker se jim odreka odškodnina. A ravno naši so najbolj oddaljeni. Kajti v permanentnem odboru imamo samo enega zastopnika. Nam niso na razpolaganje reservni fondi, kakor vam. A vi hočete zabraniti našim udeleževanje zato, da bodete imeli proste roke, da nas bodete, nekontrolovani, tem laglje zatirali. Glasovali bodemo torej proti proračunu in proti vsacemu od predloženih zakonov in pričakujemo (proti vladnemu zastopniku obrnjen), da se o vsem tem točno poroča vladi. Kajti tu je tako, kakor pri deželnem proračunu. Trosi se več, nego bi se smelo, hrani se pa tam, kjer je posebno nam na škodo. Daje se tajniku povrh dobre plače še 500 el. in za pisarno družili 500 gl., povračajo se razni potni troški, samo našim ne. (Mandič : Tako je I) Glasovali torej bodemo proti, ker je vse tendencijozno naperjeno proti nam. Govori potem posl. Babuder, kateremu in dru. Tamaru odgovarja ravnatelj H u g u e s. Potem nadaljuje poročevalec svoje poročilo. Posl. Mandič na kratko opaža k stavkom c) in d), da gospoda v Poreču mislijo, da „njihov postol ide na vsaku našu nogu". Želi, da se obzira na iztočno in severno Istro in tamošnje razmere, da se ne dogodi zopet taka, kakor s plugi v Podgradu, ter da se kaj ukrene tudi v zadevi perenospore. Posl. L a g i n j a. Država daje pomoč za razstave, za nabavo bikov itd. Velike koristi bi bilo to. A na žalost ne vemo, kako se uporabljajo. Vlada mora celo zahtevati povračilo podpor, katere se ne porabijo. Iz poročila dež. odbora navaja tak slučaj glede svote preko 1100 gld. Kastavska zadruga, katerej predseduje govornik, priredila je lepo razstavo goveje živine, prosila za pomoč, a dobila ni nič. Potrosili so tam v to svrho iz svojega 300 gld. — Napravili so tudi uzorni vinograd s troškom preko 300 gld., najeli zemljišče. plačujejo oskrbnika, a ne dobe ni novčiča podpore. Niti jih ne doleti čast, da bi prišel pogledati tajnik ali bodisi kateri drugi. (Dr. Volarić: Yi niste iz ge-ografične Istre!) Vi pravite, da je to dobro gospodarstvo, ako se za silne potrebe v deželi ne dobi novca, a se neprimerno trosi n. pr. za napravo lepe štelaže vina v Dunajski razstavi. Tako se ne more naprej, to jjem naglašal že tolikokrat. Dokler se tako stanje ne premeni, ne bodete dobili glasa od naše strani. Vse se centralizuje, a za nas Be nima nikake simpatije. (Dr, Volarić: Kakove simpatije — protivščine!) Posl. Babuder govori o mlekarstvu v Koperščini in priporoča skrbeti za dobre krave. Njemu odgovarja ravnatelj Hugues, na kar izjavlja posl. dr. Volarić, da se s tem odgovorom ne zadovoljava, ker se bode iskalo pleme, kakor vse drugo, v Italiji, da-si je dobiti doma in bližje dobro pleme, da se zadovolji potrebi. Pri nadaljevanji poročila oglasi se posl. M a n d i ć v zadevi obrezovalcev oljk. Že pred dvema leti izrekel je nado, da se bode v tem delu izurili domači ljudje, da ne bode več potreba naročevati jih iz Italije (Pize) ter tako pridržalo denar v deželi, To se ni zgodilo, torej naj se briše svota pod a), V boju proti filokseri naj se ne gleda samo na Poreško okolico, nego v prvej vrsti na one dele, ki so v največjej nevarnosti. Točka g) naj bo briše (potni troški), ker se je brisala povrnitev potnih troškov našim predsednikom. Tudi naj se briše točka /i), remuneracija za tajnika, ker ta ni sposoben. Ne govori proti njemu kot umnemu človeku, nego ker ne pozna našega jezika. Tako dolgo bodemo brisali to avoto, dokler tajnik ne bode zmožen obeh jezikov. Danes n. pr. odgovarjal je obširno ital. govornikom, a nam niti z besedico, kakor da ne bi bili govorili. Govori še poal. B a b u d e r, katerega podpira posl. dr. Tamaro in jima odgovarja ravnatelj Hugues ter se preide v obravnavo zakonskih osnov. 