fVtšmfnc plačano v gotovini« Leto LXXn., št. 264 Ljubljana, ponedeljek 2*. novembra 1939 Cena Din 1.— SLOVENSKI tohofo vsak dan popoldne on—po> iisdsS* O) piimuhs Jf do 100 vrst d Om 2J0, odl00Admiral Mouchet« (719 ton) je po hudi borbi ponoči potopila nemško podmornico. Posadki ladje je bilo izraženo posebno priznanje. Francosko vojno poročilo Paril. 20 nov AA. (Reuter) Včeraišnje j radno poročilo z bojišča se glasi Dan miren, tu pa tam arti1eni«kr delovanje. V zadnjih 4 tednih ie na*s mornarica zajela več tisoč ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Poldrag milijon vojakov v Italiji 20 nov s. (Reuter) Po uradnem italijanskem poročilu ostanejo štirje letniki rezervistov, ki so bili v Italiji vpoklicani v avgustu na orožne vaje. še nadalje pod orožjem Računajo, da Je sedaj v Italiji pod orožjem skupno 1 in pol milijona vojakov. v Italiji 20 nov. a (Reuter) Pri Vidmu le v soboto zvečer padlo nemško bombno letalo Dva (lana posadke sta se rešila, dva sta ae pa ubla. Letalci so izjavili da so se izgubili v metfli. Ko iim le zmanjkalo bencina, so skočili vsi štirje s podali iz letala. Siga, 20. nov. AA (Štefani) Kakor poročajo iz Helsinkov, bo finski parlament razpravljal o flnsko-sovjetskh spornih VTJraianJih na tajni seji. S finske strani poudarjajo, da sovietafco-fli i sk a pogajanja niso dokončno prekinjena. Rompor, 20. nov. AA. (Havas) Včeraj je umri to romanopisec Morris Renard. bivši podpredsednik Iz notranje politiko O POGOJIH SKUPNEGA KONSTRUKTIVNEGA DELA objavlja dr Ivan Majstrović v »Narodnem listu« daljši članek, katerega zaključuje i naslednjimi besedami: »Brez dvoma čaka težka nalora predstavnike današnjega režima v banovini Hrvatski, ker je od izpolnitve te nal g* odvisen bodoči razvoj v banovini in državi Pri izpolnitvi te naloge bi bila izmed vseh možnih napak najusodnejša, ako bi se smatralo, da se more v banovini Hrvatski obdržati današnji režim na Izključno strankarski podlagi, ne da b* ae našla širša politična platforma, ki bi omogočila sodelovanje In podpiranje režimske politike tudi s strani onih elementov, ki se s režimom v strankarskem oziru ne morejo istovetiti Naravna in logična podlaga za skupno konstruktivno delo more hiti samo v ideji državnega unitarizma ki ie služila kot temelj pri sklepanju spo« razuma in na katerem Je bil sporazum «ploh mogoč Vsako od nr k a nje od te podlage bi pomenilo bojazen pred levičarskim! elementi, pomenilo bi konec sporazuma, tn nihče si ne more predstavlja* ♦i. kaj bi potem moglo slediti.« JNS NA DELU Jugoslovenska nacionalna stranka *>e v adnjem času posebno živahno udejstvuje v Srbiji. Bosni in Južni Srbiji, kjer je priredila celo vrsto zborovanj in konferenc. Strankino tajništvo v Beogradu je raz-vilo veliko akcijo zlasti v vzhodnih krajih države V kratkem bo začela stranka Vdajati svoje gladilo »Jugoslovenska otadžbina«, ki k> bo urejeval bivši narodni poslanec Mirko Došen. V Skoplju Je bilo včeraj veliko zborovanje JNS Otvoril ga Je predsednik stranke Peter Zivkovič, ki se Je prlsotn:m zahvalil za veliko udeležbo, nakar je govoril o notranjem političnem položain, zlasti o sporazumu s Hrvati. Pri tel priliki je poudarjal, da je bila JNS vedno zvesta svojim načelom, da je bila tudi skrbna prijateljica sporazuma s Hrvati, zavzemala pa se je tudi vedno za i "neslovensko edinstvo na zdravi pod'agi. Nato *ta govorila bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtić in podpredsednik strank« j ovo Banjanin. Govorilo je še več drugik govornikov ter Je bil shod v miru zaključen. DANES PRED 21 LETI se Je izkrcala na obali Jugoslovenskega* Splita zmagoslavna srbska vojska pod vodstvom majorja S toj a na Trnokopov ca* Tega dne je Split ob sivih uniformah srbske vojske videl tudi svojo lastno zmago nad sovražno Avstrijo. Z junaki v al vik uniformah se je tako rekoč zmagoslavno vrnil tudi Splitčan dr. A. Trumb'ć. podpisnik krfske deklaracije, čigar prvo obletnico smrti so včeraj praznovali v Splitu v ekskluzlvlstienem hrvatskem duhu. Za današnjo obletnico prihoda srbske vojske v Split je izdala »Narodna odbrana« proglas na v*a nac:onalna društva s pozivom, da »vse majhne skrbi In zadev le* ne smejo oddaljiti nacionalistov od r#re~ teklostl, v kateri smo bili vsi ene misli. ENA VOJSKA — ENA MORNARICA! »Obnovo hrvatske mornarice« zagovarja — »Hrvatska straža«! Pričakovali smo, da bo zdaj po sklenjenem sporazumu, ko je ostalo ministrstvo vojske in mornarice skupno, t. J. jugoslovensko. zagovarjal* »Hrvatska straža« ojačenje kr. Jugo'lo-venske mornarice, piše »Narodni Ust« ter nadaljuje: »Znano je, kako smo se vat upravičeno vznemirjali, če ae je govorilo o srbski vojski. Reku smo: To Je skupna vojsk* Srbov. Hrvatov In Slovencev, torej Jugoslovenska vojska. Za nas v*- mor* biti samo ena vojska in ena mornar'ca ter ena aviaclja, ki Je srbska, hrvatska, *io-venska. t. J. kr. Juro«1over«ka vojska, mornarica in avUeMa. Če bi mi vsi skupaj napeli vse svoje sile. bi bile te še v dno oremajhne. da bi do*erli druge n*rode. ki so za svojo narodno obrambo dali nedosledne šrtve.« »SRAMOTNA AFERA« Z LETU Trogirska mestna občina zahteva »moralno In materialno odškodnino« —- aa »sramotni kulturni zločin«, ki se Je dogodil v novoletni noči L 193S s odstranitvijo beneških levov, ko so nacionalni Tretirani »oskrunili kulturo v ku1 turni dalmatinski Hrvatski«. »Hrvatski dnevnik« zahtev* itouo in brezobzirno preiskavo m poteča, da bo trogirska občina skupno ■ samostanom Sv. Nikole po svojih pravnih zastopnikih vložila tožbo proti »skruntteUem«, U ae Trogiru dnbre pozami Zahtevala bo tudi povrnitev materi*] ne škode, ki Je bila ocenjen* nad dva milijona dinarjev. 90. neverne a. Pariz 9.845 London 17.375. New Tork 445 625. Bruselj 73.12, Milan 22.50 Amsterdam 236.50. Berlin 173.50, Stockhoim 106.20, Oslo 101.20, Kopenhagen 86.05, Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«« ponedeljek, 90. novembra 19». Štev /64 Vojaška zveza med Anglijo in Poljsko Predsednik poljske vlade se ie dogovoril tudi z dr« Benešem za skupno sodelovanje London, 20. nov. s. (Reuter) Poljski ministrski predsednik eeneral Sikorski se ie s noči vrnil v Pariz. Zastopnikom angleških listov ie Dodal general Sikorski izjavo, v kateri izraža predvsem svoje priznanje in zahvalo za gostoljubni sprejem, ki ga ie bil deležen ob priliki svojega bivanja v Londonu zlasti s strani kralja in kraljice ter članov vlade. Nadalje ugotavlja, da ie našel pri vseh članih angleške vlade odločnost za nadaljevanje vojne do konca, kakor tudi pol- no razumevanje za položaj Psljski. Ugotovljene so bile obsežne motnosti za sodelovanje med Anglijo in Poljsko. General Sikorski izraza nadalje svoje občudovanje angleškemu časopisju, ki ga prosi, da Se nadalje nudi svojo pomoč poljski stvari. O konferencah, ki jih je imel včeraj in predvčerajšnjim z bivšim češkoslovaškim predsednikom je izjavil general Sikorski. da so bili ob tej priliki sprejeti sklepi, da poljska in češka vlada sodelujeta v svrho popra vit ve škode, ki je bila storjena Poljski in Češkoslovaški Kaj se dogaja v Pragi Vsa javna poslopja zastražena — Številne aretacije tudi v Avstriji London, 20. nov. s. Angleški radio javlja: Po poročilih iz Prage stražijo vse važne objekte in točke v Pragi člani oddelkov SS. Holandski listi poročajo, da so od začetka septembra dalje potegnili v Pragi iz Vltave že 30 trupel članov oddelkov SS. Pariz, 20. nov. s. (Ha vas) Iz Prasc poročajo nadaljnje podrobnosti o neredih, do katerih je prišlo v petek. Policija je za- sedla najprej prostore Politehnike ion tam aretirala ne samo dijake, temveč tudi profesorje. V Prago prihajajo sedaj trumoma starši visokošolcev. ki skušajo izvedeti usodo svojih otrok. Tudi v Avstriji ie prišlo do steviln'h aretacij, potem ko je bil pretekli teden na Dunaju umorjen neki višji policijski iunkeionar. Zadnja skrivnost »Bremena« pojasnjena Kapitanova zvijača je premotila Angleže, da niso mogli ujeti parnika London. 