Političen list za slovenski narod,
polti prejemam velja: Z» eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati)_se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne «prejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
261.
V Ljubljani, v sredo 13. novembra 1889.
Letnik XVII.
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja dne 8. novembra.)
(Dalje.)
Dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o podpori za zgradbo šole pri sv. Trojici v okraju logaškem. Finančni odsek ne stavi predloga, ker ni upanja, da se bode šola kmalu zidala. Sicer pa s tem ni rečeno, da se naj ne zida. Prošnja se vrne deželnemu šolskemu svetu z ozirom na sklep dež zbora glede varčnosti pri šolskih stavbab. Poslanec Stegnar dostavlja, da je predlog premalo jasen, šolsko poslopje je v načrtu preveliko, namera torej pretirana; vendar naj se skrbi za primerno šolo in podporo. Predlog je bil vsprejet.
Poslanec V i š n i k ar poroča v imenu finančnega odseka o prošnji občine Loškipotok za uvrstitev 'loškopotoške ceste med deželne ceste in za podporo. Poročevalec navaja, da je cesta jako potrebna, ker vsak dan gre po tej cesti nad 100 voz, in da imajo posestniki na 1 gld. davka po 5 metrov ceste. Ker pa je proti novemu cestnemu zakonu, nasvetuje finančni odsek, da se prošnja odbije, deželnemu odboru pa se dovoli kredit 500 gl. iz deželnega zaklada za potrebno podporo, ki naj bi se porabila za dovažanje gramoza in odvažanje cestnega blata.
Poslanec P a ki ž izraža željo, naj bi se kos ceste od Travnika do Blok vsprejela med deželno ceste. Poročevalec odgovarja, da bi bil za to, ako ne bi nasprotovalo §. 2. cestnega zakona. Predlog finančnega odseka je obveljal.
Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka o troških za nadomestovanje učiteljev, ki bodo obiskali petmesečni tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradci, ter nasvetuje, naj se troški pokrijejo iz normalnošolskega zaklada in deželni odbor d'i primerne podpore. Obvelja.
Poslanec dr. Tavčar poroča v imenu gospodarskega odseka o § 6. letnega poročila „občila".
Visoki deželui zbor! V imenu upravno-gospo-darskega odseka čast mi je poročati o § 6. letnega poročila, zadevajočem „občila."
Upravni odsek pečal se je z dotičnimi akti ter našel, da se nahajajo v lepem redu.
Prepričal se je, da se je v deželi za ceste in druga občila veliko storilo. Morda se v nekaterih cestnih okrajih nekoliko preveč eksperimentuje s cestami in gotovo je tudi, da so v nekaterih okrajih bremena za občila previsoka.
Odseku so za sedaj še ni videlo umestno v tem oziru staviti kake predloge; v prihodnje pa se bo po mojem mnenji moralo vsakako delati na to, da se v nekaterih okrajih občilska bremena tako pomanjšajo, da bodo v naravni primeri z dotičnimi občili in prometom, kateri posredujejo.
Večinoma se peča § 6. omenjenega poročila z zgolj administrativnimi zadevami, tako, da se posamezni predlogi upravnega odseka prav lahko pečajo ne samo z eno marginalno številko, temveč s celo vrsto takih številk, kakor hitro odsek pri dotičnih marginalnih številkah ne stavlja posebnih nasvetov, ter samo predlaga, da naj se na znanje vzamejo.
Gospodarsko-upravni odsek usoja se staviti sledeče predloge glede § 6. letnega poročila:
1. Visoki deželni zbor naj z odobravanjem sprejme na znanje marginalno številko 1, 2, 3, 4 in 6., v katerih se razpravljajo zadeve cestnih okrajev: Postojina, Skofja Loka, Bistrica in Kočevje.
(Obvelja brez debate.)
Kar se tiče okraja velikolaškega, omenja se v prvi vrsti, da je deželni odbor izplačal cestnemu odboru 500 gold. za popravo poškodeb, povzročenih vsled nalivov dne 23. in 24. julija t. 1. Deželni odbor se dosedaj še ni izrekel, ali naj je ta znesek subvencija ali pa posojilo.
