PoStnina plačana v gotovini.
Cena 20.— .lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst; ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Rlva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IV. - Štev. 39	!
n
Trst - Gorica 6. oktobra 1950
Izhaja vsak petek
Kam merijo?
Srečal sem prijatelja, ki je začuden ugovarjal našemu opozorilu, s katerim smo pokazali na spletkarjenje, naperjeno proti Slovenski demokratski zvezi. Cernu opozarjamo? Saj so vendar ljudje izkušeni, saj vedo, kaj delajo. Nihče se ne bo pustil po nasprotnikih tako neumno izrabljati.
Res je, dragi prijatelj. Zavestno najbrž nihče ne bi tega delal, čeprav se v teh današnjih pokvarjenih časih ne bi smeli prav nič čuditi, ako bi pri takem umazanem opravilu mašli tudi take ljudi. Toda veliko laže bo dobiti večje ali manjše število takih, ki bodo podzavestno nasedli nastavljenim limanicam in inehate pomagali sovražniku pri njegovem razdiralnem delu, ki ga je tako zvito u-smeril proti Slovenski demokratski zvezi. Taki, nič hudega misleči ljudje se potem razvnamejo, prepričani, da se bore za svojo stvar in svojo idejo, ter se pri tem prav nič ne zavedajo, da se prav za prav nehote pokoravajo edini palčici spretnega komunističnega dirigenta. Tem ljudem so veljale naše besede. Zavestnim krivcem in grešnikom itak ni govoriti!
Ko ,bi bil naš živelj politično tako izkušen, kakor nas je prepričeval naš prijatelj, potem bi bil naš opomin res neumesten. Toda ponovno lahko ugotovimo dokaj primerov, ki dokazujejo prav nasprotno. Podali bomo samo dve sliki in vsakdo si bo lahko na njihovi osnovi v svoji bližnji. okolici poiskal žive primere, ki mu bodo pojasnili naše besede.
V	čem so zapopadene najvažnejše oznake zrelosti za politično delo?
Prvič je znano, da je politično delo nujno skupno delo. Pri njem sodeluje mnogo ljudi in že zaradi tega mora biti vsak sodelavec v vsakem trenutku pripravljen na prilagoditve in popuščanje. Vedeti mora, da ne bo vedno in povsod veljala samo njegova. Več glav več ve in marsikdaj se mu bo zgodilo, da ne bo našla njegova misel med političnimi prijatelji prav takega odobravanja, kakršnega je pričakoval. Kdor se bo začutil v takem primeru osebno užaljenega, ter bo nato podobno kakor razvajen otrok vrgel vse od sebe in dejal »Pa grem!«, tak ne dokazuje politične zrelosti in ni za skupno delo.
Roko na srce, prijatelji! Ali ni med tržaškimi Slovenci kar precej takih politično nezrelih razvajencev?
Drugič pa moramo vedeti, da presega politično delo po svoji pomembnosti in širini okvir domačega hišnega praga. Tu gre za narod, ne pa zgolj za širše ali ožje sorodstvo! Kdor prenaša svoje družinske prizadetosti, ki so običajno ze-
lo	pristranske narave, na politično poprišče in so mu ta njegova čustva merodajna za fnjegovo politično zadržanje in delovanje, ta s tem nujno kaže svojo ozkost. Tak človek se še ni povzpel do tega, da bi ločil splošno od osebnega. Zanj neha vsaka jasnost tam, kjer je osebno prizadet, pa naj bo to pozdrav s prenizkim poklonom, premajhna pozornost do njegovih ali pa otrokov a petica v šoli. Kako je to pritlikavo!
Toda tudi taki ljudje hodijo po tržaških ulicah in tudi to je politična nezrelost. Saj so iz podobnih malenkostnih razlogov, ki jih je samo njihova osebna preobčutljivost tako bolestno napihnila, nekateri pripravljeni, grešiti celo nad svojo narodnostno in jezikovnostjo in ne samo nad svojim političnim prepričanjem! Ničev razlog jim zadostuje, da zapuste politično sredino, v kateri so delali, da se iz-premene iz delavca v nergača, da prepišejo svojega otroka s šole na šolo!
Sicer pa ni to samo naša tržaška bolezen. Razširjena je bolj ali manj povsod, toda vedno je znak politične nezrelosti. Nevarno pa je, da se je prav pri nas na Tržaškem v zadnjih letih ta bolezen še prav posebno razvila.
Nič čudnega. 25 let brez demokratičnega političnega izživljanja ne more miniti brez posledic. Kar je bilo v tem času izgubljenega, se bo samo s časom lahko nadoknadilo.
Tega se dobro zavedajo posebno sovražniki odločnega demokratičnega in protikomunističnega gibanja tržaških Slovencev. Sorazmerna lahkota, s katero vzbujajo v nekaterih poedincih s svojim pri-šepetavanjem nezadovoljstvo, ki dovede take posameznike najprej do tega, da se umaknejo od političnega dela, kasneje pa da zaidejo celo na politična stranpota, krepi %yri nasprotnikih načelne in stvarne politike Slovenske demokratske zveze varljivo upanje, da
STVARNOST
38. vzporednik ni ovira za zmago demokracije
V	političnem življenju igra stvarnost pretežno vlogo. Predajanje čustvom in željam ne obrodi nobenega uspeha, kajti vselej je treba stvarnosti itrdo pogledati v oči lin v skladu ,z njenimi nauki podvizeti primerne ukrepe. Stvarnost igra odločilno vlogo v notranjepolitičnem izživljanju, je pa še bolj na mestu pri presojanju zunanjepolitičnega dogajanja.
Ugotavljamo, da je zmagalo načelo stvarnosti tudi pri presojanju položaja, nastalega v Koreji ob 38. vzporedniku. Celo Nestrokovnjaki v zadevah visoke politike in vojaške strategije iso se začudili ob pomislekih, ki so •ustavili zmagovite ameriške čete na korejskem bojišču ob zračni črti, ki je nekoč ločila demokratični svet od komunističnega na Daljnjem vzhodu.
Mojstri politike so se v Varnostnem svetu in v glavni skupščini Organizacije združenih narodov nesmiselno lovili okoli vrele kaše 38. vzporednika lin ugibali o posledicah prekoračenja te papirnate zapreke, kar bi le opogumilo bodoče napadalce in današnjega napadalca v Aziji celo iskoro nagradilo za zločinski vojaški sprehod po Južni Koreji...
Celo v deželi angleške stvarnosti iso se začeli javljati dalekovid-ni politiki in po hamletovsko začeli razpravljati o smeri, ki naj bi jo zavzeli politični in vojaški dogodki na Koreji in v svetu. Da ugotavlja Attleee borbeno propadanje kapitalističnega sveta spričo napadalnosti komunističnega totalitarizma lin nujnost nastanka socialistične stvarnosti v svetu, ki ■naj bi skušala premostiti prepad med obema svetovnima vojaškima in nazorskima bregovoma, je razumljivo z njegovega gledišča o-groženega voditelja angleškega po' vojnega socialističnega poskusa; da pa govori o obrambi zahodnega sveta pred vzhodno nevarnostjo in ■o angleški oboroževalni nujnosti •kot o obžalovanja vrednem dogodku, ki se vsiljuje angleškim mirO' ljubnim in socialističnim politikom, je .pa .zares nerazumljivo.
Danes ne more biti v svetu nobenega oklevanja!
Zahodni svet je ogrožen: dogod-
KITAJSKA SAT ELI TSKiA STVARNOST
ki na Koreji iso globoko presunili zahodne demokratične države in jih opozorili na nevarnosti, ki se jiim izpostavljajo, če bodo vsak varnostni ukrep podrejale nihanju Geigerjeve naprave in podvzemale
varnostne ukrepe kot bi vgriznile v kislo jabolko.
Morda lahko z razumevanjem spremljamo neodločno tipanje a-izijskih 'držav, ki v korejskem vprašanju dajejo prednost narodnim o-
svobodilnim nagibom in tem izanje odločilnim stvarnim razlogom, ki jih skeleče spominjajo na svojo stoletno borbo iza svobodo in zedinjenje, podrejajo današnjo stvarnost, ki je iza ostali svet plat zvona poleg splošnega preplaha zaradi grozeče tretje svetovne vojne.
Da se pojavlja maloddušnost in oklevanje na izahodni strani, je pa ■zares nerazumljivo, ko smo ugotovili, da je zaradi padca kapitalistične odpornosti nastala v svetu tolikšna vrzel, ki samo opogumlja komunistični totalitarizem k napredovanju in! 'zmagovitemu ipohodu
v	.smeri manjšega odpora.
Danes je stvarna presoja prilik in dejanj glavno vodilo, ki mora voditi v težavnem položaju vse demokratične izahodne sile.
(Zato kot demokrati v borbi za izmago človečanskih in demokratičnih svoboščin na Svobodnem tržaškem ozemlju, stisnjeni na ozke mprostoru ob vrzeli, ki je zazijala pod nami spričo propada kapitalistične borbenosti .in pojava komunistične grožnje nad našo ožjo in širšo domovino, pozdravljamo sklep voditelja vojaških sil Organizacije združenih narodov na Daljnem vzhodu Mac Arthurja, da ga namišljena in zastarela ovira ob 38. vzporedniku ne bo ustavila, zaradi česar je dal nalog svojim edinicam, naj jo prekoračijo, čim bodo pripravljene za začetek drugega dela demokratične osvobodilne vojne v korist korejskega ljudstva. Glavna skupščina OZN je istočasno iz izglasovanjem z nad dvetratjinsko večino glasov dala Mac Arthurju nalog, naj raztegne na Korejo načela demokratičnih in človečanskih svoboščin, s čimer je dala tih pristanek njegovemu skle. pu o prekoračenju 38. vzporednika.
0 prepovedi komunističnih strank o svobodnem svetu
Milica v Italiji ?
V	zadnjih .dneh v Italiji precej razpravljajo o umestnosti ustanovitve narodne milice, ki bi jo sestavljali prostovoljci za čuvanje javnega reda in mira. Mise-l o tem je sprožil sam notranji minister Scelba. Verjetno sovpada ta italijanski načrt s splošnim zahodnim načrtom, da osnujejo vse članice Atlantske zveze narodno milico, ki bi nastopila v primeru potrebe pri čuvanju javnega reda in mira. Zgovoren dokaz za to je ustanovitev narodne milice (i»Hiome Guard«) v Angliji.
Vendar je -ta misel naletela v samih italijanskih političnih krogih, v glavnem pri socialdemokratih in liberalcih, na ogorčeno nasprotovanje; opozicija se uspešno zavzema za povečanje redne vojaške sile v mejah omejitev mirovne pogodbe. Opozicionalni pomisleki, da bi lahko postala taka narodna milica borbena sila demokrščanov in s tem velika pobuda za diktatorske pustolovščine, ni vsekakor neutemeljena!
Narodna milica bi tudi vnesla -precej razburjenja v narodnostno mešane obmejne pokrajine Italije, -zaradi česar bo odklonilno stališče opozicije glede tega vprašanja .blagodejno vplivalo na manjšine v Italiji.
bo njihova razdiralna akcija uspela. To pomanjkanje globokega smisla za skupno politično delo z vsemi njegovimi nevšečnostmi, nujnostmi in velikimi zahtevami je tista Ahilova peta, na katero so napadalci naperili svoje orožje.
Proti temu je samo eno sredstvo: izkoreniniti moramo omenjene napake! Vsakdo, kdofr jim podleže, mora vedeti, da koristi s tem samo nasprotniku! Ce se sam tega ne zaveda, mu moramo mi to povedati in če je treba tudi pokazati in dokazati! Noben razlog ni zadosten, da bi lahko nekdo danes v naši težki borbi za narodne in svobodoljubne pravice zapustil svoje delovno mesto v naši skupnosti, niti mu ne moremo dovoliti, da bi nas oviral. To naj nam bo vodilo pri našem delu.
Delavnosti demokratičnih vlad v -svobodnem svetu proti komunističnim -petokoloncem so postale v zadnjem času vse resnejše in u-činkovitejše. V ZDA, na Angleškem, v Belgiji, v južnoameriških državah, v Nemčiji in Italiji prihajajo državniki in njihovi narodi do spoznanja, da je neohhodno potrebno nekaj storiti proti komunističnim zarotnikom, če hoče svobodni svet svojo svobodo tudi o-hraniti.