20. nov. k. Sele zdaj je bilo javno pojasnjeno, kako je mogei največji nemški prekooceanski parnik >»Bremen« po begniti pred angleskinv križarkami. ki so parnik zasledovale, v rusko pristanišče Mur-manak. Na dan pred pričetkom Vojne med Nemčijo in Anglijo je »Bremen« zapustil new-vorško pristanišče. Poveljnik parnika se ie domislil prav za prav genialnega trika, s pomočjo katerega mu je beg uspel. Poslal je na odprto morje motorni čoln s štirimi možmi, ki so imeli s seboj najboljši radijski oddajni aparat s parnika. Motorni čoln je ubral pot proti vzhodu, k;ikor je običajno p\\p\ »Bremen« rz Amerike v Nemčija. Kcaisrenca nemških škofov Pariz, 20. nov. i. (Havas) Včerni ie bila v Berlinu konferenca nemških škofov, k-jo je sklical berlinski nadškof. Vzix>k tei konferenci ie bila zahteva nemškega ministra za govedarstvo dr. Funka. ki je pozval cerkev, da prostovoljno daruje in odstopi nemški državi del svojega premoženja. Ker se ie berlinstei nadškof, kateremu te dr. Funk sporočil to želio, uprl, ie prišla v nadškofi j:sko palačo posebna delegacija, ki mu ie sporočila, da bo v primeru, če škofje ne u«tode tej zahtevi, polovico cerkvenega premoženja zaklenjenega. Zaradi tega je berlinski nadškof sklical vse škofe, ki so včeraj razpravljali o tem vprašnniu. prav tako pa tudi zaradi kršitve nedeljskega Praznika, ker mora nemško delavstvo zdaj delati tudi ob nedeljah za državne potrebe. G&zn nad Belgijo in H?fond$ko Rri! olj. 20. nov. i. (Belga) Včeraj ie d:\ "'.li n ;i v'so Belgijo strahovit vihar, ki je t~ >\ / • 011 velfko škodo V Bruslju 90 uničeni skoraj vsi parki. Sila orkana ie bila tako močna, da ie odnašala štrene raz hiš Mnogo so trpela zlnst: obrežja in pristani Sce narvrave v Belgiji. Vsa plovba ie bila popolnoma ukinjena. Haag. 20. nov. i. Hud orkan le divjal včeraj tudi nad Holandsko. Neurje je zahtevalo 5 človeških žrtev. V amsterdamski lulr je bilo poškodovanih mnogo notni-šTnh paznikov pa tud; manjših ladii. Bern. 20. nov. A A. (Havas) Zaradi neprestanega deževja v zadnjih dneh so nastale v raznih švicarskih oekraiinah poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Železniška nesreča ▼ Nemčiji Berlin, 20. nov. i. (DNB) Na progi Berlin - Spandau se ie včeraj pripetila huda železniška nesreča, že druga v kratkem razdobju. Brzi vlak ki je vozil proti Spandau-u, se je zaletel v bočno stran tovornega vlaka. Zaradi karambola se je en vagon zrušil čez nasip, drugi se je pa vnel. Pri katastrofi je bilo 9 ljudi ubitih, 20 pa ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo, ker sumijo, da gre za sabotažo. Letalska kata- | strela na Dunavu Negotin. 20. nov. e. Beograjsko »Vreme« poroča: Pri Dolnjem Milanovcu se je včeraj na Dunavu pripetila letalska katastrofa. Letalo neznanega porekla je popoldne padlo v Dunav m se potopilo, žrtev te katastrofe pa je postal tudi pilot. Od rumunske meje je letela proti Dunavu večja eskadra letal, od katerih se je eno oddvojilo. se v zraku nenadno vnelo m treščilo v Dunav. Neki delavec je takoj skočil v Dunav, da bi rešil letalca, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je bil nesrečnež že mrtev. Oblasti so uvedle predaka vo. Požar v Beogradu Beograd, 20. nov. e. Snoči je nastal v mizarski delavnici D jure Pejakovića v ulici Svetozara Markovića velik požar, ki je zavzel tak obseg, da so bili gasilci proti njemu brez moči. Zgorela je vsa delavnica in znaša škoda 1,200.000 din. dočim je bil Peja&ović zavarovan samo za 730 tisoč dinarjev. Medtem ko je »Bremen« plul proti seve-1 ru v samotnih vodah med Cironiandom in , Spj$zbergi, -so angleške in francoske križar-ke sprejemale brezžične zmike, ki so jih oddajali z motornega čolna z aparatom in -iframi »Bremena«. Angleži so izračunali, kje se približno nahaja parnik Poveljniki angleških ru^ilcev se v svojih računih niso zmotili. Toda namestu »Bremena* so iz9le dili na odprtem morju na vzhodni potj samo »Brcmenov« motorni čoln z radijsko postajo. Angleški mornariški oficirji so bid"> prvi, ki so priznali, tla se je kapitan »Bremena« z genialno zvijačo izognil zasledovalcem in srečno priplul v rusko luko Murmansk. Velike poneverbe Beograd, 20. nov. e. Pred dnevi je bila odkr-ta v davčni upravi vračarskega sreza v Beogradu velika poneverba, ki gre v milijone. Pri sleparijah so sodelovali šef davčne uprave, blagainik. kniigovodia in kontrolor. Ni pa zadeva še popolnoma pojasnjena in ni se še obravnavala pred sodiščem, ko so prišli na sled še drugi poneverbi, ki io ie zagrešil najbrž blagainik. Ugotovili so, da je zmanjkalo za 417 tisoč din vrednostnih papirjev, poleg tega 27.000 din v gotovini in še nekaj drugih zneskov. Iz Celja — Na ljudskem vseučilišču bo predaval v nadaljevanju cikla pedagoških predavanj drevi ob osmih prof. dr. Franc Žgeč o temi »Nekaj problemov izvenšolske vzgoje«. Udeležite se tega predavanja! —c Sokolska proslava prvega decembra. Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo v četrtek 30. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču slavnostno akademijo, ki bo obsegala 12 točk. Dne 1. decembra ob 11. dopoldne bo v mestni telovadnici proslava in zaobljuba novega članstva. Obakrat bo sodeloval društveni orkester. Društvo poziva vse svoje članstvo, da se udeleži obeh prireditev. Za lastnike krojev je udeležba obakrat obvezna v krojih, članstvo naj pokaže svojo discipliniranost prav posebno še letos, ko vstopa Sokolsko društvo Celje-matica v 50. leto svojega obstoja. Za okoliško občinstvo bo društvo ponovilo akademijo v nedeljo 3. decembra ob 16. v gledališču. —c Dva vloma v eni noći. Na hribu sv. Jožefa v Celju sta bila v noči od sobote na nedeljo izvršena dva drzna vloma. Na Isti način kakor pred dvema tednoma v hišo čevljarskega mojstra Kosa pod hribom sv. Jožefa, so vlomilci s ponarejenimi ključi vdrli v hišo upokojenega železniškega nameščenca Matije Zupančiča in odnesli več moSkih oblek v vrednosti 2!500 din. Ko so odhajali skozi vežo, so bila tam shranjena tri kolesa, ki se jih pa vlomilci niso dotaknili. V isti noči so vdrli skozi straniščno okno v stanovanje trgovskega sluge Antona Božičnika na hribu sv. Jožefa ter odnesli iz stanovanja srebrno moško uro, aktovko in nekaj denarja v skupni vrednosti 600 din. Ko so odhajali skozi glavna vrata, so vrata za seboj zaklenili. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo. —c Amater : Atletiki 6:2 Dajdaana« g. Julija Zupana. Gasilci so takoj odhiteli v Šiško z dvoma motorkarna znamke >GrafTc in >Steyer«. j% bližnjih hidrantov so napeljali tri cevi, ki ao na goreče poslopje takoj pričele bruhati mogočne curke vode. Velika lesena lopa je bila ob prihodu gasilcev že vsa v ognja Ogenj je ofthrki-no nastal na tleh pod lopo in z veliko naglico zajel vse poslopje do strehe. Zgorelo je blizu 120 sodov m mnogo zabojev za t steklenice, zaradi vročine ao popokale tu-I angleško stvar« v kolonijah. Ganljivo prikaže, kako se domačin žrtvoje in reši angleške čete. Med tipične ameriške naivnosti gpada tudi zadnji prizor, ko vidimo pisatelja Ktpllnga, ki piše v šotoru pesem, katero poveljnik kolonijalne edinice prečita ob truplu Gimge Dlna. Mrtvih pa je nič koliko, streljanja in klanja tudi. Za dviganje bojnega razpoloženja si boljšega filma ne moremo misliti, toda mi smo nevtralni. , . Stav. 2f4 »SLOVENSKI RARODc,pe««dtlj*, to. Stran S MONUMENTALNO FILMSKO DELO PO ZNAMENITI K. KIPLINGOVI KNJIGI Tempo, dinamika in napetost v prizorih, v katerih so predočene divje borbe Angležev zoper upornike, fanatične pristaše raznih mističnih verskih sekt. Nad 12.000 sodelujočih! — Nad 2,000.000 dolarjev stroškov za to edinstveno filmsko delo! Gunga Gsry Graat—Vtetor Mc Laglen Jr. indija gori! Predstave danes ob 16., 19. in 21.15 KJa* Unlo«, Uš. an-31 KINO SLOGA — tel. 27-30 VRAGI NEBA Clark Gable — Myrna Lojni Spencer Tracy Danes ob 16., 19. in 21.15 uri Najboljši in največji aviatični film, ki na pretresljivo realističen način prikazuje vratolomne in življenjske opasnosti poskusnih pilotov. Globoka drama največje hrabrosti in najsmelejših podvigov. NA BI EN ALI V BENETKAH nagrajeni francoski film po romanu EMILA ZOLE človek zver Najtajnejši kotički človeške duše in intimnosti zakonskega življenja so odkriti z ostrim realizmom v tem prekrasnem filmu. KINO MATICA 21-24 Mladini izpod 16. leta je fUm prepovedan! Ob 16., 19. in 21. DNEVNE V1S5TI — Dnevi brez mesa! >Jugoslovenski kurir. poroča, da je bila že pred dobrim mesecem dana pobuda iz vrst izvoznikov živine, da bi se uvedli tudi v naši državi dnevi brez mesa. kakor jih imajo v nekaterih drug* h balkanskih državah. Tako bi bilo naši državi omogočeno izvažati še več živine, kakor jo že izvaža. Na pristojnem mestu že proučujejo možnost omejitve porabe mesa. Povečala naj bi se tudi poraba ovčjega mesa, da bi na drug1; strani porabili manj teletine in svinjine. — Novi železniški signalni pravilnik, Z odlokom prometnega min'strstva stopa 25. t. m. v veljavo novi železniški signalni pravilnik. Po novem pravilniku bo v železniški signalizacij: povsem odpravljena bela luč. Namestu nje bodo uvedli zeleno luč. zeleno zastavico ter sploh zelene znake. Bela luč je doslej pomenila prosto vožnjo. Zaradi tega je prišlo pogosto do pomot, ker je bela luč ponoči in v megli slabo vidna in zlasti v večjih krajih, ki so ponoči razsrvetljeni je bila velika nevarnost, da se strojevodje zmotijo. Odslej bo rumena svetloba pomenila počasno vožnjo, rdeča pa nevarnost in >Stoj!« Povsod na železnicah bodo morali preurediti signalne naprave do 25. t. m. — Industrijci predlagajo zvišanje mezd. Zveza d^odajalcev tekstilne stroke v Sloveniji se je odločila, da priporoči svojim članom, naj zvišajo delavske mezde za 10 odstotkov. Podjetja se niso uprla predlo-ETU- Tako so bile zdaj mezde zvišane pri 42 tekstilnih podjetj h v Sloveniji. Ta podjetja zaposlujejo 13.800 delavcev. — Vpra-šanie zvišanja mezd zdaj proučujejo gospo tarski krorri tudi v dmsrih banovinah. — Kako *Ive odvetniški nameščenci. Zveza društev privatnih nameščencev je pred tednom poslala banu posebno spomenico. V nji je obrazložila gmotne razmere odvetniških in notarskih nameščencev v Sloveni.r.. Statistika o pokojninskem zavarovanju kaže, da so plače nameščenk 40% n:f c od nlač nameščencev in da je razmerje zaposlenih moči po spolu. 1:7. Od 319 odvetnišk h in notarskih nameščencev obo^e°ra spola v Sloveniji je imelo 44 nameščencev po 500 do 720 din plače na mesec in 87 nameščencev 720 do 1000 din. Nad polovico jih torej ne prejema niti 1000 di: plače na mesec. Zato je Zveza privatnih nameščencev predlagala v spomen ci. naj ban pozove odvetniško in notarsko zbornico ca bi sami v svojem delokrogu uredili vprašanje mezd. će ne, naj bi ban predpisal minimalne mezde, > Sokoli! Posedajte irt padpi-raite Sokolski kino v Slški! .— Izvoz pšenice v Italijo, v soboto zjutraj je prispel v splitsko pristanišče ita-liianski parnik Giuseppina«, ki so nanj na tovorili 1,100 ton pšenice. To pšenico je poslal v Italijo Pr zad. V kratk?m prispe v Split še en italijanski parnik, ki bodo nanj natovoril? nad 1.000 ton pšenice. — 4.000 do 5.000 vagonov hrane za pasivne kraje. Direkcija za prehrano prebivalstva proučuje zadnje dni nabavo hrane za pasivne kraje. V ta namen potrebni krediti so zagotovi ieni pri Narodni banki in drugih ustanovah. Za pasivne kraje ie treba 4 000 do 5.000 vagonov hrane. Všteta pa ni banovina Hrvatska, ki bo sama skrbela za prehrano prebivalstva. — Občni zbor Zveze hranilnic. V Zagrebu je bil včeraj občni zbor Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki so mu prisostvovali delegati skoraj vseh samoupravnu hranilnic. K Zvezi je pristopilo 10 novih hranilnic Pr hodnji občni zbor bo v Sv.boticl ali na Sušaku. Sprejet je bil predlog upravnega odbora glede novih pravil v smislu uredbe o občinskih hranilnicah. Na občnem zboru se je manifestiralo zadovoljstvo zastopnikov hranilnic, da so kan čno dobile zakonske temelje in določbe, po katerih se bodo mogle uspešno razvijati. — Burno zborovanje bolgarskih študentov na zagrebški univerzi. Bolgarski študentje, ki j h je na zagrebški univerzi okroer 1.000, so oreranizirani v Bolgarskem akademskem društvu. Društvo je imelo včeraj občni zbor. na katerem je prišlo do burnih prizorov, tako da je moralo biti zborovanje prekinjeno. Krik in vik je nastal po poroč hj o delu uprave, o življenju boljrarskih študentov v Zagrebu ter njihovem sodelovanju z organizacijo hrvatskih študentov in z Bolgarsko-jugoslovensko ligo. Operacija očita upravi, da je delala, kar je hotela, za interese bolgarskih štu-c -ntov se pa ni brigala. — Tcfkoče trgovcev s sirovimi kožami. Včeraj jc bila v Zagrebu konferenca trgovcev s sirovimi kozami iz vse države. Konferenca je bila zelo dobro obiskana. Na rji je bila sprejeta resolucija z zahtevo, naj se č mprej ustanovi svet za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu kakor tudi direkcija z izvoznim oddelkom in oddelkom az izvoz sirovih kož. v kateri bodo sodelovali zastooniki gosoo Varstva, dalje da se do ustanovitve sveta in direkcije odgode vsi definitivni sklepi v zvezi s spomenicami industrijcev in obrtnikov ter zasliš jo trgovci s sirovimi kožami na posebni anketi, da se potom ankete ugetove stvarne potrebe naše industrije in obrti v sirovih kožah po vrstah in da se za vse vrste sirove kože, za katere se ugotovi, da jih imamo več nego jih potrebujemo, dovoli izvoz za devize, za majhne sirove kože, ki jih ni mogoče prodati za devize, naj se pa dovoli izvoz v klirinške države proti plačilu po plačilnem sporazumu z dotično državo, ker so klirinške države glavni kupci majhnih kož. — Promocija, v soboto je bil na ljubljanski un.verzi promoviran za doktorja filozofije g. Gamulin Tomo iz Jolse na Hvaru. — Hrvatski privatni nameščenci groze s stavko. V Zagrebu je bilo včeraj veliko manifestacij sko zborovanje Zveze privatnih nameščencev, na katerem so zborovale! zahtevali volitve v vse delavske in name-ččenske ustanove, da se preneso posli ministrstva socialne politike in narodnega zdravja na banovino Hrvatsko, da se likvidira SUZOR. da se zvišajo plače zaradi draginje, nastale po kupičenju blaga po trgovinah, da se izp remene določbe pokojninskega zakona, da se kolektivna pogodba uveljavi potom naredbe v vseh podjetjih, da se ukinejo minimalne plače, da na za inkasante in služitel^e veljajo isti poslovni predpisi, kakor za druge nameščence in da naj se ustanovi urad za pobijanje draginje, v katerem bi sodelovali tudi zastopniki Zveze privatnih nameščencev. Hrvatski privatni nameščenci zahtevajo 13 plačo in zvišanje plač, sicer začno stavkati. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala na Kumboru 16, v Splitu in Dubrovn ku, 15, v Beogradu in na Rabu 13, v Sarajevu 12. v Mariboru ll.l, na Visu 11, v Zagrebu 9, v Ljubljani 7.