l pri kateri sta ekologija in ekonomija neJoč­ ljiva celostna procesa v našem okolju. 2. Na podlagi koncepta programa raz- voja gozdov in gozdarstva, ki ga naj sprejme parlament R Slovenije, je potreb- no, da določimo , uveljavljamo in razvijamo javni interes nad gozdovi pred zasebnim oziroma podjetniškim in zagotovimo večji javni nadzor nad gozdovi in gozdnim go- spodarjenjem. 3. Z ustrezno medsebojno usklajeno za- konodajo (o varstvu narave oziroma okolja in gozdov) moramo zagotoviti temeljne do- ločbe, kot so trajnost gozdov in njihovih funkcij, večnamenskost gozdov in njihovo ekosistemsko obravnavo, naravovarstveno naravnanost gospodarjenja (temelječo na konceptu sonaravnega gozdnega gospo- darjenja). Zakonsk-o jasno razdelati pogoje (strokovni kadri, celoviti organizacijski si- stem in sistem trajnega zagotavljanja na- menskih materialnih sredstev) za vlaganje v gozdove in njihovo krepitev ter za sanacijo ogroženih gozdov. 4. Na osnovi sinteze izdelanih območnih gozdnogospodarskih načrtov, opravljene GDK : 903 valorizacije funkcij gozdov in opredeljenih nasprotij v prostoru je treba izdelati stro- kovne podlage za aktivno vključevanje v strategijo prostorskega razvoja. V ta namen naj bi bile opravljene stro~ovne. ~odlage ~ prostoru (na karti) z usmentvam1 1n smerni- cami za sledeča območja: območje gozdov, območja, ki so funkcionalno vezana na gozd, območja varovalnih gozdov L in 11., območje gozdov posebnega namena, ob- močja za sanacijo (emisije, hirajo?a. jelka, divjad, ujme, bolezni in škodljivc1) 1n ob- močje za premene degradiranih gozdov. Za vsa območja je treba dati tudi makroeko- nomsko analizo osnov za izvedbo usmeri- tev in smernic. 5. S strategijo prostorskega razvoja je treba zagotoviti varovanje vseh gozdov in območij, ki so funkcionalno vezani na gozd: Večji posegi smejo biti izvedeni le na osnov1 celostne poprejšnje analize gozdnatega prostora; in na tej osnovi moramo nato iskati alternativne rešitve, s katerimi bi omo- gočili naš razvoj - pod pogoji, da ne bi ?ile bistveno prizadete funkcije gozdov. Tud1 za to je potrebna jasna zakonsko normativna ureditev. Iskanje smeri razvoja gozdne tehnike Boštjan KOŠIR* 1. STRATEŠKI PROBLEMI RAZVOJA GOZDNE TEHNIKE Gozdna tehnika združuje znanja o tehnoM legijah dela v gozdu z namenom opravljanja gospodarskih . qejavnosti in je vezana na človekovo delo in na cilje, ki jih človek z njim dosega. S spreminjanjem značaja ?1?- vekovega dela v gozdu se zato spreminJa tudi značaj gozdne tehnike. Temeljne cilje, • Doc. dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija ki jih skuša doseči gozdna tehnika, lahko strnemo v naslednje točke : 1. uresničevanje smotrov gospodarjenja na način, ki pomeni kar najmanjše tveganje za širše okolje, za človeka v delovnem sistemu in za družbo; 2. uresničevanje smotra gospodarjenja z gozdovi na racionalen način s čimmanjšo porabo energije, časa in sre.ds.tev. . Večina problemov, s katenm1 se ukvaqa, je s področja pridobivanja lesa in gra~nje gozdnih prometnic. Tudi podro~je~or~an1zaM cije gozdarskih del po navadi steJem? h gozdni tehniki, čeprav so mnog~. naeela organizacije tako univerzalna, da Jih lahko G. v. 5-6/92 305 uporabimo tudi v drugih