Vprašanje je, kakšen naj bi bil postopek -proti zločinskemu rovarjenju tujih plačancev, da bi pri tem ne kršili osnovnih demokratičnih načel, to se pravi, da ne -bi enostavno posnemali odvratnih na-silstev, s katerimi so komunisti v zasužnjenih državah izbrisali zadnjo sled demokracije.
Demokratična načela narekujejo, da v neki svobodni državi lahko prepovedo stranko, kateri so dokazali (ne po komunističnih merilih!), da je že po naravi zločinska, da razširja nauk, po katerem je, zločin proti posamezniku ali proti državi dovoljen. Takih naukov bi v sami zasnovi marksizma, tudi pri najsk-rbnejši raziskavi, objektivno ne mogli izslediti. Toda marksisti so eno, stalinisti in leninisti pa drugo!
'Razkol v -ruski socialdemokratič-ni stranki je nastopil, ko je Lenin
1.	1903 na londonskem kongresu stranke vsilil enemu delu privržencev vodilo, da velja za pripadnika partije samo najožji krog aktivnih zarotnikov. »Tovariš Trocki«, ije dejal takrat Stalin, »je pozabil, da mora biti partija prednja straža, vodnica ogromne množice delavskega razreda, ki pa ne, pripada 'partiji in ji -tudi ne sme pripadati!« S tem je Stalin odpravil vsako obliko demokracije v stranki.
»Moralno je vse, kar služi svetovni revoluciji, nemoralno pa tisto, kar dosego tega cilja zavira!« To je Leninov nauk. Z njim je Lenin potvoril klasični marksizem. Kar je Lenin le z obotavljanjem poskušal obuditi k življenju, to je Stalin brezobzirno in s itrin-oško doslednostjo uzakonil. Lenin je od Marksa prevzel načelo »historičnega materializma«. Tudi Marks je namreč učil, da je potek zgodovinskih dogajanj zasnovan na dialek-
tični nujnosti, to se pravi, da mora bodoča državna tvorba brezrazredne družbe tako rekoč nastati sama po sebi. Na podlagi te teorije je Lenin med revolucijo leta 1917 odločno zastopal mnenje, da je v Rusiji treba uvesti najprej reformirano meščansko obdobje, ki da ga ni mogoče preskočiti. Zato je bil Lenin močno razočaran, ko so delavski In vojaški sovjeti preko njegove volje preganjali in pobijali lastnike in ravnatelje poljedelskih in industrijskih ohratov. Kljub temu stališču je Lenin na drugi strani zastopal mnenje, da je mogoče in celo zaslužno pospeševati zakoniti potek zgodovinskih nujnostnih dogajanj. S to teorijo je že 1. 1903 opravičeval svoje zahtevke po odstranitvi vsakega demokratičnega izživljanja in izraže-vanja svobodne volje v partiji, češ da demokratična razpravljanja samo slabijo aktivno moč partijskih mogočnikov. S tem naukom je tudi neštevilne zločine v Rusiji, ki naj — po njegovem — pospešujejo revolucijo.
Rekli smo, da je Lenin po svoji naravi le z obotavljanjem uvajal v prakso svojo novo nasilniško doktrino, zato pa si jo je Stalin postavil kot svojo najvišjo državno modrost. Stalinova vodilna . misel o vodstvu države — ki je dobila svojo dokončno obliko po 1. 1927 dalje, ko je likvidiral NEP — je utemeljena na veri, da je treba fatalistično zgodovinsko nujnost, po kateri poteka razvoj po tirih dogmatične usodnosti, iz vsemi sredstvi pospeševati. Končno stoji — kakor pri Hitlerju — pred komunističnim človeškim rodom tisočletni rajh, ki ga je treba, čimprej doseči. Ce zločini lahko pripomorejo k uresničitvi »raja na zemlji«, se jih je treba pač posluževati.
Komunistična praksa — in ne Marksov nauk — je ustvarila vero v »raj na zemlji«. Razumljivo je tudi za najbolj gorečega komunističnega apostola, da ni mogoče v nedogled neopravičeno množiti zločinov proti človeštvu; ni mogoče kar tjavendan enostavno nagnati 15 milijonov ljudi v koncentracijska taborišča, niti -odstranjevati in pobijati ljudi kar po tekočem traku. Nujno je potrebno — vsaj tako izgleda — najti neko opravičilo, ne samo v nekem daljnem,
Od srede  do srede.
meglenem cilju, pač pa že v sedanjosti. In tako so pričeli v zadnjih letih oznanjati iz Kremlja nov nauk: Tisočletni rajh, raj na zemlji je že tu, je v Sovjetski zvezi. Ta raj pa ogražajo kapitalistični in socialdemokratiični hudobni duhovi in pred njimi je treba raj braniti; za to obrambo pa so po vsem svetu dovoljeni vsi zločini.
To je pošasten nauk. Z njim se postavljajo kremeljski mogotci in z njimi vsi njihovi pajdaši po vsem svetu izven zakonov, ki jih priznava svat. In šele sedaj, ko smo to spoznali, se lahko vrnemo k vprašanju, ali ne bi bilo najbolje komunistične partije po vsem demokratičnem svetu enostavno prepovedati?
Pred tem odgovorom pa se moramo še nadalje vprašati, kaj bi s tem pridobili? Vsem morilcem na svetu je prepovedano moriti, vsem roparjem ropati. In kljub temu umori in ropi še niso izginili z zemeljskega površja. Ali naj vse prave in dozdevne zločince zaradi varnosti pozapremo? Koliko nedolžnih bi s tem prizadeli! Ce bi se oprijeli Hitlerjevih norosti in pričeli postavljati koncentracijska taborišča po sovjetskih receptih, kar .bi bila nujna posledica učinkovite prepovedi komunističnih partij, kakšne ljudi bi zbrali v teh sramotnih ustanovah 20. stoletja?
V	prvi vrsti sopotnike, neznatne trgovčiče, ki so se vpisali v KP zaradi bojazni, da bi jim komunisti, če pridejo na oblast, ne zaplenili njihovega imetja. V resnici nevarni, brezvestni fanatiki, funkcionarji pa bi vsi ostali v ilegali, v kateri dejansko živijo tudi danes.
Prepoved komunističnih partij ni združliva s pojmom demokracije. KP lahko prepovemo le, če sami preidemo k terorističnim protiukrepom, ti pa so hvala Bogu pridržani samo komunistom, fašistom in nacistom. Zato smo vsi resnični demokrati proti kolektivni prepovedi, ravno tako pa smo za stroge in v določenih primerih najstrožje kazni proti individualnim komunističnim zločinom. V ta namen morajo države izdati potrebne zakone za zaščito države. Ce bodo vse izahodne države tako postopale — in ZDA so pota že nakazale — po tem gotovo ne bomo ustvarjali nobenih »mučenikov«.	R. T.
27. SEPTEMBER:	Jugoslovanski
zunanji minister Kardelj predlaga, naj bi glavna skupščina OZN razpravljala o ustanovitvi komisije za dobre usluge, za reševanje mednarodnih sporov in spornih vprašanj ter o predlogu proti prikrivanju napadalnosti pod videzom obrambne vojne. — Delavski nemiri so se z Dunaja raztegnili na vso Avstrijo. — Vzhodna Nemčija se včlenja v gospodarski blok vzhodnih držav. —* Američani prodirajo na Koreji na vseh področjih. — Varnostni svet razpravlja o Formozi. — Kitajska vlada baje posreduje sklenitev miru s poraženimi korejskimi komunisti.
28. -SEPTEMBER: Korejski komu-nisti so prosili OZN, naj posreduje za prenehanje sovražnosti. — Indonezija je bila soglasno sprejeta v OZN. — Nadaljujejo se stavke po vsej Avstriji. — Ameriške čete se zmagovito bližajo 38. vzporedniku. — Tudi v Franciji in Belgiji ustanavljajo posebno narodno milico. — Tudi v Zahodni Nemčiji so se začeli delavski nemiri, za katerimi se skrivajo določeni komunistični načrti. — Italija bo baje pristala na federacijo Eritreje z Abesinijo. — Sovjetska zveza je plačala svoje dolgove Kanadi. —
29. SEPTEMBER:	Kitajski	za-
stopnik bo prisostvoval razpravljanju o Formozi v Varnostnem svetu OZN, proti je glasoval samo Cankajškov nacionalistični kitajski zastopnik. — Brazilija in Nizozemska sta postali novi nestalni članici VS. — Visoki zavezniški komisarji v Avstriji izjavljajo, da so sovjetska zasedbena oblastna podpihovala zadnje delavske nemire.
— V Braziliji so zpčeli izvajati protikomunistične ukrepe. — Juž-nokorejci so tudi dosegli 38. vzporednik. — Napovedujejo močno komunistično mirovno ofenzivo v Evropi.
30. SEPTEMBER: Zastopnik Južne Koreje je povabljen, da prisostvuje razpravam v političnem odboru OZN; VS je zavrnil sovjetsko spomenico o zatrjevanem ameriškem bombardiranju kitajskega ozemlja. — Mac Arthur je pozval korejske komuniste, naj se vdajo in takoj položijo orožje. — Indija se zavzema za čimprejšnjo mimo ureditev spora in za ustvaritev svobodne in združene Koreje. — Anglija je prepovedala izvoz petrolejskih vrtalnih strojev v SZ in Poljsko. — Poljski diplomat v Stokholmu in romunski diplomat v Haagu odklanjata povratek v domovino. — Zaradi stavkovnega vala na Finskem sta podala ostavko notranji in trgovinski minister.
1. OKTOBER: Na Koreji so se ameriške čete ustavile na stari meji, medtem ko so jo južnokorej-ske čete prekoračile; opazili so, da je protiletalska obramba v Severni Koreji močnejša in številnejša kot doslej. — Kitajski vladni predsednik izjavlja, da ne bo stala Kitajska ob strani, če bodo »imperialisti zasedali sosednje ozemlje«. —
V	Zahodni Nemčiji je prišlo do spopadov med komunisti in policijo. Tudi Francozi so se izkrcali za hrbtom indokitajskih komunistov.
2. OKTOBER: Južni Korejci so predrli že 60 km nad 38. vzporednik. — Na 49. kongresu angleške laburistične stranke so delegati obsodili zunanjo politiko vlade glede Kitajske in Koreje. — Predsednik angleškega državnega sveta za mir Lord John Boyd Orr izjavlja po svojem obisku v Jugoslaviji, da je Jugoslavija najbolj neodvisna država na svetu in da zaradi tega lahko nastopa kot velesila. — Pri občinskih volitvah na Finskem so dobile desničarske stranke 49 odstotkov,* socialdemokrati 27 odst. in komunisti 24 odst. glasov. —
3. OKTOBER: Na kongresu angleške laburistične stranke so odpravili načelo blokade mezd; na kongresu prevladuje levo strankino krito. — Philip Baudet je postal no-
vi	francoski poslanik v Beogradu.
— Stavka londonskih plinarn še traja. — Grki in Turki se pogajajo iza sklenitev fvojaške pogodbe.
— S Koreje prihajajo vesti, da so ugotovili dolge motorizirane kolone med mandžursko mejo in Pjongjangom, prestolnico Severne Koreje. — Indijski Zastopnik pri OZN predlaga, naj bi se pse resolucije o Koreji združile v eno samo; tudi Jugoslavija je vložila posebno resolucijo glede korejskega vprašanja.
Hitra A t.
DlMottt Afilia
Uto W. - to. 40
Ni dvoma, da je to še preura-njeno, ali vendar nekateri znaki dorfdščajtj zaključek, da se tudi Italija začenja nagibati k spoznanju, da je opustitev njenih tržaških zahtev neobhodna. Angleški tisk, ki je dokaj občutljiv za pojave na Evropski cetihi, še žSčehj& baviti Š to možnostjo. Italija baje izahte-Va dolhčena jamstva, pod katerimi ti pristala ni to, da še — pod poJ gojem ugotovitve njegove življenjske sposobnosti — vzpbstavi Svobodno 'tržaško ozemlje.
