Z73. Stniim. IMMM f tink, 17. mulu nm. leto. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ceto leto naprej • • • • K 24*— celo leto naprej • , . • K 22-— pot leta „ • • • • » 12*— pol leta „ • • • • ■ 11"— četrt leta m ■ • • • ■ 6*— Četrt leta „ • • • • • 550 Sta mesec m » • • • » 2*— na mesec m • • • • • 1'90 ■■■■■■■■■Mi Dopis! na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tJse£ni£tvo: Saailova ulica tU 5 (v pritličju levo,) teUIoa st 34. likala vsak aaa svacsr iivsaauH mMI« ta aeazalka. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat aii večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih lnsercijali po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari. —— Posamezna številka velfa 10 *tinarfav. ———— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Kai odaa tlakama1* Ulelon it. ta. .Slovenski Narod" velfa po poit!: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej . . . .K 30"— girtfta : ; :: : ^s "Ameriko in vse *»gedežei« na mesec m m . • . 2-30 celo leto naprej . . , . K 35,— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica ČL 5, telsfon žt. 85. Na severnem bojišču se razvijajo novi boji. — Naša armada na jugu je zasedla Valjevo in Obrenovac ter prodrla do Kolubare. — Nemške zmage pri Lipnu in Wloclawku na ruskem Poljskem. — 28.000 Rusov vjetih. NAŠA ARMADA JE PRODRLA DO REKE KOLUBARE. — VALJEVO IN OBRENOVAC V NAŠIH ROKAH. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno z dne 16. novembra: Na južnem bojišču niso dale naše zmagovite čete s svojim trdovratnim zasledovanjem nobenega časa sovražniku, da bi se zbrai k ponovreinu resnemu odporu v svojih številnih, zlasti pri Vaijevu že več let sem pri^ravlienili, utrjenih poz?cijah. Zato so se tudi včeraj pred VsHevem razvili samo bo_;i s sovražnim*' zadnjimi četami, ki smo jih vrgli po kratkem odporu. Sovražnik je nam pust»! na boiišču vjetnlke. Naše čete so dosoeie do reke Ko'ubare ter zasedle Valjevo in Obrenovac, Sprejem v Vaijevu je bil značilen. Najprvo cvetlice, toda s&rao v prev?.ro: sledile pa so jim neposredno bombe in krcglje iz pušk. Srbi so Kraljevo opustili. Kakor poroča Az Est« so Srbi že pred par dnevi Kraljevo skoraj popolnoma izpraznili. Civilno prebivalstvo je po večini zbežalo, vojaštvo se je umaknilo deloma na ju?, deloma proti vzhodu. Neki trgovec, ki so ga naše predstraže vjele, pripoveduje, da se zbira iz Mač ve in Valjeva bežeče nrebivalstvo v okoli-ci Niša. Vse železnice in vse ceste v srednji Srbiji so okupirane od velikih vojaških transportov. Srbska armada, ki se umika pred našimi četami šteje 5\/2 divizij, kakor zatrjuje poročevalec omenjenega lista, se umikajo Srbi v sklenjenih vrstah. Srbski tren. ki je najbolj v nevarno- sti se pomika v trojnih in četvernih vrstah z veliko naglico proti jugu. BELGRAD PRED PADCEM. Vojni poročevalci javljajo: Naše hrabre čete so vzele dne 15. novembra zjutraj po dveurnem ljutem artilerijskem ognju Obrenovac v naskoku. Navdušenje je bilo velikansko. Pot na Belgrad je od zapada prosta. Mesto se bo najbrže že v naj-bl'žjih urah nahajalo v naših rokah. Naše težke havb'ce so zadnje dni obstreljevale helgraisko trdnjavo. Sovražnik ni odgovarjal. Pretekli torek so poskusile slabe naše čete pri Smederevu na videz prekoračiti Donavo. Potom te demonstracije se jim je posrečilo dognati, da se nahajajo v dolini Morave močne sovražne čete. * * * DNEVNO POVELJE NADVOJVODE FRIDERIKA IN POVELJNIKA BALKANSKE ARMADE FELD-CAjGMOJSTRA POTIOREKA. Dunaj, 16. novembra. /Pester Lloyd« poroča s srbskega bojišča, da so naše čete iz Šabca prodrle preko Posavine do Obrenovca ter Obrenovac dne 14. t. m. ob 5. popoldne zavzele. Naše artiljerija se je postavila na vrhu Mali Bavle ter obstreljevala Obrenovac 2 uri. Srbi so se našim četam umaknili. Druga naša kolona je zasedla kraje Grabovac, Vrelo in Ub. Naši so dobili mnogo vojnega plena. Tudi iz Sofije poročajo o uspešni ofenzivi naših čet v Srbiji. Iz Niša poročajo srbski viri, da se na celi črti Šabac - Krupani poraženi Srbi v begu umikajo in da so bili 4 polki deloma potoičeni, deloma vjeti. Tudi se je glavno srbsko taborišče premestilo iz Valjeva v Kragujevac. Severno in zahodno od Valjeva so se Srbi zopet ustavili, da omogočijo svojemu trenu, da se umakne. Naši so v teh bojih zasedli vrhove Kamenice ob cesti iz Loznice v Valjevo ter vjeli tam 580 Srbov. Zavzeli so nadalje tudi gornje Javtino in Stubico. Med tem so naše čete zavzele tudi že Valjevo. Oficijozni komunike je dosti obširen, da mu ni treba pisati komentarja. Kot prihodnje posledice zavzetja Obrenovca in Valjeva je pričakovati padca Belgrada. Ali bodo naše Čete sedaj prodirale takoj naprej, se ne da povedati. Ali se bo prodiranje gibalo v smeri na Belgrad ali na Kragujevac je ravno tako odvisno od sklepov vrhovnega armadnega vodstva. Nikakor pa te zmage ni še smatrati kot zadnjo odločitev. Pri Kra-gujevcu so zgradili Srbi velike utrdbe. Odločena bo vojna proti Srbiji šele, če bodo naše čete stale v Kra-gujecu in Kraljevu. J »Az Est« poroča iz Zemuna: Poročilo, da sta Belgrad in Zemun razstreljena, je neresnično. Belgrad je še vedno tak. kakršen je bil, samo na Kalimegdanu je opaziti sledove krogel. Tudi konak in bližna vojašnica sta nekoliko trpela. Ob obrežja stoječa poslopja so močno trpela, tako državna tobačna tovarna in železniško skladišče. V Belgradu vlada popolen mir. Iz Zemuna ni videti ob obrežju nobenega človeka. Ponoči je mesto ravno tako, kakor Zemun, popolnoma brez luči, le včasih obsije mesto avstrijski reflektor. V Zemunu je samo ena hiša na glavnem trgu poškodovana. Ponoči je večkrat slišati detonacije v smeri od Kalimeg-dana, doslej pa se ni posrečilo dognati, kaj je vzrok tem eksplozijam. O zavzetju Črnega vrha piše neki častnik: Od 17. septembra smo držali Črni vrh in sosedne vrhove, nismo pa mogli zavzeti nekega 708 metrov visokega vrha, ker je bil silno strm in ker so bili Srbi v izbornih pozicijah. Končno se je glasilo povelje, da moramo vzeti tudi te srbske pozicije. Stotnik Prohaska 78. peš-polka se je ponudil, da bo s prostovoljci pregnal Srbe s tega vrha. Od raznih polkov se je zglasilo nad 700 prostovoljcev, stotnik pa si je izbral samo 200. Najprej je dal izkopati larke prav v bližini sovražnika. V noči od 5. na 6. smo začeli silno streljati na Srbe. Ob 1. ponoči se je splazil stotnik s svojimi vojaki tik do srbskih zakopov in nenadno naskočil Srbe z vseh strani, ker so med tem došle tudi že rezerve. Začelo se je kratko, krvavo klanje, ki se je končalo s tem, da so pustili Srbi na bojišču nad 500 mož in da so naši vjeli enako število. S tem so bili naši v posesti ene najmočnejših pozicij Srbov na poti v Valjevo. NOVI BOJI NA SEVERNEM BOJIŠČU. Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) L radno razglašajo dne 16. novembra: Na severnem bojišču so se včeraj jeli razviiati boji na posamniti točkah naše fronte. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor. Na pragu odločilne bitke. Praški »Čas« je priobčil v svoji sobotni številki ta-ie članek: »Po I soglasnih poročilih avstrijskega, LISTEK. Pohierala. Spisal Pierre V e b e r. Gospoda,'< fc rekel sodni predsednik državnemu pravdniku in preiskovalnemu sodniku, »jaz sem danes dobil 2715 vprašanj; usoda male Amalije Machefer zanima torej mnogo usmiljenih src. Ne bom vam čita! vseh pisem. . Moj tajnik jih je vse uredil. 