1. Pri prvi, s katero se premenijo določila o potnih odškodovanjih, predlaga posl. dr. Volarić prehod na dnevni red. Stare določbe naj ostanejo v veljavi do boljih časov. Zakon ae Bprejme v 2. in 3. čitanji. 2. Pri drugi, zadevajoči vporabo lovskih taks, apregovori poal. dr. Laginja: Glasovali bodemo proti. Nazivljete nas klerikalce in nazadnjake, a mi smo ljudje svobode. Slabo je, kjer je vlada ali kdo drugi za jeroba. Ako smo vredni napredka, napredovali bodemo brez jerobstva, ako ne, zaostanemo. Mi imamo vero v božjo previdnost in žilavost naroda in prenesli bodemo tudi to kuratelo. Ona roka, ki bi morala biti materina roka, da nam pomaga, ona nas tepe. Kulturni svet sestavljen je iz ljudi, ki trobijo v vaš rog, celo oni na „ič" iz naših krajev spadajo v vašo poli-tisko stranko. Ako katera zadruga ne spol-nuje svoje dolžnosti, razpustite jo. Ako v Poreču, Pazinu nečejo podpor, lahko vam je odpomoči. Zato ne treba na škodo drugim, marljivim, ustvarjati novih zakonov. Vam jo na roko vlada. Opozarjam vas na obč. zastopstvo v Višnjanu. Tam Bte s pomočjo vlade precej dosegli, kar ste želeli. Zakaj ne bi tudi nasproti nemarnim zadrugam, ki so v vaših rokah. — Ako obvelja tak zakon, moralo se vas bode prositi v tujem jeziku in vi bodete delili nekako milost. A naposled se bodemo morali pravdati z vami, v katerem jeziku naj bode pisana pobotnica. Mi torej vse to odbijamo odločno in se nadejamo, da nam bode dala c. kr. vlada vsaj v tem vprašanji pravo. Na to sprejet je zakon v 2. in 3. čitanji. 3. Pri tretji, zakonu o zatiranji mr-česov, povdarja posl. M a n d i ć , da je za dotičnega župana i 2 svetovalca neprijetno kaznovati občane. Ako pa bodo pri tem odijoznem poslu vedeli, da se denar ne vporabi doma, nego da se ga bode moralo pošiljati v Poreč, bode toliko aH. prijetneje. Zakonska osnova sprejme se v 2. in tudi 3. čitanji, a pri tem nastane neka zmešnjava vsled opazke dra. L ag i n j e, kateremu pritrdi tudi dr, A m o r o s o. Predsednik gre k vladnemu zastopniku in naposled se z nova glasuje. — Predsednik zamenjal je bil naslove dveh zakonskih osnov. 4. Pri četrti, zadevajoči poljski kvar, povdarja poslanec dr. Volarić, da vsi predloženi zakoni imajo isto svrho : osredotočiti vse. Predlaga, da se preide na dnevni red. Kajti kazni prejemal in delil bi deželni kulturni svet, v katerega nemamo ni najmanjega zaupanja. Želi, da izve vlada naše zahteve, da ne trobi v en rog z Italijani, da ne pomaga delati v to, da se nas proda v blaženo kraljestvo. Zakonska oBnova sprejeta potem v 2. in 3. čitanju. 5. Zakonska osnova o varstvu divjačine sprejme se v 2. in 3. čitanji brez debate. 6. Pri zakonski osnovi glede vporab-Ijenja kazni zarad paše koz, omenja posl. dr. Volarić, da bi bilo bolj potrebno premeniti oni g., kateri pašo teh živali dopušča v nekaterih okolnostih, a ga uporabljajo polit, oblaatnije z navadno samovoljo. — Tudi bi bilo dobro stisniti in pripitomiti (udomačiti) „našo kozo" (ki je v deželnem grbu). Zakonska osnova sprejme se v 2. in 3. čitanji. Na to pridejo v obravnavo Še posebni predlogi, med katerimi eden, da se imajo dohodki iz 1. 