Vsekakor hi Bilo Želeti', da italijanska popustljivost ne bi bila vezaha na toliko pogojev in okvirov. Calekovidna potešita evropske popustijivošti s strani tlalije bi bila takšne narave, da bi Italija z njo pridobila priznanje vse Evrope. In vendar taka odločitev ne bi zahtevala pošebhlh žrtev. Italijanska večina v mestu bi še nadalje nemoteno in neomejeno igra--l-a. .svojo pfefeždo vlogo. Priznanje italijanske večine v mestu bi dovedlo do priznanja slovanske večine v okolici ih ha ostalem tržaškem ozemlju, obe narodnosti bi bili zavarovani v svojih prosvetnih in gospodarskih potrebah in kot posledica bi nastopilo ono pio-donosno sodelovanje, ki je bistveni pogoj za blagostanje Trsta in bistveni pogoj ža povezavo Trsta ž zaledjem, bistveni pogoj ža gospodarsko in politično preureditev evropske sredine. t)a je Italija o-mogočila in pospešila to preureditev, da je ona kot predstavnik stare kulture obnovila Pr-osperov izrek v Sheakespearovem »Viharju«: »Šodi svoboden in plovi brez strahu«, bi ji to prineslo spoštovanje f Veliko večji meri kot pa rdzne malenkostne potvorbe nekaterih njenih pigmejskih predstavnikov.
Ako na prvi pogled sodimo po današnjem zunanjem obličju Trsta, 'bi se skoraj moglo dvomiti o upravičenosti jugoslovanskih zahtev. Ali ako vidimo, Ha v Trstu tako rekoč ni rodbine resnično tržaškega porekla brez slovanske krvne primesi (ki se pretaka celo
po 'žilah najvidiiejših prčdštitVni-kov tržaškega italijansitva), in da je vsa tržaška okolica z zaledjem kot prirodno skladišče tržaške ljudske rezerve že nad tisoč let izključno slovenska, se ne moremo ubraniti vtisa, fla je Trst tvtjfba zaledja, ne pa tvorba zahodnega soseda.
In res od kod tržaško pomorstvo brez naših mornarjev in pomorcev, od kod evropska prednost ladjedelnic brez nesporne tehnične prednosti tržaškega zaledja in Srednjeveškega kranjskega in kdrbškega železarstva, od kod bujnosit prometa, ako bi ne bilo večtisočletnega prometnega izročila, ki ni poznalo planinskih zaprek in je iz haistatskih časov z izredno živahnostjo vezalo 'Podonavje, Češki les in baltiške jantarske obale s tržaško obalo? Trst je torej, pa naj gledamo proti jugu ali severu, predvsem slovanska tvorba.
Bilanca med Trstom in Italijo bi bila sicer zanimiva, vsekakor pa je i italijanske strani dokaj zgovorna. Onih 325.000 spremenjenih v 600.000 mrtvih mladih življenj italijanske nacionalistične zaslepljenosti, one nekdanje nepregledne milijarde lir nesmiselno razmetanih v žrelo tržaške nacionalistične nenasitnosti, onih današnjih 13 -17 milijard za vzdrževanje občinskih parazitskih birokratov, one Trstu z vseh strani nakazane pomoči Marshallovega načrta, ERP-a, Vatikana, bnih 600 milijonov za vo-livrid btfrbiJ, ki je privedla ... do »Leopoldovega plebiscita«, one neprestane in nepregledne povorke »julijskih« beguncev, ono več-ho dntiŠambriratije predstavnikov kfeife, občinskih, političnih in prosvetnih uštahoV, ki se ža sVoj ne-prirOdni nacionalizem ne sramujejo izkotiščevati lahkovernost svojih gospodarjev, ... ali vse to še ne zddbšča italijanskim vlastodržcem? Ža primer zasedbe jim že danes pripravljajo dobro osoljene račune!
iSkratka, TrSt bi pomenil za Italijo ogromno škodo!
Daneš nč preostaja drugo, kot o-na rešitev, do katere je doslej službena Italija kazala tolikšen odpor, ohranitev (Svobodnega tržaškega ožemi ja! Ali to svobodno o-zemlje — ita ugovor se ponavlja venomer — ali ima, ali tttbre imeti sposobnosti iza življenje? Ako naj to pomeni sposobnost ža vzdrževanje ražnlh občinskih kričavih ih pišunskih vsiljevalcev, potem nedvomno take sposobnosti ne more in ne sme biti. Ako pa to pomedi sposobnost iza resno delo in ža resen napredek, tedaj more biti odgovor samo pritrdilen. Nedvomno bi prestanek italijanske »klijentelne oblasti« za mnoge in mnoge pomenil izgubo njihovih sinekur in njihovih nezasluženih položajev. 'Nedvomno bi pri »Ace-gato« moral nastopiti drugačen razvoj kot pa vzdrževanje birokracije, ki je po številu skbro e-naka številu zaposlenih delavcev, nedvomno bi se tržaška občinska uprava morala kretati v skromnejših, zato pa ibolj izdravih razmerah, nedvomno bi nevredneži bili prisiljeni iskati 'zaposlitve v koristnejših opravilih, kot pa je dajanje v zakup peresa in vesti. Tržaški primanjkljaj bi se pri tem zmanjšal in ne bi padel v breme Italije, temveč konzorciju na tržaški luki zainteresiranih držav, a to bi bile poleg Italije še Jugoslavija in Avstrija. Konzorcij treh za sedaj, konzorcij petih in sedmih kasneje, ko bi udeležba drugih držav tržaški podjetnosti dala vse večjo živahnost, vše bolj zdravo podlago, ko bi države Srednje in Vzhodne Evrope v svobodnem sodelovanju naši celini dale ono urejenost in ono strnjenost, ono skupno dinamičnost, ki bi pomenila novo mladost za prerojeno Evropo. V ta namen ne sme biti časa in prostora za suhoparne in jalove spore, za smešne in napihnjene nacionalistične prireditve, za praznino brezpomembnih frazeologij in za harlekir^ade raznih praznogla-vih deklamatorjev.
Ne raiitfnemd, čemu te tržaška šoiska oblastna tako trdovratno u-pirajo ustanavljanju kmetijskih strokovnih šol po našem podeželju! Tega. rte razumejo niti pri ia-vezniškem uradu za kmetijstvo, ki je že napravil potreben načrt za ustanovitev raznih kmetijskih šol in ga predložil pristojnemu šolskemu uradu. Solniki so pa načrt zavrnili, češ, da na našem podeželju ni nobene potrebe po takih kmetijskih šolah, najmanj pa. v Škofijah, zaradi česar so postavili kmetijskemu uradu spreminjevalni predlog in se zavzeli za ustanovitev kmetijske šole v industrijskih in Obmorskih Miljah...
Da je potreba po kmetijski strokovni šoli v Škofijah zares občutna, dokazuje vloga, ki jo je 28 družih iz Škofij in bližnje okolice vlbžilo pri pristojnih šolskih Oblastnih, ugodno mfteftje, ki ga je pristojna miljska občina izrekla glede ustanovitve te kmetijske šole v Škofijah, in sam predlog kmetijskega urada ZVU!
Slovenska demokratska zveza in
Zaradi hudih Izgub med drugo svetovno vojno ni prebivalstvo Jugoslavije, ne upoštevajoč priključene pokrajine, do danes še doseglo števila prebivalstva, ki 'ga je Jugoslavija imela že v predvojnih letih na istem ozemlju. Jugoslovansko gospodarstvo ima torej danes oskrbovati s hrano in drugimi potrebščinami približno prav toliko ljudi, kakor jih je oskrbovalo že pred uveljavljanjem raznih velikopoteznih načrtov, investicij itd.
‘Toda kaj vidimo? Medtem ko je Jugostavijja pred drugo svetovno vojno vedno izvažala velike količine hrane in je poleg tega vladala na njenih trgih v notranjosti taka obilica, da so jo tujci neredko občudovali, se je danes nekaj zataknilo. Pet let je preteklo od zaključka vojne in Jugoslavija * ni niti v enem izmed teh pet let še odpravila pomanjkanja hrane! Kljub tako hvaljenim novim zadrugam, industrializaciji kmetijstva, neprestanim časnikarsko napihnjenim ‘uspehom jugoslovansko kmetijstvo v novi »socialistični stvarnosti« še vedno ne daje tega, kar je s tako lahkoto dajal prejšnji »zastarel in reakcionaren« samostojen kmet. Socialistično kmetijstvo ni niti eno leto svojega naroda prehranilo na ta način, da bi bile lahko odpravljene nepriljubljene karte, ki dele narod v kaste, ne po potrebah, temveč po privilegijih. V kmetijstvu je doživelo »plansko eksperimentiranje« popolen polom!
Nedvomno je letošnja suša veliko pripomogla k slabemu uspehu žetve. Toda ne smemo valiti vse krivde samo nanjo. Tudi v preteklosti so včasih letine usodno vplivale na žetev in vendar ne bomo na prostoru, na katerem se danes nahaja Jugoslavija v novejši zgodovini nikdar naleteli na tako nevarnost gladu, kakršna ji grozi danes. Nikdar ne bomo opazili na .trgih njenih mest takega pomanjkanja, kakršnega zasledujemo že pet let. Ne smemo izpregledati kritik, ki so jih že letošnjo pomlad tu in tam izrekli celo razni jugoslovanski politiki in časopisi: da so velike površine orne zemlje neobdelane, da obsežni travniki niso redno košeni, da je posebno v ■zadrugah živina slabo oskrbovana. K letošnji katastrofi so poleg suše torej usodno pripomogli tudi drugi činitelji. Režim je imel nesrečo, da so se »nenačrtno« združili: kmetovo nezadovoljstvo, gospodarska dezorganizacija in vremenske prilike.
Grozeča nevarnost povzroča odgovornim činiteljem jugoslovanskega režima velike skrbi za njihovo osebno usodo. Na vse strani so odposlali sle in prošnje za pomoč. Kaj žalostno izpričevalo za »genialnega« šefa jugoslovanskega gospodarskega načrta, gospodarskega sina in bivšega komsalonca Borisa Kidriča! Najbrž z zagrenjenostjo ugotavlja, da se je po parketu in po žrtvah hodilo veliko laže kakor pa v gospodarstvu!
škode, ostane za občino le prvi način oddaje svojega zemljišča. Ker so pa nekateri svetovalci kljub temu vztrajali, da je le mogoče oddati lov domiačin|om, je tajnik predlagal, naj se izbere odposlanstvo treh oseb, .kateiro bi on sam spremljal v Trst k pristojnim o-'bla&tvom.
Odbornik Ado Slavec je kritiziral upravo zimskih del iz prejšnjih let, češ da so imeli vodstvo teh del v rokah vsi, samo pripadniki komunistične skupine ne. Zupan mu jC odgovoril, da on ni nikogar vprašal, kakšno politično izkaznico nosi v žepu in da je popolnoma nepristransko sprejemal na delo vse, ki so bili tega najbolj potrebni; za delovodje pa je odločil vedno ljudi, ki so bili zanesljivi in sposobni za delo. Ako so bili komunisti nekoliko zapostavljeni, je treba iskati vzroka v prvih zimah ko so se javna zimska dela začela pri katerih so ravno oni ta dela sabotirali.
Seja obč. sveta v Nabrežini
Pretekli ponedeljek popoldne je bila seja občinskega sveta v Nabrežini.
Prešli so takoj na razpravljanje o prodaji občinskih zemljišč ža zidanje stanovanjskih hiš. Odobrili so naslednje prodaje:	Pernarčič
Ivan - Sesljan, 534 kvadr. m; Colja Avgust - Sesljan, 408 kv. m; Alot-sio Giaeomo - Sesljan, BOO kv. m; Legiša Edo - Sesljan, 1000 kv. m; Antonič Edvard - Tržič, 518 kv. m; Vodopivec - Tržič, 450 kv. m. Vsem za zemljišče v Sesljanu po 100 lir za kv. meter. 'Dalje Perlot Štefanu iz Nabrežine 440 kv. m a lir 60 in Fuks Jožefu iz Nabrežine 240 kv. m 5 lir 200, obema za zemljišče v Nabrežini. Dalje so dovolili zamenjavo zemljišča Košutu Josipu iz Sv. Križa, ki prepusti občini 4789 kv. m svojega zemljišča za 3337 kv. m občinskega zemljišča. Ta zemljišča bosta pa še prej pregledala svetovalca Skerk In Bandini, da se prepričata, v kakšnem stanju sta. Dalje je občinski svet sklenil, da prepusti Avtonomnemu zavodu za ljudske hiše V T.rsfcu brezplačno in brezpogojno zemljišče za že zidane ljudske
hiše v Sesljanu dn Nabrežini, kakor tudi za tiste, katere se bodo šele zidale, vendar le toliko zemljišča, kolikor je za take hiše nuj no potrebno. Dalje je tajnik poročal, da je nadzorna oblast odbila prodajo zemljišča trem strankam, ker je občinski svet določil prenizko ceno. Zaradi tega so sklenili, da se Germani Ernesti, Dorbež 'Oskarju in Orzan Josipu poviša cena od 30 lir na 60 lir za kv. m.