2e naslednji vam bodo povedali dovolj. Poslušajte prvo pismo: Oospod predsednik! Vedno misleč, kako bi izpolnil prekrasno dolžnost usmiljenja, ki jo le Bog naložil meni in tistim, ki so mi enaki, sem pripravljen vzeti k sebi hčerko iz dežele izgnanega anarhista Machoierja. Vzgojil bom otroka, kakor bi bil moj, in srečen bom, če mi pravica dovoli, rešiti osirotelo dete iz teme in bede. Sprejmite, velecenjeni gospod predsednik, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. Ande Bereng*Te markiza Sion, predsednica ženskega društva »Samozataje vanje«, ulica Sv. Tomaž* štev. 7o. Dobili smo 200 pisem, sami podpisi: grofica Joppe. vojvodinia Fou-serav, princezinja Balatino itd. Poglejmo kako drugo pismo. Gospod predsednik! Ko je Machefer stori! svoje grozno dejanje, je sledil impulzu svoje blaznosti. Bilo bi krivično, če bi njegova hčerka trpela za grehe svojega očeta — naj preskočim štiri strani liričnega vzdihovanja — mmm__ Pripravljen sem, skrbeti za njo in za njeno vzgojo, dokler ne doseže starosti 24 let. Storil bom, kar mogoče, da naredim iz nje domovini in republiki koristno državljanko. Sprejmite itd. Reginald Puran, civilni inženir in tovarnar, predsednik republikanskega odbora, ulica Rembrandt št. 250. Takih pisem smo dobili 320; ve-leindustrija se je dobro izkazala. Vzemimo tretje pismo: Gospod predsednik! Nisem bogat, a skromno premoženje, ki sem je pridobil z delom svojih rok, mi omogoča, da pridem nesrečni hčerki Macheferja na pomoč. Če vam je prav, vzamem malo Amalijo k sebi. Storim s tem samo dejanje bratstva. Marcel Georges, veletržec, predsednik pevskega društva »Soglasje«, ulica St. Honore št. 27. Takega značaja pisem je prišlo 1500. Četrto pismo odpira še ves drugačen razgled. Sodrug in sodnik! Društvo »Neizprosni«, čigar tajnik je bil sodrug Machefer, je pripravljeno adoptirati obsojenčevo hčer. Štejem si v čast skrbeti za vse, kar potrebuje in hočem jo vzgojiti v zmislu tistih, ki jih je njen oče branil ter s tem spravil svoje življenje in svojo svobodo v nevarnost. Prilagam pismu potrdilo Macheferievo. Romain Ginesta!, strugarski pomočnik, predsednik društva »Neizprosni«, boulevard Charonne št. 312. Ali ni čudno in tolažljivo, videti toliko plemenitega prizadevanja. Mislim pa vendar, da je treba vpošteva-ti Macheferjevega zagovornika dr. Senecala. Prišel je dr. Senecal. A že koj pri prvih besedah je prekinil predsednika. Ze vse vem! Po čudnem slučaju so prišli prepisi teh 2715 pisem ravno isti dan, kakor na vas, tudi na največje pariške liste. Odprta je pa le ena pot. Mala Amalija ima mater. Pustimo otroke materam. Gotovo! Toda Machefer je pač pripoznal svojo hčerko, a s svojo ljubico, njeno materjo, se ni poročiL V takih slučaiih le Uis^čna oblast va- ruh. Otroka ne moremo prepustiti osebi, ki nima redne eksistence. Zagovornik se je umaknil, sodišče je vprašalo Macheferja, najbolj znane juriste, nekaj članov akademije, pariškega nadškofa, tucat senatorjev, še enkrat toliko socialističnih poslancev, javno mnenje in celo predsednika republike, samo male Amalije ni nihče nič vprašal. Pa bi bil ves svet zadovoljen, je sodišče sklenilo, da jo menjaje prepusti šest mesecev markizi Sion, Regi-naldu Purau-u, Marcelu Georgesu in sodrugu Ginestalu. Slabše ukrenitve si ni mogoče misliti. Markiza Sion je prevzela izročeno ji varovanje z nekoliko preveč hrupnim navdušenjem. Trudila se je zelo, da bi z Amalijo ravnala, kakor da je domača hči. Tako je.pač obljubila v časopisih. Peklica je dobila takoj petnajst s pristnimi valencien-skimi čipkami okrašenih govorečih punčk in kar je zraven še spadalo, zase je dobilo dekle skoro ravno tako krasne obleke, kakor za punčke, vrh tega je imela dve postrežnici in štiri učiteljice za vse mogoče in nemogoče vednosti. Ta nagla obogatelost pa dekletca ni nič preveč ganila. Od svojih prvih let je bila Amalija vajena, da smatra samo sebe za lako postransko stvar. ki se je zdaj sem zdaj drugam pahne. Nobena stvar je ni presenetila. S punčkami se je pač igrala, a pazila je skrbno, da ni nobene niti najmanj poškodovala, in jim tudi ni dala imen; ni bila popolnoma gotova, če so tudi res njene. Zdelo se ji je, da jih je usoda samo posodila. Velika nadloga pa ji je bilo, da je morala reprezentirati. Vsak dan so ji služkinje oblačile baršunaste m s ko-žuhovino opremljene obleke in jo ostentativno vodile okrog palače Sion na izprehod, da bi Macheferjevi sodrugi videli, kako lepo in fino se v aristokratični hiši ravna z malo mar-ksistinjo. Če je bil pri markizi sprejem, je morala kar mogoče krasno nališpana doli v salon. Sedela je jako spodobno na majhnem stolu in ni dala glasu od sebe. Obiskovalke pa so si jo ogledovale s prostimi očmi in z lorgneta-mi, jo motrile od vseh strani in klicale: Kaj ne. to je anarhistova hčerka? Kako plemenito in človekljubno ravnate ž njo. Res, plemenito, draga prijateljica! In kako lep je ta otrok... Vi ste res srečni! Zdaj ste cepljeni proti dinamitu. Nobene strahote se vam ni več bati. A propos, pri nas bo dne 10. tega meseca domač ples. Ali bi nam ne mogli za ta Stian 2. .5LUVHN Ki NAKULT, dne 17. novembra mit. 273 stev. nemškega in ruskega generalnoga štaba se vname te dni na severno-zahodu do odločilne in najpomembnejše bitke cele dosedanje vojne. Dosedanji boji na vzhodu, zlasti njih drugo razdobje — boji na Visli in Sami — so imeli tendenco skrajšati bojno fronto, raztezajočo se od vzhod-nje Prusije do Karpatov v okolici Pfzemvsla in v svojem podaljšanju se opirajočo na reko Narevv, Vislo in San. Ta črta je po prirodnem svojem položaju gospodovala nad ključem in središčem te pozicije, torej nad Varšavo in okoliškimi trdnjavami. Prvotna premoč ruske armade je onemogočila izvedbo tega načrta. Za to se je glasom poročil avstrijskega in nemškega generalnega štaba izbrala za nove boje črta, prikladnejša tako za komunikacije, kakor tudi za provijantiranje, zlasti pa za Čim najhitrejše spojenje posameznih delov bojne fronte med sabo. Bodoči novi boji se osredotoču-jejo na liniji Krakov-Čenstohov-Ka-liš-Torn, od koder lahko že v najbliž-njem Času pričakujemo poročila o ruskih napadih. Najvažnejša točka cele bojne fronte je nje južni del, kjer se bojra fronta razteza po pokrajini, ki je za vse tri države najvažnejša, to je go-renješlezijska kotlina, kjer se nahajajo premogokopi. Vsaki izmed treh držav pripada del te kotline. Ruski premogokovniki so bili takoj začetkoma vojne izgubljeni za rusko državo vsled odstopa ruske armade. To je imelo za posledico občutno pomanjkanje premoga na Ruskem Poljskem zlasti pa v Varšavi. To pomanjkanje se bo tem huje čutilo po zimi ker donski premogokopi ne zadostujejo, da bi v tem oziru pokrili vse ruske potrebščine. V Šleziji se izkoplje 40 odstotkov vsega premega, kar se ga producira v Nemčiji. Cena tega premoga znaša 250 milijonov mark na leto. Avstrijska država pokriva s šle-ziiskim premogom dober del svojega konzuma. zlasti na Dunaju. Južni del nove bojne fronte je torei tako važen za gospodarsko življenje vseh treh držav, da bo to imelo tudi vojnostrategične posledice za najbližnjo bodočnost. Ne moremo si niti predstaviti, kakšno neizmerno gospodarsko škodo bi povzročilo dejstvo, da bi se bojna fronta potegnila preko teh pokrajin z vsemi posledicami opustošenja, katere so nam znane drugodi. Treba je torej računati s tem, da bo Nemčija napela vse sile, da bi odvrnila ta pogrom od nemške države in da ostane bojna fronta na mejah Ruske Poljske. Tudi v vojni narekujejo predvsem vojni interesi dispozicije, zato bomo tu z veliko napetostjo pričakovali ugodnih poročil, ki bodo odločevali tudi o usodi čeških dežela, pričakovali pa jih bomo tudi radi osrn m-nega njih remena za celo evropska io. Najbližji dnev; že r>r4:ažeio, koliko le ruska armada izgubila na svr>?i napadalni sili vsled dolgotraj- i pohoda preko