Glede na žalostno stanje, v katerem se nahajajo finance tega cestnega odbora, predlaga upravni odsek:
2. Visoki deželui zbor naj cestni okraj veliko-laški z odobravanjem v vednost vzame ter naj se izreče, da ima v marginalni številki 10. omenjeni znesek 500 gld. veljati za subvencijo. Obvelja. (Konec sledi.)
Govor dr. Itiegra proti inlario-eeški adresi
v štirinajsti seji češkega deželnega zbora dne 7. novembra t. I.
(Prevod po stenografičnem zapisniku.)
(Dalje in konec.)
Nj. Veličanstvo zadele so za Njegovega vladanja gotovo mnoge hude nadloge in skušnje, toda to prepričanje ima,mo o njem vsi, da goji do vseh narodov svojih najboljšo voljo in da tudi v tem, česar namjekaterikrat obljubil in k čemur nam jedalnudejo, ni on kriv, akosedoslej vse ni izpolnilo. (Vyborne!) To so razmere, kojih niti vladar ne more premoči in kojim se mora podrediti čas, in taki dogodjaji, svetovni dogodjaji, bili so večinoma vzrok, da se državno pravo v tej meri doslej ni uresničilo, kakor smo si vsi želeli in kakor si želi možno i Nj. Veličanstvo.
To so vzroki, zaradi kojih odbor ni poudarjal v svojem predlogu in navajal velevažnih in pomisleka vrednih uvaževanj, prepuščajoč to razsodnosti in rodoljubju gospodov deželnozborskih sodružnikov. Radi tega se je zadovoljil toli naznačiti, da so tu druge zapreke in težave, kojih odstraniti hkrati ne gre.
Sploh pa, gospodje, ga ni med vami in ne med sopodpisniki adrese, koji bi verjel, da bi ta njihov predlog mogel imeti v tej dobi kak učinek in vspeh. Vsak vsaj količkaj vešč v političnih razmerah umeje, da bi temu, česar se je kot želja izrazilo v predla-
LISTEK,
Pripovedke za narod.
Spisal Lev Tolstoj, prevel 31. V.
Dva starca.
V.
Pojedel je nekoliko mužik, jedla je i starka, deklica in deček polizala sta vso skledico in ko sta se nasitila, legla sta spat.
Mužik in starka sta začela pripovedovati, kako se jim je vse to zgodilo. Živeli smo, pripovedujeta, poprej ne bogato, a sedaj ni obrodilo nič; snedli smo že v jeseni, kar je bilo. Snedli smo vse — začeli prositi pri sosedih in dobrih ljudeh. Izprva so dajali, a potem so začeli odrekati. Kateri bi i radi dali, uimajo. Tudi prositi je trebalo vestno — na dolg: z denarji, moko, kruhom. Iskal sem si dela, reče mužik — dela ni. Narod od povsodi se zgrinja na delo. Dan delaš, dva brez dela hodiš — dela iščeš. Starka in deklica sta hodili na dlje beračit. Dajali so slabo, nekateri še kruha nimajo. Živili smo se vse tako nekako, mislili, da se do novine pretolčemo. Toda spomladi so povse prenehali dajati, prišla je tudi bolezen. Prišlo nam je strašno hudo. Jeden dau jemo, dva ne. Začeli smo travo jesti. Od trave, ali tako, napadla je ženo bolezen. Žena je legla, a tudi v meni, reče mužik, ni moči.
Opraviti se ni s čim. Jedina jaz, reče starka, sem se držala, dokler nisem i jaz brez jedi oslabela. Oslabela je i deklica, splašila se je. Pošiljali smo jo k sosedom — ni šla več. Stisnila se je v kot in ni šla. Prišla je zvečer sosedka, videla, da smo gladni, da smo bolni, vrnila se je, odšla. Njej samej je bil odšel mož, a otrok ni s čim hraniti. Tako smo ležali — čakaje smrti.