Svetovalec Rukin je predlagal, naj bi občina odpovedala pogodbo za lov Lovskemu udruženj-u v Trstu in naj bi raje lovišče oddala domačim lovcem. Temu predlogu so se pridružili tudi drugi svetovalci, nakar je tajnik pojasnil, da tega po sedaj veljavnem zakonu ni mogoče. Zakon predvideva namreč v tej zadevi le dva načina. Prvi način daje možnost občini, da odda lovišče v najem, a to le od oblastev priznanemu lovskemu u-druženju, v našem primeru tržaškemu, a drugi način je, da občina pusti lovišče prosto za vsako gar. Ker bi ta slednji način prinesel našim kmetovalcem mnogo
Ugotovili Smo, da je nekaj tržaških Srbov ih Hrvatov že vpisalo svoje otroke na italijanske šole v Trstu.
(Odveč je 'poudarjanje, da škoduje tako početje naših tukajšnjih -bratov naši skupni -borbi na tržaškem ozemlju! Zato apeliramo na -vse tržaške Srbe in Hrvate, da vpisujejo svoje otroke na slovenske šole v Trstu, v pričakovanju, da bodo zavezniška oblastva priznala tudi njim pravico do lastnih narodnostnih državnih šol na našem področju.
Naj ibra-tje iSrbi in Hrvati vedo, da smo se -svojčas tržaški Slovenci zavzemali za ustanovitev državnih šol s srbohrvaškim učnim jezikom v Trstu, in da nismo pri tem uspe-
Nada Bolgarije
Bolgarija, eden od današnjih sovjetskih satelitov, ječi pod nezaslišanim suženjskim jarmom. 20. avgusta 1. 1947 je -postavila bolgarska vlada po nalogu svojih kremeljskih gospodarjev izven zakona zemljoradniško stranko in vsi njeni voditelji ter poslanci so bili zaprti ali internirani.
Edino dr. G. M. Dimitrov, glavni tajnik bolgarske zemljoradniške stranke, se je rešil v inozemstvo. Skupno s svojimi strankarskimi prijatelji je ustanovil v tujini bolgarski narodni odbor in postal njegov prvi predsednik.
Dr G. M. Dimitrov je najvidnej ša politična bolgarska osebnost. Danes predstavlja edino bolgarsko nadb ih jamstvo, da ibo bolgarski narod osvobojen izpod rdečega suženjstva. Obsojen na smrt od ria-cifaši-stične vlade 1. 1941., je pobegnil v Kairo, kjer je ostal do konca 1. 1944., ko se' je vrnil v domovino. Cim se je prepričal, da so komunisti prevarili bolgarski narod in mu naprtili jarem, ki je bil še neznosnejši od fašističnega se je postavil brez oklevanja na čelo narodnega odporniškega gibanja proti Kremlju in njegovim hlapcem. -Preganjan od novih gospodarjev v »(osvobojeni« domovini, je dr. Dimitrov moral drugič v begunstvo, nakar je bil obsojen na doživljenjsko zaporno kazen.
V ZDA je danes dr. Dimitrov najvidnejša 'bolgarska osebnost v borbi proti moskovskim tlačite ljem svojega naroda. Cenjen in spoštovan od zahodnih politikov in od beguncev iz jugovzhodne Evrope, je bil 'izvoljen za glavnega tajnika mednarodne kmečke zveze s sedežem v Washingtonu.
Dr. Dimitrov obiskuje sedaj razna begunska taborišča po Evropi in ga v kratkem pričakujejo tudi v Trstu.
Desfi s
SDZ za kmetijske šole
Itite^Veric^a dr. Agneletta
Slovenska krščanska socialna zveza sta zato sestavili skupno spomenico f o nujnosti ustanovitve kmetijske strokovne šole v Skofi-jdh. Spomenico je v imenu obeh tržaških demokratičnih strank izročil šefu prosvetnega urada ZVU predsednik ŠDZ dt. J. Agneletto. Prof. Ahdri je obljubil, da bo zadevo preučil in da se bo v primeru zadostnega števila v poštev prtfuijajočih otrok žaViel za ustanovitev kmetijske strokovne šole v Škofijah.
Reš je, da je tudi v Škofijah Stiska ža šolske prostore kdkor drugod po tržaškem ozemlju. Vendar to ne sme biti nobena ovira ža razvoj našega šolstva; nasprotno! Ža silo bi se mogla nova kmetijska strokovna šola nastaniti V stavbi škofijske osnovne šole in poslovati izmenično z osnovno šolo. To pa le V kolikor bi ne dobila kmetijska šola od zaveznikov na začasno razpolago obljubljene štiri vojaške barake, ki bi za prvo silo popolnoma zadostovale. .
Državljanstvo ŠTO-ja
Slovenska demokratska zveza je minuli teden vložila pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu temeljito vlogo, s katero zahteva, da Zavezniška vojaška uprava prizna tržaško državljanstvo in podeljuje •to državljanstvo vsem osebam, ki imajo po tu veljavnih zakonih pogoje iza pridobitev državljanstva in da izdaja za prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja tržaške potne liste.
Sodna Uprava na STO-ja
Slovenska dembkraitška zveza je Vložila pri zavezniški upravi spomenico glede Sodne uprave na -STO-ju, s katero zahteva, da še pri namestitvah sodnikov in Sodnih uradnikov nastavljajo domačini. V isti vlogi zahteva tudi Ustanovitev vrhovnega (kasacijskega) sodišča za civilne zadeve v Trstu in se je izrekla proti temu, da bi tržaško sodstvo bilo podvrženo vrhovnemu sodišču v Rimu, kakor nekateri krogi želijo.
Apel na tržaške Hrvate in Srbe!
li, ker so ise tedaj postavila zavezniška oblastva ha stališče, da mirovna pogodba glede Trsta še ni stopila v veljavo in da zaradi tega 'trenutno še ni priznan hrvaščini o-zirorna srbohrvaščini enakovreden položaj 'z italijanščino in slovenščino.
Dokler ne pridejo tudi tržaški Srbi in Hrvati do svojih upravičenih šolskih pravic, naj vpisujejo svoje otroke le v slovenske šole! Naj vedo, da se 'bodo njihovi otroci v slovenskih šolah naučili italijanščine v enaki meri kot v italijanskih šolah, saj je učni načrt na enih in drugih popolnoma isti. Poleg tega pa bodo izkazali tržaškim Slovencem ono pomoč, ki jo od njih upravičeno pričakujemo!
Glasbena šola SP Matice
Dne 2. t. m. je pričel na Glasbeni šoli reden pouk. Vpisovanje gojencev je bilo tudi letos nad vsako pričakovanje uspešno. Med letošnjimi novinci se opaža znaten dotok moške mladine, kar je za današnje razmere, posebno v našem mestu razveseljiv pojav spričo prevladovanja športnega re-korderstva. Enako razveseljiv je pogled na mlada, zdrava in rožnata lica naših najmlajiših, ki očitu-
jejo -odločnost, voljo in veselje do glasbenega študija.
Počitnic je konec. Zopet se lotimo resnega in marljivega dela, da bo tudi novo šolsko letJo obrodilo polno mero uspehov, kakor lansko leto — v ponos nam vsem ter veselje in zadoščenje skrbnim roditeljem.
Ravnateljstvo šole še vedno vpisuje zamudnike v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
,Kova5ev študent** v Nabrežini
Po odlični predstavi, ki so- jo nam podali prejšnjo nedeljo gori-ški akademiki iz Niušičevo veseloigro »Gospa ministrica«, smo preteklo nedeljo imeli v svoji sredi goriške srednješolce, ki so nam podali že iznano, a vedno privlačno Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«.
Pred -igro so nam gordška dekleta zapela več solospevov, naš znanec Tone pa nam je zapel »Mornarja«. Dekleta so nam še skupno zapela »Slovenske mladenke«, in to pod vodstvom znanega gor,iškega dirigenta Komela. Vse točke so bile res dobro podane, a največje odobravanje je žel dekliški zbor, ki je moral »Slovenske mladenke« ponoviti.
(Sledila je nato spevoigra s s-premljevanjem klavirja. Pevci in igralci so bili res na mestu, a posebno sta se odlikovala kovač Vle-cimeh in njegov sin študent, oz. kovač Janez. Občinstvo ni štčdilo s ploskanjem ob vsakem dejanju. Zaključno pesem so morali celo ponoviti.
‘Občinstvo iz Nabrežine in okoliških vasi je napolnilo dvorano tako, da že dolgo ni bila tako zasedena. Goriški srednješolci naj vidijo v tem naše priznanje za njihov trud! Z veseljem jih bomo zopet sprejeli v našo sredo.
■Tudi ta prireditev nam je ponovno dokaz, da si naše ljudstvo zelo želi takih kulturnih prireditev ter je le žalostno, da so tu v Nabrežini, kjer je bilo nekdaj kulturno življenje v polnem razmahu, tako redke kulturne prireditve, organizirane od domačih prosvetnih društev. Krivda je le v tem, da so nam zanesli v naša društva preveč politike! Zato Nabrežinei, manj politike in več resničnega prosvetnega deta!	Nabrežinec
Prvi predavateljski večer Slov. prosv. matice
V četrtek dne 12. oktobra ob 20.30 bo v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22 prvi predavateljski večer SPM.
Predaval bo -društveni podpredsednik prof. A. Dabinov.ič o temi: »BENETKE in SLOVANI«.
‘SPM računa na številno udeležbo svojih članov in prijateljev. Vstop prost.
Filmski prosvetni večer SPM v Mavhinjah
V soboto 7. oktobra ob 20. uri priredi SPM filmski prosvetni večer v Mavhinjah na prostem. V primeru slabega vremena bo predstava v lopi nasproti Terčonovih. Na sporedu je dvodelna zgodba o letalonosilki med zadnjo svetovno vojno. Vstop prost.
Pripravlja se zanimiva pravda
Vsem je še v spominu presenečenje, ki -ga je izzvala pred približno štirimi leti med tukajšnjim meščanstvom aretacija lastnika špedi-cijske tvrdke Marovič, g. Marovi-ča, ki so ga jugoslovanska oblastva izvabila na Reko in ga tam aretirala pod -obtožbo, da je izvrševal prepovedano trgovino z jugoslovansko valuto.
Kakor smo »zvedeli, pa so bile za kulisami druge stvari. G. Marovič je imel na osnovi raznih neizpolnjenih pogodb do jugoslovanskih trgovskih oblastev in ustanov ve like terjatve in izgleda, da so ne kateri baje upali, da se Ibodo z odstranitvijo g. Matoviča rešili tudi teh obvez. Toda v teh svojih namenih niso uspeli!
Zato so jugoslovanska oblastva spoznala, da je koristneje, ako g. Marovlča ižpuste. To se je zgodilo
letošnje poletje, toda predrto so se pred njim odprla vrata reških zaporov, je moral g. Marovič podpisati menico za mnogo milijonov lir, ki naj -bi jo plačal po svojem povratku v Trat. Vse za denar, tudi svobodo!
Gospod Marovič je res prišel v iTnst. Pristojna jugoslovanska o-(blastva ali ustanove pa so izročile menice v shrambo odvetniku dr. Tončiču v Trstu.
O poteku razprave, ki bo, upamo, javna, bomo naše čitatelje ob priliki obvestili.
Naš pevski zbor v Trstu
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR V TRSTU VABI ZAČETNIKE IN IZURJENE PEVCE IN PEVKE, DA SE VKLJUČIJO V LJUDSKI PEVSKI ZBOR IN CIMPREJ SPOROČIJO VODSTVU ZBORA — V ULICI MACHIAVELLI 22-H., TEL. •62-75 — OD 10. DO 12. URE SVOJ NASLOV.