kraljestva Pevskega in vsled oddaljenosti od želez- h prog in od aprovizacij- ^redišč. * OPERACIJE NA ZAPADU VEĆINOM* MIRUJEJO. — NEMŠKE zmage pri umu m wloc- LAVVKU. — NAD 2S.0OO RUSOV VJETIH. Beročo, 16. novembra (Kor. ur.) Iffov biro ic-v Veliki sravni stan dne !6. novem- r poldne: Na za ;raj obe stranki kazali vsled vladajočega večer posoditi tega otroka? Vrnem vam sra koj drrri dan. Markiza je b'!a srečna! Ne glede na to, da jo je niena varovanka čuvala pred anarhisti, je bilo to dekletce tudi posebna privlačna sila njenega salona, kakcrSne ni imel noben drugi salon. Mala Amalija se je pri vseh teh sejah strahovito dolgočasila. Tudi učiteljice so jo dolgočasile, ker so jo neprestano trpinčile z vsakovrstnimi rečmi. A čim ie malo i bledela trudnosti. so takoj prekinile khvirski poduk, slovnični poduk in vse druge poduke o vednostih in umetnostih, ki so jih ji utepale. Vodile so jo tudi k mašam.k večernicam in k posebnim pridigam, k petim in k tihim mašam, cerkvenim muzikalnim priredbam in k vsem spovedim. Vcepljale so ji strogo religijozna načela in jo vrh tega učile spoštovati vse stare francoske kralje, katerih imen si nikakor ni mogla zapomniti, kaj še letnice niihovega rojstva, nastopa vladanja in smrti. Po preteku predpisanih šestih mesecev ie Amalija zapustila hišo markize Sion. Imela je solzne oči, v veži je bilo grnjivo slovo, v časopisih so bile laskave notice. Amalija se je vpraševala: Kaj sem storila, da me tako ljubijo? UtOMt ■ritao*AjM4 viharja hi vsled ueiaMi —iHf fci malo aktivnosti V namiri? so Mil napadi počasi napredovali V Armenskem lesu pa smo IsvoJevaU —kal več]fh uspehov. — Bog na vzhoda ie trajajo. Včeraj so naie v vihodn)i Pntsiii se boreče čete odbile sovražnika v okolici lužno od StaUuptaena. Naie čete, ki operirajo v zapadni Prusiji, so se uspešno ustavile ofenzivi ruskih čet pri Soldavl in so vrgle v zmagovitem boju pri Ltpou ruske kolone, ki so prodirale ob desnem bregu Visle, nazaj na Plock. V teh bojih smo do včeraj vje!i 5000 sovražnikov in vplenill 10 strojnih pušk. V bojih, ki so se nekaj dni sem vršili kot nadaljevanje uspeha pri Wloc-lavvku, ie padla odločitev. Več ruskih armadnih zborov, ki so nastopili proti nam, smo potisnili preko Kutna. Kolikor smo dosedaj dognali, so izgubili Rasi 23.000 mož na vjetnikih, najmanj 70 strojnih pušk in doslej še neugov-Ijeno število topov. Vrhovno armadno vodstvo. Rusi priznavalo svoj neuspeh v ruski Poljski. Iz Petrograda poročajo: Komunike ruskega generalštaba pravi: Na levem bregu reke Visle se razvija boj na fronti Plock - Varta. Na fronti Kališ se sovražnik umika. V okolici Čenstobova in dalje proti jugu je nasprotnik poskusil z ofenzivo. — V vzhodnji Prusiji stalni boji na fronti od Stalluponen - Posessern - Anger-burg. V pokrajini Soldau in Neiden-burg bud odpor sovražnika. V Galiciji stoji naša fronta zapadno od Črte Žabna - Tarno\v in južno od Jasla proti Karpatom. Avstrijska defenziva na gorenjem Dunajcu je trdno organizirana. * Car v Ivangorodu. Iz Petrograda poročajo: Car je obiskal trdnjavo Ivantrorod. Opazoval je delo baterij ter se je dal z branitelji skupni fotografirati. Nato si je z avtomobila ogledal zakope sovražnikov. Obiskal je tri vasi ter daroval potrebne vsote, da se cerkve zonet zgrade. Ukazal ie tudi, da dobe težko prizadel okoličani podpore. Ruski car se povrnil z bojišča. Petrograd, 16. novembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj se je povrnil z bojišča v Carskoje Selo. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Pariški »Matin« poroča iz St. Omerja: Nemška artiljerija obstreljuje že dva tedna mesto Arras, ki je hoče uničiti. Skoda, ki so jo napravile krog'e do sedaj, je velikanska. Večina prebivalcev se je preselila v kleti. Mncgo prebivalcev ie zbežalo, go jih je bilo tudi ubitih. Nemške Čete dobivam dan na dan ojačenja. Arras |C od 3L oktobra brez plina, brez elektrike, brez nošte in brez telefona in telegrafa. Doslej je 400 hiš poškodovanih. Več krogel le zadelo cerkev St. Oery ter ubilo 30 oseb in ranilo 17 Za Lilie se vrše tudi ^ni boji. Kolik ;e bil uspeh obst jljevanja nemške artiljerije nroti Arnentiere-M, La Basseeju in Bethunu se še ne da presodi+i. Bombardiranje Reimsa se je zopet pričelo. Samo v četrtek je padlo 30O granat v mesto, ki so napravile veliko škodo. O velikih bojih v Belini poročajo, da pošiljajo Nemci vedno nove čete v boj. Velikih artilerijskih bojev sedaj ni več. Sedaj se vrše večidel le boji z bajoneti. Gosta megla nokriva bojišče Odkar ie Dix-muiden padel, so Nemci v brezdvom-no boljših pozicijah. Nemci nameravajo očividno nepnati Anccleže iz njihovih pozicij in odrezati Belgijce. Na dragi strani pa poročajo: Nemci še niso mogli izrabiti dejstva, da so zasedli Dixmuiden. Vrste zaveznikov so si hitro oddahnile od tega silnega ndarca. Prave vrzeli niso napravili Nemci, bojna črta ni pretrgana in hitro se premikajo čete. da zasedejo slabotnejše točke. Zato pa je bilo potrebno, da zavezniške čete severno od Nieuporta ne prodirajo naprej, da se fronta po nepotrebnem ne podaljša in oslabi. Zgodilo se je vse, da Nemci ne morejo izrabiti delnega zavzetja Dixmuidena. Treba je bilo Nemce na desni in levi od Dixmuide-na prepoditi z levega brega Ysere. V sredo so zavezniki zopet krepko napredovali. Imeli so namen preprečiti, da bi Nemci v Dixmuidenu postavili svoje težke topove. Zato se }e moralo za vsako ceno poskusiti vreči Nemce preko vode. Dokler morejo imeti Nemci zaseden samo Dix-muiden, kakor doslej, nevarnost ni tako velika. Treba pa ie preprečiti, da se zbere v Dixmuidenu velika sila, ki bi se mogla zagvozditi med »veznike in potUvki težke lopove, Zdi se, da nameravajo Nemci iz Dix-muidena prodreti proti Dunkerquu. Vse je storjeno, da se to prepreči Tako hoiandski poročevalec na belgijski strani »Daily MaiU poroča, da je središče nemškega napada še vedno Ypres. Boji so silno ljuti, večidel se vrše boji na bajonete. Nemci so zopet izvršili sunek ob kanalu v smeri na La Bassee. Obenem so zopet bombardirali Ypres, Bethune in Arras. »Nemci ne napredujejo«, pravi list »pa tudi niso še poraženi.« Frankobrodska poročila pravijo, da se je na celi črti reke Aisne razvil sila ljut boj. Amsterdamski »Telegraaf« poroča: Včeraj se je kljub silno slabemu vremenu zopet pričel boj na črti Lombartzyde - Nieuport. V Rousse-laeru je zgorelo 300 hiš. Tudi s francoske strani zatrjujejo, da do sedaj doseženo ni poraz na eni, niti zmaga na drugi strani. Kar skušajo doseči pri Armentieresu, Arrasu in v Belgiji, je resnična zmaga, ki bi prisilila levo francosko krilo, da se umakne, da se na novo organizira in izenači izgube. Nemci bi potem pustili tu minimum moči, kar bi zadostovalo, da zadrže premagano krilo. O kakem namenu Nemcev umakniti se, ne more biti govora. »Kolnische Zeitung« poroča iz Ženeve: Nemški topovi ob obali so napravili veliko škodo na angleških ladjah. Zdi se, da so križarke »Fal-con«, »Brillant« in »Rinaldo« nerabne. Iz Bruslja poročajo: Iz najboljšega vira se da potrditi, da obstojajo med Belgijo in Anglijo resne diference. Zatrjuje se, da je prenehalo vsako osebno občevanje med kraljem Albertom in angleškim armadnim vodstvom. Kralj želi direktni sporazum z Nemčijo, kar pa skuša Anglija za vsako ceno preprečiti. Belgijci baje očitajo Angležem, da so jih pustili več dni na cedilu, iz česar se dado razlagati silne izgube. Skoraj ena cela belgijska divizija ie uničena. Francosko uradno poročilo o situaciji na zapadu. Berlin, 16. novembra. Iz Pariza javljajo: Francoski uradni komunike z dne 15. t. m. poroča: Včeraj je vladal na celi fronti