proizvodnih proce- sih. Doslej je bilo področje gozdne tehnike del poslovnega procesa, ki je tekel v enot- nih gozdnogospodaskih organizacijah. Predstavljalo je torej le enega izmed mno- gih vidikov gospodarjenja z gozdovi. Ra- zumljivo je, da je raziskovalno delo na tem področju sledilo zahtevam in pričakovanjem gozdarske operative in opravljalo tudi neka- tera dokaj rutinska opravila. Naj omenimo le nekatera izmed dosedanjih težišč gozdne tehnike: - spremljanje in spodbujanje razvoja tehnologij; - študij tehnologij z vidika njihove učin­ kovitosti in deloma tudi vpliva na sestoje (razvoj ideje o celoviti ekonomičnosti); - študij gospodarnosti dela z različnimi tehnologijami; - poraba goriva in različnih drugih po- trošnih materialov pri transportu in sečnji; - prenašanje znanj o tehnologijah, ki jih pri nas ne uporabljamo; - iskanje optimalnih razmerij med tehno- logijami transporta in odpiranjem gozdov z gozdnimi cestami in vlakami; - iskanje načel optimalnega odpiranja gozdov z gozdnimi cestami; - katalogizacija in kategorizacija gozd- nih cest z vidika njihovega družbenega in gospodarskega pomena; - razvoj ideje o klasifikaciji gozdnih zem- ljišč s funkcionalnega in opisnega vidika- izdelave tehnoloških kart; - opredeljevanje načel razmejevanja de- lovnih območij različnih strojev in tehnolo- gij; - sodelovanje pri izdelavi celovitega or- ganizacijskega modela gozdarstva; - sodelovanje pri razvoju smernic za podrobno gozdnogospodarsko načrtova­ nje; - razvoj načel priprave dela; - vizije slovenskega gospodarstva z vi- dika razvoja tehnologij; - ergonomsko oblikovanje delovnih sredstev in delovnih metod; - ergonomska presoja ustreznosti posa- meznih tehnologij; - ugotavljanje obremenjenosti delavcev s škodljivimi vplivi pri uporabi delovnih sred- stev; 306 G. V. 5-6/92 - varnostno-tehnološke ocene primer- nosti delovnih sredstev in delovnih metod; - študij dela (študij časa, oblikovanje dela, vrednotenje dela); - povezovanje proizvajalcev in uporab- nikov gozdarske strojne opreme; - študij opremljenosti in usposobljenosti zasebnih lastnikov gozdov za gozdno pro- izvodnjo; - usposabljanje in izobraževanje izvajal- cev gozdne proizvodnje; - drugo. Doslej je bilo gozdarstvo enovit poslovni sistem, ki je združevala načrtovanje, pri- pravo proizvodnje, izvajanje in nadzor nad učinki prizadevanj. V rokah gozdarskih or- ganizacij je bil tudi del razvoja strojne in druge opreme v gozdarstvu, ki se je sicer zgledoval za tujimi dosežki, vendar je po- menil pomemben dejavnik v razvoju doma- čega znanja. Radi govorimo, da stojimo danes na razpotju. S tem se vsi strinjamo, le da razumemo razloge za to zelo različno. če govorimo o usmeritvah raziskovanja na področju gozdne tehnike, potem je najpo- membnejša sprememba, ki bo vplivala na te usmeritve, ločitev izvajanja gozdnih del od upravljanja z gozdovi. S to spremembo se bo povečala nevarnost, da bodo kratko- ročni poslovni interesi prevladali nad priza- devanji po sonaravnem gospodarjenju. Ves izvajalski del se bo na ta način vsaj deloma na silo preselil iz gozdarstva ali se bo združeval tudi z negozdarskimi dejavnost- mi. Kombinacije med izvajalci, trgovci in predelovalci lesne surovine