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.2, temperatura je znašala 3.8. — Požar v ekspres nem vlaku. Včeraj zjutraj je nastal med postajama Slavonski Brod—Vinkovci v orient-esepressu požar. Najbrž ga je povzročil kratek stik ali pa iskra iz lokomotive. Vnelo se je usnje med dvema vagonoma in ogenj je kmalu zajel prvi del vagona, v katerem so potniki mirno spali. Dva vagona sta bila precej poškodovana. Vlak se je ustavil na p:ogi, da so ogenj pogasili, potem pa nadaljeval svojo pot. — Spopad med dvema advokatoma. Včeraj zjutraj sta se v Pančevu v kavarni -Vojvodina« spopadla pančevsld advokat Marko Fatič in beograjski advokat Radovan Jelenčič. Fatič je dvakrat ustrelil na dr. Jelenčiča in ga težko ranil. Gre za posledice običajnega prepira med popivanjem in veseljačenjem. — Samomor študenta v Zagreba. V soboto ponoči je skočil v Zagrebu iz 5 nadstropja slušatelj tehnike Mladen fiimuno-vič. Njegovo truplo so našli pod stopnicami, šimunovič je šel v smrt zaradi težke živčne bolezni, ki ga je že dolgo mučila in mu grenila življenje. — žrtve pretepov in napadov. Včeraj so spravili v bolnico spet več žrtev pretepov z dežele in *z mesta. V Tržiču je neki pijanec napadel 461etnega čevljarja Leopolda Jagodica. V pijanosti se ga je k> til kar s sekiro in mu prizadejal sedem ran po životu in po nogah, V Pod gorici pri Sv. Jakobu so razgrajači napadli 32-letnega tesarja Andreja Grozdka. Med pretepom je eden potegnil no* in Grozd-ku prereza! žile na desni roki. V neki gostilni na periferiji je postal snoči žrtev podivjancev 1 Metni Maks Mihler iz Celja. Med splošnim pretepom se je neki pijanec lotil tudi njega in ga sunfl z nožem v desno nogo. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 231etnega Ivana Lenka, ki ga je nas lnež dregnil z nožem v desno stran prsi. — Služkinja skočila pod vlak. prf Sutli je skočila v soboto pod vlak služkinja Magda Pil jek, uslužbena v Zagrebu. V smrt je šla zaradi težke melanholije. Iz Ljubljane —Ij Rova za zaklonišče na Mestnem trgu sta bila v soboto že popolnoma izvrtana da po zasilnem izhodu lahko pridemo že navzgor na pobočje grajskega hriba. Kakor so že vsi listi obširno poročali, je smer glavnega rova naravnost proti velikemu grajskemu vodnjaku, da bo mogoče, kadar bo na razpolago dovolj sredstev, napraviti dvigalo po vodnjaku takoj izza ro-tovža na grajsko planoto. Ta glavni rov zavije na desno, da bo v njem mogoče popolnoma varno shraniti mestni arhiv in druge dragocenosti. Glavni rov je đolg 40 m. rov za zasilni izhod pa 34 m. Rova za zaklonišče sta torej v glavnem izdelana m sedaj prično z obokan jem obeh rovov. Obok bo dvojen, da bo zaklonišče tudi popolno* ma izolirano proti vlagi. Kakor smo ie v vseh listih čitaH, bodo rovi zrn rotovžem združeni z zaklonišči, ki so jih pričeli vrtati pri Mestnem domu, seveda kadar bo Ljubljana imela za tako veliko delo tuđi dosti sredstev. — Delati so začeli 9. septembra. Pri kopanju so pridobili okrog 800 kub. m nasipnega gradiv«, kt ga porabljajo za utrditev in podaljšanje Mencinger jeve ulice vzdolž Gradaščice od Koiezije proti Viču. —l j Ljubljanske smeti. Na Mestnem m Starem trgu pobira smeti novo nabavljeni voz, vendar pa z njim nikakor irfsmo zadovoljni, ker se iz njega, na vseh koncih praši, da ni mogoče mimo voza, kadar stresa ometa*- vanj smeti zakaj je mestna občina nabavila toliko slabih vozov, ko vidimo v Dalmatinovi ulici že leta boljši voz pri pobiranju smeti. —Ij sO vzgoji in zaščiti zanemarjenih in izprijenih otrok bo predaval priznani strokovnjak g. Vojko Jagodic. Predavanje se bo vršilo pod okriljem Pedagoškega društva danes ob 18. v dvoran: mineraloškega inštituta na univerzi. Vstop prost. Po predavanju se bo vršil redni letni občni zbor Pedagoškega čruštva, na kar opozarjamo vse člane s prošnjo, da se ga udeleže. —Ij »lajmerjev dom bo povečan v za-četKn aprila. Dela za preureditev ter povečanje sanatorija slajmerjevega doma so zelo zastala zaradi pomanjkanja delovnih moči prejšnja meseca. Računali so, da bodo povečani sanatorij lahko izročili svojemu namenu že v začetku novembra, zdaj so se pa dela tako zavlekla, da bo novi del sanatorja gotov šele v drugi polovici decembra, šele takrat bodo lahko preselili ves obrat iz starega dela v novi del ter se lotili adaptacijskih del v starem delu. Adaptacije bodo končane, kakor računajo, do konca marca. —Ij Koncert svetovno znanega umetnika na violončelu EnHca MajnaTdij«. V petek, 24. t. m. bo po presledku dveh let zopet koncertiral v Ljubljan slavni italijanski čelist Enrico Majnardi. Ko je prvič koncertiral v Ljubljani meseca novembra 1937. leta, je imel ogromen uspeh. Majnardi je res pravi umetnik na svojem kraljevskem instrumentu. Natančni spored bomo pr občili jutri, danes že opozarjamo na ta koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. —Ij Tombola Rdečega kriza v Ljubljani. Zaradi izrednih razmer smo morali tombolo preložiti na prihodnjo pomlad. Takrat se bo tombola sigurno vršila. —Ij Dve tanini. Iz stanovanja Leopolda K crnca v Brejčevi ulici 32 je tat odnesel rjavo moško obleko, rdečkasto dekliško obleko, modro jopico, nahrbtnik, nekaj jestvin in nekaj drobnarije, v skupni vrednosti okrog 700 din. Iz mesarske delavnice Franca Grabeljška na Ižanski cesti pa je nekdo ukradel rjav usnjat suknjič s podlogo iz ovoje kože, vreden 500 dinarjev. —Ij Zasledovana tatica. Pred dnevi je izginila iz Delavskega doma, kjer je stanovala 191etna bivša služkinja Ivanka C, pristojna v kamniški okraj. Pred pobegom je ukradla sostanovalki Ljudmili S. iz ročne torbice 600 din, popre je pa jo je tudi že osle paril a za manjšo vsoto. Mlado tatico in slepar ko, ki se je najbrž odpeljala proti Zagrebu, za sledu je jo. —Ij Tatvina Kole*a. Z dvorišča Verov-škove trgovine na Tvrševi cesti je bilo ukradeno 1200 din vredno, črno pleskano kolo, znamke :>Daimler* Josipu Dovču. — Na Zaloški sesti izpre i hiše št, 80 je nekdo odpeljal 1000 din vredno kolo znamke ^Torpedo^ Alojziju zidanu. Na Kav-škovi cesti v š^ški je tat odpeljal Zinki Perhajevi 800 din vredno žensko kolo znamke 2>The Champion'. Iz šupe v Svet-čevi ulici je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Anker« Ivanu Husu. Na Vi-dovdanski cesti pa je bilo odpeljano Ferdinandu Kiimpu 1500 cFji vredno, črno pleskano, skoro novo kolo znamke . Mifa«. Iz Ptuja — Za dijaško kuhinjo se bodo te dni pobirali prostovoljni prispevki in prosimo vsakogar, da nabiralcev nihče ne odkloni ter vsak daruje primeren znesek po svojih možnostih — Dramsko društvo ponovi igro »Malom eščani« v torek 21. t. m Pri zadnji predstavi je vladalo za igro veliko zanimanje in je bilo gledališče do zadnjega prostora zasedeno. — 1. december, praznik Zedinjenja bo proslavil Sokol na slovesen način. Dopoldne ob 9. bo slovesna služba božja. Ob 11. bo v prosvetni dvorani v Mladiki slavnostna seja z zaobljubo novih članov in članic. Popoldne ob 15. bo v mestnem gledališču svečana akademija, zvečer ob 20. v Narodnem domu pa prireditev. f — Daviea rasaaja v ptujski okolici m I je zahtevala že nekaj žrtev. Starši naj bodo nri bolezni previdni m naj v vsakem sumljivem primeru takoi pokličejo zdravnika. — Poškodbam Je podlesei. Poročali smo pred dnevi, da je bil M letni posestnik Rudolf Celan iz Slovenje vasi po neznanih fantih napaden in prepeljan v bolnico s težko poškodbo na glavi. Celan je kljub vestni zdravniški negi težki poškodbi podlegel. — Svinjski sejem. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 462 svinj, prodanih na je bilo 101 komadov. Cene svinjam so bile: prolenki stari od 6 do 12 tednov po 6 po 70 do 140 dm po 7.25 do 8.50 in piernene svinje do 7 din za kg žive teže. — Oženj j« j se i na "II v Grdi ni pri Sto-percah ter uničil dve gjoaiHHlai šk I oosloo-ji. Skoda se ceni nad dm 30.000 Nesrečo so zakrivili otroci, ki so se lamU z vžigalicami. — Zanimivo predavanje se ie vršilo v petek nod okriljem obeh tukaisntih no-družnic CMD. V prosvetni dvorani v Mladiki j« predaval o kočevskih problemih a. Fsgar Vekoslav. Predavanje so spremljale skioptične slike. Obisk ie bil zadovoljiv. Predavatelj je žel za svoia izvajanja obilo zahvale. Lepa svečanost krškega Sokola Sokolsko društvo Krško je izročilo javnooti knjllalti in čitalnico Krško, 19. novembra Skoraj neopaženo za javnost so se izvršile v zadnjih tednih vse priprave za otvoritev sokolske knjižnice in čitalnice v Krškem. Požrtvovalno in agilno Sokolsko društvo Krško, ki ne obeša na veliki zvon svoje delavnosti in požrtvovalnosti, je pripravilo Članstvu lepo presenečenje s tem prekrasnim darilom. Ta kulturna ustanova je bila po razpustu Narodne čitalnice velika vrzel v našem kulturnem življenju, česar se je osebno zavedal Sokol in je napel vse sile, da zapolni to praznino, nastalo z razpustom čitalnice. Ko je z odlokom banske uprave prejel njeno zapuščino, skupaj 700 knjig, je takoj resno začel misliti na to, da mora nadaljevati započeto delo. Toda kakor je vsem znano, so podeželska društva zelo revna in si ne morejo kar naenkrat omisliti knjižnice, ki bi lahko zadovoljila čitatelje. Tako je bilo tudi pri nas. Od 700 dobljenih knjig jih je odgovarjalo današnjim zahtevam le okrog 450, kar jc vsekakor premalo za javno knjižnico. Zato je društvo apeliralo na članstvo, naj priskoči društvu na pomoč s knjigami, ki jih lahko pogreša. Odziv je bil naravnost čudovit, kajti članstvo je razumelo to kulturno akcijo in jo je v celoti sprejelo. Naj omenimo samo, da je en sam član, katerega ime moramo na njegovo zahtevo za-molčati radi skromnosti, darova! društveni knjižnici 311 knjig, od teh 205 krasno vezanih. No in tako je iz male zapuščino nekd.inj«* Narodne čitalnice nastala krasna knjižnica s samimi izbranimi deli. razdeljena v 9 oddelkov in sicer: A sokolsko idejni in telovadni spisi (210 knjig) B slovenske leposlovne knjige (478 knjig) C poučnih (122 knjig) D dramska dela (237) E zdravstvena knjižnica (27) F mladinska knjižnica (127 knjig) G srbo-hrvaških (62) in H nemških (181 knjig) tako, da ima sedaj knjižnica za začetek skupno 1442 del v 1935 izvodih. Skoraj vse knjige so vezane, kar pa je storilo Članstvo samo in tako prihranilo društvu preko 1000.— din na stroških vezave. Tudi je članstvo vse knjige lepo zavilo, tako da je pogled na police knjig res lep. Tudi za kartoteko je poskrbelo članstvo, da je najmodernejše urejena. V današnjih težkih časih je to tako velik uspeh, da ne moremo molče preko tega dogodka, temveč moramo Izreči vsem bratom in sestram, ki so sodelovali pri ustanovitvi knjižnice za njihovo požrtvovalnost vse priznanje sokolske javnosti. Toda ne samo knjižnico, tudi čitalnico je društvo ustanovilo, kamor se bo zatekalo članstvo v dolgih zimskih večerih, da tam kakor ena družina okrog svojega ognjišča obravnava svoja pereča vprašanja. Poleg vseh sokolskih in idejnih listov bodo članstvu na razpolago še »Jutro«, ^Slovenski Narod«, »Politika«, »Naša doba«, »Zdravje«, »Prijatelje, Modra ptica, Razori Itd. Skoraj vse liste je dalo članstvo na razpolago. Ni torej Čuda, da se je otvoritve knjižnice in čitalnice udeležilo skoraj vse članstvo. Večer je otvoril br. starosta dr. Jan, ki je predstavil najprej poslušalcem predavatelja ZKD br. dr. Rejo, ki je imel predavanje o svojem potovanju na Spitzberge, o vtisih in dogodkih na njem. Pripovedoval je res tako živo, da smo tudi mi čutili in v duhu videli vso krasoto večnega ledu v siju polarnega solnca. Predavatelju, ki je Sel toplo zahvalo, se je zahvalil v imenu društva za lepo predavanja br. starosta dr. Jan. Nato pa je podal br. starosta besedo sestri škerletovi, naši marljivi prosvetarici, ki nam je opisala vso borbo za ustanovitev knjižnice, kakor tuđi požrtvovanost član- stva, ki se v svojem »okolskem idealizmu ni ustrašilo nobenih žrtev, Čeprav še tako velikih in ki bodo služile še poznim rodovom za zgled sokolske požrtvovalnosti. Na koncu pa je še pripomnila preden se je izvršila slovesna otvoritev, sledeče: Bratje in sestre, predvsem pa ti mladina, ste zdaj na vrsti, da sprejmete ta poklon z istim navdušenjem. * isto toplino kot vam je bil pripravljen. Vc-Jeti morate, da knjižnica ni mrtva stvar, temveč sila. ki veže stotine in totine ljudi iz vsega njenepa področja ter jim daje smer in življenjsko potrebo. Zavedajo naj se, da mora v sokolskem srcu neprestano rasti plamen idej. Naša sokolska knjiga prikazuje v vseh barvah in odtenkih to blestečo lu". Pa tudi vsaka dr.iga dobra knjiga nosi v sebi poslanstvo, ki ga je treba dvigniti med temeljne kamne svojega srca*. Njenemu govoru, katerega j« sprejelo članstvo z odobravanjem, je sledila otvoritev knjižnice in čitalnice. Ves upravni odbor s br. starosto na čelu se je napotil proti knjižnici, da izroči članstvu in vsej javnosti ta prelepi dar. Članstvo si je potem ogledalo knjižnico, ter strmelo nad krasno urejeno kartoteko in lepimi knjigami. Nato se je razvila ob čaju in pecivu domača zabava članstva, ki je v pomenkih, posebno o novi knjižnici prebilo prelep večer sokolske vzajemnosti. Sokolskemu društvu Krško Iskreno čestitamo tudi mi in mu želimo čim več In čim lepših uspehov, dn bi Slo še nadalje po svoji poti svojim ciljem naproti. >1jt naprej brez miru*. . . L., č*. Iz škofje Loke — Poroka vrlega narodnega para. v nedeljo popoldne s** je poročil na Brezjah škofjeloški trgovec in znan narodni delavec g. Frane z^bre, ki je popeljal pred oltar gdč. Niko Soklićcvo. svak njo pokojnega podstaroste škofjeloškega Sokola br. Rudolfa Ziherla. ženin se zlasti udejstvuje pri Sokolu, ki mu je blagajnik in du^a vseh njegovih gospo inrskih ukrepov, enako vneta Sokolića pa je nevesta. Nnvooo-ročencema je zapel na predvečer porok* sokolski pevski zbor pod vodstvom br. Babica. Za prič; pri poroki sta bila davčni uradnik g. Viktor Ankele in zdravnik pri KTD g. dr. Jože Hafner. Mlademu, narodno zavednemu paru naše iskrene čestitke in vso srečo! — Okrog naših predavanj. Loški Sokol prireja tudi splošno zanimiva predavanja. Prvo tako predavanje je imel viM režiser profesor g. Osip Sest »O gledaHsču. v sredo na je prispel k nam univerz tetni docent g. dr. Stojan Bajič. čigar prihod je sprejela naša javnost z izrednim zanimanjem. Mala dvorana Sokolskoga doma je bila nabito polna sokolstva in gostov, zlasti delavstva. Večer je otvoril društveni presvet ar br. Debeljak, nakar je sledilo predavanje o aktualnih problemih socialne politike. G. predavatelj bo Skorji Loki vedno dobrodošel! G. docent je nakazal mnogoštevilne probleme, ki se pojavljajo na našem socialnem področju srpričo mednarodnih prihk. ki* morajo neizbežno vplivati tudi na našo državo, pa četudi je nevtralna, _ SREČA V NESREČI ' ' Vlomilci so vdrli v poslovne prostore mesarja in prekajevalca. Ko ga prijatelj vpraša ali so mu ukradli mnogo denarja, mu odgovori: Ne, zamenjali so blagajno z ledenico. ■ NE MORE Sodnik: Obtoženec branite se vendar proti obtožbi. Obtoženi tolovaj: Ne morem, go2e pred 80 leti ie blo usojeno našemu slovenskemu učitelju, da bo na njegovi njivi l asel plevel in osat, da se bo trudil, ko bo oral ledino prosvetnega dela med svojim ljudstvom. Ista usoda ga spremlja Se danes, le da so borbe še mnogo hujše, povečini se mora učitelj boriti z lokalnimi faktorji, ko orje prosvetno ledino ter s tem daje narodu podlago za boljše in srečnejše življenje. Predavatelj priporoča, naj deluje učdteljstvo na onem področju, kjer bo čutilo manjši odpor pri ljudstvu. Glavno področje mu je v šoli, izven pa po največ tam, kjer ima zvezo z ljudsko šolo. Cilj slovenske ljudske šole je 5m globlje prodreti v otrokov oblikovalni proces, da bo otrok zrasel v neškodljivega, koristnega in u^varjajočega člana človeške družbe, Slovenca in državljana ter da ne bo čutil preveč negativne strani usode. Oblikovali proces je tisto, kar otroka obT kuje. Otrok ima dane .spodobnosti ie od rojstva in treba je orodja, da se te izoblikujejo. Te sposobnosti razvija stalno otrokova okolica. Raste in se oblikuje sam z dotiko te svoje okolice brez ozira na to, č ega kdo hoče oblikovati ali ne. Naloga ljudske šole je tedaj, da dob: vpliv na to oblikovanje. Učitelj mora poznati oblikovne sposobnosti otrokove, njegove lastnosti in njegovo okolje v vseh varijantah. V ta namen je treba direktno vplivati na otroka z vzgojo in poukom, vplivati na njegov mije, delati za socialno skrb otroka, posebno pa, da se učitelj vsidra v kraju v pozitivnem smislu, da ga ljudje spoštujejo in mu zaupajo. študij in opazovanje otroka je za učitelja in vzgojitelja prevažna točka v oblikovalnem procesu. Ko spozna otrokove lastnosti in sposobnosti, skuša dobre lastno-ti razvijati in slabe zatretL Ne sme se pa polagati vso važnost samo na duševno, marveč tudi na telesno stran otrokovo, na njegovo razvitost po rastfi in teži, upoštevati njegove hibe, napake in sploh ves razvoj mladega telesa, V duševnem pogledu je treba spoznavati podedovane ali pridobljene dobre in s4a.be lastnosti v družini. Važno je tudi spoznavanje otrokovega zna nja, zasledovanje njegovega duševnega razvoja m prehoda, Načdn oW kovalnega procesa je raztt-čon: 1. Opazovanje otroka, kadar je sam, oe guvori z učiteljem med štirimi očmi, ali pa kadar je v družbi. Vedno naj ae ga Opazuje kot problem, kakšne lastnosti ima aa odkod jih ima. 2. Razgovor s starši dozna, kaj otrok misli o soli. To naj se izve kolikor mogoče po domaČe m zaupno, česar ni mogoče v razgovoru s starfti v soU. ker se jim zdi preveč uradno. 3. Opazovanje otroka na cesti. 4. Previdno m diskretno povpraševanje med otrokovimi sorodniki m znanci o vzgojnih prikkati m morebitnih podedm-anih posebnostih. V ta namen posobno dobro slu* jo vprasalne pole. 5. Izpraševanje otroka samega v ■lii oblikah, motrenje njegovih izdelkov s psihološkega vidika. Za to opazovanje So najbolj primerni tako zvani inteligenčni testi, ki pa j h zal Skrvenci še nimamo m nase sole. Do sedaj smo uporabljali srbske Štefanovičeve inteligenčne teste, ki pa žal za slovenske otroke niso primerni. Dr. Žgeč v Celju dela na tem in je upati, da jih dobimo v najkrajšem času. 6. Spoznavanje otrokovega znanja z uspešno sporabo učnih testov. 7. Opazovanje oko- lja v šoli m doma. V Soli naj bo okolje kar moči najbolj domače. Domače okolje pa tvorijo: vse osebe doma, ki vplivajo na otroka, osebe, ki so za otroka važne, sosedi, s kom se otrok igra in druži, kdo fcma v d:užini odloč.lno besedo, razmerje med očetom ui materjo in njih vpliv na družino. Važen je tudi socialni položaj staršev, zdravstvene razmere in morami ožin. 8. Kulturni milje. Pri tem pridejo . p oš te v sledeča vprašanja: ali so starš, naklonjeni šoli ali ne, osebni nasprotniki, politični momenti ali čutijo kulturne potrebe n. pr po časopis h in knjigah, smisel za politiko, vera in pobožnost, strpljivost in politično udejstvovanje. Tudi se je treba zanimati, kaj se dela v otroških organizacijah m kdo hoče tu vplivati na otroka. 9. Pouk in vzgoja. Oboje se deli v tri oblike: a) učna oblika: razredni pouk. skupinski pouk, skupinski pouk po tehničnih skupinah, delovne zajedn.ce in poedinski ali individualni pouk. b) učna snov naj bo tako izbrana, da je otrokovi dusi primerna, c) učna metoda, ki stremi za tem, da pride otrok preko doživetja do znanja in preko znanja do vrednega dejanja. Vzgojne oblike so tudi različne m sicer: razgovor med Štirimi očmi bo imel čisto drugačen efekt kot pred razredom, pohvala skupin pred posameznikom ali obratno, obravnavanje otroka pred starši. Vzgojna metoda naj pri tem stremi za medsebojno zaupanje med učiteljem in učencem, ki je prednji pogoj za uspešno občevanje, vendar pa so v vzgojnem pogledu naloge danes težke. Včasih je vso vzgojo uredil dom. danes pa smisel za družino pada in vsa vzgoja visi na šoli. Vzgojne cilje pa določa država z zakonom. Če učitelj doseže pri otroku resnično medsebojno zaupanje, če zna izbrati pravilna vzgojna sredstva, bo znal usposobiti otroka za svobodnega človeka, ki se zave- da odgovornosti svojih dejanj. Ponovno pa je poudariti, da naj sega učiteljev vpliv tudi na otrokove atarše. Vpliva naj z razgovori na roditeljskih sestankih. Najbolj uspešni so razredni roditeljski sestanki, kjer starši lahko pregledajo izdelke svoj Ji otrok, primerjajoč jih z izdelki drugih in tako dobe vpogled v otrokovo šolsko delo in njegov napredek. Delo za otroka spada tuda v področje učiteljevega dela. Učitelj naj pokaže voljo, da hoče za otroka nekaj napraviti (šolske kuhinje, zavetišča itd.) in ljudje mu bodo zato hvaležni. Važno je tudi delo za okolje tako zvano izvenšoisko delo. ki pa naj ne bo slepo. Učitelj mora preštudirat!: okolje, kaj je kraju potrebno, največ gospodarsko področje in delo pri gospodarskih zadrugah. To delo naj bo nadaljevanje šolskega dela po potrebi kraja, ne pa po želji gotovih ljudi. Na ta način usmerjeno učiteljevo delo bo ostalo učitelju v trajno vrednost, ljudstvu pa v napredek in zadovoljstvo. Predavanje prof. Kobilice je vzbucT-lo med učiteljstvom splošno pozornost zato je žel za svoja izvajanja toplo pohvalo in priznanje. Predsednik društva se je predavatelju zahvalil za njegov zanimiv referat, nakar je sledila živahna debata. šolski upravitelj g. Knez iz Lesc je podal kot blagajnik društva svoje izčrpno poročilo o stanju blagajne. Učiteljica ga. Rupnikova iz Dovjega je apelirala na šolske upravitelje, naj po možnosti tudi letos pomagajo z nabiralno akcijo za obdarovanje siromašne dece v obmejnih krajih. Poročilo učitelja g. Razingerja z Jesenic je moralo zaradi pomanjkanja časa izostati, zato na pride njegov referat na vrsto na prihodnjem zborovanju. Predsednik je potem zaključ.i zborovanje. Skok iz višine 10.000 m Na skok, ki traja samo nekaj minut, se je treba več pripravljati tisk povečal, kar jc pomeri rio skok iz letala Nadaljnja izprcmemha zračnega pritiska je predstavljala trenutek, ko se padalo odpre. Pri tem 30 zdravnik"' neprestano opazovali letalca in njegovo reakcijo. Sest ur je trajalo, da se je privadil višini 8000 m, potem pa jc rabi! §c poldrugo uro. da se je privadil višini 10.000 m. Dolge ure vežbanja je zahtevalo postopno pri'agode-vanje nenadnim izpremembam zračnega pritiska ob skoku iz letala. Ne da bi zapustil laboratorij, jc ietalec preživel skok iz visine 6150 m in otvoritev padala šele po 80 sekundah 800 m nad zemljo ali pa iz visine 8400 m po 141 sekundah padanja. Veliki dan Ko jc napočil veliki dan m je ietalec zlezel v letalo, je imel na sebi toliko aparatov m naprav, da je bil podoben okrašenemu božičnemu drevesu. Imel je obleko in čevlje, segrevane od znotraj, na glavi dihalno masko, dvoje padal, steklenico s kondenziranim kisikom, venomer, baro-graf, napravo za dovaianje kisika itd. Čim se je letalo dvignilo, je letalec takoj vključil električni vod za segrevanje obleke in Čevljev, da