1891 uporabiti na način, kakor je določeno v baš sprejetih zakonih. Temu se protivi posl. dr. Laginja. Ako bi bili skleneni zakoni kasno potrjeni, moralo bi zadruge dolgo čakati, ako pa se ne bi potrdili — kar upamo — morale bi čakati celo do prihodnjega deželnosbor-skega zasedanja. Vladni zastopnik izjavlja, da se strinja s posl. dr. Laginjo. Obema odgovarja deželni odbornik dr. C 1 e v a, da se denar ne bode razdelil, ako ne bodo potrjeni zakoni. Posl. dr. V o 1 a r i ć u je taka opazka smešna. Sicer pa niti varno ni, da se denar hrani v Poreču, ker bi ae lahko izgubil, kakor za časa Riga. Predlogi se potem sprejmejo in tudi resolucija, na kar sklene predsednik sejo, v katerej se je torej rešila samo prva točka dnevnega reda. DOPISI. S Kranjskega, dne 1. aprila 1892. [Izv. dopis]. — (Ne sramuj mo se svoje narodnosti). — Članek v 20. št. „Edinosti* z naslovom: „Dajmo slovo — krotkosti", piaan bil je pač iz srca vsakemn, komur je mari ubogi tlačeni narod slovenski. Da bi se le dali prepri-čati naši možje, da le v odločnosti je zmaga! Ako bi bili odločni, dosegli bi to, kar potrebujemo tako krvavo — narodne naše pravice — veliko poprej. Gotovo je, da čestokrat silno grešimo zoper svojo narodnost so svojim mehkim postopanjem. Najnovejši dogodki v nadi Ljubljani so nam zopet živ dokaz, da smo Slovenci čestokrat sami krivi svoje nesreče. Ni še doveij, da nasprotniki brez izjeme sramote vse, kar je v dotiki z našo narodnostjo. Zadnji škandal c. kr. dvornega igralca Lavinskega pokazal je nam (ta mož je nedavno deklamoval v ljubljanski „Thonhalle* ter tem povodom sramotil našo narod* nost), da nasprotniki si upajo nas grditi celo na lastni naši zemlji. Levinsky z svojo nesramnostjo- je pač zaslužil primernega odgovora. Toda osramoteni pričujoči Slovenci ostali se mirni, ker so vedelir da bi bilo grozno upitje po židovskih listih, ako bi se bilo kaj pripetilo. Ljubljan-čanje pa naj ne gredo v prihodnje tako lehko na led. Pa pustimo to in idimo dalje. Drugo, kar je tudi graje vredno, dogodilo se je v ravno isti hiši. V soboto 12. sušca t. 1. priredilo je „Glasbena Matica" pod vodstvom g. Hubada koncert, pri katerem je nastopil operni pevec in naš rojak, g. Trtnik, o čegar izredno lepih uspehih smo že mnogo čuli. Temu pevcu so poklonili krasno lavorjovo liro, kateri je bil pripet |trak rožne barve. Poklonile so jo Ljubljanske Slovenke t Pri obče slovenskem koncertu slovenskega društva, kjer je bil poslavljen domač rojak, sramovalij so se nekako narodnih barv. Čemu to, uprašamo P In slične stvari se dogajajo Često pri naa. Kakor je hvalevredno, da so se vedli dostojno navzoči Slovenci pri sramotilnem pamfletu Levinskega, tako je grajevredno, da se je podala pevcu-rojaku lira s trakom nenarodnih barv. Da: dokler bodemo delali Slovenci tako, da se bodemo sramovali istega, kar nam mora biti častno, tako dolgo se bodo brez Bkrbi norčevali iz nas naši nasprotniki. Odločnosti je nam potreba, v dejanju moramo kazati, česa da se zavedamo \ tedaj — in le tedaj — jeli nas bodo poštovati tudi tam, kjer nas še Bedaj prezirajo. (Dopisnik govori potem o žalostnih odnošajih mej našimi listi, ter obsoja odločno sedanji prepir, koji prouzroča, da izgublja slovensko časopisje od dneva do dneva več veljave. Op. ur.) Mnogo se je že govorilo, mnogo tudi pisalo, da bi se pomirili duhovi na Slovenskem, toda nikakih zaamenj še ni videti, da bi se Btvar kako na boljše obračala. Bratje, v