ZA PRVI SESTANEK Z ODLIČNIM IN PREIZKUŠENIM PEVOVODJEM Z DOLGOLETNO PRAKSO BODO SODELUJOČI PEVCI IN PEVKE PRAVOČASNO OBVEŠČENI.
Romarsko cerkev v Ricma-njih bodo popravljali
Oddelek za javna dela pri ZVU je odobril kredit poldrugega milijona lir za popravilo romarske cerkve sv. Jožefa v Ricma-njih. Dela se bodo začela že čez tri mesece ali vsaj pred spomladj-o.
V vsaki fari bi taka vest zbudila vihar veselja. V Ricmanjih pa je drugače: tu se zdi ljudem,samo po sebi umevno, da mora tuja pomoč popravljati in vzdrževati tukajšnjo cerkev.
In vendar prav za ricmanjsko cerkev to ni tako samo po sebi u-mevno, kajti prav preteklo zimo je ZVU s posebnim odlokom omejila podpore le na itiste cerkve, ki so od vojne poškodovane, ricmanj-ski cerkvi pa »vojna invalidnost« ni bila priznana, kakor priča dokument nadzorne komisije, ki izrečno govori, da poškodbe na stavbi ne izvirajo od vojne. Prošnja za popravilo bi ‘bila zato izaspala v arhivu Gradbenega urada, da se ni prejšnji -začasni dušni pastir g-prof. Žerjal srčno potegnil za to zadevo in vpregel v priporočila visoke osebnosti in ustanove (tržaškega škofa, ameriškega duhovnika v Trstu monsignorja Harnett-a, Intendanco za varstvo starin in umetnin) in trkal -na vsa pristojna vrata in prosil osebno in prepričeval, dokler ni uspel.
Ko je .bilb že na vse kraje zagotovljeno, da bo predlog za popravilo vključen v načrt za drugo polletje 1950, in ko so nekateri ricmanj&ki verniki že računali, koliko bodo pri delih zaslužili, je bila zadeva zopet izločena, češ da ne gre -za vojne poškodbe. IV tistem usodnem trenutku, ko je manjkalo par dni do odločilne seje pri finančnem odseku in oddelku za javna dela, kjer se določajo javna dela za celo leto naprej, je bilo treba izares velike požrtvovalnosti in svojevrstne spretnosti, da se je doseglo, da je bila prošnja ricma-njske cerkve spet potegnjena iz predalov Gradbenega urada. In glej: zdaj je odločeno. Kredit je odobren.
Uspeha so vsi demokratični Rie-manjci zares veseli, kakor je tega vesel tudi g. prof. Žerjal, čeprav je za plačil-o moral -razmišljati o iShakespearjevem reku:	»Zamorec
je odslužil, zdaj lahko gre...«
teto IV.	«0
oiHociieiii
Izigravanje člooeških pravic
* *•
»Giornele di iTrieste« objavlja ftiz člankov, ki bodo izšli pod skupnim naslovom »Panslavizem«. Smer (teh člankov je jasna in izhaja iz besed samega člankarja, ki trdi, da je ‘bil Tito poslednji upor-iiik proti Stalinovi vseslovanski zamisli, da je Sovjetski zveži usojeno izvršiti ono, kar ni uspelo niti Petru Velikemu niti Katarini niti Nikola jiu I.:	it. j. zedinjenje vseh
Slovanov pod rusko vrhovnostjo, da je torej Jugoslaviji — pa naj bi to hotela ali ne — usojeno, da prej ali slej podleže sovjetskemu rholohu. Vse /to je za člankarja brez vsakega dvoma.
Slovani tržaškega področja so itorej samo predstraža. Kakor koli bi se torej izpovedali, kamor koli bi še Obrnili, oni So zapisani vzhodnemu suženjstva, ker so preko tiS6Ž let živeli v suženjstvu Zahoda, kajti sužnji v preteklosti morajo biti sužnji budi v bodočnosti. Ako jih ne zasužnjijo Italijani, jih bodo zasužnjili pač Rusi!...
Da nforčjo živeti kot svobodni ljudje, da so živeli kot svobodni ljudje, da so kot svobodni ljudje ■bili ne le čuvarji carstev, temveč telo ustanovitelji carstev, da prodirajo z vsakim dnem vse globlje
v	svet človeštva, da “lijih krik, njihova bol, njihov ponos, njihov polet, njihova velikanska Sila pomeni plodonosen doprinos lepoti in Veličini omike belega plemena, Vse to je člankarju, našemu demokr-Sčanskemu nasprotniku neznano.
On vidi Slovane, a misli na nas Slovence; on vidi kulturno nevar-fiost evropskega človeštva in nas Sinatra za činilca, ako že he naravnost povzročitelja te nevarnosti. In iker se ta nevarnost nahaja »a vratih same Italije, so pač rana, Ki zastruplja krt in rtttše., zakadi česar, in bo je zaključek italijanskega tista, je gnilobo pač treba izrezati, da bi se zdravo meso in telo Italije ohranilo, skratka treba je iztrebiti nas Slovence in Slovane, in sicer iztrebiti tako temeljit«, da od nas ne bo več sledu ne spomina.
Pa po vsem svetu obstojajo manjšinske pravice, da se domačinom Azije, Afrike in Polinezije priina-va narodna samobitnost, da se ta narodna in rasna samobitnost pri-tznava celo v Severno Afriko doseljenim Črncem, in to akoravno so pred tremi generacijami na a-meriško kopno prispeli kot predniki Nobelovega nagrajenca dr. Ralpha Bunche-ja, vse to italijan-
skega člankarja ne moti. Oni priznavajo obstoj človeških pravic, ali samo, kadar ne gre iza nas; oni govore o evropski vzajemnosti, e-
li	samo pod pogojem, da bi mi iz nje bili izključeni.
In glejte, po zgodovinski in de-rtiografskl podlagi panslavizma, kakor si ga on zamišlja, smatra, da so Angloameričani v zablodi, ker precenjujejo pomembnost Tita ali bolje Jugoslavijo, kajti predstraža evropske omike je bila vedno le Italija, in ker so Jugoslovani, pa naj se že opredele kakor koli, z one strani evropske omike ih izven območja človeštva. Ono isto fanatično sovraštvo, ki je Hitlerja vodilo pri iztrebljanju Židov, vodi tržaške Italijane pri iztrebljanju Slovanov, in v našem primeru Slovencev in Hrvatov, živečih na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Ker pa navzlic namerni, da zločinski pasivnosti določenih med-
narodnih ustanov vendar le obstojajo tudi človeške pravice in obče-pomembne 'prosvetne ustanove za vse pripadnike evropske družine, in zaradi tega tudi za Slovane, in s tem za Slovence in Hrvate, zahteva člankar, da se te človeške pravice in prosvetne ustanove u-kinejo le za nas krajevno, za nas, ki tukaj prebivamo že nad tisoč let, čeprav nas on označuje za parazite na telesu Italije. Pozablja pa pri tem, da Trst in vsi kraji tod okrog niti za Rimljanov niso spadali v krog latinske omike! In v podkrepitev teh gorostasnih trditev išče ta člankar, razume se Diego de Castro, dokumentacijo v oni zgodovini, ki obstoja zanj iz z muko zbranih in skovanih podatkov.
iPreidimo k poedinostifti. On navaja Herzena. Herzen, nezakoniti otrok ruskega boljara, je bil oSter protivnik panslavizma, ker se je
izaradi svojih levičarskih nazorov moral (izseliti v Zahodno Evropo kot politični emigrant.
Nadalje našteva dva katoliška svečenika, Adama Bohoriča, ki je leta 1584 izdajal znano slovnico, in Jurija Križaniča (.»prete serbo -croato«), ki je v XVII. stoletju živel v Rusiji. Ali člankar zamolči, da sta Bohorič in Križanič delala, in da je drugi trpel v korist rimske vatikanske propagande, ki je po neuspehu metropolita Izidorja in po neuspeli poroki Sofije Paleologinje poskušala privesti Rusijo v okrilje rimske cerkve.
Od Križaniča do Napoleonove I-iirije je skok od skoraj 200 let. Člankar pozablja, da je pojem o ilirskem poreklu SlovanOv dokaj pred napoleonski, ker si ga je prisvojil že Nestor V sVoji kroniki iz XI. stoletja in ker ga je za naše kraje uvedel Sibenčan Majnarič za časa renesance. Leopold I. je leta 1690 Srbe imenoval Ilirce, in narodna zavest je že davno pred Napoleonom nadahnjevale PaVla RAt-tera Vitezoviča.
(KOnec prihodnjič;
Pravilna narodnostna vzgoja
1) Casi se tako spreminjajo, da bo dudi italijanski šovinizem kmalu zatonil; saj je že v zadnjih petih letih toliko splahnel, da ga morajo z Nacionalno ligo umetno netiti in žanjejo vedno manj uspehov. 'Torej ne bo vedno zapostavljanja slovenskega življa.
2) Kaj pa je to posebnega: pet let negotovosti ih neurejenosti po tako veliki voj.nl? V petih nadalj-nih letih, ko bo današnji dijak z zrelostnim izpričevalom ali diplomo iskal službe, bo položaj področja »A« in področja »B« že tak, da bodo tudi absolventi slovenskih šol z lahkoto našli službe na STO-ju, vsekakor laže kot italijanski vrstniki, prav zaradi obeh tržaških jezikov.
3) Ce pa bo takrat na tem malem ozemlja brezposelnost, ibo za obe narodnosti ertako, toda italijanski kandidat ali prosilec bo na slabšem, ker mu niti siromašna Italija ne bo mogla pomagati, dočim bo, kdor bo imel izpričevalo slovenskih šol, mogel najti službo kjer koli drugod po slovenskem ozemlju; saj se ibo dotlej tudi položaj onkraj Fennetičev tako spreriienil, da bo vsakomur prav.
4) A, kaj, če pride Trst (kljub našemu trdnemu prepričanju, da do tega ne pride!) pod Italijo? No, tedaj bo pač dovolj Napoletancev in Sicilijancev za službe v Trstu, tako
Slovani in svoboda na Balkanu
V	junijski številki znanega ameriškega mesečnika »Current Histo-ry« smo izsledili važen članek slovenskega naprednega politika in ministra Bogumila Vošnjaka: »Slovani in svoboda na Balkanu.«
Omenili bomo samo oni del članka, ki se bavi s stoletno borbo slovenskega naroda 'za demokracijo in svobodo. Po .zgodovinskem uvodu o ustoličevanju koroških vojvod na Gosposvetskem polju, obravnava Vošnjak pravni pomen tega najstarejšega demokratičnega političnega obreda v Evropi.
Ustanovitelj sodobne državne vrhov, nosti Bodin pravi v svojem delu »Republika«; »The Carinthian du-cal ceremony has no rival in the ■world« — »Ustoličevanje koroških vojvod je edinstvena slovesnost na svetu«! Tudi papež Enej Silvij Pic-colomini je kot zgodovinar v svojem delu ».Asiae Europeaeque ele-gantissima deseriptio« z navdušenjem opisoval obred koroškega vojvodskega ustoličevanja in ugotavljal, da se razen S love he e v noben
drugi narod me more ponašati s takim državnim simbolizmom.
Kako so pa zavezniške sile po pr-
vi	svetovni vojni in po zlomu tisočletnega tlačitelja Slovencev poplačale to slovensko borbo za demokracijo? Slovence so popolnoma odrezale od Jadrana!
Po trezini presoji poteka in o-zadja koroškega plebiscita iz 1. 1920 prihaja Vošnjak do zaključka, da kljub vsem diplomatskim nasiljem in političnim krivicam, ni 15.278 slovenskih glasov, proti 22.075 mešanih slovenskih in avstrijskih glasov, za Slovence slab uspeh. Nasprotno!
Kakšni so slovenski izgledi na Koroškem po drugi svetovni vojni? Porazni zaradi sedanje jugoslovanske komunistične politike! In slovenskemu narodu bi bila s tem prizadejana strašna krivica!
Nato prehaja Vošnjak na obravnavanje vloge srbskega naroda pri dobojevanju demokratičnih svoboščin na Balkanu.
da .bodo morali vsi odvišni Tržačani — italijanski enako kakor slovenski — oditi s trebuhom za kruhom po svetu drugam. Zopet bodo slovenska izpričevala našla odprta vrata v Slovenijo, Italijani in njih pefcolizniki pa nas ne brigajo! Ce smo v fašistični dobi našli gostoljubno domovino v Sloveniji, jo bomo še drugič. Zdaj je Slovenija celo večja kot takrat.