bodo postale vsakdanje. Gozdna tehnika, ki bo nekako vsaj deloma pregnana iz gozdarstva, pa bo še naprej ostala v gozdu. če je doslej gozdna tehnika obravnavala tehnično-organizacijsko-ekonomski vidi k ·gospodarjenja z gozdovi znoraj sicer popol- nega sistema, ki je vseboval tudi druge vidike gospodarjenja z gozdovi, potem se bo odslej nujno srečevala tudi s partnerji, ki bodo obvladovali le del gozdne proizvod- nje in se bodo torej ukvarjali pretežno le z enim - izvajalskim vidikom. Pravzaprav lahko pričakujemo, da bodo vprašanja in izzivi deževali s strani: 1. države in 2_ neposrednih izvajalcev (ti bodo v začetku predvsem v državnih, kasneje pa tudi v zasebnih rokah), pa tudi 3. raznih trgovcev, zastopnikov, uvoznikov in posred- nikov ali celo 4. s strani proizvajalcev go~ zdarske opreme. Sklepamo lahko, da bo narava teh vprašanj zelo različna. Vsekakor bo naloga gozdne tehnike kot raziskovalno-znanstvenega področja pred- vsem raziskovati odnos med temeljnimi dejavniki gozdarstva, s ciljem, da se ne poruši ravnovesje med njimi v škodo enega ali drugega. Ta znanja bo potrebno kopičiti na zalogo, da bomo sposobni ukrepati prej, preden se ravnotežje podre. Ta znanja bo potrebno predočiti predvsem državi, ki mora usmerjati in nadzirati razvoj družbe in skrbeti za ravnotežje pri zadovoljevanju vseh interesov družbe. 2. NAČINI REŠEVANJA STRATEŠKIH PROBLEMOV Podobno kot pri drugih področjih jih lo- čimo tudi pri gozdni tehniki : 1. reševanje splošnih problemov in iska- nje temeljnih znanj o uporabi gozdne teh- nike; 2. reševanje tekočih problemov z zna- nimi metodami, pri čemer lahko prihaja tudi do odkrivanja novih dejstev. Vendar to ni temeljni cilj te dejavnosti. Velika je nevarnost, da prevlada iskanje rešitev tekočih nalog, saj je v tem velik izziv - preizkusiti svoje znanje na reševanju konkretnih problemov. če je ta pot po- pestrena z inovacijami v metodološkem in tehničnem smislu, ni v načelu nič narobe, če je del raziskovalnih naporov usmerjen tudi v to smer. Na ta način se ohrani tudi pri znanstvenem delu neobhoden stik z resničnostjo (s tlemi) . Pa vendar leži osnovni cilj znanstvenega delovanja na tem področju nekje drugje - na odkrivanju kakovostnih in količinskih kazalcev, ki ilustrirajo mesto gozdne teh- nike v povezavi z drugimi dejavniki gozdar- stva, predvsem pa : 1. posledice uporabe gozdne tehnike glede na cilje njene uporabe (dejavnik gozd) ; 2. mesto človeka v tehnoloških procesih (dejavnik človek); 3. stopnja gospodarnosti uporabe goz- darskih tehnologij (dejavnik gospodarnost). V naštetih treh odnosih do najpomemb- nejših dejavnikov gozdarstva je seveda vrsta spremenljivk, ki jih lahko opredelimo kot odvisne spremenljivke. Z njimi torej merimo učinke uporabe tehnologij . Samo po sebi se postavlja vprašanje o vrsti in številu neodvisnih spremenljivk. To so značilnosti konkretnih tehnologij, nači­ nov in načel , ki jih rabimo za rešitev kon- kretnih ali načelnih problemov. To lahko zapišemo : MNOGOTER! UČINKI~ MNOGOTER! VZROKI in ugotovimo, da so glavna težišča znan- stvenega dela na področju gozdne tehnike : 1. študij vseh učinkov in posledic upo- rabe tehnologij v gozdu; 2. sestavljanje takšnih tehnologij, da bo enačba