blagor domovine, dajmo slovo prepiru ! —cina— Različne vesti. Imenovanja. Sodni adjunkt H e n r i k F r a u a jo imenovan namestnikom državnega pravdnika, sodni adjunkt Adolf P o d r e k a tajnikom deželnega sodišča. S tema imenovanjema smemo zadovoljni biti, ker sta oba gospoda vešča slovenskemu jeziku. Umrl je v Ložah pri Vipavi grajščak Josip Mayer v 31. letu dobe svoje. Udeležba pri pogrebu bila je ogromna. Posl. gosp Vj. Spinčič odpuščen je iz državne službe, radi nekega govora povodom zagrebške razstave, baje naperjenega proti sedanji državnopravni uredbi države, in pa, ker se je agitatorno udeležil državnozborskih volitev Istri. Ta zadeva prouzročila je veliko senzacijo povsodi, kjer poznajo osebno g. posl. Spinčiča. Jako jedrnato in osnovano piše o tem slučaju konservativna „Siidsteierische Post," v svoji 27. številki z dne 2. aprila. Najprvo naglaša Mariborski list pikrimi besedami, kako redek in nenavaden je ta slučaj, tako, da je dolžnost vsem poštenim strankam, baviti se žnjim temeljito. Potem nadaljuje : „A tudi volilci morajo povzdigniti glas svoj, ako nočejo, da izgubi naš državni zastop še ono malo ugleda, kojega ima. Profesor Spinčič je Hrvat, torej Član n&roda, ki je bil vedno inje še zvesto udan hiši Habsburški, ki je v letu 1848— 1840 izdatno pripomogel, da seje vzdržala ljubljena dinastija naša in kojega rojaki so vsikdar, kadar-koli je bila domovina ▼ nevarnosti, radi žrtvovali zanjo imetje in kri. Njemu samemu ne more ni naj-ilobnejši proiivuik česa očitati v potrijoti-škem pogledu. Osobito pa, kar se tiče očitanja nasprotstva proti sedanji državnopravni uredbi države, je tako očitanje uprav v Avstriji do cela neosnovano. Kajti skoro da vse političae stranke so v jedni ali drugi točki nasprotne sedanjemu državnopravnomu redu ter skušajo istega premeniti. Nemški liberaloi potezajo se uprav Bedaj z vso silo za to, da se Češka razkroji administrativno. Čehi — in žnjimi tudi konservativno plemstvo — se drže stališča češkega državnega prava. Nemški nacijonalci hote izločiti Galicijo in Dalmacijo iz državnega zbora. Slovenci hrfpene po administrativnem združenji vseh pokrajin, kj er prebivajo ; Italijani pa, da se loči južni Tirol od severnega, itd. itd. Tu pa naj bi bilo zločinstvo, ako Hrvat izreče željo po uresničenju one državnopravne oblike, ki je izražena v oficijelnom naslovu vladarju državi in ki je slovesno pripoznana — vsaj v teoriji — v pogodbi s leta 1867. P In kdo so tožitelji v tem Blučaju P Niao-li to pripadniki one stranke, ki z vsemi, tudi najbru-talnejšimi sredstvi dela na to, da bi se deli d e ž e 1 & odtrgali od monarhije ter sklopili z Italijo? Niso-li to oni, državi in dinastiji protivni iredentovci, ki sq seveda v tesni zvezi se židovskim velikim kapitalom in liberalno..........p« Konečno izraža Maribor ski list se enkrat svoje prepričanje, da je dolžnost vsem patrijotiškem krogom, baviti se temeljito se zadevo Spin-čičevo. Deželni zbor isteraki VIII. seja, i. aprila. Posl. Serciš interpelira vlado in dež. odbor, zarad zahteve dež. odbora, da mu morajo cestni odbori dopisovati v italijanskem jeziku. Dr. Costantini predlaga, da 8e šolska zaklada razdeli v italijanski in slovanski del. Odgovarjata mu posl. dr. Volarić i Mandič;dež. odbornik dr. C 1 e v a želi revizijo hrvatskih čitank. Dr. D u k i o zahteva da predsednik pozove govornika k predmetu. (Galerija : Cito !) Dra. Clevo zavrača tudi dr. Volu-ri č. Galerija obnaša se skrajno nedostojno. Predsednik jo opominja. Posl. M a u d i Ć: Kakoršne ste odgojili, takove imate. Tu-lenj e, kašljanje i kihanje na galeriji med vsem govorom dra. Volariča. Tudi pes je zopet v družbi, da mu stopajo na rep. Končaje govor, pokaže dr. Volarič na galerijo z besedami : »Oni so nam predsed-ništvo !