5)	Slovenci Se prav za prav bijemo, da bi Svobodno tržaško ozemlje ostalo, kakor je zamišljeno in podpisano, in stopilo V samostojno življenje. Kaj bi bilo tedaj? Zasedbene čete ® svojo zaupno in neza-upno upravo, z dolarji ki dinarji odidejo, Obe področji se združita, številčno razmerje med obema narodnosti ma se s pomočjo Koprščine spremeni v korist slovanskega življa, meja pri Devinu se zapre, s splošnimi ih svobodnimi volitvami na celem ozemlju in z večjo slogo med nami samimi se bolj uveljavijo v novem parlamentu ih raznih »svetih«, občinskih ih upravnih, Marshallovega načrta je konec, dolarji usahnejo v rimski blagajni in milijonska nakazila rimske vlade za propagando v Trstu izostanejo za vedno. Od koga in od česa bo takrat Trst živel? Samo od zaledja, samo od Jugoslovanov, Madžarov, Avstrijcev, Cehov; od Jugoslavije vsekakor največ, le od Italije nič Tedaj boste videli, kako .bo Trst Za pristanišče, .banke, trgovine, tovarne iskal uradnikov, tehnikov in delavcev z znanjem jezikov zaledja
Sklep: Trst bo živel ali umrl. Ce bo živel, bosta mogla njegovo pristanišče in njegova industrija živeti le od naročil iz izaledja, tako da bo znanje slovenščine v tem mestu koristno in donosno. Ce pa bo Trst s priključitvijo k Italiji umrl, tedaj bo v njem lakota za vse, vsekakor za Italijane večja kakor za Slovence.
Sedanje stanje Svobodnega tržaškega ozemlja z eno polovico pod diktaturo komunizma in z drugo pod diktaturo italijanskega šovinizma je tako neprirodno in zato tako zelo začasno in minljivo, da ne bo noben resen človek meril načrtov za bodočnost svojih otrok po teh sedanjih prigodnih razmerah. Slep je, kdor ne vidi, da se bodo prav v kratkem, morda še pred oborožitvijo atlantskih držav utrgali silni plazovi čez zemeljsko oblo. Ti veliki dogodki, ki so tik pred nami, bodo pomedli z omejenimi nacionalizmi na Zahodu in z diktaturami na Vzhodu. Potem se bo nebo dokončno razjasnilo. Takrat bo Trst v kateri koli državni obliki zaživel svojo povezanost z zaledjem. Ko
delajo slovenski starši daljne načrte s svojimi otroki, naj bi ne mislili samo en klaifter predse, marveč naj gledajo malce dlje v bodočnost, ki bo driigačna kakor sedanjost. Hočem reči:	Kdor hoče
svojemil otroku dobro, naj ga da v slovensko šolo!
Zakaj? Prvič Zato, ker .tako veleva narodna zavest. Drugič zato, ker bo le v slovenski šoli imel prirod-no vzgojo, da bo postal pravilno usposobljen in v značaju utrjen človek in koristen član človeške družbe. Tretjič zato, ker bo iz slovenskih šol neprimerno bolj gotovo prišel do službe. Višaj zadnji razlog naj bi upoštevali oni, ki so boij dostopni za »krušne« razloge kakor za višje ideale.
Veljavnost šol s slovenskim učnim jezikom v Trsitu in v Gorici je izven diskusije za danes in za jutri. Se nobena država ni storila take lopovščine, da bi že veljavna izpričevala pozneje razveljavila. Se več: izpričevala teh šol imajo veljavo ne samo po celi Italiji, ampak tudi v Titovi Jugoslaviji in jo bodo obdržala tudi v jutrišnji demokratični domovini, .italijanska pa veljajo samo v TrStu in Italiji.
Kakovost naših šol... Všaj ista kakor pri iltalijanih! Otroci se nauče istih strok in v istem ob' segu kakor na italijanskih šolah. Italijanščine same se naučijo dovolj iza vsako službo. Kar se tiče discipline, pa smemo reči, da smo celo na boljšem kakor na italijanskih zavodih. Pa le slišite naše šolnike tožiti, da zaradi lenobe in nediscipliniranosti mladine ne morejo .obdelati toliko gradiva, kolikor bi radi. Seveda, .toda iste težave imajo tudi na italijanskih šolah, kjer je mladina prav tako lena in razbrzdana kakor na slovenskih, če ne še bolj. So pa italijanski šolski zavodi med seboj jako različni v strogosti in uspehih. Slovenske šole so vse enako solidne, resne, smete se na vse enako zanesti.
Prednost naših šol... En živ je zik več, namreč slovenščina. Pre govor »Koliko jezikov znaš, toliko mož veljaš«, še ni prišel iz veljave!
.»Kam bi ga .torej dali?« Ali Ljubljano al v Gorico? Ne eno, ne drugo ni danes potrebno. T.u doma imaš slovenske šole, vanje zapiši svojega sinkota, svojo hčerko! In če si doslej držal otroka v italijanskem zavodu? Prepiši ga takoj na slovensko šolo! Ce.z deset let ti ,bo otrok hvaležen, verjetno že čez leto dni!
(Napisal o. Bonifacij)
ZRomab Zelenko:
(Pri slovenski časti
Pred Šimenkoviml hramom je Vidka gibčno sko* Čila s kolesa. Naglo je odpahnila visoke plotne dver* ce, preko katerih niti pogledala ni. Kolo je brzo po« rinila na dvor. Toda, joj, prejoj, na dvorišču stojita dva esesovska častnika z motorjem. Ob njima se vdinjajoče in priliznjeno slinita znana vaška nem< čurja: krojač Čipor in kovač Rahuk. Rahuk bolj krili z rokama, kot govori, saj nemški komaj kaj zna. Šimenkov oče je ves prepaden in zaskrbljen in za? valjenemu rdečelasemu častniku nekaj dopoveduje. Čipor pa pravkar vleče za rokav visokega, suhega, črnikastega esesovca in mu na uho nekaj skrivnostno šepeče. Esesovcu pa ni za tiho Čiporjevo šušljanje in, dokaj zadovoljen, prav glasno, razločno ponavlja za Čiporjem,:
»Tako? Najlepši hram v vasi? In pri hiši tudi prav zalo dekle? Haha, to, to!« Mežikajoč na eno oko treplja z zadovoljstvom Čipor j a po rami.
Vidko obleti srh po vsem životu. Ujame glasne esesovčeve besede in razume: V trenutku ji je jasno, da Čipor in Rahuk, duši prodani, ponujata Šimenkov dom in Anico... Grozno! Vidki postane vroče. In še
v past se je Vidka ujela! Gorje, če ji Čipor in Ra* huk otipljeta slovenske knjige! Kaj naj stori? Dalje, noter k Šimenkovim zdaj ne sme! Domov s knjigami ne pojde, ker jih je zadnji hip komaj otela! Bistro se dekletu posveti. Dla ne bo nobenega suma, češ da je k Šimenkovim prinesla skrivat kako stvar in bi jo Čipor in Rahuk zasledovala, se Vidka namenoma kot kaka neznanka tresne z dlanjo po čelu in vzklikne razočarano:
»Ah, Donner und Wetter! Zmotila sem se s hu šno številko! Dalje morami!«
Moški na dvorišču se komaj ovedejo, da je men* da pomotoma pokukala na dvor čedna deklica s ko= lesom in nahrbtnikom in jim naglo izpred oči izgi* nila. Vidka je zares kot miška smuknila skoz plotne dverce in brzo zbežala s kolesom na spodnji konec vasi k sorodnikom Šimenkovih, da ondi počaka na trdi mrak ter se pozneje vrne spet s knjigami ali brez njih vsaj k Anici, da jo opozori...
Po Čiporjevem prišepetavanju se je visoki, suhi, črnikasti esesovec okrenil k rdečelascu in mu dejal:
»Kar nič ne bova več po vasi ogledovala, Heinz! Tu ostaneta, tu bo odlično!«
»Če ti je všeč, Knut, zakaj pa ne! Zaradi mene prav lahko!«
Šimenkovemu očetu je glava zlezla med ramena, roke so mu omahnile. Samo v ustnice se je ugriznil in temno pogledal v Čiporja in Rahuka. Tadva pa sta si radostno pomenljivo mežiknila.
društva »Pravnik** v Trstu
.To je bil ifrvi. in najnujnejši akt zadoščeisja italijanski javnosti. Sele naslednjega rrfeseca so bili razpuščena faišistična stranka, fašistična poslanska zbornica in veliki fašistični svet. Decembra 1943 je bila razpuščena .tudi fanatična mllfca. 29. decembra 1943 je izšel zakon o defašiistiizirahju državnih, poldržavnih fn občinskih organizmov, kakor tudi privatnih podjetij, ki so se bavila s posli javnega ali državnega interesa. Sledile so zakonske določbe s sankcijami proti fašizmu in Važnejšim fašističnim funkcionarjem zaradi njihovega delovanja v teku fašističnega, režima, ustanovila »o se sodišča Za sojenje fašističnih zločinov.
iPofašistična demokratična Italija je odločno stopila na pot defa-šistiziranja italijanskega državnega organizma.
(Ukinitev fašističnega posebnega sodišča je imela za avtomatično posledico, da so taili že v teku leta 1943. politični kaznjenci, toi jih je odpravljeni Tribunale speclale ohsodil, od oblasti kratko malo izpuščeni iz zaporov. ((Značilno ije pri tem, da je že Badogiiova vlada delala v tem oziru razlik-o med obsojenci — italijanskimi državljani
—	italijanske nairodnosti in obsojenci slovenske ali hrvatske narodnosti; nijiče med slovenskimi in hrvatskimi političnimi obsojenci te nekdanje Julijske krajine ni bil izpuščen iz zapora zaradi ukrepa Bado-giiove vlade; ti obsojenci so bili rešeni iz zapora zakonitim potom po zaveznikih ali ipa vsled intervencije Mednarodnega rdečega križa.)
iDne 5. aprila 1944 je biila. s kr. dekretom št. 96 proglašena amni-sitija tudi za navadne zločine vseh vrst, »če so bili izvršeni z namenom, da osvobodijo domovino od nemške okupacije, ali da vrnejo italijanskemu narodu svobodo, ki mu jo je odvzel in poteptal fašistični režim«.
Z namestniškim legislativnim dekretom od 14. septembra 1844 št. 288 so bili odpravljeni čl. 280, 281 in 282 in popravljeni čl. 289, 290 in 313 kaz. zakonika, ki so predvidevali kazni za dejanja proti načelniku vlade (Mussoliniju), proti fašistični poslanski zbornici in proti velikemu fašističnemu svetu. (Sodbe zaradi teh kaznivih dejanj so bile razVe 1 j* vi jene že i namestmlikifh le gislitivnim dekretom od 27. julilja 1944 št. 159.)
Dne 5. oktobra 1944 je izšel legislativni dekret št. 316 z določbami za revizijo sodb bivšega tribunale speciale, s katerim je bila prepuščena prizadetim možnost, da zahtevajo, če razpolagajo s potrebnimi dokazi ali smatrajo to za umestno, obnovitev procesa.
Končno je bil dne 17. novembra 1945 pod št. 719 razglašen legislativni dekret, s katerim se je itudi s pravne strani razčistil položaj bivših političnih kažnjencev, ki so bili — kakor rečeno — že vsi na svobodi. S tem dekretom je bila razglašena »amnestija za politična antifašistična dejanja«. Te amnestija velja »za vsa kazniva dejanja, izvršena pred 28. oktobrom 1922, ali pa tekom fašističnega režima v borbi proti fašizmu, v obrambi proti fašističnemu preganjanju ali .zato, da se termu izogrie«.
V	namenih (zakonodajalca je bilo, da bodi ta amnestija čim bolj široke. V okrožnici pravosodnega ministrstva v 'Rimu (št. 90001-110 Gab.) A dne 3. decembra 1945 se naglaša, da ta amnestija nima značaja pomilostitve, temveč da predstavlja i»dejanje pravne reparacije, ki jo je nova demokracija dolžna vsem tistim, ki so v žalostnih časih prišli v navzkrižje z zakonom, ker so se borili proti fašizmu«.