v optimalnem ravnotežju z vidika družbenih interesov. Zgledovanje po tujih vzorih je na podrogu gozdne tehnike lahko zelo nevarno. Ce upoštevamo, da so najvišja načela, po katerih ravna gozdna tehnika, zapisana kot splošna načela gospodarjenja z gozdovi, potem jih moramo razumeti kot: 1 . OMEJ ITVE pri uporabi gozdne teh~ nike in s tem tudi omejitve pri prenašanju tujih rešitev k nam; 2. MOŽNOSTI razvoja domačih, sloven- skih metod gozdnega dela. Gozdna tehnika je tista, ki lahko uresniči sanje načrtovalcev, ali pa jih za vekomaj razblini . Zato je pomembno vprašanje, kako skladna so orodja in postopki, ki jih razvija gozdna tehnika, z zahtevami načrtovalcev in upavljalcev gozda (torej z njihovimi sa- njami). Ocenjujemo, da je bila zraslost gozdne tehnike z drugimi področji gozdar- stva v Sloveniji zadovoljiva (pri tem ne upoštevamo izkušenj po letu 1989, ko se je začela izrazita politična in ekonomska kriza). Raziskovalna skupina, ki dela na tem področju, je odločena, da te povezave s predlaganimi prioritetami raziskovanja še izboljša . 3. AKTUALNIPROBLEMI Kljub temu je potrebno omeniti, da so na področju gozdne tehnike tudi vprašanja, ki se zdijo opazovalcem z drugih področij G. V. 5-6/92 307 povsem vsakdanja in nepomembna; ven- dar pogosto ugotovimo, da so edino raz- i$kovalci tisti, ki lahko neko vprašanje rešijo operativno in strokovno dovolj učinkovito. To še zlasti velja za ugotavljanje varnosti pri delu, ergonomske meritve in druga po- dobna vprašanja. Pri naštevanju takšnih odprtih problemov se pokaže, da je gozdna tehnika izjemno občutljiva za aktualna vpra- šanja in dogajanja v gozdarstvu, kot tudi za vse spremembe, ki ogrožajo (npr. popa- danje gozdov) ali pa pospešujejo razvoj gozdov in ohranjanje okolja (npr. naravni rezeNati). To spoznanje je pomembno zato, da ne pričakujemo od sodelavcev raziskovalne skupine, da bodo določili raziskovalne pro- jekte za naslednjih deset let. Pomembno je tudi zato, ker to spoznanje krepi zaupanje v temeljna izhodišča, iz katerih se mora oplajati vsak sprejeti raziskovalni program. ln če si ogledamo trenutne prioritete (programi v letu 1991 ), ki izhajajo iz naštetih izhodišč, dobimo naslednjo sliko: 1. projekti, ki podpirajo usklajevanje goz- dne tehnike z drugimi vidiki gozdarstva: 20% 2. projekti, ki podpirajo prizadevanje nove organizira nosti gozdarstva: 40% 3. klasični projekti gozdne tehnike, ki raziskujejo odnose: proizvodnost - dela- vec: 40% Iz te ocene lahko sklepamo, da je kar 40% vseh raziskovalnih naporov povezanih z aktualno problematiko in reševanjem te- kočih vprašanj. Dela na t. i. klasičnih pajek- tih je 40%, kar je v tem trenutku preveč, glede na to, da pravzaprav ne vemo prav dobro, kdo bo uporabnik teh rezultatov. če bo to zasebnik, potem mora za pridobitev teh znanj tudi nekaj prispevati. Projektov, ki so izrazito perspektivno usmerjeni in imajo z vidika razvoja ekološke zavesti tudi največjo težo, je za 20% raziskovalnih zmogljivosti, vendar se ta delež hitro pove- čuje na račun klasičnih projektov. 4. RAZVOJ PODROČJA Marsikdaj je lažje napisati ''nove cilje« in 308 G. V. 5-6/92 "nove metode«, kot pa zagotoviti mate- rialno osnovo za njihovo doseganje. Lahko rečemo, da je že pravilo, da je tisti del raziskovalnega dela, za katerega zadošča napeti možgane in napisati o stari stvari nekaj na dotlej »neznan" način, veliko moč­ neje razvit od tistega dela, ko je potrebno oditi na teren, v gozd, ali pa v laboratorij in z ekzaktnimi metodami nekaj izmeriti ali ugotoviti. To seveda ne velja samo za gozdno tehniko, temveč tudi za druga pod- ročja raziskovalnega dela v gozdarstvu. Vedeti moramo, da v svetu cenijo predvsem izvirne prispevke k zakladnici znanja, ki razen na redkih področjih izvirajo predvsem iz opravljenih poskusov. Za zagotavljanje materialne osnove raziskovanja pa so bi- stvena prizadevanja za izboljševanje kad- rovske sestave raziskovalne skupine ter izboljšanje opremljenosti z raziskovalno opremo. Zato vidimo razvoj raziskovalne dejavnosti na področju gozdne tehnike predvsem v naslednjih smereh: 1. v izboljšanju kakovosti izobraževanja in izpopolnjevanja na tem področju- pove- čati število diplomantov, specialistov in do kto rantov; 2. v izobraževanju raziskovalnih kadrov v tujini v obliki specializacij in sodelovanje s tujino v izmenjavi izkušenj, literature, ekspertov itd ... . ; 3. v razvoju metod za doseganje ciljev gozdne tehnike in za reševanje raziskoval- nih in strokovnih vprašanj gozdarstva Slo- venije na področju gozdne tehnike; 4. v razvoju metod raziskovanja, ki so mednarodno priznane in primerljive, ter so- delovanju v mednarodnih projektih, kjer lahko prispevamo originalne meritve in predlagamo enakovredne, oziroma primer- jalno uspešnejše rešitve . Poleg naštetega pa moramo vedeti , da je zlasti na raziskovalnih ustanovah v Evropi (manj na univerzah) vsakdanji del raziskovalne sfere tudi uveljavljanje svojih dosežkov doma in v tujini prek oglaševanja, predstavitev, reklamiranja in podobnega. Gre v bistvu za intenzivno in seveda prila- gojeno uporabo sicer starih marketinških dejavnosti z namenom povečevanja last- nega ugleda, pridobivanja dodatnih možno- sti financiranja, širitve dejavnosti itd. Tudi to bo kmalu postalo del razvoja posameznih raziskovalnih področij in zato tudi gozdne tehnike. 5. POVEZAVE S SOSEDNJIMI PODROČJI Povezave s sosednjimi področji razisko~ vanja je potrebno najprej poiskati v okviru gozdarstva, pa tudi zunaj njega. Med ti- pične povezave znotraj gozdarstva spada iskanje soodvisnosti med vzroki in posledi- cami nastanka nekaterih motenj v gozdovih zaradi uporabe gozdarskih tehnologij, med povezave zunaj gozdarstva pa štejemo npr. : sodelovanje z medicino dela, z grad- Foto: Marko Figar beniki, s strojnim inženirstvom, s sociologi itd . . . . Povezave s sosednjimi področji bodo najbolj izrazite pri oblikovanju novih metod raziskovanja ter pri razvoju merilnih postop- kov, ki jih danes na področju gozdne teh- nike pri nas na splošno močno primanjkuje. če se bo gozdarstvo Slovenije odločilo, da poleg drugih področij gozdarstva potrebuje tudi solidno znanje in raziskovanje s pod- ročja gozdne tehnike, potem bo moralo vložiti energijo in denar najprej v zagotovi- tev strokovnjakov, v njihovo izpopolnjeva- nje ter v raziskovalno opremo, s katero bomo lahko opravljali primerljive raziskave in sodelov.ali tudi v mednarodnih projektih. G. V. 5-6192 309