* Potem govori posl. Babuder, dr. Štanger, dr. Dukič in Mandič. Med govorom dra. Štangerja nadaljuje se nemir na galeriji. Vrata se v enomer odpirajo in zapirajo. Predsednik kriči na sluge. Ko hoče govoriti posl. Mandič, nastane šo večji krik, kašelj in kihanje. Predsednik opominja galerijo in izjavlja, da bode ukazal sprazniti jo, ako ne bode miru. Posl. Jenko: Bomo videli ! Dr. Costantini poroča in predlaga, da se posl. Mandič na zahtevo tržaškega dež. sodišča istemu izroči. Odgovarja dr. Š t a n g e r, ne da bi branil M a n d i č a, nego da označi postopanje večine. — Za predlog glasuje tudi manjšina. Pri drugem poročilu o izroČenju posl. Flega Buzetskemu sodišču obdelal je dr. Dukič poročevalca dra. Costantinija tako, kakor obdela advokat neveščaka. Dr. Costantini moral je naposled pri-poznati, da so predlogi popolnem napačni in jih je takoj popravil. Za izročitev p o s 1. Flega glasuje tudi manjšina. — Podpredsednik dr. Dukič, katerega moti galerija med govorom, zahteva energično, naj predsednik vzdržuje mir. O proračunu zemljiško stropje — izdeluje moške obleke po najnovejftem kroju, izdeluje tudi obleko zu c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. 3—12 A Plp^kn\/ir Corso št 20* ~I. nadstropje uglasbovalec glasovirjev, cerkvenih orgelj, harmonijev itd. Izvršuje tudi vsake vrste popravila. 2—4 Andrej Kalan, C'M™* Triaiki Sokol vabi ». „SokoUki Kt?™tta^Mbi čer*, kateri bode v nedeljo dne 10. aprila v prostorih Mally-jeve dvorane (ulica Tor- IVdn PrOlOCj rente at. 16). Vspored: 1. K. Jahoda priporoča so najtopleje Najelogantnejše ter so- <31. Gostilna „Alla Croce tli Malta" Via Valdirivo št. 19 (polog Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich. Kavarni ,Commercio' in Je- Hpcrn' v nCasorina1*, glavni shaja- UC90U liSči tržaških Slovencev vseh stanov. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Roanda) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Otilija Kančnik, III. nad str. priporoča se uljudno vsim častitim damam iz slovenskih krogov v Trstu in na deželi za izdelovanje novih in prenarejanje starih klobukov, koje izdeluje po jako nizkej ceni. 1 — 4 priporoča svoji trgovin w v Via del Ilosco št. 2 ! ''a?;I>0laS0 časopisi v raznih slovanskih jezikih, (uhod na trgu starcT mitnice, Piazza llarriera! L)o,)ra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča , .. . . . M , _ „ " i vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja Anton 8 o r 1 i, kavamar. Cl. „ lamburaška koračnica", udara taburaški različno mešano blago, moko, kavo, rii in razno | zbor. 2. Nedvčd : „Dekletu", poje zbor. _vrste domače in vnanje pridelke. C. 3. a) K. pl. Mašek: „Pri zibeljki" udara tamburaški zbor. b) M. pl. Farkaš: „Ženska davorija" udara tamburaški zbor. 4. Vj. Lisinski: „Tam gdje stoji", osmospev. 