Nadalje pravi okrožnica, da obsega ta amnestija vsa kazniva dejanja, bodisi ofenzivnega ali satoo defenzivnega značaja, če izhaja, da so bila izvršena v borbi proti fašizmu »kot političnemu pojavu, torej v dobi njegovih oddaljenih nastankov pa vse do zadnjih pojavov, ki so inehali šele, ko je izginila fašistična republikanska psevdo-vlada«.
Pravosodni minister daje v tej okrožnici sodnim oblastem že podrobnejša proceduralna navodila in izaklju&uje: (»Gotov sem, da bodo sodni organi, poklicani za izvedbo dekreta o amnestiji, izdali potrebne ukrepe z vso možno naglico.«
.Kakor se vidi, je vlada nove Italije, ki je prevzela vodstvo države po zrušenju fašizma, ukrenila legislativnim potom vse potrebno, da bi izginile vse posledice in vse sledi sodb odpravljenega krvavega fašističnega posebnega sodišča in (tudi vse posledice sodb, ki so jih izrekla med vojno razna vojaška sodišča proti pripadnikom slovenske in hrvatske manjšine 'zaradi njihove borbe proti fašističnemu režimu-državi. Ne more biti namreč dvoma o tem, da se amnestija od 17. novembra 1945, z ozirom na njen zgorej opisani značaj, nanaša tudi na te sodbe.
(Ti ukrepi italijanske vlade so tudi v skladu s klavzulami premirja in mirovne pogodbe z dne 10. februarja 1947, ki nalagajo Italiji dolžnost, da ine preganja in ne nadleguje itistih, ki so delovali ali se borili za stvar zavezniških in združenih narodov, četudi kot italijanski državljani. Ta mednarodna, iza Italijo obvezna listina ji nalaga dolžnost, da ne dopušča, da 'bi se na njenem ozemlju vzpostavile fašistične institucije takega značaja, kakor je bil Tribunale speciale, katerega delovanje je tudi vsa demokratična Italija občutila kot madež v svoji Zgodovini.
Na enako stališče se je glede Tribunale speciale — kakor omenjeno — postavil tudi Vrhov/ni svet vseh italijanskih odvetniških zbornic. Vsa italijanska javnost je doslej enodušno obsojala sodbe, izrečene od fašističnega posebnega sodišča in njemu podobnih sodnih ustanov zoper pripadnike slovenske in hrvatske manjšine.
Jasno je bilo torej in .upravičeno, da so vsi obsojenci v tržaškem in drugih pocesih, ki jih je fašistični režim organiziral proti slovenski in Ihrvatski narodni manjšini pred vojno in tekom vojne, smatrali, da so njihove sodbe izgubile vsako pravno moč. Saj so številne osebnosti italijanskega javnega življenja, ki so ibile sojene od fašističnega sodišča, danes čaščene, čeprav so vodile celo oboroženo bor-:bo proti fašistični državi in zavzemajo odgovorna mesta v državni upravi, v parlamentu in celo v vladi, ali pa zastopajo sedanjo Italijo m diplomatskimi funkcijami v .inozemstvu. Saj so obsodbe s strani bivšega fašističnega sodišča predvidene celo kot eden izmed naslovov za podelitev senatorske časti izvoljenim poslancem v novi Italiji!
(Konec na 4. strani)
* * *
Noč ima svojo moč. Skriva svoje strahove, vliva pa tudi pogum. Vidka je bila pogumna in se je v te* mi s kolesom in nahrbtnikom spet splazila k Šimenc kovim. Ob Šimenkovem plotu je postala, prisluhnila in se razgledala. Nikogar ni bilo videti in čuti. Prav previdno, brez najmanjšega šuma, je dverce spet od> prla in kolo z nahrbtnikom bolj nesla kot porivala na podstenje k steni. Naglo je snela nahrbtnik in se splazila v Šimenkovo gumno. V skednju je v kotu otipala neko prazno kad. Vanjo je porinila nahrbt* nik s knjigami. Po prstih hodč se je potem ob steni dotipala do Šimenkovih vežnih vrat. Plašno jih je odrinila. Šimenkovi so pravkar iz zadnje sobe, iz Aničine sobe, prenašali razne stvari in esesovcema pripravljali stanovanje. Mati je bila vsa razkačena, zakaj se oče ni bolj protivil in branil. Oče pa je do* povedoval, da je vpričo zlomkovih izdajalcev Či* por j a in Rahuka upiranje bilo nemogoče. Čimbolj se je otepal, toliko bolj sta ga potiskala v krop. Še zagrozila sta, da utegne tistega, ki bi odklonil sta* novanje zmagovalcem, doleteti huda reč. Cikala sta na to, da si tudi Šimenkovi lahko ogledajo Bori, po* tem pa še Hrvatijo in Srbijo, če jim kaj ni prav...
Anica je vsa objokana in nesrečna padla Vidki krog vratu:
»Vidka moja ljuba, reši me! Esesovca so nam naprtili1! Otmi me!«
(Se nadaljuje),
IMI1
DEMOKRACIJA
Cesto IV. - Stav. m
D e s t i z Goriškega
Turinski neodvisni list „L'lncontro“ o aretaciji dr. A. Sfiligoja
itom ob Nadiži in Teru predstavil kat nestrankarski glasnik dn zagovornik njihovih narodnostnih in gosipodarskih potreb.
»L’Inconitro«, neodvisni italijanski list iz Turina, je v svoji štev. 9 od meseca septembra it. i. objavil sledeči članek o aretaciji dr. A. Sfiligoja:
»31. julija 1950 je bil na ukaz Višjega vojaškega sodišča v Rimu aretiran odvetnik Avgust Sfiligoj, predsednik Slovenske demokratske izveze v Italiji, ki druži goriške »lov e raške krščanske socialee in liberalce (demokrate, op. ur.). Ukaz aretacije je utemeljen z obsodbo Posebnega fašističnega sodišča za zaščito države, ki je leta 1941 obhodilo zaradi iprotidržavnega delovanja 64 primorskih Slovencev. Od .teh jih je bito pet ustreljenih; dr. A. iSfiligoj pa je dobil 30 let ječe in je bil .zaprt do 8. sept. 1943 (do 28. 2. '1944, op. ur.).
Aretacija državljana, ki je bil
obsojen od Posebnega fašističnega sodišča (»Tragična burka o pravici in sramota iza sodstvo« — kakor ga označuje Vrhovni narodni sodni svet), nam jasno priča, da je rak fašizma ukoreninjen v [najbolj delikatnih organih italijanske države.
Kljub temu, da jje bil dr. A. Sfiligoj po enem mescu zapora v kaznilnici na Elbi izpuščen na začasno svobodo, je bila s to aretacijo globoko žaljena v imenu pravice čast vseh antifašistov vsega obmejnega prebivalstva in slovenske narodne manjšine prav v času, ko je bil Graziani izpuščen.
'Ni nam znano, ali je bil krivec ■tega žalostnega primera kaznovan. Znano pa nam je, da si sedaj še kak drug antifašist želi, da ostane Trst raje Svobodno ozemlje.«
Izidi popravnih izpitov v Sorici
iNa slovenskih srednjih šolah v Gorici so izidi jesenskega izpitnega roka sledeči:
Na nižji gimnaziji:
Sprejemni izpit za prvi razred srednje šole je v tem roku polagalo 24 dijakov in dijakinj; od teh jih je izdelalo 17, 7 jih je padlo. Izdelali so: Cancianii Savina, Cigoj Nives, Comelli Marija, Cotič Vir-gil, Culetto Marijan, Černigoj Germana, Florenin Srečko, Gravner Ida, Goiinzi Bernardin, Kocjančič Volči, Lenardi Rudolf, Mlekuž Marko, Pahor Fabij, Pahor Jožica, Primožič Adeia, Radetti Marijan in Stanič Albert.
Popravni izpit čeiz drugi razred je polagalo 17 dijakov, izdelalo jih je 13, štirje so padli. Izdelali so: Oernic llvan, Erzetič Kornelij, Korošec Sergij, Laurenti Aleksander, Primožič Karel, Rapotec Karel, Cernic Emilija, Droč Danila, Mauri Marija, Perat Mama, Petejan Lidija, Primožič Ana in Vižintin Lucijana.
Popravni izpit bez drugi razred je .polagalo 20 dijakov, 13 jih je izdelalo, 7 jih ,je padlo. Izdelali so naslednji:	Bregant Vanja, Černi-
goj Andrej, Erzetič Andrej, Figelj Stanislav, Leban Borut, Lupine Živko, Nanut Egon, Nanut Vladimir, Radetti Virgilij, Delpin Gabrijela, Jug Leonarda, Lenardi Marija in Petroni Lavra.
Nižji tečajni izpit je položilo 22 dijakov in dijakinj, izdelalo jih je 18, padli so štirje, izdelali so: Kozman Mihael, Jalen Janez, Leban Aleš, Martellani Egidij, Pelicon Dušan, Petrini Roland, Pisk Bruno, Stoka Drago, Vetrih Jožko, Vivian Renato, Cadario Marija, Mozetič Milena, Peteani Majda, Polh Majda in Tomšič Vanda.
V višji gimnaziji, to je v četrtem razredu klasične gimnazije, je polagalo izpite 9 dijakov, izdelalo jih je 6, padli so trije. Izdelali so:
Bednarich Alojzij, Cigoj Marija, Ceščut Ivan, Jarc Aleksander, Puz-zer Silvan in Šuligoj Bogdan.
Malo maturo je polagalo 17 dijakov lin dijakinj, izdelalo jih je štirinajst, padli so trije. Izdelali so: Cotar Zorko, Klinec Valentin, Onesti Viktor, Reščič Janko, Rusjan Sonja, Sturm Ana, Tul Alojzij, Cosina Maksimiljan, Cresevich Darija, Gruden Just, Leghissa Marta, Pojavnik Erikia, 'Ravnik Marija in .Tenze Ines.
Vstopni izpit iza drugi razred je z uspehom položila Doljak Jožica.
Popravni izpit čez drugi razred je polagalo pat dijakov, štirje so izdelali, eden je padel. Izdelali so: Vrtovec Dominik, Vuch Silvij, Valtrič Marko in Ste kar Jožef.
Vstopni izpit za tretji razred liceja je iz uspehom položil Sfiligoj Bogdan.
Popravni izpit čez prvi razred učiteljišča je imelo 10 dijakinj, 7 jih je izdelalo, 3 so padle. Izdelale so: Bolčina Ivana, Devetak Ivana,
Šolska maša
V soboto 7. t. m. ob 8. uri zjutraj ibo sv. maša za učence iz »Ljudskega doma« (ulica Croce) pri Sv. Antonu, za učence iz »Malega doma« (ulica Randaccio) pa pri Kapucinih ob 8. uri. K maši za .začetek šolskega leita so vabljeni tudi starši.
Goriško županstvo opozarja
Do 31. oktobra 1.1. si morajo vsi lastniki kmečkih vozov preskrbeti kovinsko evidenčno tablico, na kateri mora biti napisano njihovo ime, priimek in bivališče. Vozovi, ki služijo prevozu raznega blaga, morajo imeti označeno tudi nosilnost in težo. Vsa ta navodila je izdala občina na podlagi 61. 45 pravilnika prometne policije.
Cepljenje proti kozam
V ambulanti zdravstvenega urada v Gorici, ul. Mazzini št. 7, bo cepljenje proti kozam in davici od 2. do 7. oktobra vsak dan od 9. do 10. ure.
V Podgori pa bodo cepili dne 9. in 10. .t. m. od 14. do 15. ure.
Starši poskrbite, da bodo vaši otroci pravočasno cepljeni, ker brez potrdil o cepljenju proti kozam in davici !ne bodo mogli ne v šolo, ne v vrtec.
Prodaja novega vina
Goriški župan je na predlog zdravstvenega urada prepovedal prodajo iza neposredno potrošnjo do vključno 14. oktobra vseh vrst moštov kakor tudi njihovo uporabo pri rezanju navadnih in sortiranih vin.
,Matajur“
OBCIN1SKI SVETOVALEC G. RUDI BRATUŽ JE NA RAZPOLAGO STRANKAM V NJIHOVIH OBČINSKIH ZADEVAH, NA SVOJEM DOMU, VSAK DAN OD 11. URE ZJUTRAJ.