relativni mir. Bil je samo artiljerijski duel in nekaj naskokov pri Ypresu Naskoke smo odbili s precejšnjimi izgubami. V celem se Nemcem v zadnjem času ni posrečilo drugega, kakor zavzeti že razrušen Dixmuiden, čegar izolirana lega na desnem bregu kanala nam je obrambo le obteževala. Med Lys in Oise ter tudi na celi fronti v Vogezih so se vršile le male nevažne operacije. Komunikć od 15. novembra opolnoči pravi: Sovražnik se je umaknil na desni breg reke Yser. Gozd južno od Bixschoote, ki smo ga bili snoči izgubili se nahaja zopet v naših rokah. Proti večeru je pričel sovražnik zopet z ofenzivo južno od Ypres. Pomorslca Hfka v Baltiškem morju? Kopen^a^en, 16, novemhra. Listi javljajo: Rusko brodovje je odplulo iz Helsingforsa proti jugozapadu. Kapitan švedskega parnika »Norden«, Id je pri^nel iz Lffbecka, pripoveduje, da so ga na potu ustavile nemške torpedovke na višini svetilnika Gvcdsea. Preiskale so mu ladjo in ker se je izkazal, da pluje v Stock-liolm. so ga pustile naprej. Nekaj ur nato so slišali na parniku »Norden« iz daliave strašno gromenje topov. Švedski kapitan ie prepričan, da se vrši med nemškim in ruskim brodov-jem velika bitka. * VOJNO STANJE MED TURČIJO IN JAPONSKO. Iz Carigrada poročajo: Japonski veleposlanik ie zahteval včeraj svoje rkreditivne listine ter je zapustil Carigrad. Smatra se, da bo Japonska tudi formalno proglasila, da se nahaja s TurCijo v vojnem stanju. • PERZIJA OPUSTILA SVOJO NEVTRALNOST. Dunaj, 16. novembra. »Reichs-post« poroča: Ker Rusija svojih čet iz nevtralne Perzije ni hotela odpo-klicati, je Perzija oficijelno privoMla v prehod turških čet preko njenega ozemlja ter je tudi izjavila, da pripušča zbiranje prostovoljnih čet v svr-ho obrambe kalifata. TURSKI NAPAD NA FAU. Carigrad, 16. novembra. (Kor. urad.) Poročilo glavMga stana pravi: Včeraj smo napadli AncMte v Faa. hneti so mnogo mrtvit kate-'1* ita-vHo se ceni na Ittt, Bo| v Kavkaza. — Bajazid v ruskih rokah. Kakor poročajo berlinski listi se nahaja po zatrdilih ruskega generalštaba cela bajezidska kotlina v ruskih rokah. (Bajazid je mesto v turško - armenskem vilajetu Erzerum ter leži na trgovski cesti s Trapen-zunta v Tabris. Cela kotlina se nahaja v višini 1860 m nad morjem.) • • Zaplenjene ruske ladje. — Odesa drugič bombardirana. Kodanjski listi poročajo iz Petrograda: Turško brodovje je v Črnem morju zaplenilo 34 ruskih trgovskih ladij. Turške vojne ladje so zopet bombardirale Odeso. • * • Rusi dobivalo iz Carigrada brezžična poročila. Kakor se poroča iz Carigrada, so turške vojaške oblasti prepričane, da dobivajo Rusi še vedno brezžične informacije iz Carigrada. Zadnje dni so našle oblasti štiri brezžične postaje v privatnih hišah. Posebno sumljivi so razni francoski zavodi ter Grki in Levantinci. Tudi so turške oblasti mnenja, da nameravajo francoski in angleški agenti izzvati v Turčiji notranje nemire. Nevaren položaj v Indiji. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) Tu izhajajoči perzijski list »Haver« izve. da so Angleži šele sedaj izsledili tajni muzlimanski komite »Hiz bulah« (božja stranka), ki je bil ustanovijen pred 8. leti v Calcuti. Domneva se, da je bil atentat na podkralja v Delhiju delo tega komiteja. Angleži se trudijo zakriti nemške zmage, kar se jim pa ne posreči. V vsej Indiji vre proti Angležem. Podkralj je baje zagrozil, da afganistanskega emira ne bo več podpiral z denarjem, če bo nastopil proti Angliji. Afganci pa tej grožnji ne pripisujejo važnosti, marveč čakajo nestrpno na trenutek, ko bodo mogli napasti prelaze Havber in Pessler. Rusija in mohamedanci. Iz Petrograda poročajo preko Stockholma: Rusija je pozvala vse mohamedanske vlade v ruski azijski interesni sferi, ki stoje v zvezi z rusko vlado, da naj se izjavijo glede stališča, ki ga bodo zavzele napram oklicu kalifa. V Egiptu. »Secolo« poroča iz Kaira: O vojaških operacijah na vzhodnji meji Egipta ni nobenih poročil. Samo razglas egiptovske pošte, da se sprejemajo poštne pošiljat ve v El Ariš samo na nevarnost odpošiljatelja, daje povod k raznim domnevanjem. V Aleksandriji so zaplenili 30 turških ladij, ki so oskrbovale obrežno vož-nio v Sirijo. Izmenjava brzojavnih pozdravov med sultanom in nemškim cesarjem. Carigrad. 16. novembra. (Kor. urad.) Cesar Viljem je poslal sultanu naslednjo brzojavko: »V trenotku, ko radostno sprejemam v glavnem stanu svoje hrabre armade tri prince iz cesarske oto-manske rodbine, polagam važnost na to izjaviti Vašemu Veličanstvu, da popolnoma zaupam v uspeh naših armad, ki so se združile, da se z istim ciliem bore za pravico, svobodo in pravičnost.« Sultan je odgovoril brzojavno, zahvaljujoč se za ljubeznjivi sprejem turških prfticev in poudarjajoč, kako občuduje junaštva nemške armade in mornarice. »Pcsebno vzradoščen sem, da morem Vašemu Veličanstvu sporočiti, da so moje hrabre armade po krvavem boju ruske armade popolnoma porazile ter jih zmagovito preganjajo.« Sultan izraža upanje, da bodo tej zmagi skoro sledile še večje zmage zavezniških armad na treh kontinentih in na vseh morjih. * • Bosanske čestitke sultanu. Carigrad, 16. novembra. (Kor. urad.) Mufti in druge bosanske narodnosti iz Tuzle so poslali sultanu telegram, v katerem poudarjajo, da ie vest o vojni Turčije proti sovražnikom in zatiralcem, razveselila srca muzulmanov celega sveta. Brzojavka sporoča sultanu udanost tuzlanskih mohamedancev ter prosi blagoslova za armade in mornarice zaveznikov. VSTAJA V JU2N1 AFRIKI. O bojih v južni Afriki z De Wet-tom, poročajo* da se četam polkovnikov Lukina in Britsa ni posrečilo, pravočasno dospeti do določenih točk, sicer bi bilo upati, da bi bila vsa Dt Wettova voiska. 2000 mož. vjeta. Poraz je De Wettove pristale silno potrl. Oberst Brand je uspešno sodeloval z Botho, ki je hotel gnati pred seboj vstaše. Botha se je držal tako dolgo, da so bili vsi konji izmučeni De Wett je vjel poveljnika Fon-cheja s 40 možmi, ki jih je pa Smuts zopet osvobodil. O bojih v južni Afriki piše bivši gubernator nemške južnozahodne Afrike, pl. Puttkamer: »Bismarck je prorokoval, da bo južna Afrika svoj čas grob angleškega svetovnega gospodarstva. Sedaj je prišlo tako daleč, ura je bila. Hoteli so poangležiti južno Afriko, ta pa hoče ostati afriška. Južna Afrika je edino možno odgovorila: Buri in Nemci skupaj proti skupnemu sovražniku, enotna južnoafriška unija brez angleškega gospodstva. Oblika za nemško kolonijo se bo našla. Potem bo južnoafriška unija pod zaščito Nemčije in Holand-ske prospevala. Malodušna srca pač vprašujejo: Kako je vse to mogoče nasproti svet in morje obvladajoče-mu angleškemu brodovju? Mislim, da so na to odgovorili že nemški topovi ob čilski obali.