5. V. Eržen: Štempihar mlajši, gluma v |ncjn l/nrianrir Via Barriera vec- jedneiu dejanju, izvršuje dramatični odsek JuaiH chia st. 19, rr-aiiu/jT i rt ■ r\ trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in „Irž. »ukola . b. Iv. pl. Zaje: „Domo- raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. vini i ljubavi," udara tab. zbor. 7. Oro- # žen: „Lastavici v slovo" poje zbor. 8. Martin Krže, trgovina z mnogovrstnim Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zve- lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, čer. Vstopnina: za člane 30 nvč., za dru- ——— t"""l) itJ' it'1, žiue članov, for., za nečlane 50 nvč. Z TiSkama DolenC" X°stu),Pia"a ozirom na zanimivi program nadejati se je della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska obile udeležbe tembolj, ker že dlje ČaBa de,ft p° ugodnih conah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Moliko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. izbornih naših nismo imeli prilike čuti tamburašev in igralcev. Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti pri Trstu. Poziv na IV. redni občni zbor ki bode v nedeljo Odvetnik dr. Matej Pretner si uBoja naznaniti, da jo odprl svojo odvetniško pisarno v TRSTU 2 3 via Carintia, št. 9. I. nadstropje. naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera Dijurnist Blavnemu občinstvu v vsa v njoga stroko spada- zumen ročen delavec, noomadežovano življenje, 3. Poročilo blagaj- joča dela. — Solidno delo, - ' hitra postrežba — prost vojaščino in brez dolgov, neoženjen, popol- nizke cene. 60--23 noma zdrav. V slučaju, da je dotičnik posebno ^mm^^mmmmmmammmmmmmmm^^^^^^i^mmma^^mmm porabcit in da Be UZOmO Vede, mOTO SO liadejati Anfan Vl*£)tlPP trgovina z steklovino stalnoga na meŠčenja s pravico do penzije. Prošnje niliuil IiaUCU) lončen'ino in lesenino v nemškem in slovenskem jeziku b prepisi spri- itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg ft0val viod jo doposlati : „201.191", Graz, poBt- „Ponte roBso") »a priporoča tržaškim in vnanjim lagornd. Slovencem, Cl. 1-3 Anton Lampe, vecchia št, 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst. moko, riž, Bočivje, lino moravško maslo , ,, ► , , ,v ,, din .l.i v ... • * % st.i n z 1 gld. 50 na dan, popolnoma vešč nemškemu in ne 10. f prila t. 1. ob 4l/». uri popoludne _< slovenskemu jeziku v govoru in pismu ter ima v prostorih „otroškega vrta" v Rojanu. |won llffiplf firevljarski mojster, ViaRo-. izurjene lehko čitljivo piBavo, vsprejmo h« lakoj Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Po- , " n,a*na J4' PrjPoroflft 80 v ,,oki 0raiki Pi8HrnL Nadaljni pogoji so: lta & slavnemu občinstvu v vsa v nieira strnko sna ročilo zapianikarjevo nikovo. 4. Posamični predlogi in želje. 5. "Volitev novega načelništva. Čestite družabnike vabi, da se v obilnem številu ude« leže tega važnega zbora, odbor. Za družbo sv. Cirila in Metoda so _ nabrali Openski ponoćni „meri i," zbrani U. ]VtF©Vl]£l eW pri Mičelu, dne 3. aprila 2 gld. 20 kr. - Prip*ro6a 8,av. obćiiatvu vsake vrste V proslavo Komenakega in žalostnega moke, otrobov, tursice, ovsa in raznega konca česko-nemške sprave nabrali v Se- kruha po najnižjih cenah. Cl. žani 2 gld. 50 kr. — Ob tej priliki nam .... .. ... . . • , . j n , J/ , uon tfannhA nasproti velike vojaš- je naglašati, da ima Dolenčeva ka- IVttll RCIIIUIJCI, nioe, priporoča svojo varna v Sežani pušico za družbo sv. Ci- zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; t^ razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil. rila in Metoda z napisom „Družba sv. Ci- naprej po najniži ceni. rila in Metoda prosi podpore.