SLOVENCI! Darujte Dobrodelnemu društvu v Gorici, ker darujete za revne SOLARCKE in DUAKE;
Radio Trst II
NEDELJA, 8. oktobra: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 112.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah.
16.00 Ponovitev. •— 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police.
PONEDELJEK, 9. oktobra:	19.00
Filmski trak. ■— 20.30 Okno v isvet. — 21.00 Vokalni koncert.
TOREK, 10. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 20.30 Okno v svet. —
21.00 Vzori mladini.
SREDA, 11. oktobra: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola.
21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci.
ČETRTEK, 12. oktobra: 13.10 Slovenske narodne izvaja Šramel, vmes poje pevski duet. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.30 Okno v svet. — 21.00 Radijski oder - Langer Frančišek: ISKRA V PEPELU, nato Pestra glasba.
PETEK, 13. oktrobra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede.
SOBOTA, 14. oktobra: 19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Večerni koncert.
V sredo 3. t. m. je izšla prva številka glasila .beneških Slovencev — »Matajur«. List se je bra-
SLOVENiKA srednjih let želi spo-iznanja z obrtnikom ali delavcem iz dobro zaposlitvijo v svrho ženitve. Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Dobra gospodinja«.
Slovenski starši,
v
vpišite vaše otroke slovenske šole in vrtce!
Gomišček Marija, Jalen Majda, Lakovič Vekoslava, Makuc Hermina in Marassii Sonja.
Popravni izpit čez drugi razred učiteljišča so polagale tri dijakinje, ena je izdelala, dve sta padli. Izdelala je Pahor Marija.
Popravni izpit čez tretji razred učiteljišča je z uspehom izdelala Pavšič Kornelija.
Vstopni izpit za tretji razred u-čiteljišča sta uspešno položila Vižintin Almira in Uršič Anton.
Vstopni izpit iza četrti razred ’> čiteljišča sta iz uspehiojm položili Černe Bogdana ter Husu Vijola.
Drobne
Važna določila o vojnih pokojninah
Novi preurejeni zakon o vojnih pokojninah daje pravico do pokojnine tudi ženskam, katere se niso mogle poročiti, ker jim je zaročenec umrl pri vojakih ali kot civilist zaradi vojnega dogodka. Dokazati pa morajo, da je smrt nastala v treh mesecih od dneva, ko je zaročenec .izdal pooblastilo za sklenitev poroke. Ce se poroka ni izvršila po volji prizadetih strank, odpade pravica do pokojnine.
Ker se pri nas in v naših krajih večinoma ni moglo izdajati takih pooblastil iza poroko po pro-kuri (pooblastilu) in so mnoga dekleta izgubila zaročenca, s katerim bi se bila morala poročiti v treh mesecih od dneva, ko je padel v .borbi ali bil odpeljan v Nemčijo dn sploh v kako taborišče, od koder se ni več vrnil, menimo, da imajo .tudi v takih primerih pravico do pokojnine. Namesto pooblastila pa jdm lahko služi kot dokaz kakšno drugo izpričevalo, kot na primer izpričevalna listina (»atto noto rio«). Svetujemo, naj vsaka priza deta stranka zaprosi za pokojnino, če prihaja v poštev.
Poleg tega moramo še ponovno opozoriti našo javnost, da imajo pravico do pokojnine od strani Malije tud tisti bivši italijanski državljani, ki so to državljanstvo izgubili zaradi mirovne pogodbe.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež T iik a : tiskarna »ADRIAf, d. d. v Trstu
Tako določa prav mirovna pogodba.
Volk dlako menja, svoje čudi pa ne...
V nedeljo 1. oktobra je zborovala goriška neofašistična stranka (MSI). Med sklepi, ki so jih zborovalci sprejeli, je tudi ta, da opozorijo poslance na nevarnost, ki preti Gorici od strani »slavo-ko-munistov«. Kaj tako opozorilo pomeni, si lahko mislimo mi Slovenci, ki smo bili največja žrtev italijanskega fašizma. Da volk menja dlako, svoje čudi pa ne, je vsakomur dobro znano. Toda to pot ugotavljamo, da se ti neofaši-,sti ne upajo na dan z razlogi, ki naj bi dokaizali, v čem prav za prav tiči nevarnost »slavo-komu-nizma«! Prav gotovo zahteva od strani Slovencev, da se jim ne kratijo pravice, ki jim jih mirovna pogodba, ustava in pa naravni zakon določajo. Junaki pa taki, da skrivajo svoje »argumente« za tajnimi sklepi!
Romanje na Staro goro
Dobrodelno društvo v Gorici priredi v nedeljo 15. t. m. romanje na Staro goro. Kdor se želi udeležiti tega romanja, naj se prijavi čim-prej v uradu Dobrodelnega dru Mva, Riva Piazzutta 18.
Krojni tečaj
Se je prostih nekaj mest za krojni tečaj. Prijavite se čimprej v Dobrodelni pisarni, Riva Piazzutta 18, od 9. do 12. ure.
Spomenica društva „Pravnik“
VI.
Nepričakovano izvajanje sodbe posebnega fašističnega sodišča od
14. decembra 1941
Toda zgodilo se je nekaj nezaslišanega: Vrhovno vojaško sodišče v Rimu, ki mu je bila z odlokom načelnika štaba od 8. novembra 1944 dana kompetenca za likvidacijo fašističnega sodišča in ki bi moralo uradoma in i».z vso možno naglico« izreči amnestijo za vse obsojence v tržaškem procesu in drugih 'podobnih procesih, je čakalo pet let in je dne 26. julija 1950 namesto amnestije izdalo ukaz za aretacijo dr. Avgusta Sfiligoja, slovenskega odvetnika v Gorici, da bi odsedel še preostalo kazen 17-ih let, 4-ih mesecev in 7-ih dni od tridesetlatne ječe, ki mu jo je bil odpravljeni Tribunale speciale ■odmeril v tržaškem procesu 14. decembra 1941.
Ta nečuveni sklep Vrhovnega vojnega sodišča v Rimu, s katerim se ponovno valorizira sodba odpravljenega fašističnega sodišča in se s tem uveljavlja kontinuiteta fašističnega režima, je ne samo v navzkrižju z duhom in besedilom .ustave in pozitivnih zakonov republike Italije, temveč je tudi v navzkrižju in nasprotju z duhom in besedilom mirovne pogodbe od 10. februarja 1947. (Cl. 15, 16 in 17.) Ta sklep globoko žali čut pravičnosti in vsakega demokratično mislečega človeka, z njim ise skruni sveti spomin na žrtve, ki so padle v -borbi proti fašizmu in nacizmu za svobodo, človečanstvo in demokracijo.
Zaradi tega društvo PRAVNIK,
kot tolmač ne samo slovenskih pravnikov v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlj, ampak tudi kot tolmač pravnega čuta vsega tukajšnjega slovenskega naroda, še posebej spričo dejstva, da ima na Svobodnem tržaškem ozemlju svoje stalno bivališče še mnogo drugih .bivših obsojencev .posebnega fašističnega sodišča in vojaških sodišč, ki so sodila pod njegovim vplivom, katerim bi znala —1 če že ne na samem Svobodnem tržaškem ozemlju — pa v Italiji groziti nevarnost izvršitve teh sodb v primeru prestopa meje te republike,
smatra za svojo dolžnost, da se obrne na Vas, gospod generalni .tajnik, z nujno prošnjo:
1) da izvolite obrniti pozornost vlade Republike Italije na nemoralnost in nezakonitost izvršitve sodbe od 14. decemhra 1941, ki jo je izdal odpravljeni (Tribunale speciale na razpravi v Trstu proti pripadnikom tedanje slovenske manjšine;
2) da izvolite intervenirati pri vladi Republike Italije, da bi v smislu izgoraj omenjenih ustreznih zakonov in mirovne pogodbe od 10. februairjia 1947, poskrbela za dokončno (razveljavljenje .gornje sodbe in drugih sodb, ki so jih izrekla bodisi odpravljeni Tribunale speciale ibodisi Italijanska vojaška sodišča pred vojno in v vojni proti pripadnikom nekdanje slovensko-hrvatske manjšine v Italiji radi njihove borbe proti fašističnemu režimu-državi, in da bi medtem poskrbela, da se glede obsojencev na imenovanem tržaškem in drugih podobnih procesih uporabi vsaj amnestija v smislu dekreta od 17. novembra 1945 št. 719, upoštevajoč pri tem besedilo zgoraj citirane okrožnice pravosodnega ministrstva, po katerem se ta amnestija ne smatra za pomilostitev, pač pa za dolgovano dejanje pravne reparacije;
3) da izvolite predložiti to spomenico pristojnim organom Organizacije združenih narodov.
Izvolite, .gospod generalni tajnik, sprejeti ob tej priložnosti izraze našega globokega spoštovanja.
Trst, 30. avgusta 1950.
Za odbor društva »Pravnik« v Trstu Tajnik:	Predsednik:
■Dr. Jože ŠKRK	Dr. Josip ABRAM
P. BARTOLINI
Ortoped i k - specialist za zdravljenje kile
Ulica Maria Vittoria 24, Torino Telefon 45-350
K I Is 0
zdravi uspešno brez operacije in ne da bi bilo treba prekiniti lastne zaposlitve (pa naj bo kila še tako razvita!) s posebno pripravo orto-pedik P. BARTOLINI, ki je že mnogo let znan v naši pokrajini. Vsi bolni na kili, mladi in stari, ženske in otroci se lahko posvetujejo z ortopedlkom BARTOLINI-jem, ki sprejema: v GORICI: 13. oktobra v hotelui aTre Corone«; v TRSTU : 14. - 15. oktobra v hotelu »Vanoli«; v TRZICU: 16. oktobra v hotelu »Lombardia«; v CERVINUA/NU: v sredo 18.
oktobra v hotelu »Italia«.
AKADEMSKI KLUB IZ GORICE gostuje v nedeljo, 8. oktobra 1950 ob 20. uri v BAZOVICI v Prosvetnem domu z Nušičevo veseloigro v štirih dejanjih
GOSPA MINISTRICA
Vabljeni vsi!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
TRST, VIA COMMERCIALB 10/11., TEL. 25597
PRVOVRSTNA ŠIVILJA za damske plašče in obleke se priporoča. Trst, ulica Fonderia 6/1 desno.
ROMAN »JUTRO BREZ SONCAc Ivana Jonteza se dobi v prodaji pri upravi lista ter stane 1000 lir.
deske smre» kooe, mace> snooe in trt dih le s o o, trame in part kete nudi na/ugodne/e
Mizarji | hmetovalci f podjetnihi •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal« Sonnino, 2 4
SPOROČILO
Naša tovarna v Milanu nam je dobavila iza to seizijo ogromno količino dežnih plaščev Otrenčev) iza moške in ženske v vseh modernih krojih in najboljše kakovosti.
CENE BREZKONKURENCNE! NABAVITI V NASI TRGOVINI, POMENiI ■NABAVITI NEPOSREDNO V TOVARNI.
Cene nekaterih vzorcev:
Dežni plašči Dežni plašči Dežni plašči
Dežni plašči Dežni plašči
,za ženske s pokrivalom iz čiste ibombaževine ...................
za moške iz čiste bombaževine
za moške s pokrivalom iz bombaževine »mako«, podloga v i-stem blagu.........................u
L. 7.BDD
ii
n
iz nepremočljive svile ....
iza ženske s pokrivalom iz bombaževine »extra mako«, podloženi .z istim blagom ..'... n
1D.S00
11.800
R500
FTlagazzini del Corso
Trst - Corso, 1 - Galleria IProtti
KRZNARSTVO
Velika izbira najmodernejših modelov vseh vrst iz domačih in inozemskih krzen po ugodnih cenah
KRZNARSKA DEL9VHICB PINTO
TRST, ul. Fabio Severo 20-1. - telefon 25-522
Ogled zaloge brezobvezen! Strokovna izdelava zajamčena!
-_________ Dobro	vpeljano	-----------
trgovino s krznarstvom
sredi mesta z vsem inventarjem in obrtnim dovoljenjem prodam zaradi izselitve v inozemstvo
Ponudbe na upravo lista pod šifro „kupim“
U RARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH; LA-STNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
NECCHI novi model B U
za vezenje, krpanje, obiivanje lukenj, prišltje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se lzvriujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje ln krojače. PRODAJA NADOMESTNIH D*-LOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
HA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI it. 11 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu