83. ftnfflU.
i urnim. ■ pum i), nn im
xuv.itn.
.Slovenski Narod" velja
.Slovenski Narod* velji po poitf:
v Ljubljani na dom dostavlje
telo leto.....K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta........6*—
oa mesec.......2*—
v upravništvn prejemaš: <
celo leto .r- < \      ... K 22-— !
pol leta ....... 11 —
Četrt leta........5*50
na mesec......, 1*90
laserarJ veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vm. Pri večjih insercijah po dogovoru. LpravniSrvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseritl itd. to je administrativne stvari.
it*vilka velfa 10 ifarlf,------
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. rredcMtros F ne nova ulica it 5, (v pritličju levo), telafan št 34.
Na plamena naroČila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira
Uakaraa talafoa it ta.
ta Avstro-Ogrsko:
eelo feto....... K 75r—
pol leta....... .13'
četrt leta....... • 650
na mesec....... » 2*30
za Nemčijo:
eelo leto ......K ■*
za Ameriko in vse druge delete: celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znarafc« Cprarelst vo: laallova nllca it S, (spodaj, dvorišče levo), talafaait 1*
i*r ni .i
Božen socijalno - političen
30K01L
Dimaj, 16. marea.
V jutrišnji seji poslanske zbornice poda posl. dr. R v b a f inicija-tiven predlog, ki se dotika vclevaž-nega soeija 1 ii o-j Kritičnega vprašanja.
Ob priliki držuvnozborskih razprav o draginji so nagroinadili posamezni govorniki naravnost neverjetno gTadivo o stanovanjski bedi, ki t Jači dane^ ne le najnižje sloje, temveč ogroža ludi eksistenco srednjih stanov, ler jih sili znižati izdatke za živila, dbleko, za razne duševne užitke pod dosedanji minimum, ker jim odvzame neprimerno velik del dohodkov za vedno višje stopajoče stanovanjske cene.
V draginjskeni odseku se je tedaj porodil zakon, ki poni en ja v našem zakoiiodajstvn prvi ikorak v boni proti stanovanjski mizeriji. Zakon o preskrbljevanju eeuih stanovanj ustanavlja posebni fond, 'kateri bo i>odpiral građenje malih, cenih hišic 'rer brezdvomno mnogo "koristil zlasti delavstvu in onim slojem, ki niso navezani izbirati svoja stanovanja v gotovih krajih in ulicah.
Zlasti naša velika mesta pa imajo celo vrsto prebivalcev, ki glede iz-Ijire stanovanj niso popolnoma svobodni. Obrtnik, trgovec. ki si je izbral svoj lokal v ulici ter si pridobil tam svoj trg led in zvesto število odje-roaleev, ima prepogostokrat naravnost življenjski interes, da ostane na svojem mestu. Uradnik, ki <se ne more preveč oddaljiti od svojega urada, mora ostati v mess.n, dostikrat prav v bližini svoje pisarne.
Ta življenji »mora« pa le pre-mnogokrat izrabljajo lastniki hiš v svojo korist. Ne d;t bi se stopnjevali n.iih vzdrževalna stroški, ne da bi postajala njih druga bremena večja zvišujejo sistematično eene stanovanj in trgoA-s-kih ter obrtnih lokalov. Uradnik, iki je plačal pred leti n. pr. 400 K, plačuje za isto stanovanje 600 K, med tem se njegova plača morda ni zvišala, pač pa je med tem se narasla njegova rodbina . . . Obrtnik, ki je še nedavno v svojem lokalu s pridnostjo in solidnos+jo zaslužil za sebe in svoje, je danes v največjih -tiskah. Njegova obrt, trgovina se mu »ne izplača<- — ker mora oddaja-ii hišnemu gospodarju ogromni de! svojih prejemkov kot najemnino za
lokal, ki se um je v par letih podvojila in potrojila, ne da bi se bila njegova obrt istočasno razširila. Narobe, konkurenca je postala še večja in hujša.
Naravnega stopnjevanja stanovao jskiih cen, ki je po vz ročen o po faktorjih, kateri uplivajo na življenjske razmere sploh, seveda nihče ne more preprečiti. Toda v prepogostih slučajih je edini vzrok podraže-nja stanarin spretni račun hišnega gospodarja, ki vračunava kot multiplikator navezanost najemnika na njegovo hišo in potrebo najemnika. Slučaji taflcega gole era oderuštva v zadnjem času množijo v naravnost strahoviti meri in splošno se čuti potreba, da nastopi država kot varuhinja upravičnenih interesov najširših slojev proti takemu izkoriščanju.
Je zashiga poslanca dr. R v -bara, da pride to velevažno soei-jalno-politično vprašanje končno tudi v našem zakonodajnem zboru v pretres. Njegov inicijativni zakonski predlog, ki se obrača proti izkoriščanju najemnikov, pomenja važno dopolnilo k zakonu o >tanovaujSki oskrbi.
Pr. Kvbarev predlog temelji na principu, da je v zadevah tako splošnega narodno-gospodarskega pomena potreba, da poseže država nadzo-rovalno in represivno vmes ter zakonito razveljavi najemninske pogodbe, ki nosijo ~>čividne znake oderuštva, ozir. kaznuje onega, ki je izra-•bil obstoječo stanovanjsko bedo v svoj cm orni prospeh.
Z zanimanjem treba je pričakovati obširne debate, ki se bo o tem predlogu gotovo razvila.
Jltuticlja.
Duma j, 16. marca.
Slabo vreme. Vlado in večino težijo -skrbi, ki postajajo od dne do dne bolj moreče. Tudi današnji dan je bil poln neuspehov, drugo parla-mentarno^kolozadrugim se ustavlja,v celem (kolesju hrešči in škripa. Kakor neokoren, težko obložen voz se pomika politična prtljaga po parlamentarni cesti — toda »opevala je živinca«. Vsak dan kaže znova, da je opozicija pridobila napram večini že ravnotežje, gre vedno le za p ^amez-ne glasove, iki odločajo o usod; glasovanja in odsekov.
Vladne stranke nanie so popolnoma apatične;   telegrafično morajo
LISTEK.
Skušnjave Tomaža KrmežllavčKa.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
Trpljenje, katero je moral prenašati Krmežljavček, je bilo zanj toliko huje, ker se dolgo časa v nobeno krčmo ni več upal. Zagroženo mu .-*€ bilo, da koj izgubi službo, če se še kdaj opije in ker je Krmežljavček vedel, da ni za nobeno delo in da bi ^a Neža vrgla na cesto, se ni več upal javno popivati. To je slabo vplivalo na njegov duševni mir in na njegovo telesno stanje. Sicer se je ponoči večkrat zaprl v občinski zapor in se tam nalil z vtihotapljeno pijačo, a vzlic temu se ni mogel več popolnoma popraviti. Cim dlje časa je to trajalo, toliko bolj pestmistiško ;e postajalo njegovo svetovno nazira-nje in toliko težje je prenašal svojo zakonsko nesrečo.
Eno samo bitje je bilo v Mračnem selu, katerem« se je Krmežljavček upal potožiti svoje gorje. To ie bil Luka Magarac, velikan iz Like, ki je bil po mnogoletnem potovanju
križem sveta prišel nekega dne lačen in žejen v Mračno selo. Luka Magarac je izgledal kakor drvar, a je bil frizer. Z veseljem je sprejel županovo ponudibo, naj ostane, da tržanom ne bo več treba samim strgati svoja lica. Luka Magarac se je rad vdal in je ob nedeljah bril tržane, med tednom pa norce. To je bil edini človek v Mračnem selu, kateremu se je Bol-težar Krmežljavček smilil in ki mu je rad pomagal do pijače, če je imel Krmežljavček kaj drobiža.
Kadar je bil Krmežljavček pijan, takrat je tudi napram svoji ženi in vladarici časih izdal svoja Čustva, sicer ne naravnost, a vsaj z različui-mi namigovanji. Najraje je filozofi-ral o problemu, če bo pri obravnavi na sodni dan zaradi tajnih duhovskih grehov javnost izključena ali ne in znal se je bridko razjokati, če je pomislil, da še na sodni dan ne bo dobil zadoščenja za to, kar je na svetu moral molče prenašati.
V novoletni noči rojenega otroka so krstili za Tomaža. Neža Krinež-ljavka je izbrala to ime, ker je bil tako krščen župnika Štebalarja prodnik v dušnem pa6tirstvu. Krmežljavček ni ugovarjal.
»Tomaž je prav lepo ime,« je dejal Krmežljavček, ko mu je žena naznanila svoj sklep. »In prav srečno je izbrano. Če bi dali otroku ime Matevž, bi ljudje Se kaj govorili in bi fajmostra po strani gledali; če bi mu
pozivati svoje člane k sejam odsekov; poslanci sicer pridejo k seji, toda kmalu se pokaže, da ima zopet opozicija večino. Stranke večine nimajo nikaike discipline, opozicija jo precej dobro vzdržuje.
Tudi danes se je cela vrsta odsekov ponesrečila. Brambni odsek se je sicer zopet sestal, toda razpravljal ni dolgo. Kakor hitro so opozicijo-nalni poslanci sipoznali. da so se člani večine deloma oddaljili, je predlagal po+d. Sehuhnieier konec seje in poimensko glasovanje. Seveda se je pokazalo, da ni dovolj poslancev navzočih — in načelnik posl. Pogačnik je moral napovedati konec.
Davčni odsek se sploh ni mogel sestati, ker že od začeifka ni bilo potrebno število poslancev branih. V bančnem odseku se je sicer mirno končala specijalna debata o § 1., toda ko je načelnik W i t t c k pred glasovanjem preštel glave svojih ljubih, je moral s strahom spoznati, da ima opozicija večino . . . Seja je bila pre-mšena . . . Glasovalo se bo v sredo.
V budgetnem odsrku je bilo danes razpoloženje posebno razburljivo. Na Češkem se v dveh \okrajih, ki so bili doscdaj domena murskih nacijo-nalcev, vršijo danes opje volitve med nemškimi nacijonaici in soe. demokrati. Nemšiki nacijonaici so morali ponižno poprositi krščanske soeijal-ee za podporo, « kolosalnim i sredstvi vzdržujejo volilno agitacijo, zlorabljajo denar, gossnodarsko silo, narodno moč, in poklicali so si celo bnrše iz Pra-sre kot agitatorje. Neprenehoma prihajajo v parlament pritožbe o nasilnostih nemških agitatorjev in tako je razburjenje med soe. demokrati in Nemci prikipelo do onega burneg-a prizora, o katerem smo že včeraj popoldne poročali.
Jutri je pričakovati v plenarni seji novih spopadov.
Kako dolgo se 'bodo vlekle te težave in kdaj pade odločitev, se ne more reči. Položaj je vsekakor mučen in naravnost neznosen.
V nasledniem podajamo kratko poročilo o se.iah posameznih odsekov:
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je včeraj ab-solviral etat notranjega ministrstva ter začel razpravo o etat u domobranskega ministrstva.
V dopoldanski seji je prišlo do burnih prizorov. Govorila sta najprej poslanca Lewicki in M a š t a 1 -k a, na kar je govoril posl. M o d r a-e e k o znani naredbi o bojkotu. Pri tem je napravil posl. M a 1 i k med-
dali ime Boltežar, bi se ljudje n >rca delali iz mene. Tako pa ne morejo ničesar reči. Prav ničesar. Tomaž je krščansko ime.«
»Še eden apostoljev je bil Tomaž,« je menila Neža.
»Da, eden apostoljev jo bil Tomaž in rajnki župnik v Mračnem selu je bil tudi Tomaž. In med župnikom Tomažem in tvojo rojstno hišo, ljuba Neža, so bile vedno dobre zveze, prav prijateljske zveze. Kar je bilo otrok v vaši hiši rojenih, za vse je plačeval župnik Tomaž. Res, prav dober gospod je bil župnik Tomaž in prav lepo je, da ga imas v tako prijaznem spominu.«
Neža je z ostrimi, vprašujočimi pogledi premotrila Krmežljavčka od nog do glave, a Boltežar je delal tako neumen obraz, da ni mogla uganiti, je - li ve kaj določnega, ali samo blebeće, ne da bi kaj mislil. Krmežljavček pa je bil zadovoljen, da je vsaj po ovinkih namignil, kaj mu leži na srcu. Kakor je bil namreč prepričan, da je župnik Štebalar oče njegovega sina, tako je bil tudi prepričan, da je pokojni župnik Tomaž oče njegove žene.
Frizer Luka Magarac, ki je jk>-znal tudi Krmežljavokove rodbinske skrivnosti, je svojega prijatelja z nm-stvenimi razlogi utrjeval v označenem mnenju.
»E, brate,« je govoril Luka MaV»
klic: »Sociji so najhujši teroristi. — »Arbeiterwille« v Gradcu pridiga za eelo Štajersko bojkot.«
Spopadli so se posl. S e I i g e r na eni strani in poslanci pl. Stran-s k y, W o 1 f. P a c h e r in M a 1 i k na drugi strani. — Posl. S e 1 i g o r je namreč zaklical, da so praški dijaki, ki so šli agitirat v Warnsdorf, ušivci. — Posl. pl. S t r a n s k y, ki ni član odseka in je ie poslušal, je vzdignil stol ter začel ž njim mahati. Drugi poslanci so začeli posredovati in preprečili pretep. Nemškoradikal-ni so pa vseeno z nemško-kulturnimi peovfcairii obsipali poslanca Seli-gtrja.
Predsednik baron C h i a r i je nato poklical poslanca Šelige rja k redu, na kar je nastal mir.
Posl. baron Rolsberg je zahteval ustanovitev glavarstva v Poljski Ostra vi.
Posl. dr. A d 1 e r je toplo pozdravil izvajanja notranjega ministra o vprašanju organizacije bolnic.
Posl. M a r e k h 1 je vrtel svojo navadno lajno. Govoril je o ljudskem štetju ter hotel dokazati, da so Nemci popolnoma pravilno postopali. Čutil je tudi potrebo, zaleteti se v »Mestno hranilnico ljubljansko«.
Posl. K r a m a f je polemiziral z izvajanji posl. P a c h e r j a, ki je trdil, da bi se z razdelitvijo referatov pri namestništvu uprava izboljšala.
Posl. dr. S v 1 v e s t e r ni zadovoljen s tem, kar je povedal grof Wickenburg glede reforme uprave. Zahteval je, naj se mladi politični uradniki ravnotako, kakor sodni uradniki kot praktikanti izuče v vseh panogah svojega bodočega delovanja.
Nato je bila seja do treh prekinjena.
V popoldanski seji je podal najprej
jx>sl. S e 1 i g e r izjavo, da njegov medklic ni veljal praškim dijakom, temveč le onim ljudem, ki so prišli iz Prage v Warnsdort\
Posl. K u r a n d a je predlagal resolucijo, v kateri se pozivlje vlada, naj stopi v sporazumu z drugimi me-rodajnimi krogi z vemško vlado v dogovor glede generalne rešitve svobodne selitve avstrijskih državljanov v Prusijo.
Posl. C h o c je zahteval zakonito ureditev kartelov in je omenjal neko diferenco med enim delom nemške nacijonalne zveze in ministrskim predsednikom. Cehi bi ne imeli
nič zoper to, če bi se našla kaka nemška stranka, ki bi dala ministrskemu predsedniku, katerega hočejo Slovani vreči, zadnji udarec. Sicer se bodo pa Nemci že pobotali z ministrskim predsednikom.
Ko je še govoril poročevalec ba ron M o r s c v, so proračun notranjega ministrstva neizpremenjeno sprejeli.
Odklonili so* predlog posl. B e c -r a, naj se črta postavka za draždan sko razstavo, ravnotako tudi predlog posl. Korošca, naj se črta postavka za ljudsko štetje. Sprejeta je pa bila resolucija posl. dr. Kramara, v kateri se vlada pozivlje, naj stopi v dogovor z ogrsko vlado, da se napravijo potrebni koraki zoper postopanje pruske vlade, ki izganja avstrijske in ogr&ke državljane. Spreje ta je bila tudi resolucija posl. Š i 1 i n-gerja, naj se pri prihodnjem ljudskem štetju vpošteva razven občeval-nega jezika tudi narodnost.
Nato so začeli razpravljati o pro-račnnu domobranskega ministrstva.
Posl. V u k o v i ć je opozoril domobranskega ministra na neki jako resen dogodek, ki je v zadnjem času zelo razburil javno mnenje v Boki Kotorski. Domobranski dopolnilni urad v Novem gradu ni priznal absolventom mornariške šole pravice do enoletnega prostovoljstva, dočim jim ga je do zdaj priznaval. Predlagal je tozadevno resolucijo.
Posl. Gostinčar se je prito zeval, da ob času žetve kličejo rezerviste k vajam.
O istem vprašanju so govorili poslanci Kotlar, Okuniewskt, Silinger in Nemec.
Govorila sta še posl. dr. S y 1 v e~ s t e r in posl. S t a n e k, nakar je bila seja zaključena.
Brambni odsek.
Seja je bila sklicana za popoldne, ker so ostali odseki imeli dopoJ dne seje. Ze začetkom seje se je izka zalo, da je zopet premalo članov na vzočih. Četrt na štiri je šel predsednik Pogačnik iz sejnice ter iskat po hiši posamezne člane brambnega odseka, da se udeleže seje. Ob tej uri je bilo samo 22 poslancev v sejnici. Poljski poslanci, ki so bili pri bivšem ministru    Korvtovskem      na kosi lu, so med tem prišli k seji. Manjkalo je samo še enega, da bi bili sklepčni, ker je med tem Časom prišel tudi poslanec M y s 1 i v o c. Posl. Fink je nato preiskal eelo hišo ter nekje iz-taknil posl. K u h n a, katerega je potem privlekel v sejnico. S tem je bila
garac, »znanost je že dognala, po čem je spoznati očeta in mater vsakega Človeka. Da, znanost, to ti je krasna stvar. Zanjo ni nobene tajnosti. Vidiš, Boltežar, če bi bil ti znanstveno izobražen, bi lahko na malem Tomažu počasi spoznal, katere njegove lastnosti so podedovane od očeta in katere od starega očeta.«
»To sem že dognal,« je samozavestno odgovoril Krmežljavček. »Od župnika Štebalarčka ima po krompirjevo oblikovani nos, od župnika Tomaža pa ušesa, ki mu stoje od glave, kakor porotnice. Jaz sem ga dobro poznal rajnkega   župnika Tomaža.«
Naravno je, da so bila Krmež-ljavčkova čustva do malega Črviča Tomaža ne samo povsem neoeetov-ska, nego časih uprav ljudožrska. Nekega večera je v pijanosti celo zaupal frizerju Magarcu:
:>Ce bi imel ta otrok vsaj telečjo glavo ali tri noge! Koj bi ga prodal za ljubljanski mnzej, pa bi pobegnil
v Ameriko.«
Tomaž pa je vzlic Krmežljavčko-
vi sovražnosti rasel in se razvijal in je delal veselje svoji materi. Čim več veselja je imela ž njim Neža, toliko manj ga je imel Boltežar, kajti vsak najmanjši napredek Tomažev je pomenil novo bridkost za Boltežarja.
Ko je znal Tomaž izpregovoriti »ata«, je bil Krmciljavček ravno pijan in žalosten.
»Glej, kako lepo se Tomažek raz vija,« je rekla Neža, zdaj zna že »ata< klicati.«
»Kaj praviš, ali misli na-me, ali na fajmostra?« je neprevidno vprašal Krmežljavček, ki ga imenovanje; -ata« ni prav nič veselilo in je seveda v tistem trenotku obžaloval svojo prenagljenost, kajti Neža mu je njegovo sumničenje takoj izdatno poplačala.
Čim se je Tomaž naučil klicati />mama, še,« so se za Kmiežljaveka začeli še posebno hudi Časi. Kadar je namreč Neža svojega Boltežarja strahovala, je v odmorih vedno vprn sevala »ali še?« Ker je na to sama odgovorila z nadaljevanjem batin, se je Tomažek hitro naučil klicati »še«, kajti imel je veliko veselje, kadar je Krmežljavček pred Nežo pos kako var in kadar ga je Neža s kakim primernim orodjem v rokah preganjala po sobi in kuhinji.
Pri teh prilikah je Tomaž že v rosni mladosti do dobra spoznal teorijo metanja lonca in krožnikov, važnost trdne butice v zakonskih vojskah in tehniko burkelj in metle, obenem si je pa nabiral tako enostranski besedni zaklad, da je bil že kos vsakemu furmanskemu prepiru, ko mu je še izražanje otročjih misli dela lo velike težave.
aeja sklepčna in elani opozicije, Cehi in socijalni demokratje, so prišli tudi k seji. Ob 3/44. se je začela seja.
PosL J ar oš je predlagal, da sme vsaka korporacija, ki se ustanovi na podlagi tega zakona, samostojno določevati svoj poslovni in povelj-ni jezik.
Poslanca Švejk in Mysli-v e c sta se pridružila temu predlogu.
Poal. F r e s 1 je predlagal, naj se o tem predlogu otvori debata. Tega pa predsednik Pogačnik ni dopustil, ker ne odgovarja določilom poslovnika.
Ko je posl. S e h u h m e i e r predlagal konec seje, se je pri glasovanju izkazalo, da je odsek zopet nesklepčen. Seja je bila nato zaključena.
Drugi odseki.
Bančni odsek je nadaljeval specijalno debato o bančni predlogi. — Sprejeli so oddelek I., člen 1.
Posl. C h o c je stavil več predlo-irov, naj se varujejo jezikovne pravice Slovanov pri banki.
Govoril je tudi finaučni minister dr. M a y e r, ki je priporočal, naj se vladna predloga neiz-premenjena sprejme.
Sanitetni odsek je nadaljeval debato o zakonu o epidemijah.
Davčni in Iegitimacijski odsek -ta bila nesklepčna.
Politična kronika.
Pri ožjih državnozborskih nadomestnih volitvah v IrVamsdorfu sta
zmagala nemšlka liberalna kandidata. Nemški liberalci so delali z največjim terorizmom. Posluževali so se vseh dopustnih in nedopustnih sredstev. Iz Prage so prišli agi tira t nemški burši, katerim je pa okrajno glavarstvo prepovedalo nositi trakove in čepice. Petnajst državnih in deželnih poslancev je vodilo agitacijo. Na več krajih je prišlo do spopadov med nemškimi liberalci in soeijalninii demokrati. V Libercn so morali pokli-earti vojaštvo na pomoč. Več oseb je bilo ranjenih m aretiranih. Nemška liberalna kandidata sta zmagala le z pomočjo krščanskih socijalistov, ki so kakor en mož volili nemška liberalna kandidata. Nemški kandidat P a u -1 i k je dobil 4984 glasov, socijalni demokrat: W i n t e r pa 4203 glasove; nemški kandidat dr. L a n g e n b a u je dobil 4737 glasov, dočim jih je do-•hil socijalni demokrat dr. Karpe-1 6 s 4239.
*
Pri včerajšnji seji hrvaškega sa. hora časnikarji niso bili navzoči, ker konflikt med poročevalci in saborskim predsexmiš1vom ni bil poravnan. Dopisniki zunanjih listov so se izrekli za solidarne z zastopniki zagrebških časopisov.
Ob dveh popoldne je vstal ban rlr. To m a š i ć in izročil 'predsedniku kraljevo pismo z izjavo, da ta sabor ne more delovati. S tem 'kraljevim reskriptoin se jc sabor odgodil na nedoločen čas.
Predvčerajšnjim je prišel v Zagreb prejšnji ban 'baron Rane h, kjer je konferiral z vodilnimi politiki bivše unionisfciene nacijonalne stranke in •krŠčansko-socijaine pravaške stranke. Baron Rauch jc prišel v Zagreb z misijo, da pripravlja teren za naslednika 'bana dr. Tomaši-ea grofa E r d o d y j a. Nekateri upajo, da se bo grofu Erdodvju posrečilo ublažiti politična nasprotja med posameznimi strankami. Morda se m ti posreči celo skupno delovanje gs ikoalicijo.
*
Zveza laških trgovinskih zbornic je imela včeraj sejo, kateri je predsedoval predsednik milanske trgovinske zbornice S a 1 m o i r a h i. Predsednik je omenil idejo prof. dr. K o b a t s c h a , naj se Italija in A v-stro-Ogrska sporazume glede omejitve oboroževanja. Zbor je s posebnim veseljem vzel to misel na znanje. Izrekla se je tudi želja, naj odpošljejo avstrijske in ogrske trgovinske zbornice ofici jalne zastopnike trgovine in industrije na jubilejske slavnosti druženja Italije. Predsedniku so dali pooblastilo, naj stori v to svrho potrefone korake.
Japonska baje mobilizira. Vsak dan gredo veliki transporti vojaštva v Dami in Pori Artur. Na križiščih železnic bodo zgradili vojašnice. Kitajske delavce odpuščajo ter jih nadomeščajo z japonakimi vojaki. Japonski intemlantursfci uradniki kupujejo v Kvantingn živino in žito. Iz Nagaeafcija pojde baje v par dnevih druga divizija. Te vesti pa dunajsko japonsko T>oslaništvo dem en -tuje.
Najboljši odgovor na škofovo „pastirsko" pismo—pridobite vsak vsaj enega naročnika na „Slov. Narod".
Primeren oUsovor , Triglnmv' na mam napade mike „Zarie".
»Straža« je postala zadnji čas nekak rezervoar, kamor se odtakajo kloake iz smrdljivega graškega ^Zari takega« gnezda; dva odtočka sta zašla tudi v ljubljanski klerikalni cjnevnik. Ne bili bi se brigali za tu-iutam se vnele smrdljive plinove, ki momentano švignejo liki pod vremen -skim bliskom iz tega gnojišča; kajti če mali kužek onemoglo jezno laja in laja ter se zaletava V te, greš kot pameten mož smeje se naprej; če pa je kužek le preveč predrzen, mu daš brce, da zleti daleč na stran, in se ne brigaš več zanj: lu ker tudi »Zariti« postajajo prepredrzni, bodi tej gnju-sadi ta odgovor zadnja brca; če od nje še okreva in cvili in laja naprej, ostane njih cviljenje in lajanje za nas — glas vpijočega v puščavi.
Dopisnik »Straže« pravi, da so napravili mladini iz »Triglava« privesek falirane liberalne stranke, da je bil poprej lahko vsakdo zvest »Trigiavan«, ki je ostal Slovenec, bodisi tega ali onega svetovnega prepričanja, in da so bili udje društva lahko tudi bogoslove i. — Res je, da so že bili člani »Triglava« tudi bogosloven, in le obžalovati moramo, da danes takih bogosloveev ni več. ^Triglav« ni nikoli gojil uikakih proti-katoliških teženj; študij bogoslovne vede šo ne zahteva, da se dijak popolnoma zapiše nestrpnemu ultra-moutanizmu in črnemu jezuistvu in B tem popolnoma odreče vsakemu hrepenenju po napredku i v vedah i v narodnostnem vprašanju; časi pa, ko je bil slovenski bogoslovee v prvi vrsti Slovenec in potem še le bogo-slovee, so minuli in zato dandanes za to ultramontansko, breznarodno, vsakemu napredku nasprotujočo črno kliko v »Triglavauskih« vrstah ni več prostora. — — Privesek kakšne politične stranke pa »Triglav« ni bil in ne hode nikoli. Prva in glavna njegova naloga je bila. da daje slovenskemu narodu kolikor možno vsestransko izobraženih naprednih mož; že od pričetka je stremel »Triglav* po pravem napredka i posameznega eiana i društva v celoti i vsega slovenskega naroda; dokler mračno na-zadnjaštvo med Si venci ni pričelo dvigati ohole svoje glave, društvu ni bilo potreba, da natančneje precizira svoje stališče; ko pa je začel veti med Slovenci strupen M: hničev veter, je tudi »Triglava bil prisiljen natančneje formulirati tradicije, na kojih podlagi je tako bujno vspeval, in le zategadelj, ne pa, da bi — v veliko 'žaloste nekdanjih »Triglavanov« izza dobe, ko se napredno lice društva ni pri vsaki priliki poudarjalo, kar tedaj tudi treba ni bilo — »polibera-1 ili to nekdaj res ugledno društvo in s tern zatajili načela ustanovnikov«, S€ je sprejel 11. junija 1904 statutno-veljavni sklep, da mora biti vsak »Trigiavan« naprednega mišljenja in se zavezati pri vstopu s častno besedo, da se hoče držati tradicij društva in edino na tej podlagri delovati v njegov razvoj. Vedno od začetka naprej pa se je v društvu poudarjalo, da je vera vsakega člana zasebna zadeva. — Neresnica ja, da bi se v »Triglavu« konstituiral Isek objestnih ruladinov, ki ima nalogo na to paziti, če so vsi starejšine pristno liberalnega mišljenja, in da ni vreden starejši nstva, kdor se udou tega odgeka le malo sumljiv zdi. Nasprotno se članom izza starejše dt.be rado prezre, četudi niso popolno modernega mišljenja; seveda ljudi Vr-stovškovega in Jareevega kalibra v starejšinsko zvezo vabili ne borno.
Nadalje piše »Straža«, da je »znak delovanja »Triglava« v 35tih letih bil: razdiralno delo med gra-škimi Slovenci in pa vzgajanje rene-gatov«, da »Triglav« za Gradec ni prav nič hasnjivega naredil, za Sp. štajersko pa tudi ne, saj so vsa spod-n jesta jerska mesta in trgi skoro izključno v nemških rokah, k čemur je mnogo pripomogla mlačna liberalna narodnost — triglavanskih značajev, ki so kot zreli možje prišli med narod.« — Človeku zaostaja pero, ko hoče odgovarjati na takšno imperti-nenco: oni ljudje, ki 6o prodali Koroško Nemcem, ki so izdali Nemcem spodnještajerska mesta in trge za en sam klerikalni mandat, ljudje, ki prodajajo pri vsaki priliki slovenske koristi za skledico lečo v klerikalne interese, ljudje, ki so pokopali slovensko univerzo za desetletja, osebe, ki so krive, da pada slovenska občina za občino v nemško žrelo, ker jim tako narekuje osebno dobičkarstvo ali mržnja ali bleda zavist (vide »vzor« krščanskega župnika Govedi-ča in kot zadnji v dolgi vrsti drugih slučajev slučaj v Št. Lenartu!) sentimentalnemu bi lahko prišle solze v oči, Če se spominja vseh teh ne- in o tal ar jenih narodnih izdajic: ljudje« ki ravno sedaj v velikem izdajajo slovenski narod, takšni ljudje hočejo »Triglavu« očitati, da ni ničesar sto-* ril za slovenski narod!! Ne zaslužite
niti, da se vam pljune »fejl* v obraz in zato  vam — nobenega odgovora
več! Svojim prijateljem pa kličemo v spomin: Desetletja je bil »Triglav« — ustanovljen v nasprotju i vsena
prejšnjimi vseslovanakimi društvi edino na slovenski podlagi — edino slovensko društvo v Gradcu, budil, netil in gojil je slovansko zavest; njegove prireditve so bile graškim Slovencem edino zbirališče« na njih se je gojila toli zanemarjena slovenska govorica; njegovi sijajni plesi so oživeli med graškim občinstvom ime-nitnost In udeleževali so se jih naj-odličnejši krogi; 1886 ustanovi »Triglav« akad. podružnico družbe sv. C. in M., ki je poslala srednji družbi že marsikak tisočak; 1897 ustanovi »Triglav« vseučiliški odsek, se zavzame za slovensko gimnazijo v Celju in vseučilišče v Ljubljani, na njegovo inicijativo se ustanovi »Dijaški dom« v Celju; istega leta se ustanovi slovenska dijaška podpiral-na zaloga v Gradcu in prične akcijo za »Vseslovanski Narodni dom« v Gradcu; in ni se zastonj 1. 1898. o priliki v ^dijaškega shoda v Ljubljani z ogromnim navdušenjem sprejela resolucija: »Središče slovenskega graškega visokošolskega dijaštva bodi »Triglav«; vsak slovenski visoko-šolec v Gradcu bodi član tega akad. društva, in v zasluženo priznanje za njegovo narodno delo so narodne ljubljanske dame obdarovale »Triglav« s srebrnim lovorjevim vencem; 1900 preprečijo »Tr igla vani« z mnogobrojnim vstopom v »Naprej«, da se to društvo ni postavilo na ozko-srčno versko stališče in tako lahko delovalo naprej in kot »Čitalnica« bujno procvita še sedaj; »Triglava-ni« so ustanovili »Sokola« v Gradcu in mu dajejo življenjsko moč itd. itd., sploh cela zgodovina »Triglavova« je zgodovina neumornega dela za slovenski narod, za graško slovenstvo, za napredno slovensko dijaštvo. I a potem pa pride takšen »Zaritski« pritiikavec in očita »Triglavu« »razdiralno delo, medsebojno zabavo, sabljanje in pitje!« Podli hinavci, pojdite in pokažite kakšen uspeh! Desetletnico boste obhajali, a Gradec in slovenski narod vas ne pozna! Poslali bi pač radi uničevalci »Triglava anov« — lepo vspevajočo »Čitalnico«, ki se nas po vašem mnenju baje »že otresa«; toda posrečilo se to zahrbtnim pritlikavcem ne bo in četudi bomo primorani otresti se vas po nasvetu uda in odbornika »Čitalnice« s tem, da vas postavimo z brahijalno silo pred vrata!
»Slovenec« piše, da je danes cela vrsta mož, ki jih je »odgojilo« »ehrenfest« društvo »Triglav«, zagrizenih nemških naeijonaleev, par teh celo bivših predsednikov »Trigla-vovih«. Tej impertinentni laži — sicer pa slovenskemu klerikalcu ni laž, če o političnem nasprotniku govori namenoma neresnico in le slabo ter vodoma najboljše tepta v prah — odgovarjamo le, da so se izmed 850 dosedanjih »Triglavanov« izneverili siovenskemu narodu le 4.: Alfons Kapun (sedaj Gallinger!), Josip Ve-zel, Gustav Falaschini in v najnovejšem času Josip Janežič (sedaj Janne-schiitz!!) ; kaj jih je do tega privedlo, tie vemo. vsekakor je io malenkostno število in ne pride v poštev. Nikdo izmed teh pa ni bil društveni predsednik, najboljši dokaz, da so '"lani vedno znali dobro soditi značaje in pri 85 volitvah izmed dobrega izbrali vedno najboljše — v narodnostnem czirn; kajti izmed 67 dosedanjih predsednikov so ostali skoraj vsi tudi napredni Slovenci; izjemo delata le dr. Vrstovšek in prof. Fon; dva, dr. B. in dr. P. p« še ne vesta, kaj sta. Slovenska klerikalna društva, vzgajajte tako in s klobukom v roki Se vam bomo klanjali do tal! »Stra-žin« dopisnik meni, da je »Triglavo-vo« slavlje v Ljubljani bil bolj prei-pustni ples »Save«. Vsakemu trezao mislečemu človeku je jasno, da društvu, ki stanuje v Gradcu, brez tuje moči ni mogoče prirejati slavlja v takšnem obsegu v Ljubljani. In ker imamo prijatelje v Ljubljani, so nam šli ti pri predpripravah na roko; če bi jih ne imeli, bi morali pač sami vse storiti, ali pa si najeti popolnoma tuje ljudi. Će torej duševno omejeni dopisnik »Straže« v nepo-znanju najnavadnejšega takta iz laskave zahvale »Triglavovega« predsednika fer. društvu »Savi« sklepa kaj drugega, mu to Se oprostimo na rovaš v razvoju   zaostalih njegovih
duševnih zmožnosti.--Da bi dalo
»lično pobarvano nemško ozadje: Sehwarz, Laschan ete. in naklonjene politične raamere« naši 351etniei »bolj nemško kot slovensko narodno ozadje in ospredje« in da smo se »prodali narodnemu morilcu 8chwar?n in sedanjemu nemškemu načelniku Ljubljane«, takšno pisari-čenje na eni strani popolnoma odgo-varja znani nesramni klerikalni im-pertinentnosti, na drugi strani pa je prebedasto, da bi se mn razsoden človek ne smejal. Radi verjamemo, da bode »Zarite«, ker je bil naš ples eden izmed najsijajnejšib v zadnjih desetletjih; seveda, če »Zariti« ostanejo pri življenju še 100 let, Če posta-
ne sadnja slovenska občina klerikalna in sprejme lOOletnico obhajajočo »Zarjo« sam klerikalni župan klerikalno Ljubljane, jim bo nemogoče, prirediti elitni ples; prave inteligence jim bo manjkalo vedno. Zberejo se pač lahko k orgijam v »Unionu« (Narodni dom, četudi tedaj že klerikalna last klerikalne občine, jim <*>-de kot nekdanje zbirališče »liberalcev«, še »preeliten«, kajti vsakdo se najboljše počuti le na domačih tleh), člani in članice Marijinih in Jožefo-vih družb, cela legija lačnih, a objestnih cerkovnikov in drugih far-ških podrepnikov, različni perverzni katarji in otalarjeni prešestniki v drnŽbi kotljivih eigararc: blesk prinese jubilar — Zarja v družbi »Danice«, »Dana« itd. in magari tudi najmlajšega zaritskega izrodka »Preporoda«, pozabavajo se po svoje; malo sijaja doda Še kakšen hočeš — nočeš — moraš na kriva pota zašli posvetni inteligent: toda sijajen ples to ne bo! — Očitajo nam, da iščemo za-ščitja raznih nemških 8chwarzov, Laschauov itd.! »Trigiavan« je kava-lirski akademik in ve, kaj zahteva kavalirska dolžnost. Vabil je na svoje oficijelno slavlje, s katerim je počastil Ljubljano, oficijalno vse dostojanstvenike, ki reprezeutujejo Ljubljano in deželo Kranjsko, brez razlike političnega in narodnostnega prepričanja; če so se vabljeni službeno odzvali vabilu, je bila dolžnost »Triglavanov«, da jih sprejmejo dostojno. Seveda »kavalirstvo« »Zaritov« ne gre tako daleč: na svoje »slavlje« gotovo povabijo zadnjega šenklav-Škega mežnarja, pozabijo pa na mestne in državne fnnkcijonarje, Če bodo slučajno nasprotnega političnega (narodnost seveda /Zarila« ne briga nič) prepričanja.
No, sicer pa smo radovedni, kaj poreče baron Schwarz na opetovano očitanje svojih gorkih političnih prijateljev: »narodni morilec«. Naj si bo stvar že taka ali ona, napredni list bi si ne smel upati pisati kaj podobnega. In kaj porečejo ljubljanski klerikalci, ki vendar tako hudo iščejo nemškega zaščitja; pri vsem tem ne maramo niti poprasevati, kdo vse se je udeležil famoznega »hausballa« v deželnem dvorcu, kjer je celo največji slovenski asket - moralist hotel poskusiti, kako ropočejo in klepečejo v nagubančeni koži stare in suhe ko-tti, dotikajoče se v plesu mehkih (za asketa bi pač bolj prijala trda rag-Ija!) ženskih ndov^
In še nekaj! Star »Trigiavan« (?> očita v »Straži« »Trigiavanom« frakarstvo.. »Snaga je bogu draga«, pravi dober slovanski pregovor. Če mlad človek hodi snažno in dostojno oblečen, dasiravno je reven in si mora marsikak grižljaj odreči, da more malo gledati na svojo zunanjost, ni to nikakršna prevzetnost, nikakršen greh. In ne vemo, je - li to pravi de-mokratizjem, če »Zariti« popolnoma mirno vtaknejo v žep nesramno im-pertinenco nemškega profesorja, ki smatra njihovega sočlana radi preskromne obleke kakšnim »Platteu-briiderjem«, ga hoče pognati iz pre-davalne dvorane in pravi na dano pojasnilo: »Aber ein Bauernlummel bleibern Sie doch!«
^Slovencev« dopisnik očita »Tri-glavanom«, da falsificirano zgodovino! Kdo je lažnik in zavijač resnice, se lahko razvidi iz predstojećih vrstic. Pritrditi pa moramo, da je slovenska klerikalna stranka lahko popolnoma zadovoljna s svojim naraščajem in da jo bo ta vsaj dosegel, če že ne prekašal. Kajti tako »izobražen« v podlem in zahrbtnem zavijanju resnice, zlobnem natolcevanju in hinavsko - sebičnem »delovanju za narod«, kakor se kažejo imenovani dopisniki »Straže« in »Slovenca«, pač raznn »Zarita« ne more postati niti najboljši učenec za-porskega mežnarja - učitelja in kaplančka - fanatika.
Naj si mislijo »Zariti«, da bodo kot družba za narod prodanih in iz-anbljenih duš uvedli tudi v Gradcu demoralizujoči klerikalni režim svojih kranjskih in štajerskih mecena-tov, kajti a van t erar d o hočejo reprezentirati: bodočnost jim bode pokazala, da kupljene duše njihove kvalitete in moralne vrednosti, ki se začasno porabijo za klavrno štafažo, slovenski narod uniČuioče stranke, izginejo, ko zašije solnce pravega narodnega napredka, za kojim »Triglav« vedno strmi, kot škodljivi bacili temote, ko jih obsije žarko solnce zdrave narave. Svetujemo le »Za-ritom«, da dičnoga gospooa dr. Karla Vrstovška prejkoprej imenujejo naidičnejšim svojim častnim članom, kajti iztekel si je nevenViivo zaslusro za njihovo društvo, da jih je prvi do bistva spoznal In po pravici ocenil, in sicer tako - le (nismo g. dr. Vers-tovška društvu »Triglav« z dne 14. julija 1901):
». . . Čutim se še vedno in povsod »Triglavana« % idejami in stremljenjem, katero sem gojil kot diiak okoli tega važnega oirnjišča slovenskih akademikov. Priznati Vam moram, dragi tovariši, da me je v«et o ustanovitvi klerikalnega dru-
štva »z.ar}e« v ijradcu presenetila; začuden sem premišljeval, kako je bilo mogoče, da se je narodilo ravno sedaj tudi med graškim i dijaki gnezdo hinavstva in nasadnjaštva. Te ideje kranjskih klerikalcev že zastopa akademlčno izobražen dijak!? Jeli to mogoče?!
Sveta naloga »Triglavova«, ki bode gotovo trdno stal ojačen po svojih tradicijah, je, da gleda tem hi-perkatollčanom rimskim strogo na prste in jih pri vsaki priliki razkrinka, da se pokažejo svetu v pravi luči, da se očitno pove, po kakšnih principih in navodilih so se zbrali v tako eminentno sveto družbo. Odkar se je narodi 1 ta zmaj, bodete Vi kri-voverci v očeh vseh njihovih pristašev.
Radi tega pognmno in trezno v boj, da starete glavo zmaju! Za Vami stoji cela četa starih »Triglavanov«, ki Vam bodo radi pomagali, uničiti to reakcionarno gibanje med dijaki. Mnogo sreče! . . .
K. Verstovšek m. p.
c. kr. prof.« * *
iScripsit Graetzii, a. d. VII. Kak Mart. 1911.
Senior consociationis ,>Triglav«> fraudis inimicus assertorque veritatis.
Štajersko.
Shod poslanca dr. Ploja. V nedeljo, dne 10. marca se vrši v Mali vasi (ptujski okraj) v gostilni Murkovič ob 3. popoldne političen shod, na katerem bo poročal državni poslanec dr. Ploj o političnem položaju. Na shodu pride v razgovor tudi vprašanje o gradbi električne centrale in vodnega kanala.
Iz Gornjega grada. Kmetijska podružnica za Zadrečko dolino je imela tu minulo nedeljo svoj občni zbor. Predaval je slovenski tajnik kmetijske družbe g. Franjo Hole. Izvolil se je stari odbor, samo za tajnika je namesto gosp. nadučitelja Kocbeka, kateri je z drugim delom preobložen, izvoljen gosp. I. Š i j a -n e c\
Iz Laškega trga. Za župana pri. Sv. Krištofu je bil znova izvoljen pot>estnik Anton Petek v Strmci. — V trgu je izvoljen za župana posestnik Adolf \V e b e r.
Iz Drežic. Umrl je lu vpokojeni nadučitelj Janez O r n i k, lastnik kolajne za 401eino zvesto >Iužbova-uje. Pokojnik, seveda rojen Slovenec, je igral sedaj med našimi renegati veliko vlogo; bil je občinski odbornik, član hranilničnega ravnateljstva in zvest sotrudnik mnogih nemško - nacijonalnih društev.
Iz Ptuja nam poročajo: Inženir Teodor Schenkel bo izdelal podroben načrt za železnico Ptuj - Roga ter. Kakor znano, je sklenil ptujski okrajni zastop najeti za to posojilcv 20.000 kron.
Ptnj. Na predvečer vprizoritvo »Mati« se je nekdo v >Straživ- na prav nepotreben način obregnil ob me, češ, da sem znana liberalka in da pptirnžnico strogo komandiram. Zahvaljujem se mu najprvo za reklamo za mojo predstavo, drugič pa za lep poklon. Ponosna sem nato, da sem liberalka; seveda razumem jaz liberalizem drugače nego gospod dopisnik (ali morda gospiea.'), kajti razločujem natančno vero od osebe! — Valentina Kaukler, brvSa predsednica C. M. podružnice.
Iz Ruš. Odkar je genijalni Amerikance Edison žarnici pokazal pravo pot ter z električno razsvetljavo dosegel tako velikanske uspehe, širi se med izobraženimi    narodi uporaba električnih tokov v svrho razsvetljave vedno bolj in bolj. Tudi po našem ozemlju je že nekaj mest in trgov, ki imajo električno    razsvetljavo, kar ptič najbolje izpričuje naše neprestano stremljenje po kulturnem napredku. In tako so se zganile tudi naše starodavne Ruše ter poskrbele, da se tudi po naših cestah in na naših do« mih udomačijo električne žarnice s svojo prijetno,   bogato in razkošno svetlobo. 2e pred tremi leti so zgradili tukaj moderno električno centralo, za katero daje gonimo silo vodna moč naše Lobnice.   Centrala, ki je last tukajšnjega   podjetnega tovarnarja g. H. Pogačnika, je proizvajala dozdaj električno energijo samo za domačo   železarno ter dajala električni tok samo za domačo razsvetljavo. Ker pa stoji centrala ob dokaj močni in izdatni vodni sili, ponudil je lastnik centrale, gosp. Pogačnik, svojo električno silo v svrho razsvetljave tudi privatnim odjemalcem ter ruški občini, ki je ponudbo i navdušenjem sprejela. To je pač najboljši dokaz, da sedijo v občinskem odboru možje, na čelu jim vrli župan dr. Gorišek, ki se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti in ki zaradi tega zaslužijo naše popolno« zaupanje, čast in hvala takim možem! Ker je torej električna  centrala že bila pripravljena, treba.je le še bilo poskrbeti sa prenašanje električne sile
v približno 2 km od centrale oddaljene Ruse. Naprava v to svrho potrebne elektro - vodne mreže ter vseh drugih naprav, ki so potrebne za proizvajanje električne luči, so se izročile priznani tvrd ki Siemens & Sohu« ekert, ki je dovršila svojo nalogo v primeroma kratkem času. Električni tok, ki ga proizvaja centrala, vodil bode namreč 2 km dolg k a bel j pod zemljo do dveh transformatorjev, kjer se pretvori na uporabno napetost ter po žicah, ki so napeljane na lesenih prevodniških drogovih, pošlje tja, kjer bivajo odjemalci električnega toka. Docela smo uverjeni, da bodo naročniki popolnoma zadovoljni s poslanim jim tokom, saj ima električna luč pred petrolejevo razsvetljavo toliko prednosti, da nam jih na tem mestu pač ni mogoče naštevati. Poudariti hočemo samo kratko, da dobre električne žarnice dajejo tako lepo, mirno, prijetno in neškodljivo luč, da sploh nimajo tekmeca. Električna luč pa bode po drugi strani tudi postala za naše prebivalstvo vir novih, večjih dohodkov. Kraj, ki ima električno razsvetljavo, nudi pač več udobnosti ter ima zara-tega. tudi večjo privlačno silo. Tujski promet se bode torej dvignil ter odprl marsikomu širje torišče za zaslužek. Upamo torej, da se bode ob tem pogledu v bodočnost električni tok udomačil pri nas v vsaki hiši in da z upeljavo električne razsvetljave napoči za naše Ruše lepša, srečnejša in jasnejša doba. In v to pomozi Bog!
KoroJRo.
Duhovnik  proti duhovniku. V
Borovljah je za župnika štajerski rojak g. Anton Klemenčič. Njegovi movski tovariši mu zavidajo, ker ima dobro župnijo, si je prihranil premoženja ter se ne vmešava v strankarske boje. Vendar pa je vnet rodoljub,* ki neustrašeno brani slovenski jezik v cerkvi in šoli, kar so mu že opetovano očitali nemški časopisi. Zaroti 1 i so se proti njemu stanovski tovariši, ki so dobili zaslombo pri ordinarijatu. Da pridobe tudi Nemce in nemškega £kofa, začel je kaplan Katnik zbirati podpise na prošnjo za nemške pridige. To je priznal kaplan sam pri nemčurskem županu Ogrizu ter mu povedal, da je škof tudi dovolil nemške pridige. Podpise za nemške pridige je pomagal kaplanu nabirati posebno sodni sluga Skamen, ki je sicer zaveden Slovenec. G. župniku se gnusi ta kruhoborska in izdajalska gonja ter je prosil za vpokojitev. Nemški škof pa zna provizorju Arnušu prečrtati radme ter lahko pošlje v Borovlje nemškutarja.
Požar. V gozdni ftajti župana iz Tmarevesi pri Rutah se je vnel pred par dnevi požar, ki je trpepelii bajto in dva hleva. Ker je pihal nomgodcn veter in ni bilo v celi okclici prav nič vode, je bila vsaka reševalna akcija oškovo nemogoča in so se morali ognjega^ci omejiti samo na to, da so preprečili prehod ognja na poleg stoječi gozd.
Za opeklinami umrl. Kakor sino ?ai včeraj poročali, je bil padel pomožni delavec I. Krajne v Knocbovi tovarni v vrelo čreselnico. Krajne je umrl v deželni bolnišnici za gTozni-mi opeklinami. Bil je oženjem, pa ni imel otrok.
Smrtnouevarno se ponesrečil. V tovarni za železu ino v Borovljah je prišel delavec Ivan Breinsak v transmisijo, ki ga je strahovito razmesari-3a. Nesrečneža so prepeljali z železnico v Celovec in od 'kolodvora z rešilnim vozom v bolnišnico.
Primorko,
Vodovod za Gorico. Zopet je čutiti v Gorici pomanjkanje vode. Magistrat pravi, da ni nič kriv. Z Dunaja pa je prišlo poročilo, da je bilo vse upravno postopanje za vodovod iz H ubija skrajno pomanjkljivo, da bo treba torej tako delo skoro celo še -enkrat izvršiti. Zaradi tega sta šla na Dunaj v imenu mestne občine prvi podžupan dr. Češčuti in protofizik dr. Braino.
Živinski sejmi. V Gorici so živinski sejmi še vedno prepovedani. Kmetje bi radi prodali presice, pa ne morejo. Mešetarji se jeze, iker nimajo posla, davek pa morajo vseeno plačati. Splošna želja je, da bi se temu kmalu odpomoglo, kakor pa je videti ni mnogo upanja, da bi se živinski sejmi zopet otvorili. V Gorici jc bil včeraj sejem sv. Hilarija. Ker ni živinskega sejma, ni bilo v Gorici tako živahno, (kakor je bilo navadno na ta dam. Na trg Sv. Antona so pripeljali kmetje naprodaj mnogo krompirja za sadenje.
Gorica se jima je priljubila, TOletni Peter Bitežnift iz Bat, dasi iz-•.cran iz Gorice, se vendar vrača vedno v mesto. Sedaj je dobil mesec dni zapora za to, po prestani kasni pa ga pošljejo po ud gonu dorno^7. Ne bo pa pretekel mesec, in BKeSnik bo zopet v Gorici. — Aretirali so v Gorici Miletnega Martina Korenčana z Brež-
niee pri Borovnici, Od je bil iz Gorice že izgnan, pa se je zopet vrnil in beračil po mestu.
Javna   govorilnica  v Zagradu.
20. t. m. se izroči javnemu prometu na novo ustanovljena javna telefonska govorilnica na postnem uradu v Zagradu. Vodila <bo nrez časovne omejitve pogovore z vsemi telefonskimi uradi tržaškega okrožja iz-vzemši Tolmin, Sv. Lucijo, Lošinj Veliki in Mali, Sušak, Buzet, Krnico in Gornji Tržič. Govorilo se bo nadalje lahko s Celjem, Gradcem, Mariborom, Murzzuschlagom, Wildonoin in Dunajem.
Posledice dežja in snega. V gorah je deževalo in snežilo v poslednjih treh dneh izmenoma. Ceste so jx> nekaterih krajih hudo poškodovane. Na trontski cesti pa je napravil plaz zelo veliko škodo.
Vinska pok usnja v Trstu. Prihodnjo nedeljo so bo vršila že naznanjena pok usnja viu iz Istre in z Goriškega v trgovinskem muzeju v Trstu. Povabljencem dajo na fn^tušnjo vina, ki jih je spoznal poseben odbor izvedencev za najboljša. Pokuš-nja se bo vršila v manjši dvorani trgovske in obrtniške zbornice v Trstu ot> polu 12. dopoldne. Veliko vprašanje pa je, ali bo na pokudu ji kaj vin slovenskih v in ogradu i kov.
Od tramvajskega voza zadet otrok. Pogosto se opaža, da tečejo otroci tik pred tramvajem čez tir in tega ne store morda iz potrebe marveč pouajveč iz razposajenosti. Dosti iitasreČ so je zgodilo že vsled tega iu tako bi se bila zgodi lu podobna nesreča lahko tudi predvčerajšnjem ob 1. popoldan v Trstu. 4-lotni Galijan Zahuručič je tekel ua Korzu pred električno e<*stno železnico čez tir. Voz pa j*» podrl otroka ua tla ter ga precej daleč, vlekel. Otrok je strahovito vpil in vsi so mislili, da se mu je zgodilo kaj zelo hudega, k sreči pa se je izkazalo, da otrok ni dertril nobenih znatnih poškodeb razen nekaj lahkih poškodeb na desni nogi. Oddali so ga njegovim staršem, ki stanujejo v ulici del Grooefjsso Št. 5.
1/prideu sin. Predvčerajšnje« so aretirali 221etnega v ulici Paolo Dia-cono št. 8 v Trstu stanujočega Mafc-sianilian« Vostanza, iker je bil svojega odeta neusmiljeno pretepal in razbil hišno opravo.
Aretacije. Včeraj dopoidne so aretirali v Trato po dolgem iskanju 36Ietnega fakina Vita Basileja iz Monopolna pri Baru, ker je pred kakimi tremi tedni na izprehodn ranil z britvijo svojega sod eze lana in tovariša G vida Poggija. — V ogrevalni-ci v ulici Pondares so aretirali včeraj 201etnega fakina Petra Deluka, ker jc bil ukradel nekemu tovarišu v Ijudsketu prenočišča v ulici Gozzi obleko.
Smrt v tujini. Na pfcrniks > Koer-ber« je umrl, kakor se poroča iz Trsta, na povratku iz Bombaja v sueškem pristanišču strojnik Nikolaj Milic za izsušenjein grla. Pokopali so za na pokopališču v Suezu. Potniki so nabrali meti seboj majhno vsoto za vdovo pokojnika, ki se ji vroči čim prispe parni k v Trst.
Hotel okraden. V Sesijauu so okradli nedavno tega predrzni tatovi hotel v parku.
VABILO.
Politično in izobraževalno dru-::   štvo za dvorski okraj ::
priredi
v nedeljo, dne 19. marca 1911 ob 1 .4. popoldne ¥ gostilni g. Jakoba Trpinca nn Tržaški cesti štev. 5
laven shod.
Govornik g. prof. J. R e i s n e r Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona Y0Č do klad nego doslej.
Volilci in volilke, udeležite se polnoštevtlno shoda!
ODBOR.
Dnevne vesti.