« Bolgarska. »Kolnische Zeitung« poroča: Da-siravno bolgarski in grški poslanik v Rimu ne pripisujeta grško - bolgarskim mejnim dogodkom nobenega pomena, je vendar verjetno, da bo Bolgarska Turčiji v prilog posegla v vojno. Očividno je nadvladala bolgarska vojna stranka. S tem je dana smer tudi za politiko Romunske. Romunska. Šef konservativne stranke Mar-giloman je sklical eksekutivo stranke, ki je sklenila, zavzemati se za to, da ostane Romunska nevtralna. • * • Nevtralna plovba. Iz Perpignana poročajo: Neka francoska vojna ladja je med rtom Bear in rtom de Creus v soboto zaplenila italijanski parnik »Argus«, ki je bil plul iz Barcelone in je bil namenjen v Genovo. Zaplenila je ladjo, ker je imela s seboj if>0 nemških vojnih obvezancev iz Španske in velik tovor, ki se je zdel poveljniku sumljiv. Grška ne mobilizira. Dunajsko grško poslaništvo de-mentira vesti o mobilizaciji grške armade. Grška se je izjavila nevtralno in nima dosedaj nikakega vzroka opustiti to svoje stališče. Predujem 20 milijonov, ki ga je dobila Grška od Francije, gre le na račun 500 milijonskega v Franciji najetega posojila, katerega druga polovica dosedaj še ni izplačana. * • * Papež za mir. Rim, 16. novembra. (Kor. urad.) Papež je izdal encikliko na katoliške škofe celega sveta, v kateri podaja sliko sedanje vojne ter zaklinja vladarje in narode, naj končajo morilni boj. Papeža žalosti tudi vojna duhov, ki izvira iz pomanjkanja ljubezni do bližnjega. Plevel modernizma se mo ba izruvari, modernega duha je treba iztrebiti. Papež priporoča molitve za mir. * Vojno posojilo. Dunajski listi poročajo, da je podpisano že nad štiristo milijonov kron vojnega posojila. Prva avstrijska hranilnica je podpisala 25 milijonov. Po tri milijone sta podpisali firma Wetzler in Občni penzijski zavod. Kardinal knezonadškof dr. Piffl je izdal oklic na duhovščino, v kateri ji priporoča, naj s prižnice opozarja vernike, da je častna dolžnost, podpirati vojno posojilo. Podpisali so na ogrsko vojno posojilo: Domovinska banka v Pešti pet milijonov, Ogrska agrarna banka tri milijone, ravnateljstvo razredne loterije 2 milijona. Deželna centralna kreditna zadruga in firma Wolfner po 1 in pol milijona, knez Nikolaj Eszter-hazv, notraniemestna hranilnica, Ka-rol Bachruch, železarska družba Nima - Murany 1 milijon. Pri ogrski poštni hranilnici je doslej podpisanih 15 milijonov. Nadškofiji in stolni ka-pitelj v Ostrogonu sta podpisala tri milijone. Kardinal knezonadškof dr. Bauer v Olomucu je podpisal 850.000 kron vojnega posojila, stolni kapitelj v Olomucu pa 750.000 K. Pri »Union« - banki v Pragi je že podpisanih nad 11 milijonov vojnega posojila. Tudi v Trstu so bili podpisani pri raznih bankah prav znatni zneski na vojno posojilo. Pri kreditnem zavodu 2 in pol milijona, všteta je vsota pol milijona, ki jo je podpisala mineralna rafinerijska družba; pri Banca tO-merciale 800.000 K (samo firma Eoo- 273. štev (5MJVfcN5Ki NAUOD*, unc 17 novembra i»i^. Stran 3. nomo & figlio 250.000 K). Penzijski zavod uradnikov avstrijskega Llov-da je podpisal 250.000 K. Tudi Lloyd bo podpisal večio vsoto. Na Dunaju je bilo mnogo podpisovanja. Tudi male in srednje hranilnice so mnogo podpisale. Pri Lan-derbanki je b'!o podpisanih 16 milijonov, med temi 3\3 milijona od splošnega penziiskega zavoda, 5/4 milijona od avstrijskega centralnega zemljiškega zavoda, en milijon od princa Filipa Coburga, en milijon od samostana v Klosterneuburgu. 300 tisoč kron od društva »Concordia«. Pri prvi avstrijski hranilnici ie 728 strank podpisalo l1 4 milijona kron. Prvo splošno uradniško društvo je podpisalo en milijon, od te vsete 400.000 K na ogrsko vojno posojilo; banka Reizes pa tri milijone. Dnevne vesti. — Preskrba vdov in sirot naših padlih vojakov. Zakon o podpiranju svojcev v vojni se nahajajočih vojakov se nanaša tudi na preskrbo vdov in sirot padlih vojakov in sicer v toliko, da določa izplačevanje pod-ponrinc še 6 mesecev po uradno oznanjeni smrti padlega vojaka. Po preteku teh 6 mesecev pa večajo določbe zakonov z dne 28. aor'la 1887, 3. aprila 1891, 2S. maja 18% in 19. marca 1907. Pravico do pokojnine imajo rodbine vseh navadnih vojakov, ki so umrli v vojaški službi ali pa vsled bolezni, katero so si v službi nakopali. Pravico do pokojnine pa imajo tudi svojci onih. ki so biii na podlagi zakona o vojnih dajatvah pritegnjeni k vojaškim pomožnim službam. Pokojnine so seveda silno skromne. Vdova po prostaku dobi letnih 72 K. vzgojevalni prispevek za vsakega otroka znaša 4» K. Ako je lil oče vdovec, dobi vsak otrok 72 K. Cela pokojnina z vzgojevalnimi pridevki vred pa ne sme presegati 540 K na leto. Vdova po poddesetniku dobi 96 K, po desetniku 120 K, ro četovodji 144 K. po naredniku 180 K, ako pa je narednik dobival večjo mezdo kakor 70 v pa 240 X na leto. Vzgojevalni prispevki pa so v vseh kategorijah enaki t. j. 48 K za otroka. Ako se vdova zopet omoži, iicubi seveda tudi pokojnino in sicer za vedno; tuJi ne dobiva penzije, ako se nahaja v kakem zavodu, kjer je materijalno preskrbljena. Pri zo- etni možitvi pa ima vdova pravico do odpravnine in sicer v znesku enoletne penzije. Vdove, ki so od svojih mo sodnijsko ločene in sicer vsied lastne krivde, ter vdove, ki so bile še za časa, ko je mož živel, kazensko obsojene, nimajo pravice do enzije. One vdove, ki so bile po moževi smrti obsojene radi prestop- a tatvine, poneverbe, goliutre. ode-ruštva ali brezuspešenja eksekucije n pa radi kateregakoli nepolitičnega /ločina, izgubijo začasno pravico do pokojnine in sicer pri prestopkih in --ireških na 3 leta. pri zločinih, ki i kaznivi z več kakor oletno ječo na 10 let. sicer pa na 5 let. Žene in otroci vojakov, katere se uradno pogreša . čobivajo enako penzijo, kakor vdova in sirote padlih vojakov. Treba bo po vojni poskrbeti za izdatno reformo vojaško-pokojnin-►kih predpisov, kajti neznatne vsote, ki jih določajo sedanji zakoni vdo-van in sirotam padlih vojakov imajo nač bolj značaj pomožne miloščine i:akor pa resne in zadostne preskrbe. — Vojno posoj lo. Logarski in jpravni urad kneza Schonburg - Wal-denburga v Snežniku je pri ljubljanski podružnici c. kr. priv. kreditnega zavoda subskribiral 8600 K &/*/• avstrijskega vojnega posojila iz 1. 1914. — Ranjenci v ljubljanskih bolnicah. V Leoninumu leže od zadnjega transporta ti-le težko ranjeni vojaki iz naših krajev: korp. Franko Anton, Podgradcem pri Krškem, dom. p. 27. nadom. st. 1. strel v hrbtenico ob boku: inf. Zupančič Rudolf, Dolsko pri Kamniku, dom. p. 27., st. 10.; ini. OerI Simon, p. p. 17., st. 2., Pudob pri Logatcu. — Ranjeni in oboleli vojaki v borici. V zadnjem tednu so došli v riško bolnišnico Rdečega križa leči ranjeni in oboleli slovenski vojaki: Bončina Fr., saper iz Idrije. Pm Jakob, 27. polk, iz Staranzana. Rožič Ivan, 27. domobr. polk, iz Kobarida. Gorkič Aleksander, želez, stražnik iz Orehovelj. Merznik Fr., želez, stražnik iz Postojne. Brešan Edvard, črnovojnik 27. bat. iz Gorice. Volk Josip, domobr. polk 27. iz Lokev. Perca Angelj, črnovojnik. Baldassi Dominik, orožnik. Stelzl Josip, črnovojnik. Tozon Anton, železniški stražnik. Novakov Ivan, de-!civski oddelek. Gruden Kari, žel. stražnik.^ Trevisan Valentin, črnovojnik. Škarabot Franc, želez, stražnik. Malerik Josip, črnovojnik. Sta->on Angel, 97. polk. Komavli Josip, 97. polk. Kraševec Miha. 8. artiL polk. Perigo] Bernard, črnovojnik. Ferfolja Anton in Visintin Rudolf, obmejna stražnika. Ferfolja Andrej iz Opatjegasela, obmejni stražnik. Stampel Peter iz Steverjana, 97. polk. Prešeren Valdemar iz Gradišča, obmejni stražnik. Maraž Alojz iz Števerjana. Fatur Andrej iz Postojne, želez, stražnik. Velušček Anton iz Ločnika, 27. polk. Prunk Franc iz Divače, žel. stražnik. Škarabot Fr. iz Šempasa, 20. lovski bat Kokel Ivan iz Rupe. Schweiger Franc iz Gorice, c. in kr. praporščak 97. polka. Močnik Rudolf iz Gorice, c. in kr. praporščak 47. polka. Perin Franc iz Gorice. 97. polk. Furlan Egidij iz Vilevičentine, 20. lov. bat. Frandolic Franc iz Rubij. Pelikan Benedikt iz Mirna, obmejna straža. Orzan Anton iz Ločnika, 27. polk. Kamucher Jos. iz Donatov pri Ptuju črnovojnik. Ce-ian Avgust iz Vrtojbe, 97. polk. Zor-zenon Dominik iz Krmina, 97. polk. Sturm Dominik, žel. stražnik. Rusjan Anton, 97. polk. Tomšič Dominik, 97. polk. Zbogar Ferdinand, kolesar. Martelanc Milan. 