bi bila obleka zgoraj dovolj segreta. Ruskemu skakaču Jevdokimovu je pri takem poskusu v nekaj sekundah zmrznila roka Zato ni mogei odpreti padala. Ob skoku iz letala je treba električni tok izključiti, vendar pa ostane obleka dovolj topla, saj se je do višine 11.420 m dobro segrela. Dokler pada človek iz velike višine, ne razločuje podrobnost; na zemlji in zato tudi ne opazi, da se ji bliža Sele iz višine kakih 1500 m se mu začne dozdeva« ti, kakor da zemlja z veliko hitrostjo pada nanj. Sicer pa skakač gleda na višino-mer in skrbi za dovajanje kisika ki ga potrebuje med padanjem ekrog 500 litrov, tako da ima malo časa misliti na zemljo, zlasti če se je padalo pozno odprlo. Čez neka) minut je pa vse končano, opravljeno je delo, na katero M je moral pripravljati dolge mesece. Pogoji padanja Hitrost padanja letalca znaša okrog 200 km na uro. Povečati se ne more zaradi zračnega odpora, vendar pa so namerili pri skokih iz velikih višin v redkih zračnih vi- Nedavna vest o skoku ruskega inženirja Solodovnika iz višine 10.000 m je opozorila javnost na nekatere zanimivosti in težave skakanja s padalom. — Padam že tri minute prosto kakor kamen .. eno padalo na hrbtu, drugo pa na prsih, zaenkrat še obe zaprti.. . zemlja se mi bliža s hitrostjo 200 km na uro . . . sežem po obročku padala, potegnem nad menoj se raz prostre svilena polobla, podobna roži .. — to je kratka reportaža o vtisih človeka, ki skoči s padalom rz letala. priprave Devet mesecev so trajale priprave za skok iz višine 10000 m Priprave so tekle na znanstveni podlagi. Letalca so zaprli v jekleno celico, kjer se je počasi redčil zrak in nižala temperatura, dokler ni odgovarjalo oboje višini 10.000 m. To je bilo dviganje letala, potem se je pa naenkrat pri- šinah hitrost 234 do 310 km. Pa tudi ta hitrost letalcu ne škoduje. Če je malo izvei-ban jo lahko prenese, saj let* letalo z mnogo večjo hitrostjo. Pač pa preti letalcu mnogo večja nevarnost v obliki mraza m izpremembe zračnega pritiska. V višini 10 tisoč m znaša temperatura približno —50-. Toplota med padan:em narašča približno za 1 stopinjo na vsakih 150 m. Izprememba zračnega pritiska povzroča podobne težave kakor pri ljudeh, ki delajo v morskih globinah, če jih nenadoma potegnejo na površje. Razredčenjc zraka ob dviganju se še da prenesti, ker je počasno, ko pa letalec skoči iz letala, zadostuje nekaj minut, da se mu zračni pritisk podvoji ali celo potroji. Če nima Evstachijeve cevi v redu. mu lahko poči ušesni bobenček Samo naglo izravnavanje pritiska na obeh straneh bo-benčka omogoči, da se spusti na zemljo, ne da bi trpel njegov sluh. Neprijeten ;e tudi občutek v trenutku, ko se padalo odpre. Mislite si, da sc peljete z avtomobilom s^iitrostio 200 km na uro, pa st vam v nekaj sekundah zmanjša hitrost na 22 k-n. Človek bi odletel naprej iz avtomobila. V padalu sicer ni tako hud*) ker naleti letalec takoj na jak zračni odpor. Pri padanju z odprtim padalom pade letalec približno 6 m v sekundi, tako da preleti 1000 m približno v 3 minutah. Čc bi nc bilo vetra, bi ne pomenila ta hitrost nobene nevarnosti. To je kakor skok iz višme 1 30 cm Veter sicer ne piha od zjjoraj navzdol, pač pa zelo pogosto poševno proti zemlji, kar poveča hitrost padanja. Zato si skakač večkrat zlomi noge. roke. čeprav se je padaio odprlo normalno in čeprav je njegova velikost povsem odgovarjala skakačevi teži. Hitrost 10 m v sekundi je že ntvams Padalo rešitelj letalcev Naj gre že za umski VVilliamsov skok iz višine 11.420 m ah za nedavni -»kok ruskega inženirja Solodovnika, gotovo so taki rekordi vredni vsega priznanja In občudovanja Njihov pomen pa ni samo športen. temveC pomeni tudi nove Izkušnje za uporabo padal v vel kih višinah To je sedaj zelo važno, kajti moderna letala dosežejo višino 8.000 m in tako se lahko zgodi, da je letalec prisiljen skočiti iz letala v taki višini iz kakršne se doslej na splošno Se ni skakalo. V takem primeru je padalo edina letalčeva rešitev. Al Capone izpuščen Kratko smo že poročali, da Je bil v petek izpuščen iz ječe bivši ameriški glavni sovražnik številka T. Al Capone, nekoč neomejen gospodar čikaškega podzemlja. Po dolgem zasledovanju je bil pred leti aretiran in 1.1931 obsojen na 11 let ječe. Toda samo zaradi davčnih sleparij, ker se državnemu tožilcu ni bilo posrečilo dokazati mu udeležbo pri mnogih umorih. Prvi del kazni je Al Capone odsedel v sloveči ameriški kaznilnici na Alcatrazu v zalivu San Fran-cisca. Lani so ga prepeljali v kaznilnico v San Pedro, zdaj so mu pa ostanek kazni odpustili zaradi vzornega vedenja. Al Capone na Alcatrazu ni občeval z drugimi kaznenci, namenoma se jih je izogibal in bil je osovražen. Kaznenci so namreč mislili, da si hoče z ovaduštvom pomagati čimprej iz ječe. Ko se nekoč ni hotel udeležiti upora kaznencev, je postal tudi v kaznilnici največji sovražnik drugih kaznencev. Ti so ga večkrat napadli in končno ga je morala uprava na poseben način zaščititi pred njimi. V kaznilnici San Pedro je Al Capone novinarjem izjavil, da je njegova edina želja živeti mirno na Floridi Al Capone ima še vedno več milijonov premoženja in v Miami krasno vilo. Dal si jo je bil zgraditi na tuje ime in ko se je naselil v nji so se lastniki okoliških vil zaman otepali njegove soseščine. Edino kar so mogli storiti je bilo to, da so dali svoje vile ponoči razsvetliti z reflektorji. Toda Al Capone se niti s tem ni dal pregnati. Franc Kokol 70-letnik Laško, 10. novembra V torek 21. t m. bo praznoval TOletnico rojstva bivši čevljarski mojster, trgovec z usnjem in posestnik v Laškem 2. Franc Kokol. Rodil se je 21. novembra 1869 v Laškem kot sin Franca Kokove-koicol m Terezije rojene Klepej. Tu se jc rud* izučid obrti Delal jc kot pomočnik v večjih krajih ted. Stajerske, najdlje v Gradcu. Leta 18^5 je pričel v skromnih razmerah samostojno obrt in sc rtega leta oženil z Antonijo Sc-petave iz Šmarja pri Jelšah. Z njemu lastno pridnostjo in marljivostjo mu je uspelo, da jc kupil L 1003 od gc Ane Amon hrSo v sedanji Valcntmičevi ulici 77 ter svoj obrat razširil. Do leta 1°16 se jc bavil s toč njem vina, /gania n piva »čc/ ulico«, ki mu je zlasti s točenjem pristnih domačih in južnotirolskih vin lepo uspevalo Ko je zaradi vojne promet \ gostilniških obratih moćno nazadoval, je vinotoč opustil ka mesto tega otvoril trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, ki jo ie rodil do pred par leti, ko jc oddal obe obrti zj* radi prijetnosti g. Gašp Jugu iz Poljčan ter živi zdaj kot zasebnik. Pred tremi leti ga je nenadoma zapustila dobra soproca Antoni is ki mu jc nsii (a 8 otrok, od katerih žive še 4. ki so vsi preskrbljeni. Hči Marija ie vdo\a po trgovcu, prvi sin Adolf je šef-knjigovodja v domači costilničarski pivovarni d. d. drugi sin dr. Franc je zdravnik v ccljsk javni bolnici, najmlajši sm Ilerbcrt pa ie Brada & tv. D. Rakusch v Celju Jubilant se jc, v kol;k. mu je dopuščal čas. tudi javno adejstvovaL Tako je hd preko 30 let odbornik mestne občine \.a< ko do njegove razrešitve pod županova njem dr. Ro£a. ko jc prešla občina v druj,h* roke. Dolgo let ie sodeloval pri Prostovoljnem gasilnem društvu, bil je funkcio nar Olepšcva'u l: < In tujskoprom^tnec* društva. Obrtnega ilruštva itd. ter ves čas zvest član in odbornik napredne poUtične organizacije, spoštovan in upoštevan tudi med nasprotniki. G. Kokol je vzor marljivega obrtniki, kt jc iz prav skromnih razmer / neumorn.. dr-lavnostjo spravil svoj obrat do lepe ^ ne, saj je zaposlil v vojnih *n povojnih lc tih do 10 ljudi in zalagal s svojimi dobrimi izdelki, kar vedno rad prizna, območje 