~r Kregar in Štefe torej ne bosta tožila! Gospoda Ivan Kregar in Ivan Štefe izjavljata v včerajšnjem »Slovencu« na naša očitanja, da sta se pri zadnjih volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico polastila volilnega akta in »popravljala« volilne spise ter s tem zakrivila hudodelstvo goljufije, danas ne bosta tožila, češ, da «i ne marata iskati zadoščenja »pred ljubljansko poroto, pred katero baje mora propasti vsak klerikalec.« S to nad vse značilno izjavo je stvar za nas končana, slovenski javnosti pa prepuščamo sodbo, de je s ono izjavo spravljeno s sveta težko očitanje, ki smo ga naslovili na adreso gospodov Kregarja In Stefeta, O tej aferi torej ne •bomo več pisali, pač pa je nam treba še reagirati na Kregarjeve poskuse, da bi
se pred obdorzitvami rehabilitiral a pomočjo in na stroške   trgovske in
obrtne zbornice. Včerajšnji »Slovenec« namreč piće med drugim: »G. Kregar je dobil zadoščenje, če mu je »sto sploh potreba, od najmerodajnej-šo instance, t. j. trgovske in obrtne zbornice, ki mu je poverila častno mesto podpredsednika in mu s tem izrekla neomajno zaupanje.« Proti taksni zlorabi trgovske in obrtne zbornice v rehabilitacijske svrhe gospoda Kregarja moramo z vso odločnostjo »atestirati ter vieti v varstvo čast in poštenje te ugledne korporacije. Trgovska in obrtna zbornica n 1 izrekla g. Kregar ju »neomajnega zaupanja« s tem, ker mu je poverila častno mesto podpredsednika — že iz enostavnega vzroka ne, ker so se volitve v predsedstvo obrtne in trgovske zbornice izvršile ua podlagi med strankami sklenjenega kompromisa. Zaupanje ali nezaupanje, torej pri teh volitvah absolutno ni moglo igrati prav nobene vloge. Na podlagi kompromisa, je imela klerikalna stranka pravico imenovati svojega kandidata za mesto podpredsednika, in tega kandidata so potem obvezno morale voliti tudi ostale stranke rn ako bi bil ta 'kandidat tudi Cibrov Jaka. Ker so torej klerikaIci izbrali Kregarja za podpredsedniškega kandidata, so morali zanj, držeč se kompromisa, glasovali tudi napredni zbornični svetniki. K temu koraku so bili vsled sklenjenega kompromisa enostavno primorani, niti na misel pa jim po našem mnenju ni moglo priti, da bi s to voUtvijo izrekali Kregar ju kakršnokoli zaupnico, kamoli »neomajno zaupanje«! To bodi enkrat za vselej povedano Kregarju v vednost, slovenski javnosti pa v pojasnilo.
+ Nelojalno? >;Slovenec« se v včerajšnji številki jezi nad tem, da smo dan preje prinesli prav kratko poročilo o zborovanju pri dež. gla-vnrju zaradi »Glavne posojilnice« ter očita »liberalnim« zborovalcem, da *o izdali tajnosti in prelomili besedo. Navedli smo samo imena udeležencev, a še ne vseh. Kdo je bil vabljen, smo že preje vedeli. To ni bilo in ni motrio ostati tajno. Poleg tega smo )yriobčili le del tega, kar nam pove komunike, ki se je včeraj objavil. Nam ni nihče izmed udeležencev poslal dotične notice ter nismo prinesli nikakih podrobnosti, katere nam tudi niso znane, ampak samo znane splošnosti. Član našega uredništva je že pred zborovanjem govoril » povabljenim gospodom, kateri nam je razložil svoje mnenje o stvari. Poudarjal je, koliko trpe člani »Glavne« in tndi drugi na kreditu in da je želeti, da bi konzorcij domačih denarnih zavodov, ki so tudi indirektne prizadeti, prevzel asa nacijo. 2elt ti je sicer, da se konkurs čimpre-je konča, a |>ojde težko, ker se nekatere hipoteke ne smejo prenaglo in za slepe eene prodati, ako s** neče vse-<ra izgubiti. Omenil je tudi potrebo, da se preprečijo paralelne eksekucije. katere bi bile najhujši udarec članom. Komunike nravi, da je posvetovanje trajalo dobri dve uri, a mi smo poročali o tem s par staVki in pripomnili, dn -e še izda oficielen komunike. »Slovenec« brez vzroka sumniči in se nepotrebno jezi nad tem. da smo pred njim s par vrsticami poročali o zelo važni stvari, katera je za mnoere eksistenčno vprašanje in za nas denarni trg soloh emi-nentneea pomena. Tu ni m^sta za dlako e^T»ifi. pologa i je <prer<^eu,. Sicer bi bili tudi mi lahko še en dan čakali s poročilom, ako bi se nam bilo zagotovilo, da se tudi nam dopošHe komunike. O Čemur smo pri sedanjih razmerah lahko dvomili.
-f- Nespametno kričanje. Klerikalci sedaj trobijo, da je dolžnost naprednih voditeljev, da iz svojega žepa poplačajo tisti milijon, katerega je častivredni Tomaž Pa vsi ar suedel v »Glavni posojilnici«. Sklicujejo se pri tem na lažnivo ve^fc, da je Olo-muški nadškof poplačal dolgove fali tu ih koroških klerikalcev. Bolj otročjega in zabitega kričanja si ne moremo mislili. Če vse napredne prvake v en m ozn ar pobašete, pa ne iztisnete iz njih tistega premoženja, kakor ga ima ponožni romar v Cannes in Nizzo, znani demokrat dr. Šusteršič! Čemu torej to vpitje? Dajte pa našim prvakom tista dva milijona kron, katere olomnčki Bauer vsako leto iz svoje nadškofi je izst riže, pa gremo glavo stavit, da bodo z vesoljem poravnali Pavšlerjev milijon! Mislimo, da se razumemo!
+ Klerikalci in polom na Koroškem. Včerajšnji »Slovenec« primerja propad »Glavne posojilnice« s klerikalnim polomom na Koroškem in se drzne pri tem trditi, da je vsrok klerikalnega poloma na Koroškem — nesreča, pri »Glavni posojilnici« v Ljubljani p« da je vzrok propada goljufija. Kaj taksnega si upa, »Slovenec« trditi navzlic tenrn, da je sodno dokazano, da eo se pri klerikalni »Centralni blagajni« na Koroškem vršile najbrezveatnejae goljufije In si ena rs t v a. da se je de frav diralo no notah in da ao se falsificirali podpisi na menicah kar na debelo! Pri »Glav-
ni posojilnici« to doslej še ni sodno dognano, a če so se tndi vršile kake goljufije, zadene nesporno glavna krivda v tam ozim 'bivšega revizorja, sedanjega uslužbenca klerikalne »Zadružne Zveze« v Ljubljani Frana Jošta. Kar pa se tiče trditve, da so pri polomu »Centralne blagajne« na Koroškem »škofje in samostani prevzeli poroštvo, da kmetje ničesar ne izgube«, opozarjamo samo na stališče, ki so ga zavzeli škof dr. Kahn, opat Egger in društvo sv. Jožefa nasproti »Centralni blagajni«. Svoje-časuo so podpisali kot poroki menico v znesku 225.000 K za »Centralno blagajno«, oziroma za tvrdko Kay-ser & Palese. Banka Suppan v Celovcu je sedaj tožila Škofa, opata in društvo sv. Jožefa kot poroko za gori navedeno vsoto. Pretekli teden je bila obravnava. Toda tako Škof, kakor opat In društvo sv. Jožefa so po svojem zastopnik n dr. Brejca na vse načine skušali izpodbiti svoje obveznosti ter se izmazati, šeš Weiss je rekel, da je njihovo jamstvo samo gola formalnost in da jim ne ho nikdar treba ničesar plačati. Da, opat Egger se je celo izgovarjal, da je napravil obljubo vodnega uboštva in da vsled toga njegov podpis na menici sploh ne more biti veljaven! Skratka, izjavili so, da svojih prevzetih obveznosti nočejo izpolniti, kar se pravi toliko, kakor da neče jo ničesar plačati. In \ spričo takih sodno dognanih dejstev si upa »Slovenec« slovensko javnost se varati s trditvijo, da so pri koroškem polomu »škofje in samostani prevzeli poroštvo, da kmetje niče-sa ne izgiibe!« To je višek hnperti-nence, lopovščine in x>°litičnega slepar stva.
-f-   Josipina Hotschevar f". V Krškem je umrla v visoki starosti 87 let gospa Josipina Hotschevar, rojena Muley, vdova že pred mnogimi leti umrlega Martina Hotschevarja, ki je kot najemnik užitnine prišel do velikega bogastva. Martin Hotschevar, človek kmečkega pokoljenja, je ustanovil nemško meščansko šolo v Krškem in je bil tudi nekaj časa kot nemškutar deželni poslanec Po njegovi smrti je prešlo vse njegovo, več milijonov znašajoče premoženje, na njegovo ženo, sedaj umrlo gospo Hotschevar je vo. Priznati se mora, da je ta inteligentna gospa porabljala svoje \Teliko premoženje z redko nobleso. Darovala je mnogo v različne namene; darovala za reveže in občne koristi. Posebno mnogo je darovala tudi v cerkvene namene. Cesar jo je odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono in z Elizabetnim redom, in vsakdo mora priznati, da je to zaslužila s tem, kar je storila dobrega. Ko se je začela starati, je prišel v Krško župnik Renier. Govorilo se je takrat, rla ga je škof poslal doli z namenom, da bi pri gospe Hotscbevarjevi vjel kaj denarja za škofa, oziroma za škofove zavode. Renier je človek boljših manir, kakršnih med kranjskimi duhovniki ni mnogo. Gospe Hotsehevar-jevi se je župnik Renier znal res pri-lizniti in prikupiti, a Če je kaj storil za žep svojega škofa, ni znano. Znano pa je, da je župnik Renier ni pozabil na samega sebe. Klerikalni državni poslanec dr. Janko Hočevar, uetjak zdaj umrle gospe Hotschevar je ve. bi vedel o tem marsikaj povedati. Obča sodba je, da je župnik Renier znal gospo Hotschevarjevo pripraviti do tega, da mu je izročila mnogo lepih tisočakov. V zadnjem času je župnik Renier uprav nadzoroval gospo Ho-schevarjevo, da se ni mogla ganiti. Vse Krško je videlo, kako čaka na njeno zadnjo uro. Kako se mu je to izplačalo, se že še pokaže. Gospa Hotschevar jeva je prav v zadnjih letih velik del svojega premoženja razdelila. Zlasti svoje nekatere ožje in oddaljene sorodnike je bogato obdarila. Koliko še znaša njena zapuščina, ni še znano. Cujejo se različni glasovi, Cuje se celo, da ni skoro ničesar zapustila. Vsakokratne fantastične govorice krožijo o tej zapuščini, čuje se celo, da je imel župnik Renier ključ do blagajne gospe Hotschevar jeve in da je blagajna prazna, da ni v njej nič denarja. Stvar se bo vsekako uradoma pojasnilo.
— Stavka v predilnici in klerikalci. Z ozirom na notico, priobčeno pod tem naslovom v našem listu, v kateri smo pojasnili prave vzroke stavke, ki je pred par dnevi izbruhnila v tukajšnji predilnici, se nam poroča od dobro poučene strani, da je upravni svet ljubljanske predilnice poslal pisarniškemu ravnatelju Debevcu priznalno pismo za njegovo pravično, nepristransko uradovanje in poslovanje ter izrekel nado, da bo g. ravnatelju še dano čim najdalje posvečevati svoje moči podjetju. — Ravnatelj Debevc je dobil s tem zasluženo zadoščenje za krivične napade, katerim je bil v zadnjem času izpostavljen od gotove strani, ki pa se ji pri teh napadih ni šlo toliko za stvar, kakor pa za samopašne strankarske namene.
— Trgovsko aetrudaistvo. Gremij trgovcev v Ljubljani je razglasil« da je glasom zakona dovoljeno imeti to nedeljo odprte trgovine. Pad
pa se trgovski sotmdniki obračajo a tem do cen j. gospodov šefov z udano prošnjo* da naj bodo tudi to nedeljo zaprte v Ljubljani vse trgovine brez izjeme, kakor običajno, kajti občinstvo je že itak navajeno na nedeljski počitek. V teku drugega tedna imamo pa zopet praznik. Nedelja je s težkim trudom bila pridobljena za sotrudni-štvo, in pač ne bi bilo potreba, da bi nam ravno naš deželni patron delal izjemo ter s tem povzročil mržnje, ki gotovo ne bi izostale. Vsaj sotrudni-Štva, ki je cel teden upreženo, naj se nikar ne napravi odgovornega za to, ker je letos sv. Jožef kot deželni patron ravno na nedeljo. Apelujemo tedaj na gospode šefe, da našej prošnji ugodijo in pričakujemo, da naše besede ne padejo na nerodovitna tla. Za trgovsko sotrudništvo: Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani.
— Postavljanje novih klopi v mestni dvorani. Vsled pomnožitve števila občinskih svetovalcev se je moralo v mestni dvorani narediti osem novih klopi po dva sedeža. Ker so volitve pred durmi, se tozadevna dela v dvorani prav marljivo vrse in bodo koncem prihodnjega tedna dogotovljena. Mizarska dela je izvršil Rojina, tapetniška pa F. Doberlet.
Vodovod v Spodnji Šiški. Snoči je sklical vodovodni odsek občinskega sveta javen shod v prostorih Rei-ninghausove   gostilne,   da pojasni ljudstvu nesramno in hinavsko rovanje vodovodne zadruge proti občini.     Prvi govornik g. O j s t e r je orisal postanek in začetno delovanje zadruge. Dejstva, ki jih je navedel govornik: prevzet je gradbe vodovoda po   predsedniku zadruge in njegovi mastni   računi — dunajske dnevne dijete po 200 kron z vožnjo v II. razredu brzovlaka — nam pričajo, da že od početka to podjetje ni bilo ustanovljeno le iz blagih motivov za blagor ljudstva, marveč v njegovo izkoriščanje na korist posameznikov. To so kmalu uvideli tudi občani in sklicali protestni shod, na katerem je govornik g. dr. Ivan Tavčar izrekel za to zadevo zgodovinske besede, da j^ občina molzna krava vodovod ne i^adruge. To velja v polnem obse gu še danes in kaj drastično jih je spopolnil govornik, češ, Kreutzer je pobral smetano, zadruga mleko, občani pa so imeli drago vodo. Po tem shodu osnoval se je v občinskem svetu vodovodni odsek. O odsekovem delovanju je poročal g. komisar J a n-č i g a j sam. Poudarjal je, da ni mi-slil, da nastopa odsek tako trnjevo pot, kot se je pokazalo. Zadruga je takoj začela nasprotovati delovanju odseka, kar je tem lažje storila, ker so vsi odborniki vodovodne zadruge občinski   odborniki — predsednik zadruge pa župan sam. Vendar je sklenil delovati neustrašeno na svoji začrtani poti in pridobiti občini vodovod. Nastopili so kmalu ti zahrbtueži javno in farbali občane na vse raogo če načine. Lagali so, da občina ne do bi podpore, strašili so z dolgom pri kranjski hranilnici v znesku 65.000 ki on, katerega pa do danes še niti vinarja niso odplačali, z davkom, in podobnimi lažmi. Župan se je spozabil celo tako daleč, da je kot plačan načelnik   in   prvi izvrševalni organ občine naravnost zavrnil izvršitev v občinskem odboru postavno potrjenih sklepov.   Dejstvo je, da stoji župan na strani zadruge. Zakaj, vesta dobro on i n občina. Drži se tako krčevito županskega stola, da niti ne de-misijonira,   dasi   ima v odboru vse prej kot zaupanje in večino. — Gospod G o g a 1 a je nato natanko pojasnil, koliko boljše bi bilo za vse, če prevzame vodovod občina, kajti kar občina jamči iu kar sama plačuje, bo za   se   tudi gotovo lahko in boljše upravljala.     Drastično je primerjal boj   zadruge   proti občini g. K 1 e -m e n č i č: »šrauf in contra šraufu«, kar po županovem izreku mora držati. Pa vendar ne bo držalo, ker občani vedo, da niso zadrugarji nevošč Ijivi občini svoje izgube, marveč dobičkov. Po kratkih, a jalko jedrnatih pojasnilih še nekaterih govornikov je prebral g. W. Vrhove sledečo resolucijo, ki se je soglasno z velikim navdušenjem   sprejela: Resolucija, sklenjena na javnem shodu dne 16. t. m. v Spodnji Šiški.    Zborovalci. zbrani   na   javnem ljudskem shodu due 16. marca 1911 v Spodnji Šiški v salonu gostilne Reininghaus odločno obsojajo   rovanje odbora vodovodne zadruge   proti   občinskemu odboru; istotako  obsojajo   čudno postopanje županovo, ki v vodovodnem vprašanju ni pokazal potrebne objektivnosti, marveč je celo preziral tozadevne sklepe občinskega odbora. Današnji ljudski shod pričakuje, da župan opusti vsa dosedanja nasprotstva proti občinskemu vodovodnemu odseku ter kot predstojnik občine deluje v interesu   občine, ne pa vodovodne zadruge!
Sankcionirani deželnozboraki sklepi* Cesar je potrdil sklep deželnega zbora z dne 19. oktobra 1910, s katerim se dovoljuje občini Jablance za pokritje letnih anuitet z ozirom na posojilo aa vodovode v Jasenu, Vrbovom, Vrbici in KuteŽevem poleg let-
ue naklade za pokritje občinskih potrebščin še dviganje odločenih naklad na vse neposredne davke, iz-v^emši osebno dohodarino in plačni-no in sicer: a) v davčni občini Jasen 90% in v davčni občini Vrbovo 69% naklado, b) v selišču Vrbica 42% in v Kuteževeni 75% naklado za leto 1910. Nadalje jo potrdil cesar dežel-uozborski sklep z dne 19. oktobra 1910, s katerim se dovoljuje občini Vrhnika za amortizacijo in obresto-vanje posojila za gradnje vodovoda v Stari Vrhniki, poleg letne naklade za pokritje občinskih in šolskih potreb še pobiranje 100Jb doklade na vse neposredne davke, izvzemal osebno dohodnriuo in plačarino, za leto 1010.
Ljubljanski ribji trg je v postu ob petkih zelo živahen, ker je bogato naložen z različnim blagom. Vsled ■■slabe lovi je zanimanje za morske ribe nekoliko od jenjalo, d oči m je na-š^ domače blag-o pri«!o do večje veljave. O&nasnji trg je bil zelo živahen, bla-#a mnogo in oJbčinstva dovolj. Manjkali so samo sulci in lipani, katere je po zakonu prepovedano loviti ob tem času. Največ je bilo ščuk iz domačih voda in cene so bile nenavadno zmerne, kajti za 40 v «e je že dobila prav čedna ščuka. Tudi drugih navadnih rib je bilo dovolj na trgu. Rakov je bilo malo in še tisti so bili prav neznatni. Žab je bilo precej in so se prodajale po 6 v. Polžev }e bilo prav rualo, opažalo pa se je, da je kaj malo zanimanja za nje.
Zvita kupčija« Posebne vrste kupčijo si je omislil neki tukajšnji l>ostreš6ek. Pojavi se v večjih krajih B popolnoma novim kolesom, ter iste-ira ponuja ▼ prodajo pod pretvezo, da je ko3o od nekega gospoda, kateri se 3e preselil v Ameriko, ali da neki go-f-pod nujno denar rabi ali kaj sličnoga, ter da je kolo bilo samo parkrat voženo in je stalo novo «00 K in še - ee. >*-daj pa, da ga proda za nizko ceno. Ker je pa kolo najslabše vrste m v resnici novo* veliko manj stane, kakor tzi* on ponuja, vsled tega se opozarja, da se ne bo kdo dal po premetenem postrešeku k nakupu pregovoriti, kajti ko proda ene^a. si preskrbi drugega. Obenem bi pa bilo dobro, da bi se za take kupčije zanihala oblast.
K nesreči na Dolenjskem kolodvoru ee nam še porooa. Nesrečni Marka Vider, oče gostilničarja in ri^lužbenca na Dolenjskem kolodvoru, ki je lansko leto mnrl, je imel včeraj nekaj opraviti s premogom. Po 12. uri pa je zapusti! >voje delo in Sel osa progo. V tem pride tovorni vlak, katerega so uslužbenci premikali, podere starčka Vidra na tla. Takoj so mu prihiteli na pomoč ž* -U zniški uslužbenci in poklicali policijsko komisijo, ki je odredila, da so |xmesreoenoa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Prvotno je bilo rečeno, da je kolo Vidru popolnoma odtrgalo nogo. Natančno •^m » pu zvedeli, da mu je potrlo obe posebno pa levo nogo. kakor tudi -podnji del telesa. Kljvih temu je bil »no se tako trden, da je govoril. Kakor čujemo, je starčok "vider v bolnišnici kljub vsi skrbni pazljivosti zdravnikov hudim bolečinam podlegel.
Iz vlaka skočil. Ko je bil dne 8. m. mornar Mato Krajačič. rodom iz Reke eskortovan iz gamizijskega csapora iz Zagreba v Pulj, je ponoči patrulji skočil iz vlaka. Dosedaj ga Še niso dobili.
Osiveli uzmovič. Včeraj je policija aretovala nekega že osivelega vpokojeiiega železničarja, ki je nujno sumljiv, da je pred nekaj dnevi ukradel preti Lavričevo prodajalnieo ua Glincah več predmetov. Možička, ki je precej udan žganjepitju, so izročili sodišču.
Zaradi prepovedanega povratka je bil aretovan 401etni Ivan Knez iz Grosupljega ter sodišču izročen. Mesto so mu prepovedali zaradi dolgih rok.
Vlom. Dne 7. t. m. je bilo vlomljeno na Robu pri Velikih Laščah pri branjevcu Pavlu Bregarju ter ufara-idenih iz skrinje 205 K.
Pod kap sta postavila suoči dva hlapca iz neke gostilne y vodmatekem predmestju nekega rokodelskega pomočnika, kateri se je ]>ri padcu na nrbrazu znatno poškodoval. Poškodovanec je oba naznanil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Macedoncev. nazaj je prišlo pa 9 Hrvatov. 101 Hrvat se je odpeljal v Hcb, 78 v Brosrene, 27 Macedoncev v Inomost, 127 Lahov pa v Budimpešto. Po polnoči se je pripeljalo s posebnim vlakom 390 laških zidarjev, od katerih jih je nekaj ostalo v Ljubljani, drugi so se pa odpeljali v Rudolfovo, Zidan most, Pra-gersko in Budimpešto.
r.tulula je neka dama belo svilnato šerpo. _
Ali že veste,
kaj se to pravi,
prvi april?
Narodu aMmto.
Podružnica drsite sv. Cirila In Metoda as Šent Bapert in Mirne priredi v nedeljo, dne 19. t. m., svoj dragi redni občni zbor in sicer v 6t. Ru-pertu ob pol 4. popoldne v gostilni g. J. Freliha, z običajnim vgporedom : 1. Poročilo odbora, 2. polaganje računov, 3. volitev novega odbora, 4. posamezni nasveti in predlogi.
Društvena naznanilo.
Predavanje v »Narodni Čitalnici« v Kranju. V soboto, dne 18. t. m. oh polu 9. zvečer predava g. prof. Malk*k) Pirnat iz Kranja o temi Mil-činslkega »Pravljice«. Predavanje je namenjeno v prvi vrati naŽim materam ter bo zelo zanimivo in pod u eno. Ker sIoa-4 g. predavatelj, kot eden n a j izbornej^ih 1 judsk i h govoru ikov, je pričakovati xek> mnogobrojnega obiska iz vseh slojer.
Prosveta.
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto-, se poje prvič na slovenskem odi u Leharjeva opereta: »Vesela vdova« (izven abonenta; za lože par) i gdč. Hadrbolčevo (Hana) , gdč. T h a 1 e r j e v o (Valen-cienne), g. B o h u s 1 a v o m (Danilo) ;n g. Ili i čem (Rossillou) v glavnih vlogah. Opereta »Vesela vdova« je dosegla največji uspeh, ki ga je dosegla sploh dunajska opereta; igrala m je menda is v vseh kulturnih jezikih sveta, v prav v vseh delih nase aemlje, v Aziji, Afriki. Avstraliji, \meriki in v vsakem evropskem mestecu. Prav zdaj se poje tudi v Parizu pod vodstvom geni jal nega umetnika Celanskega in SJoer s kolosalnim uspehom. Poje se pa danes tudi se vedno iznova tudi na slovanskih odrih, v Pragi, v Zagrebu, Osjeku i. dr. Končno se uprizori še pri ona kot vesel zaključek sezone. Opereta je uovoopremijeua ter so se nabavili novi kostumi. — V nedeljo popoldne sc vprizori zadnjič za mladino pri zelo nizkih cenah opereta »Mamzelle Nitouehe« (izven abouementa; za •ože par); zvečer ob pol 8. se igra pri nizkih cenah Josipa OgTinca izvirna veseloigra: »V Ljubljano jo dajmo!« z go. Danilovo, go. I 1 i č ič e v o, Ve r o v š k o m, g. in go. B u k s e-k o v o in g. Gromom; nato se igra prvič izvirna burleskna farsa »Šariva r i *< s petjem mešanega zbora. Ta farsa je povsem predpnstnega značaja ter je revija znanih tipov in naj-karakteristićnejših prizorov klasičnih, modernih in narodnih iger. Shakespeare, Schilier, Cankar, Hnzgar, Govekar, Milčinski, Medved, Albini, Kodelburg, Blumenthal i. dr. imajo hesedo v farsi, doloma h umorno, ka-rikaturuo. deloma satirične. — Prihodnji teden opera »Faust« s prvim opernim tenorjem zagrebške opere, g. Fr. Kram pero v naslovni vlogi. — Prihodnji teden ima častni večer g. spe vo k orni k in igralec Fran B o h u s 1 a v.
Raziled po slovanjKem
SML
— Umrla je v Zlatarju gospa Berta Valjavec roj. Olt, vdova gimnazijskega profesorja in člana jugoslovanske akademije M. Valjavca v starost^ 66 !et
— Odlikovan rojak v Bosni. G. iMartin Zmavc, okrajni orožniški straž-mojster v Čajnici, jc odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. — Odlikovani je štajerski rojak, brat ljubljanskega profesorja dr. Žmavca, zaveden Slovenec.
— Vseslovanska razstava v Pragi. Izvrševalni odbor vseslovanskega kongresa je sklenil, da se priredi prva vseslovanska razstava v Pragi. Katero leto, to vprašanje še ni definitivno rešeno. Listi so poročali, da leta 1913. Toda ta vest je bila netočna, zakaj čisto gotovo je, da se bo razstava priredila šele 1. 1914. ali najverjetneje leta 1915. ob 500 letnici smrti Jana Husa. Povsem naravno je, da bo razstava, ki bo obsegala umetnost, književnost, nmetno obrt in slovansko etnografijo, popolnoma kulturno podjetje. Razstavo bo priredil glavni razstavni odbor v Pragi. V tem odboru bodo imeli Rusi 28 zastopnikov, Poljaki 26, Cehi s Slovaki in lužiškimi Srbi 16, Jugoslovani skupaj pa 20 zastopnikov. Na čelu ruskega odbora bo predsednik ruske gosudarstvene dume Gučkov, na čelu poljskega odbora pa knez Lubomirski v Varšavi. Češki narodni odbor se bo konstituiral koncem tega meseca. V tem odboru bodo zastopniki umetnikov, književnikov, znanstvenikov, raznih avtonomnih korporacij in vseh slojev češkega naroda. Organizacijo slovanskih odborov je prevzel dr. Vratislav C e r n y, ki se že prihodnje dni napoti na slovanski jug. Razstava bo nameščena v raznih paviljonih. Poseben skupen paviljon bo za vpodabljajoče umetnosti. Zlasti originalen bo glasbeni paviljon, ki bo kakor literaren skupen jl" vse  ifovtvnekt1: narode. Posebno
paznost in pozornost do pripravljalni odbor posvetil etnografski razstavi, ki bo nameščena po rasnih paviljonih, ki bodo zgrajeni v karakterističnih slogih posamnih narodov. Paviljon zase bo imela tudi razstava gledališke umetnosti. Ta bo predstavljala vsa znamenita dela slovanskih skladateljev in dramatikov.