27. polk. Pdvleiič Peter, 27. polk. Brešan Leopold, 27. polk. Ladič Ignac, 27. polk. Mahnič Ivan, S. art. polk. Papež Franc, 79. polk. Kogoj Ivan, obmejni stražnik. Bric Josip, želez, stražnik. Štrukelj Ivan, 8. art polk. Jankole Friderik, kolesar. Marušič Franc, voznik. Ba-čar Ivan, 97. polk. Ponton Matija, 8 art. polk. Kavčič Anton, 27 polk. Mavric Franc, 27. polk. Medvešček Franc, 27. polk. Skert Ivan, 97. polk. — Kot ranjene navajata seznam-ka Št. 57. in 58. te - le slovenske častnike: asisientrc^a zdravnika pri pehotnem pclku št. 91 dr. D e r n o v-š k a in poročnika pri pehotnem polku št. 17, 14. stotniji Marija Zlob-c a. Rezervni kad. aspirant pri pehotnem polku št. 53, 14. stot. Emil L o n-č a r se nahaja v vojnem vjetništvu. — R^n'^iii Fr. Bohuslav je še v praški bolnišnici. Z očmi ie vedno enako slabo: ne vidi nič. Enkrat so ga že romgenizirali. a brez koristi. Prihodnji teden rontgeniziranie ponove. Češki mojster - goslač Lautner mu je prinesel citre posebne vrste, na katerih se Janko spremlja, ne da bi se mu bilo treba posebno učiti. In zdaj revež prepeva in svira, da si lajša dolgčas in lažje pozablja svojo slepoto. Pač tragična usoda vrlega umetnika. — Seznamka izgub št. 58 in 59 sta nabita na deski pred vhodom na mestni magistrat. — Vrla kuharca. G. Marija Furlan, kuharica v LiuHjani, prinaša redno vsak mesec 3 K za družine vojnih vpoklicaneev. Dasi je sama reva. žrtvuje vsotico točno vsak mesec. Naj bi fcfla ta skrerma Sloverka vzgled marsikom*«, ki ima \t\)e dohodke, a ga med darovalci še v.\ najti! Nabran? vsota je že skoro docela razde1 iena. Na i bi ?e oglasili novi dobrotniki, ker bedn po družinah je vedno večja. Ver jim Je treba kurjave in zimske obleke W!1< 'nre sprejema in oh;avl*a mcclna bbgrjnica (magistrat.) — Slovenci v Novi Z<»land;ii. Pisateljica Alica Schalek piše v M. Fr. Presse«: Nedavno so poročali naši listi, da je bilo v avstralski Novi Zelandiji interniranih mnogo Avstrijcev kot vojnih vjetnikov na nekem otoku. Čudno se nam mora zdeti, da se nohajajo na tej najvzhod-nejši točki sveta naši sodrž; vljani, kateri baš ne slovijo kot velik potovala, tako da sem morala v tuiih oddaljenih deželah prav mnogokrat razlagati, kaj je Avstrija prav prav. V Auklandu v najsevernejšem velikem mestu Nove Zelandije pa sem naenkrat opazila, da je ime »Austri-an* prav dobro znano. VsaV m; ie pripovedoval, da živi na severu Nove Zelandije silno mnogo Avstrijcev. Posetila sem zato avstrijskega konzula, da dobim natančnejše podatke. Od njega sem izvedela, da živi v Novi Zelandiji res okrog 4000 Slovencev, ki kopljejo tam severno J7' — smolo. Severna Nova Zelandija je malo rodovitna. Nekdaj so se nahajali tam velikanski gozdovi kav rije* vih dreves, ki so potrebovali lidO let predno so dorasla. Ta drevesa leže sedaj globoko pod zemljo in dajejo takozv. kavrijevo smolo. Svoj čas ta smola ni imela prav nikMc cene, rabili so jo kot kurivo. Se.laj pa jo plačujejo po 2 K za funt, ker velja kot Gobra surovina za izdelovanje lino-leja in politurne barve. Ta srnr.Ia je danes najznamenitejši gosoodarski vir Nove Zelandije — mnogo milijonov funtov šterl. je v zadnjih letih prispelo v deželo za smolo. Navzlic temu pa se za smolarsfvo ni interesiralo nobeno večje podjetje in nobeden večji kapital. Vedno ie ostal ta po«el domena avanturistev. Toda delo je grozno, naoor velikanski in iazočaranja so brezštevilna. S tenko, dolgo palčico išče »gunidi^ger* (smolar) smolo in mnogokrat se zmoti. Kvaliteta smole je za ceno odločilna. Leta 1893. se je lotil prvi Dalmatinec smolarstva. Bil »e vz-trajnejši in pridnejši, kakor »stari smolarji« in napravil si ie lepo premoženje. Kmalu so mu sledili drugi rojaki. Ta kolonija je mnogo zaslužila in pošiljal i lepe novce v domovino. Vlada je pričela avstrijske smola rje kmalu šikanirati, zvišala je smolarski davek in določila, da »o priseljenci še le 3 mesece (v najnovejšem času 12 mesecev) po svojem prihodu upravičeni kopati smolo. Vsled teh Šikan pojema število smolarjev. Škodo ima predvsem dežela. Priseljeni Slovenci so postajali dobri zelandski državljani, ženili so se pri domačih hčerkah in so izkušeni farmerji. Sedaj se lili je pognalo z domovja in poslalo na samoten otok. Domači »kolonialdiggers« kopljejo sedaj smolo — toda vprašanje je, ali bo Nova Zelandija s tem kaj pridobila. — K izvajanjem pisateljice Schalko-ve bi bilo pripomniti, da njene navedbe niso povsem točne. Zlasti ne odgovarja dejanskemu stanu informacija, ki jo je Schalkova dobila na avstrijskem konzulatu. V Novi Zelandiji živi sicer precej naših smolarjev, toda po veliki večini so to primorski ^dalmatinski) Hrvati in Srbi. Slovencev je le malo Naši smo-larji so izborno organizirani, imajo svojo srnolarsko zadrugo, ki posluje kot kreditni zavod, ter se peča tudi z blagovnim prometom, prodajajoč za svoje člane smolo in posredujoč nakup novih smolarskih zemljišč. Od lanskega leta izdajejo naši smolarji tudi svoj (v hrvatskem jeziku pisan) list »Zora — the Davvn«, ki izhaja vsakih 14 dni in je precej dobro ure-jevan. Izhaja v Aucklandu v založbi zadruge, se tiska na finem papirju s slikami in ima dokaj naročnikov. Z zelandskimi oblastmi so naši smolarji v razmeroma dobrih odnošajih — saj pred vojno je bilo tako — in udeležili so se celo neke razstave, ki jo je vlada v Aucklandu priredila. Ni verjetno, da bi jih bili sedaj pognali z domačij ter internirali — vsaj one ne. ki so posestniki. Med zelandskimi smolarji se je lani in letos vršilo tudi živahno radikalno gibanje, ki je zaprlo njihovemu listu »Zora« pot v našo državo. — VadrJca društva »Mladike«. Naučno ministrstvo je odobrilo sklep, da prevzame vadnieo društva ^Mladike- na mestnem dekliškem iiceju mestna občina ljubljanska. Istočasno prevzame mestna občina tudi vse. na tem zavodu nameščene učiteljice v svojo službo. — Za stalno učiteljico gospodinjstva na mestnem dekliškem Iiceju bo v današnji seji občinskega sveta imenovana gdč .Jerica Z e m 1 j a n o v a. — Goso. Ljubiša Iličić, bivši prvi tenorist naše operete, ie angažiran za prvega tenorista v Karlovem gledališču na Dunaju, poje pod imenom Louis Illing, zdaj glavno vlogo v opereti »Polivka kri«. — Lhib!:anska kreditna banka sprejema kot član avstr. bančnega konzorcija za državne kreditne operacije, prijave za subskripcijo 5lU<~o davka prostega avstr. vojnega posojila iz se*a 1914., po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prijave so subskribentom na razpolago pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnic. Tstnram se dajejo vsakomur rade volje vsa tozadevna pojasnila. Sub-skripciia se konča z dnem 24. no-venmro. t. 1. donoldne. — Šolske vesti. Za suplentinjo učitelja Fr. Škofa na Planini Je imenovana Alojzija Triller. — L*uh!?anska električna cestna železnica. Minoli teden se je vršilo trasiranje bodoče proge električne cestne železnice od poštnega poslopja na vogalu Prešernove in Šelen-burgove ulice čez Franc - Jožeiovo, Bleiweisovo, Tržaško in Rimsko cesto ter Gradišče. Trasiranje se bo nadaljevalo ta teden. Če bodo razmere normalne, se zgradi ta proga že prihodnjo spomlad. — V včerajšnji notici »Zahvala naših vojakov« se ima podpis »Avg, Rkaberne« pravilno glasiti Avgust Skaberne, t. č. poveljjnik 9. siotniie. — V Pra^o je prispel, kakor poroča Čas^, s svojo rodbino glavni urednik krakovske »Novve Reforme« g. Michal C h v l i n s k i, bivši predsednik Zveze slovanskih Časnikarjev, — V vsepoljsk stranki so nastale velike diference. Eden njenih voditeljev poslanec prof. Burek je iz stranke izstopil. Grof Skarbek dementira, da bi ga bili aretirali. — V kaznilnico v Lepoglavi so v ponedeljek prepeljali dijaka Sch&f-ferja in Hercigonja, ki sta bila, kakor je znano, obsojena radi nameravanega atentata na hrvatskega bana. Stol sedmorice je namreč ničnostno r_ri-tožbo in priziv njiju zagovornikov odbil. — Preseljenje pravoslavnega prebivalstva v Slavoniji je odredila hrvatska vlada. Ta odredba zadene okrog 20.000 oseb. O preseljenju se morajo dotičniki obvestiti vsai IZ ur preje z naročilom, da naj vzemo sabo vse potrebne stvari za prezimo-vanje in hrano za najmanj 5 dni, obenem pa naj poneso seboj ves svej denar. Giede vzdrževanja preseljenega prebivalstva ie dogovorjeno, da se vlada naprosi, naj nakaže po-samnim oblastem primerne predujme za preživljanje izseljencev, ker se od domačega stanovništva ne more zahtevati, da bi izseljence priživ-ljalo. ' — Kolera. Dne 15. novembra se je primerilo na Dunaju 18 novih slučajev azijatske kolere, na Češkem 1 slučaj, na Moravskem 4 in v Šieziji 7 slučajev. Kako je v Galiciji in na Ogrskem, se ne ve. Nesreča. Peter Vodnik, 181etni sin posestnika iz Spodnje Kokre, je šel v ponedeljek na lov. Pri tem je padel tako nesrečno v jarek, da se mu je sprožila puška. Strel mu je šel v trebuh in ga tako poškodoval, da je kmalu potem umrl. Pregnan vlomilec. Neznan zločinec je v nedeljo poskusil vlomiti v hiši posestnika Simona Starmana v Suhi pri Kranju. Gospodarja ni bilo doma, a slučajno je prišla mimo hiše neka posestnica in je tatu pregnala. Predrzen vlomilec. Ko je krčmarica Marijana Gaber v Suhi pri Stari Loki bila z družino v sobi, je neznan tat vlomil v hišo in odnesel 50 kron denarja, 30 zavojev cigaretnega tobaka in več škateli cigaret. V Radovljici je 451etni železničar Ivan Princ gredoč zvečer čez slab most tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. V Tržiču se je pri zgradbi barake en del podrl in je 421etnega tesarja Vinka Slatnerja hudo poškodoval. V spanju okraden. Posestnik Andrej Zupančič iz Kolovrata pri Litiji je šel z vozom na postajo v Zagorje po blago. Njegov hlapec Janez Grii mu je še1 zvečer nasproti in ga je dobil v Loki. Zupančič je izročil vajeti hlapcu in je na vozu zaspal, hlapec pa je porabil to priliko in je Zupančiču iz žepa ukradel pet bankovcev po 20 K. Ko so hlapca prijeli, so dobili pri njem še 60 K. V Knežaku sta se stepla Joža Tomšič in Jakob Modic. Tomšič ie dobil z nožem rano. ki sega od ust do levega ušesa, na kar so fantje-gledalci Modica tako potolkli s poleni, da je bil več ur brez zavesti. V Zagorju ob Savi je bil 691etni delavec Andrej Škraba povožen; voz mu je zlomil nogo. Oproščen. Davčni upravitelj Alojz Knez v Voitsbergu, ki je bil pred gra-škim sodiščem obtožen radi pregrješka po § 305., je bil včeraj vsake krivde oproščen. !z Celja. Umrl je v nedeljo dne 16. novembra zvečer vsled kapi Kari Mortl, slaščičar in hišni posestnik. Rajni je bil član graške trgovsko-obrtne zbornice, celjski mestni svetovalec in vodja takozvane „obrtniške stranke- v Celju. Iz Celja. Prihodnje dni pride sem 5000 galiških beguncev, ki jih bodo oblasti nastanile po celjski okolici in po raznih krajih Savinske doline. V mestu živi že sedaj mnogo poljskih in židovskih rodbin iz Galicije. Zibika. Zahvala. Gospod Simon Strenkl, učitelj v pok. in posestnik na Tinskem, izda skoraj vsako leto precejšnjo svoto v dobrodelne namene ter obdari vsako drugo leto 30 šolarjev z blagom za obleko, prispeva večkrat k nabavi šolskih potrebščin itd. Pred nekaj leti je kupil dečkom zastavo, a letos pa se je spomnil deklic in jim tudi podaril krasno zastavo, kojo je dne 3. novembra ob priliki začetka šol. leta po lepem, jedrnatem nagovoru blagoslovil naš provizor Č. g. A. Bratkovič. Blagemu šolskemu dobrotniku g. S. Strenklu izrekata za velikodušni dar najpri-srčnejo zahvalo. — Šolsko vodstvo in krajni šol. svet Zibika. J. Purk-hart 1. r. naduč. Fr. Smole 1. r. načelnik in župan. Slovensko gledališče v Trstu je zopet pričelo delovati in priredi 22. t. m. svojo prvo predstavo. Kinematograf »Ideal« prinaša v popoldanskem sporedu ginljivo življenjsko sliko v 2 dejanjih »Matere«. V večernem sporedu se predvaja senzacijonalna in obsežna družabna drama v 2 dejanjih »Kadar mora molčati srce«, katera je vseskozi krasno kolorirana. Poleg tega ie še več prvovrstnih humorističnih slik in vele-zanimiv Eikow teden. Kcn| splašil. Včeraj se je na Resljevi cesti splašil konj hlapcu Ivanu Cajnarju iz Sela. Konj je dirjal proti jubilejskem mostu in se zaletel v železno ograjo nasproti urarja Bar-dorferja. Voz se je prevrnil in so se pri tem zlomile oje. Konj se je na glavi težko poškodoval. Hlapcu pa, ki je padel pod voz, se" ni ničesar pripetilo. Divjačina. Od jutri naprei bo na Vod?iikovem trgu prodajalka divjačine, Ivana Florjančičeva, imela vsak dan, vštevtt soboto, aa prodal veliko I množino divjačine, katero bo predajala no zrn^c^ih repah. S ngor Co. d*ln. dr. za šivalne stro e. Nasproti pod napisom „Singer Co. za Rusijo** v nekalerih listih pri-občenemu sporočilu bodi konstatirano, da vsebina te notice nikakor ne odgovarja resnici. Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje, nemška družba, za ruske vojne namene seveda ni darovala v nikakršni obliki ničesar in ji tudi ni znano, ako Kompanija Singer, samostojna ruska družba, rodbinam svojih vpoklicanih nastavljencev plačuje podporo. Res je pa, da je nemška in avstro-ogrska Singer Co. delniška dr. za šivalne stroje za namene vojne preskrbe v Nemčiji in Avstro-Ogrski darovala precešnje vsote in tisoče šivalnih strojev brezplačno postavila na razpolago in da svojcem vpoklicanih nastavljencev redno dovoljuje podpore v obširnem obsegu. Razne stvari. ' * Ljubeznjiva pesem. Dunajska »Kronenzeitung«, je dobila pred pai dnevi od »častilca* bojevito pesmico, napisano baje v ruski Poljski, Ponosno jo je natisnila. Iz črk začetnic vsake vrste se da sestaviti Še poseben »tekst«: »Die »Kronenzeitung« liest nur ein EseLc Ljubeznjivi častilec se piše za Jožefa Hofer. • Rekord vojaškega zdravnika« Francoski vojaški zdravnik dr, Doyen. eden izmed najznamenitejših francosih kirurgov je izvedel v 36 urah 130 kompliciranih operacij v nekem vojaškem lazaretu. Dr. Dover ie baje izumil tudi novo metodo za zdravljenje otrpnjenja vsled ran (te-, tanus), tako da je sedaj mogoče izle-čiti skoraj 80% na temu obolelih vojakov, med tem ko jih sicer na tei bolezni ravno toliko umre. ** Stoletni četaš. »Slovenskv Dennik,- poroča: V Vinkovce so privedli srbskega četaša, ki pravi, da je star že nad 100 let. Starec se je boril v okolici Sabca. Streljal je na našo armado in je bil v boju desetkrat ranjen. Tri kroglje so mu prebili desno, dve pa levo nogo. Štiri kroglje so ga zadele v ramo, ena pa mu je predrla prsa. Šele, ko ga je zadela kroglja vs prsa. se je starec zgrudil. Mož pripoveduje, da je v vojni izgubil že vse svojce. Ker ni imel ničesar jesti, je šel med četaše, da dobi vsaj skoi> jico kruha. Brzojavna poročila. Brzojavka nadvojvode Friderika poveljniku balkanske armade* Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Vrhovni armadni poveljnik general pehote nadvojvoda Friderik je poslal vrhovnemu poveljniku balkanskih čet fzm. Potioreku to-Ie brzojavko: V posebno veselje mi je, da morem Vaši ekscelenci iskreno čestitati k Najvišjemu odlikovanju z vojaškim zaslužnim križcem, spojenim z vojno dekoracijo. V tej izredni počastitvi zrem ne samo Najvišje priznanje izrednih zaslug, ki si jih je pridobila Vaša ekscelenca kot odličen povelj-nih naših balkanskih Čet, marveč tudi znak NajmilostlivejŠe zadovoljno-sti našega preljubljenega Najvišjega vojnega gospoda z dosedanjimi čini vrlih našm čet na južnem bojišču, ki so tako srečne, da vidijo svojo občudovanje vredno odpornost in zaničevanje smrti, kakor tudi svoj brezpri-merni elan in svoje junaštvo ovenča« no po tolikih težkih urah s sijajnim« polnim uspehom. Prosim Vašo eks-ceienco, da izročite Vam podrejenim četam k temu uspehu moje, iz srca izvirajoče čestitke. Moje iskrene želje spremljajo Vašo ekscelenco in junaške balkanske čete na nadaljnem zmagovitem pohodu. General pehote nadvojvoda Friderik* Vrhovni armadni poveljnik. Zahvala. V sveto dolžnost si štejem kot predsednik podružnice Rdečega križa in voditelj rezervne bolnice v Ilirski Bistrici izreči tem potom svo« jo najiskrenejšo zahvalo 1, vsem blagim darovalcem H. Bistrice iti Trnovega za bolniško opravo in pobi* štvo, zlasti čč. šolskim sestram d. N, D. v Trnovem in 2. vsem darovateljem perila, denarnih prispevkov in živil; za ta predvsem našim usmiljenim kmetovalcem iz okoliških vasi Posebna čast mi je se še najlepše zahvaliti na velikodušnih darilih* katera so došla našim junaškim ranjencem od visokorodne gospe ekscelence baronice Schwar£, predsednice dežel, in gospejnega pom. društva Rdečega križa v LJubljani, dalje od gospoda c. in kr. podpolkovnika Alfreda Podboja pL Ce-uetov v Pulju, gospođa Karel Mayer graSčaka v Ložah pri Vipavi ter gg. bratov Jagodnik v Reki. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. novembra 1914. 272. štev. Prav veliko zahvalo moram izreci tudi gospodu Andreju Znidarši-ču za brezplačno prepustitev svoje hiše in gospodu Josipu Samsa za Sokolski dom v svrho nastanitve tukajšnje rezervne bolnice. Enako zahvalo izrekam požrtvovalni velece-njeni gospe Melaniji Žnideršič in vsem častitim tfospem in gospodičnam, katere se z vso vnemo in brezplačno žrtvujejo v dobrobit naših hrabrih vojakov-ranjencev. Bog plača]! V Ilirski Bistrici, dne 15. »ovembra 1914. Dr. Viktor Gregorič, predsednik podružnice Rdečega križa za ilirsko-bistriski sod. okraj. Janami ijs* nh«r»2 4 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorcložičfis poročilo. ?iii»s na i xorjcrn HM Srtdnj, tračni tlak ?3 s!, svzh. sk. oblač „ 9.zv. 731! 17 sL s:ah. megla 1(5. ! 7. zj. 726 4 —03 . oblačno 16. 2. pop. 725 2 5 5 si. jzah. dež „ 9. zv. 724 3 4 8 sr. zah oblačno 17. 7. zj. 725-0 3 5 sr. jzah. Srednji temperatura nede. 2*2 \ nerm. 8*5° ponde!. 3-V\, norm. J 5\ Padavina v 24 urah 0*0 mm in 1-6 mm. Zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja 'h smrti naše preliubljene, nepozabne matere, stare matere i. t. d., §ospe Josipe Irko * Lasti >sobtto vsem udeležniko u pogreba, ^rekamo tem potom svojo najtop-ejšo zahvalo. Postotna - Seleafl Leeatoc, 3ne 15. novembra 1914. Žalujete redblae. Serravaltovo kina-vino z železom je najprimernejše = darilo za = mm in :: okrevajoče. :: Od zdravnikov pripoznano in priporočano krepilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah J. Serravallo. Traf-Skedenf. \ SANATORIUM • EMONA !i ZA NOTRATJJE IN KIR'JRGlCNE BOLEZNI ■ PORODI JlSlsfiCA JLiJUBLuIANA komenskega ulica 4' / ggggggg PRMAHU DR FR DERGANC_ Oddi se mesnica v nslgm in sicer 3722 s 15. decembrom t. 1. Vprašanja naj se pošiljajo na unrav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722". Štajerske 3785 purane razpošilja po poštnem povzetju kg po la60 K telvano z zavojnino vred J. ĆERNELĆ, St. Peter ped V v gorami, Stajeraho. hran Rflsiso f liUli HlUljIiiš* lirojač prve yrste ^ Ljubljana, ~ Jt v hotelu,pri J/Ullču'^ (I. nadstropje) ^^ (nasproti glavne pošte) :: se priporoča. :: lila ogeii lp. Obl. pov. zemljemerec :: in sodni izvedenec :: JeriJo pl. 3C!einmayr Lju'Bli8na, Slomškova ul. 3. prillltie. Se pr poroča za vsa v zemljemersko in :: gecdetčno stroko spadajoča de!a. :: „Đra&fveai dom" v Bamslka odda svela KstanicUo »^ ■ in tarna V 11816221. Pismene ponudbe do 30. novembra 1914. Pogoji se izvedo pri »Upravnem odboru«. 3781 15^ W Žrl* ž^* P? \L C ? i\ i* rt« * vrst'", zdravo ter le dobro sušeno k^J ? >? £ i| if " J| n Ž *3w ^jf blago kupilje v Vsaki množini po so- It. K. iiuillliuliil liliji. Hliy. lOiflOill, LjUilfJOlIO. Tisđi krompir cels Yagone s® Isapnjo ter po solidnih primernih cenah zopet oddaja. 3707 *a»wi« CX. KSmBČmm MBWaEssaGu%* fc3 ^m7mL7MMrMMI^a^ Ljubljana, Mestni trgIG. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. VeHka zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Gđsfe iz «?£'•'Uo££e Si&ke. — Tetra perilo. — Spalne vreče. Plašč* !n predpasniki za strežnice Edešcga križa. Volna za pletenje. Žalni jflciiaki vonns v zalegi. — Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo. Priporoča se _l • | solidna tvrdka domskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. /l\C$i I O VaJOiZI ZMonla lOia M L ZaitBja naroda se razpsiiijaio z oiiFafoo poŠto. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem ia prijateljem, da je naš ljubljeni sin, brat, stric, nečak in svak I n ICordiš c. in kr. rcadporočnik dem. pešpoika štev. 26 v 30. leta svoje starosti na severnem bojišču junaške smrti preminul. 3784 Loški potokj dne 16. novembra 1914. Žalujoč? ostali. £&?33telfstv® deške in dekliške ljudske šole v TrlSGVij&al i aznan;a v imenu nćitei.ske^a zbora obeh šol p: -tresujočo »est, da je umrl dne 18. oktobra 1914 ljubljeni tovariš gospod Valentin Lsiubič pomožni učitelj zadet od šrapnela junaške smrti na gališkem bojnem polju. Mlademu junaku bodi blag spomin! Gustav Vetfušek, ravnatelj. sc ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na can po '.so 1 pristnega rastlinskega Lkerja „FL0RIAN-"a in si perete usta in roke z rastlinskim žganjem (fluidom) „¥iVA(£ primešanim k vodi. Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno cd Rastlinske destilacije „FLORJAN" v Ljubljani, Prešernova ulica. C. I& p?iv. zavarovalna družba na živi|ei%le Polsovplačani sleinf&ki kapital Stanje zavarovanih vsot S 6,203,090" — K 240,000.000'— Družba nudi vojakom po poklicu, v rezervi, Črnovojnikom in vojnim prostovoljcem priliko za sklep posebnega Mdjrsega zavarovanja za Sobo I leia. Zavarovani kapital se izplača, ako zavarovana oseba tekom l leta ne glede na vzrok umre in konečno, ako se jo pogreša. Vojno zavarovanie se sklepa brez zdravniške preiskave In se i&ši po svojcll: iti drsgik islaresestiit! la&ko zavara|e|o osobe, M S3 že £iahai^|o na bojnenn poljo. Ako črnovo)nl obvesancl, k! pridejo &eda| k naboru, skieno^o tako lavarovssje pred nabere^ račs^s se l^emao nizka premlfa. 3751 V vsaki pol>ci Avstrlfskega Feniksa ]e vojni riziko do K 20 000 zavarovane svote brezplačno vštet. Poiasni Ia dajeta in ponudbe spreiemata: GEMSRAL37I ZAST0P v Llublfani, Sodna ^juIgs št. 1 In OLAV3I2 ZASTOP v Llnbljani, flradiičo štev. 8. Trgovski »tunik vešč slovenščine in nemSčine, izurjen v manufakturni, galanterijski, konfekcijski in modni trgovin: MF~ tkte službe ~^TC za takoj ali pozn^e. Cenjeni dopisi se prosijo pod „Sotrudnlk 3744«» na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3744 sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z manj5ajo£imi se 12 vplačili. „SlvAVIJA" .*. - .-. vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. .*. ■ >"• Rezervni fondi S «0,730-726-18 — Isplatane odskedatne in Uapitaliie & 120,965.304*25 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo, ————m——- tfs« pojasnila cfajoi ■ mar teseialBO lastopsrtii i Wi\m %"J^X v Mm ulici štev. iz. -*m Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani r.~^io.ii.v^-n»c.«,000.000*~r« 253° Stritarjeva ulica štev. 2. ^jjjjjjgijgis *k~*,°^°oooo°h""*» Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Snljeiu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice In na tokojtt raftnn, M^ntoo M \\ 0] Sprejema prijave za 5^% avstP. volno posofllo 1914 CTn^EsS^ I2 1°^ •* P***h in da»e radcv0^ vse tozadevne informacije.