* Uverjeni » . , . .. . pekov- smo, da ae vrli Sežanci često odzovejo VGKOSIcLV IVIOOGi j tej prošnji. ; mojster „Piazza Caserma", se priporoča Štrajk zidarjev je končan. Delo se slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, je zopet pričelo na vseh straneh. Deloda-! slaščic, čokolade, v«eh vrst moke itd. po . ,, , , n a j n i ž j i h cenah. Cl. jalci in delavci so se sporazumeli v tem zmislu, d* se prvi izpolnili svoje nekatere Mlekama Frana GrŽm6 Pefra zahteve poslednjih, osobito kar se tiče na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba plačil. Brunnerja št. o (Piazza PonteroHso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter no-w i | posredno iz Št. Petra, Bveža (frifina) smetana. Na Zlitin aia. ; zahtevanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r, toda Živo einiena po mnogobrojnih dokazih gor- le v množ'"« nojmanje 25 litrov. Isti je odprl kega, odkritosrčnega sočutja med dolgo'^Pt^žnic° v "lici B. Sebastiano blizo sol- boleznijo in o smrti svojega preljubljenega i soproga gospoda Franjo Delak VSl^^: daja izvrstne jest vino : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. Janeza Pipana, posestnika in krčmurja izrekam vsem, ki so ga tako v mnogo- Kprnl RnllS) žgnnjarija in tobakarna v . x. "i i-i . j • i\lck in perila po dunajskem načinu: Piazza nuova št. 2 I., III. Nič yeč kašlja! IlalzaniMkl petoralNk! prah ozdravi vsak kašelj, pluČni in bronhijalni katar Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „ Ai due Mori« Trst, veliki trg i-katlja velja 30 novč. 24—100 Brnsko mlekarstvo v Brnu. Dober, zdrel sir-opečnjak (Ziegelkase) komad 20 kr. 9-10 Dober, zdrel Švicarski sir, kil > 40 kr. Sir za desert, kilo 1 gld. Razpošilja se po deželi točno in po pofitnem povzetji. — Prekupci dobe rabat. Gostilna Piano v Križu pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo. Crno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 „ » 8-12 Grlena bol kaialj, hreputavioa, promuklost, nazeb, zadavloa, rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vrleme isslie^iti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PA8TIGLIE PRENDINI) što Jih gotovi Prendini, luobar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih- kašljnć noćili, navadne jutranje hroputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja ee paziti od varalicah, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek /.ahtjovati Fren-dinijovo sladkiSo (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (ftkatule) moj podpis. Svaki komad tih oladkidah ima utisnuto na jodnoj Strani „PaHtiglio", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju ho u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farmaroia Prendini in Trieate) i u slavnijih ijokarnali Hvieta. 26—52 Vinski ekstrakt. Za tronotno napravo izvrstnega zdravega vin«, kojega ni moči razločiti od pravoga naravnoga, priporočam to ž o skušano specijaliteto. Cona ;i kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži bo gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nonadkriljivo esenco za oja-Čevanje žganih jtijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rozek okus in so dobiva le pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600— 1U00 litrov) vžtevši pouk o uporabljanju. Razun teh specijalitot ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkčrov itd najbolje in nonadkriljivo kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20--