MMH
Kazenske obravnave pred okrajnim aodiaeem. Dozdevni ubijalec T. Aichhol-zerja v Grosupljem. Pred sodišče je bil poklican tesar Anton Janezi č, ki je bil obdolžen uboja grosupeljskega po-stajenačelnika T. Aichhol2erja. Janežič je priznal, da je načelnika v prepiru, in ko ga je baje ta napadel, udaril dvakrat s palico po glavi. Načelnik pa po teh udarcih ni padel, ampak sta se razšla vsak na svojo stran. Zdravniki so dokazali, da je Aichholzer bolehal na srcu. Tisti večer je bil vinjen, vsled prepira razburjen, hodil vroč po snegu in tega bolno srce ni preneslo. Udarca nista provzročila smrti in bo Janežič kaznovan le radi lahke telesne poškodbe. Ker pa se je pridružila tožbe-nemu zahtevku tudi vdova Frančiška Aichholzer, je sodnik obravnavo preložil.
Zagonetna listnica. Danes se jc nadaljevala razprava v zadevi Jere Šavs proti svojemn bivšemu gospodarju Vrhovcu in njegovemu hlapcu Skopcu iz Šiške radi telesne poškodbe in Frana Goloba proti Jeri Savs radi izgubljene denarnice. Na novo poklicane priče niso mogle izreči proti Jeri Šavs razun indicij nič pozitivnega. Ona trdi kot v prvi razpravi in zahteva za denarnico celo povrnitev kupnine v znesku 3 kron, katere je dala baje GraŠiču. Ker se krivda ne more dognati, je bila Jera Šavs oproščena glede listnice, oproščena pa tudi radi razbitega okna, ker si je skozi okno iskala le poti k svojemu otroku. Oproščena pa sta bila tudi Vrhove in Skobec, ker Jere nista namenoma poško-vala, marveč le vlekla iz hiše, od koder ni hotela sama iti.
Mzne stvori.
• Lakota na Kitajskem. Iz Kitajskega prihajajo zelo žalostna poročila o razširjanju lakote. Posebno hudo je prizadeta pokrajina Šantung kjer prodajajo ljudje lz bede svoje žene in svoje otroke. Vlada se boji, da izbruhne vsled lakote protidinastično gibanje. Iz raznih pokrajin poročajo guvernerji o pravih revoltah vsled lakote.
• Vatikanski dokumenti. Kakor poroča Jtalia", je izginilo več zelo važnih diplomatičnih dokumetov, kateri so bili ponuđeni za visoke svote tujim vladam in časopisom. Posebno razburjenje in presenečenje vzbuja v Vatikanu, kako je bilo mogoče vzeti iz tajnih omar posebno dokumente, tičoče se Nemčije in Francoske.
• Jezikovni boj med Cehi in Nemci v Afriki. Znano je, kako pravični so kulturni Nemci proti vsem Slovanom v Evropi in njih kultura, ki jo hočejo zanesti med črnce v se-vero - zapadno Afriko, ne zaostaja v ničemer za kulturo kanibalov. Sedaj pa so sc spravili tudi tam doli na jugu nad češke inženirje in stavbne voditelje, katerih bi gotovo no bili poklicali nikdar v Afriko, da jih ne potrebujejo tako krvavo za svojo »ekspanzivno politiko«. Craduiki stavbne družbe Bechstein in Koppelt so namreč zahtevali od družbe, da odslovi vse češke stavbne \-oditelje. Firma je odgovorila s tem, da je suspendirala stavbni komite, s katerim so se izrekli uradniki solidarne. Tudi nemško občinstvo v Windhuku se je pridružilo uradnikom. Tu so Cehi pomagali delati Nemcem kulturo med kanibali in so občutili sami ka-nibalsko kulturo, če pa Cehi ne bodo hoteli več delati Nemcem tlake, bodo ti kmalu morali zaprositi kanibale, da kulti vira jo njih same.
Telefonsko in brzojavna porotno.
Državni zbor.
Dunaj, 17. marca. V državnem zboru se nadaljuje debata o agrar-skih resolucijah.
Dunaj, 17. marca. Poslanska zboruica je v današnji seji »prejela takozvane agrarne resolucije, tešila takozvano »lex Ofner« ter pričela razpravo o rekrutnem kontigentu. Ministrska konferenca.
Dunaj, 17. marca. Danes dopoldan se je vršila v parlamentu ministrska konferenca, katere ao se udeležili vsi ministri. V konferenci so se ministri posebno posvetovali o tem, kako rešiti najnujnejše stvari pred Veliko nočjo. Po ministrski konferenci so se vršila posvetovanja vlade z načelniki vladnih strank. Teh posvetovanj so se udeležili poleg ministrskega predsednika Bienertha še ministri O lom bi nek i. Weisskirehner#
Maver in Hochenbarger. Pred vsem je potolažil Bienerth Nemce, da naj se ne boje, da bi bila poslanska zbornica še pred Veliko nočjo raspuštena. Na tak razpust državnega zbora vlada sploh ne misli. Pri razpravi o budgetnem provizoriju 1e vlad> priporočala poslancem sprejetje predloge glede 76 milijonskega posojila. Nemci so se temu sicer ustavljali, vendar pa je bilo oči vidno, da so pripravljeni privoliti tudi to posojilo za vojne naprave. Večina zastopnikov vladnih strank pa je poudarjala« da je nujno, da vlada poprosi Se za noko drugo posojilo v znesku 230 milijonov kron, ki ho potrebni za zgiadbo in izpopolnitev lokalnih železnic. Naglasa 1 i so, naj vlada v najkrajšem času poprosi še za to posojilo. Konferenca z načelniki vladnih strank je bila tedaj za vlado na vsi črti uspešna. Dogovorili so se nadalje o skupnem postopanju v budgetnem odseku. Do Velike noči hočejo rešiti budgetui provizorij in rekrutni kontingent. Potem so se zedinili tudi glede debate v proračunskem in bančnem vprasa-r ju. Italijanski klerikalni poslanec Conci je izjavil, da so italijanski poslanci sicer še vedno tega mnenja, da naj se italijansko fakultetno vprašanje kolikor mogoče hitro reši, vendar pa da bodo upoštevali težkoče, ki se stavijo vladi glede rešitve tega vprašanja pred Veliko nočjo. S tem so Italijani izjavili, da ne bodo izvajali nikakih konsekvenc, če se vprašanje italijanske pravne fakultete tudi ue reši do Velike noči.
Naučni odsek. Dunaj, 17. marca. V naučnem od-
ekn se nadaljuje razprava o okrajnih šolskih nadzornikih in njih pre-\zetju v državne službe. Sprejela se je resolucija, da naj se predloži v čim krajšem Času službena pragmatika za državne učitelje. Poslanec Drtina je predložil resolucijo, da naj se pravno in materijalno stanje okrajnih šolskih nadzornikov izboljša in uredi, zahteva reformo strokovne izobrazbe za okrajne šolske nadzornike.
Imunitetni odsek. Dunaj, 17. marca. Imunitetni odsek   nadaljuje razpravo o nekaterih imunitetnih vprašanjih.
Veterinarska posvetovanja,
Dunaj, 17. marca. V odsek za odvračanje živinske kuge je odložil poslanec Kotlar svoj referat, ker so Nemci odklonili njegov predlog, da naj vlada poskrbi za kolikor mogoče hitro ustanovitev novih veterinarskih sol, pred vsem v Pragi. Predlog za ustanovitev veterinarske vis. šole v Pragi je bil že opetovano sprejet tudi v poslanski zbornici in tudi v gosposki hiši.
Predlog o lokalnih železnicah. Dunaj, 17. marca. V današnji konferenci načelnikov onih klubov, ki tvorijo vladno večino, je ministrski predsednik baron Bienerth izja-\il, da bo predloga o lokalnih železnicah do Velike noči dogotovljena in takoj po Veliki noči predložena parlamentu v razpravo. V predlogi se nasvetuje zgradbo 70 novih železnic, ki bodo stale okroglo 2*20 milijonov kron.
»Poljski klub.«
Dunaj, 17. marca. »Poljski klub« ima danes zvečer sejo, na kateri bo razpravljal o znanih umazanih aferah posameznih poljskih poslancev. Jubilej poslancev dr. K rama f a 'n dr. Paeaka.
Dunaj, 17. marca. Ta leden bosta davila poslanca dr. Karel Kran ar in dr. Bedfich Pacak 201etnico svojega parlamentarnega delovanja. IVed !?0 leti sta bila namreč prvič izvoljena v parlament kot mladočeska kan didata proti staročeški stranki. Železniški odsek.
Dunaj, 17. marca. Železniški od-.^k je v današnji seji razprav-jal o podržavljenju aspanske železnice. Železniški minister dr. Glombmrki se je izjavil za podržavljenje.
Konflikt med predsedstvom hrvaškega sabora in časnikarji. Zagreb, 17. marca. O včerajšnji seji hrvaškega sabora ne priobčujejo listi zaradi znanega spora med časnikarji in podpredsednikom dr. 6upe-rino nobenih poročil. Ta spor je sedaj še poostrilo dejstvo, da je predsedstvo sabora poslalo uredništvu »Obzora« uradno obvestilo, da njegovemu poročevalcu ni več dovoljen stop k saborskim eejara.
Poskusen vlom. Trst, 17. marca. Iz Milja ee poroča: Danes opolnoči   so poskusili vlomiti trije možje v vilo nadvojvo-I de Ludvika Salvatorja nad Miljami. ! 2e v noči od 12. na 13. t. m. so poskusili vlomiti v spodnjo vilo nadvojvode ob morju. Vlomilce so presenetili redarji, ti pa so »aceli na nje streljati, vsled česar so bili tudi stražniki primorani streljati. Vlomilci ao imginili v bližnjem gozdu. Q vlomilcih do sedaj Še ni ni kakega sledu. Nov avstrijski poslanik v Belgrad«. Belgrad, 17. marca. Listi javlja-ii jo, da bo v kratkem odpoklican av-
stro - ogrski poslanik grof Forgaoh in da bo na njeggvo mesto imenovan za poslanika na snoekem dvoru svetnik avstro - ogrskega veleposlaništva v Carigradu O 11 o. Odhod nemškega poslanika lz Bel-grada.
Belgrad, 17. marca. Kralj Peter je podelil nemšketnu poslaniku pl. Reichenavu red sv. Save prvega razreda. Včeraj popoldan se je nemški poslanik odpeljal iz Belgrada v Stockholm, kjer nastopi svoje posla niško mesto.
Iaocitev Helmske pokrajine is ruske Poljske.
Petrograd, 17. marca. Komisija ruske duroe je sklenila izločiti Helra-sko pokrajino iz poljskega kraljestva. Helmska pokrajina se pretvori v posebno ^usko gnbernijo.
Poset nemškega cesarja na Dunaju,
Berolin, 17. marca. Listi javljajo, da pride s cesarjem Viljemom un Dunaj tudi cesarica Avgusta Viktorija, prinera* Viktorija Lujiza in princ Joakim.
Francija na jubilejskih slavuostih v Rimu.
Rim, 17. marca. Oficialno se razglaša, da pošlje Francija posebno svoje odposlanstvo na jubilejne 6lav-uosti v Rim.
Zedinjene države in Mehika.
New York, 17. marca. Iz Mehike prihajajo vedno resnejša poročila o položaju. Insurgenti so baje na mnogih krajih zmagoviti. 5000 mehrkan-skih vstašev je zasedlo baje mesto Chhmachua. 30.000 amerikanskih vojakov je pripravljenih na meji, da na povelje prestopijo na mehiikao sko ozemlje. Kakor se zatrjuje, se pripravlja <bitka med insurgenti in mehikansko vojsko. Mehika uska vla da baje ni nenaklonjena stopiti v pogajanja z insurgenti.
One p. i somišljenike in soiJIiiniie.
ki so nam v svrho reklamacij izročili kako uradno listino, prosimo, da se zglase v taimštvu narodno - napredne stranke,  WolEova ulica 10 i, kjer
dobijo ob  uradnih urah priloge nazaj-
(iospoflarstuo.
Živinski sejmi   zopet   otvor jeni.
Dne 15. t. m. je bilo na zopet otvorje-ni konjski in živinski semenj prignanih 43 konj, 3 voli in 5 krav, skupaj 51 glav. Ker otvoritev semnja zunanjim prodajalcem, kakor tudi knp-<;ein, bržkone še ni bila znana, zato je bila udeležba obojestranska slaiba.
— Ameriške trte se bodo delile v državnih trtnicah na Dolenjskem tekom tega meseca in sicer: v Kostanjevici v četrtek, dne 23. t. m. ob 9 uri zjutraj, v Bršlinu pri Rudolfovem v ponedeljek, dne 27. t. m. od 8 ure zjutraj naprej in v Črnomlju v četrtek, dne 30 t. m. od 10 ure dalje. Ker letos preostajajo, dobijo jih lahko tudi še oni vinogradniki, ki jih dosedaj še niso naročili, pa znižani ceni 1 K 80 h za 100 sajenk. Zglasiti se je čim prej pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem ali pa najpozneje na dan oddaje trt na licu mesta.
— Vinogradniki, ki želijo dobiti škropilnice (sestave : Avstrija, Hidrolina, Automata i. t. d.) oziroma žveplalnike Vindobona i. t. d.) tvrdke F. Nechvile na Dunaju po najmanj 20 % nižji ceni, zglasijo naj se cim preje potom župan-
| stva ali pa naravnost pri c. kr. vinar-skem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Samo brivcem! Pošljem Vam po naročilu tvornice lvsotorma dva zlato-okrašena elegantna porcelanasta desin-fekcijska aparata popolnoma zastonj. Samo poštnino morate plačati sami. Pišite mi takoj! A. C. Hubmann, Dunai XX., Petraschgasse 4.
rfalitnta edin* slovanska JfllllKIU,  ura ss telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana n f,|Wnft. Ljubljana
Matu tu IL lUllllcl Sv. Petra cesta
i
Mflfeiisto deželno Blrialltft t llrtflnt,
$t. 119. hrtu sboo. (Za Hi par). Brifl. pront. 2123.
V soboto, dne iS. marcs 1911. Nova opereta!   Prvič:   Nova opereta!
Vesela vdova.
Opereta v treh dejanjih. — Po tuji ideji spisal   Viktor Leon in  Leo  Stein. — Poslovenil Milan Pugalj. Uglasbil Franc Lšhar. — Kapelnik E. Czajanek.
Blagajnica se odpre ob 7. uri.
začetek ob 1/28. uri. , Konec po 10.
Prlhednjl predstavi bosti i nedeljo. 19. marta.
Heteorološicno poročho.