7 far. Delal je dnevno od zore do po/mp* večera, kar pa se mu danes prav m, pozna, saj je še mladeniško čil. ko ga vi dimo na dnevnih izprehodih. Želimo uglednemu meščanu m Maremu borcu za napredno stvar še mnogo let prijetnega uživanja sadov njcfjoveca dela Ogromen stro] V Milan so pripeljali oni dan o*rrornen stroj, kakršnega v Italiji se niso vidHi Gre za orjaško stiskalnico, konstruirano v Združenih državah. Nekaj minut zadostuje tej stiskalnici, da pride tz nje avtomobilska karoserija. Stroj tehta 340 ton, v zemljo sega 9 m. nad zemljo pa 12 m. Italijani so mu dali ime >stroj palača*. Prevoz do Milana je bil seveda težak. Izkazalo sc je, ko so prl-peljali stroj v Genovo, da ga ni mogoče pripeljati v Milan niti z vlakom, niti po cesti. Tudi če bi ga demontirali bi ne Sel njegov 70 ton težki zgornji del niti pod železniškim, niti pod cestnim predorom. Zato so stroj znova natovorili na ladjo in ga prepeljali skoraj okrog vse Italiie v Benetke, potem pa po Padu in Tirinu do Pavi je in Milann na posebnem vozičku, ki so ga vlekli štirje traktorJL V PISARNI Šef; Gospodična, kje sva včeraj nehala? Strojepiska: Gospod ravnatelj, hoteli ste se z menoj domeniti glede nedeljskega izleta, pa je prićla vaša gospa in z njo ste oJšli. Lev Vladvka: 31 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN — Da, prav pravite, vidim, da ae porajajo ugovori v moji glavi zelo hitro drug za drugim. Zopet je tam eden in ne dal bi mi miru, če bi ga ne izgovoril. Nikjer ni rečeno, da bi morala biti tu sama, saj bi lahko poklicala še koga — bilo bi zabavneje m varneje. Toda oprostite, ta ugovor sem omenil samo iz formalnih nagibov. Oprostite, da sem vas sploh motil. Klanjam se... Paulus se pa ni poklonil in tudi preveč mirno ni odšel. Nekaj mračnega mu je sedelo na čelu, nekakšna prikazen, pa se je ni upal dotakniti niti z mislimi Spoštoval je Zdenko in ni ji zameril, da mu je prekrižala načrte. Prej ae je jezil nase in malone odleglo mu je, ko je udaril z glavo ob steno, ki mu je bila nepričakovano zastavila pot. Toda Zdenki se ni sedelo dobro. Ko je znova pobrala nekaj besed iz vodnjaka spominov, ki so ji bili šli malo prej preko ust, je začutila neprijeten, neizogiben pritisk, ki sicer ni bil dovolj jasen, niti po obsegu niti po mestu, toda bil je tem neprijetnejšL Velika ura v Zdenkinem stanovanju je tako razločno oznanjala štiriindvajset delov dneva, da ni bDo mogoče dvomiti, koliko je ura. Bilo je drugega dne zjutraj. Čemu bi dejali zjutraj? Bil je čas, ko bi moralo rosno solnce smeje pozdraviti mrko temo. Solnce je bilo pa skrito, zastrto po čudežu Havlovega povelja. Tema, sama tema, gluha in prazna, brezdušna in bolestna, trgajoča se neslišno po grlu življenja. Njena moreča enoličnost in strahotna gotovost je ubijala vsako živahnejšo misel. Atavističen strah pred temo, plazeč se liki tipalke ostudne meduze, je objemal vsako človeško dušo. Treba je bilo od nečesa živeti. Od nekakšne vloge. Zaljubljencem, ki jih je bila presenetila tema na livadi med travo ali na kozolcu, kjer je prijetno dišalo seno, je moralo biti toplo in prijetno. Lahko so spali ali se poljubljali, ljubimkovali in zopet spali. Tema jih je še bolj zbližala in misel na smrt je bila samo glupo strašilo. Toda biti sam, preganjan po mislih, ki nimajo konca ne kraja in ki se znajo neusmiljeno rogati Človeški onemoglosti, to je bilo strašno. Zden** je vsa iz sebe dočakala osmo uro. Desetkrat je segla po zvočniku in desetkrat ga je odložila. Morda je bilo še prezgodaj, ko je pa gong ure jasno označil čas, ko naj bi se zjasnilo, se ni mogla več premagati — Naj prideta k meni Haran tn Paulus. Dobro, da je bila tema. Njen obraz je sel skozi neskončen rov trpljenja. Negotovost glede moža ji je težila dušo in trgala živce. Malo je manjkalo, da ni drhtela. In sekunde, ko je čakala, kdaj pride He-ran ali Paulus k nji so bile neskončno dolge. Prišla sta drug za drugim in na njeno povabilo sta sedla vsak v svoj naslanjač. — Oprostita, gospoda, da vaju kličem tako zgodaj. Slabotna sem, ne morem p i en sati teže, ki me teži Zdi se. kakor da je ves svet zbežal nekam daleč od vas. Menda smo mi edini razumnejši otok. Zveza s svetom je pretrgana že od včeraj, odkar ni mogoče priklicati nobene postaje. Ena postaja je sporočila konec... In potem se je pričelo divje beganje. Beže vsi ljudje. Kam? Človek bi mislil, da so zblazneli — Milostiva, tudi jaz vidim vse črno pred seboj. Mislim, da bi bilo že prepozno, če bi zdaj prižgali solnce. Saj je hotel Havel samo pomagati ljudem, s temo smo jim pa zadali hud udarec. Koliko ropov in umorov je že bilo ta čas na svetu... Samo tolovajem se godi zdaj dobro. Jaz sem odločno za svetlobo. Tema je nastala gotovo zaradi Havlove neprevidnosti Če bi bil on tu v našem položaju, bi gotovo prižgal solnce. — Tudi jaz mmlitn tako. Čim pride, bo zopet svetlo, — je dejal Paulus nestrpno, — toda nesreča je prav v tem, da ga ni tu. Mislim, da je tema najboljša ideja sezone. Najprej je vzgajal Havel človeštvo zlepa. Učil je ljudi, jim pridigo val in jih svaril, naj ne bo vojne. Potem jim je zagrozil.... Kaj hočete? Ljudje zdaj imajo, kar so hoteli Najboljše zdravilo je vedno zelo grenko. Kar naj ga pošteno okusijo, kar naj imajo čas pošteno razmišljati, kako brezglavo so se dali begati V dveh ali treh dneh sveta ne bo konec. Trdno sem prepričan, da je Havel pri svoji iznajdljivosti živ in zdrav. Vendar sem pa za to, naj tema še ostane. Na vsak način bodi tema. Samo, da ne ostane nikomur nič dolžan. Kar so hoteli to imajo. — Ne pozabite, prosim, da jemljemo nase odgovornost za svet. V naših rokah je biti ali nebiti človeštva, Za vsako sekundo, kolikor jih bo še v temi, ubijemo mnogo ljudi Njihova življenja lahko odkupimo ... Nočem imeti vsega tega na vesti. - Heran je govoril v začetku mirno, potem se je pa naenkrat razvnel in njegove besede so mahale okrog sebe s plamtečim mečem. — Prečrno gledate. Priznam, da so se s temo razbrzdali mnogi zli duhovi, toda mnogo več smo jih pregnali Čeprav ljudje zaradi teme umirajo, so pa prenehale mnoge druge bolezni in izostale nesreče, ki bi jih bile zadele, če bi bilo svetlo. Sekunde se v tem boju niti ne opazijo, pa tudi dan ni posebno dolg. Človeštvo je treba pripraviti tako daleč, da se bo balo teme. da se bo balo te grožnje, kadar bo nujno potrebna za njegov blagor. Stavim glavo, da je tema človeštvu prav za prav koristna, Paulus je obmolknil. Tako daleč ni hotel priti. Toda vlastnem ognju prepričevanja, značilnem za njegovo mladost, je zašel tako daleč, da ni mogel več nazaj. Saj niti sam tega ni verjel. Toda, naj bo, čutil je, kako je počasi zasajal negotovost v Hera-nove nazore. Nekaj resnice je bilo v njegovih besedah. Samo na podlagi obsežnih statistik bi se dalo končno nastopiti proti njegovim zaključkom. To je bilo iluzorno. Zdaj v temi je veljala teorija proti teoriji Zato je bil eHran tem bolj vržen iz sedla. Rad bi bil ugovarjal, rad bi bil ovrgel te trditve, pa je stala njegova bojevitost pred praznoto in le nekaj besed brez vsake zveze je izražalo njegovo zbeganost. Za temo je namreč govorila še okolnost, katere vpričo Zdenke instinktivno nista hotela omenjati. To je bila možnost, da bi edino tema mogla rešiti Havla. Oba sta ga imela rada in zato je bila obema težka misel, da bi prižgala solnce. Heran se je samozat o upiral tej ljubezni, ker se je zavedal in ker ni hotel, da bi bila odločilna v tako važnem vprašanju, ko gre za ves svet. Urejup Josip Zupon&č J? Za »Narodno Mamo* Fran Jaran // Za upravo in moralni dol Csta Oton Christot // Vsi v Ljubljani