2. pop. 730 2
9. iv. ; 731 6
7. zj. 732-4
3 j sr. jug 0*4 slab jug
08! si. jzah.
dež
sneg
megla
Srednja včerajšnja temperatura <r8°t orni. 3 7'. Padavina v 24 urah 178 mm
T
Mestni učitelj Franc Gal© javlja
zopet v imenu svoje soproge Antonije in hčerke Gabrijele pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dar.ca njihova preljubi jena
hčerka oziroma sestre
Roza Gale
ob l/i 5 ufi P°P- nenadoma v o. letu svoje nežne starosti izdihnila svojo
blago dušo.
Priporočamo jo v molitev in blag
spomin.
Ljubljana, 16. marca 1911.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog, gospod 1022
Ivan Gizl
c. kr. sodni oficijal in posestnik
po jako kratki mučni bolezni snoči ob 7. uri v starosti 42 let, previden s tolažili s.v. vere nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega rajnika se
vrsi v soboto, dne 18. marca t. 1. popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti v Tržiču na farno pokopališče. Bodi mu blag sporninj
TRŽIČ, 17. marca 1911.
Marija Cizl roj. Čadež. globoko žalujoča soproga,
Pcoresno podjetje ivg. Primožič v Trticu.
T rti 6 ka narodna društva: Slov
bralno društvo, podružnica sv. Cirila in Metoda, podružnica Slov. planinskega društva in telovadno društvo Sokol, naznanjajo žalostno vest, da je njih odbornik, ozir. član in podpornik, gospod 1027
IVAN CIZL
c. kr. sodni of .cijal v. Tržiču
preminul dne 16. sušca 1.1.
Žalujoča društva ohranijo blagemu in   zavednemu   pokojniku trajen
spomin.
TRŽIČ, dne 17. marca 1911.
Zahvala.
Vsem, ki so se na kakršenkoli način spomnili našega predragega soproga, oz. očeta In starega očeta, gospoda 1021
Antona Jeršinovića
ob njegovi bolezni in smrti, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
V Črnomlju, 16. marca 1911. Žalujoči ostali.
M n M
igra jutri zvečer
1026
V» V
mm
'restavraciji, pri levu'.
Popolnoma no
d«
damsko kolo
samo enkrat rabljeno, SI Kje, pove upravništvo »SI. Naroda«.
Lepa prilika
za gostilničarje in kavaraarjot
P^Oda SO električen klavir
1019
z 30 notami.  — Cena po dogovoru.
V Ljubljani, Wolfova ulica II.
V kavarni
hotela „UNION"
vsak dan
OHCERT
dunajskega Srameljskeoa kvarteta.
Začetek ob 9. uri.    Vstop prost
1023 Ravnateljstvo.
Redek priložnostni nakup!
Pogorela tvornica mi je izročila v prodajo vso zalogo rešenega blaga in sicer
prekrasnih težkih 1006
najnovejših vzorcev in barv. Odeje imajo samo nepomembne madeže od vode in jih dobavljam po povzetju : 4 fine obrobljene hišne odeje za 10 K, 3 fine rumene ali karirane obrobljene flanelaste odeje za 9 K in 2 prav fini prekrasni flanelasti odeji za 9 K. — Te odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so po 190 cm dolge, 135 cm široke, prav tople in fine za odevanje ljudi in postelj. Poleg tega nudim po xniianih cenah: zavitek ostankov, 40—45 m dolgosti K 17" , osranke kanefasov, oktfordov, cefirjev za obleke, modrotiskov itd. 4—12 rn dolge, zajamčeno brezhibno blago.
ROMAN PETR
—— tvornička zaloga odej —
Hashod III (Češko).
Kri!
50 , prihranka in okusen zajtrk
dosežejo, dobe oni. ki mesto kave. čaja, kakao, sladae kave, Paro, Soma-tose, Sanatogena, redilnih soli, mesnega izvlečka, ju-*mh zabel, otroške moke itd. ptjo 1024
Sladin je dr. p!. Trnkoczya sladni čaj.
%m   V t   Povsod 1 4 kg zavitek 50 h.
fllfif I  Tud' Pn trgovcih.  Po pošti (najmanj S zavitkov) pri le-karnarjn Trnkoczvu v Ljubljani. Kranjsko. — Glavne zaloge: Dunaj, —- % •    t  !cfc*rne    Trnkoczv:
/n^^^ra! Schonbrcnnerstr. 109. feUlftfitoo Josefstadtersrr. 30, J       Radetzkvplati št. 14. ——— V Gradcu, Sackstr. 3.
Objava.
tem javljamo, d. smo otvorili
Mfca, Kakavi*«" «L it 8,
svojo poslovnico. Nudimo razna
1003
noroono. Uino
v sotOi ii steklenicah p zmeni« enak.
Prosimo si. občinstvo, p. n. resta-vraterje, gostilničarje, kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
Mja zainsa kihnln.
[_aavnatallstvo.
Odtfola službe.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvu celjskem se takoj a talno odda služba
s pravilnimi prejemki.
Pogoji: Znanje nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, strojepisje. Prosilci, ki so popolnoma zmožni prestavljanja iz nemškega v slovenski jezik, imajo prednost.
Prošnje z izkazi o dozdajŠnji uporabi je vložiti pri okrajnem glavarstvu celjskem. 1005
[ tr
dne 14. sušca 19 H
riezamudite narediti
poskus 2
nouo
voljno jedilno mastjo
(jeres
Ona je cnostcuno najpopolnejša kar se jedilne masti izdelujć in prekosi gotovo največja pričako-
vanja.
Ssotrudnik
vojaščine prost, manufakturist,
idi tam Mta miniti.
Ponudbe pod „Stalna slatka"
na uprav. »Slov. Naroda.« 999
Potnika
sa Eranjaka, Istre in Dalmaeile
z znanjem slovenskega, srbskega, italijanskega in nemškega jezika, ki je že potoval po teh kraiih za galanterijsko, drobno in pleteno blago, išče 1020
J. Cvilio, Dunaj VIL, Sohotten-leldgasse 5L
Poior! ,
Eoliia v UnfcljiBi
Laška kuhinja
Pozor I
Eto.Ljofeljaii
hotel JKlalic, nasproti glavne pošte.
9/9
Vsak da ti&t rite jadnukega morja raznih vrst.
Sprelemalo so od soboto dalje abonenti n is kosilo od 50 v naprej.
Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka Specijaliteta laške kuhinje in svfže tržaške škedeojske ročice (bige). — Danes Specijaliteta Od 7. are dalje Battuta ala Američana. Kaj je to, se izve tam.
1 j [ Edina slovenska kisla voda j | j
T0LST0VRSKA SLATINA
j« po zdravniških strokovnjakib priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, Je izborno zdravilo za kitare v grlu, pljučih, želodcu in erevesin. za želodčni krč, zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. — Odlikovana je bila na mednar. razstavi v Inomostu 1896 in na higijen. razstavi na Donajo 1899. -
Naroča se in zaloga vode je pri Busu, Marije Terezije cesta 8 v I —   Ljnbljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. —— £
Slovenci! Zahtevajte povsod le Tolstovrsko slatino! Vsaka sloveaska gostilna naj ima le edino slov. kislo vodo. — Bel čist* feboito vre v Biroihte ramtnt
Letovišče, zdravilišče, sobe za tujce*
Svoji svojim!
GREMIJ TRGOVCEV v LJUBLJANI
naznanja svojim članom, da smejo biti
DOF""   v nedeBjo, dne 19. -t. m. ~-&&3t
ker pade ca ta dan praznik sv. Jožefa, v smislu dež. zak. z dne 31. oktobra 1905 it. XT.
od 7. zjutraj do 12. opoldne ter od 3. do 6. popold.
960
Načelnikov namestnik: IV. MEJAČ, I. r.
Pri demoliranju hiš v okolici nemškega gledališča se proda večjo množino še uporabnega stavbnega materijala in sicer:
ED. ŠMARDA
oblastveno potrfeaa potovala« pisana
Ljubljana, Dunajska cesta 18.
V novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri »Flgoven"
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
«Havre~ytew yprk
Vožnja traja samo 6 dni I
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake
1863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rnndreisebillets).
kamenje, okna. vrata, Mm,
v* •
Ogleda se na licu mesta in da pojasnila delovodja Kranjske stav-binske dražbe g. Anton Žumer.
Soj
'•assnnnnnnnnnnnnannnnnnnnnnn^^aa^annnnn^Bnnnnnnnnnn^
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-1
Dalnlška glavnica « §,000.00«. Str H« rje V« UliOM OtOV. 2. ■■! f*a«  Uftđ>a kr*«. 8
Sprejmi vloge ai tafOa ta ai takti rafin ter |b
obresti je o) tac vloge po 8sNh "^S1
lovov, Trata In Sarajova.
Ij 01 priporoča proant n Osa m&e dobita |2 |Oi«X. Žtdaijc 1.nrtla.      K 180.000-—
^262
34
399180
NajmoČnejSe močvirnate kopeli sveta.
Ustno močvirje: 30 milijonov kubičnih metrov: fen hOTfcOM
sestavo in zdravilnost —
Cez 150.000 močvirnatih kopeli v seriji. M glede na kemično pmin otroka.
Indikacije.
Najodličnejše kopeli za zdravljenje srca
ima aataasenolao earltiBavaklele mlaa na kontinentu. WkW F
na kontinentu, zastonj županstvo.
Sosiia od 1. maja do 30.
Sopalft »o oddajajo od t.
•»a Avstro« Ogrska m
Prospekte razpošilja
aitnsrelattr. vod in
bledičnost, škrofuloznoM, indicirane otroške bolezni, katarji sopil, sečnih in prebavnih organov, habituelno telesno zaprtje, tlvćne mm.md9 nevrasienija, histerija, tonska bolesni, eksudati, myom, srčne bolezni, ificienca srca (srčna slabost), kronično vnetje srčnih mišic, napake srčnih zaklopnfc,
nevroze srca, tolščno srce. 698 vTolcalk proizvodov: Alta k. k. rotdapothake na Onnafn I«, Stepaansplatz.
insul
sprejme tvrdka ^
Norb.Zan.er & sin, St Peter v Sa-vinski dolini, trgovina s mešanim blagom  in  deželnimi pridelki.
Ponudbam naj se prilože spričevala.
Sprejme se zaieii. trem, iHijn i
kočljaž
srednje starost!.  Plača po dogovora. Stanovanje in razsvetljava prosta.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda.*
s za železobetonska dela :
popolnoma vešči tudi nadtalnih del, se sprejme pri arhitektih
HONIGSBERG & DEUTSCH
M4      c. kr. dvornih stavbnikih v Zagrebu.
za razširjenje že dobro vpeljane
Potrebni kapital K 20.000.
Ponudbe  pod „JL K. B.", poitno leteče, L|nbl|sns. 950
Mlad mož, ki se želi udeležiti indust. podjetja iSče nevesto s premoženjem, brez ozira na leta, samo, da je zdrava in bbgega značaja. Event. ponudb?- pod šifro .Dežela 100.008" na uprav. »Slov. Naroda.» Stroga tajnost. 033
aVaenev^anaeaaer^sjnV^ene^psr^-vsv m m »^^^^^^^^■^^^o^^a^^^^«^^^
v Pragi.
Podružnice na Dunaju, I., Herrengasse 12, Budjejovkah, Iglavi, K!a-tovu, Krakovu, Kraljevem Gradcu, Liberdh, Lvovu, Mor. Ostravi, Pardubicah, Pisku, Plznji, Prostjevojn in Taboru.
Na 43. glavnem občnem zboru, ki se je vršil 12. marca t L, se je določilo, da se izplača za leto 1910
7% dividenda, t. j. 14 X - na delnico.
Ta dividenda se zamore dvigniti proti  izročitvi kupona
st 36 poćenši od dne 13« marca vseh delavnik od 0. do
IZ9 UTO Pri blagajnah centrale v Prag« m podružnicah na Dunaju, I, Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicah, Iglavi, Klatovu, Krakovu, Kraljevem Gradcu, Libercih, Lvovu, Mor. Ostavi, Pardubicah, Pisku, Plznji, Prostjevoju in Taboru.
V PRAGI, dne 12. marca 1911.
Upravni svet.
Delniška glavnica K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
AD
ANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
šefenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne poŠte).
Kupuje in prodaja s vrednostne papirje , rente, obligacije, zastavna pisma, prijo« ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promese k vsem žrebanjem.
Menjalnica*
Vloge na knjižice od dneva vložitve s:
3*F" 4y2%
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Na tekoči in žiro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. —
Akreditivi.
•s     Centrala v Trstu. ss
Eakomptuje: menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti.  — Borzna naročila. —
Inkaso.
ss      Filijalka v Opatiji. ss
Narodna
igarna
Spisal Ivan Lah. Cena bros. K 1*70, vez. K 2*70 s {posto 20 v već.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. E 1*20, ve*. K 2*20, s pošlo 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnoga dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev.
Preložil Vladimir Levstik.
Cena bros. K 1-40, ves. K 2*40, s poŠto 20 v već.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Šumavsky-Cena bros. K 1*50, vez. 2-50, s poŠto 20 v več.
Ta odlični roman podaj    zanimivo in pretresljivo sliko iz narodrega Življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanske^ • moža.
Undina.
Spisal Andrć Theuriet.
Cena 90 v, s posto tO v vee.
Eden najljubeznivejsih francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
II Mlini uliti
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena bros. E 1-50, vos. E 2*10, o pošlo 20 v već.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Štu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
lito nos a malo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena E 1*40, ves. E 2-20, s posto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine Jenalja.
Spisal Fr. Remec. Cena E 1-50, s posto E 1*70.
Vclezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
li
h
Cena   -80 v, ves. E 1-00, a posto 20 v ven.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena bros. E 2-—, vez. E 4*—, s poŠto 40 v već.
Vclezanimiv roman izza Časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar. Cena bros. E 1-50, ves. E 2-50, s posto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena bro*. E 1-50, ves. E 2-50, a posto 20 v već.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett.
Cena broš. K 1-60, vez. 2-60, a pošto 20 v vee.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega Sta.
i moti
g nar
Spisal Valentin Žun.
Cena E 3--, s posto E 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena bro*. E 1--, vos. E 1-00, s posto 10 v vee.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
Lastnina la tisk »Narodne tiskarne«.
D+C
7B
KD
.SU
CB
00
5XS