Ko je Elisej slišal te besede, premislil se je, da bi še ta dau dohitel tovariša, ter je sklenil prenočevati tu. Na jutro je Elisej vstal in začel v hiši delati, kakor bi bil on gospodar. Zamesil je s starko kruha, razkuril peč. Šel je z deklico k sosedom iskat, česar treba. Ničesa ni, vse je poiedeno: uiti kaj od pohištva, niti od obleke. In Elisej je jel nabavljati vse potrebno: nekaj dela sam, nekaj kupuje. Sprovel je Elisej tako jeden dan, sprovel drugi, sprovel i tretji. Deček je okreval, hodi po klopi, laska se Eliseju. Vedno teka za Elisejem: „Ded, dedček!" Vstala jo i starka, šla je k so-sedki. Začel je i mužik laziti ob steni. Ležala je le še žena, a tudi ona se je tretji dan zavedela in začela prositi jedi. No, misli si Elisej, toliko časa nisem namerjal potratiti, sedaj pa pojdem.
VI.
Četrti dan smelo se je po postu meso jesti in Elisej pomisli: naj se najedo, kupim jim kaj za
praznik, poslovim se in na večer odidem. Elisej je šel zopet v selo kupit mleka, bele moke, zabele. Navarila, napekla sta s starko, na jutro šel je Elisej k maši, prišel, najedel se z ljudmi. Vstala je ta dan i žena, jela je broditi. A mužik se je obril, oblekel čisto srajco — starka je pomivala — odšel v selo bogatega mužika milosti prosit. Založena je bila bogatemu mužiku košnja in pašnja — šel ga jo prosit, da bi mu oddal košnjo in pašnjo do novine. Proti večeru vrnil se je gospodar potrt in je zaplakal. Bogati mužik se ga ni usmilil, rekel mu je: prinesi denar.
Elisej se zopet zamisli. Kako bodo sedaj živeli? misli si. Ljudje pojdejo kosit, ti ne: košnja je založena. Dozori rž — ljudje začno žeti (dozorevala je že lepo, majka), a tem ni kaj pričakovati: njihova desetina prodana je že bogatemu mužiku. Ako jaz odidem, zopet tako propadejo. Iu Elisej je pustil te misli, ni šel zvečer — odložil je do jutra. Šel jo spat na dvor. Pomolil jo, legel, a ne more zaspati: treba iti, potratil je itak že mnogo denarja in časa — in ljudje se mu smilijo. Vsem itak ne pomoreš. Hotel si jim vodice prinesti, podati vsakemu kos kruha; a glej, kako si se zamudil. Sedaj — odkupi košnjo in pašnjo. Odkupi pašnjo — kupi otrokoma kravo, da, mužiku tudi konja, da bo snopje vozil ž njim. Vidno si zašel ti, brate, Elisej Kuzmič, zaplel si se ter ne najdeš poti. Elisej vstane, vzama
gani adresi, moralo prej slediti važno razpravljanje in premembe v postavah, in da to ni možno kar takole na mah.
Menim, da to, česar predlog zahteva, namreč češko državno pravo, nikomur ne dela krivice. Iz tega bi se dalo sklepati, kako da to pohaja, da je vzlic temu zoper to pravo velik odpor na vseh straneh v naši državi, da se govori o državnem pravu kakor o malovredni stvari, prastari in prežili, kakor o oprhlih pergamentih in jednacih tacih stvareh. Ker se razširja tako mnenje, treba torej, da se izjavim v imenu svojih političnih prijateljev, kako mi gledamo na državno češko pravo. Mi smatramo v prvi vrsti državno pravo za razmerje med češkim narodom in Nj. Veličanstvom, našim kraljem (Vybornč! Vyborne! Tak jest!), razmerje, vkoje se vmešavati drugim ne spodobi, dokler se ne pos^avnjih prava. (Vyborne!)
Ta odnošaj ima to prvo in načelno znamenje, da se opira na svobodno pogodbo med češkim narodom in vladajočo dinastijo. (Vvborne!) Češki narod je vsled svobodne volitve pozval vladajoči dom na prestol češkega kraljestva, in to se je izvršilo vsled obojestranskega veljavnega in dogovornega razmerja. (Vyborne!) češki narod je pravna iudividualiteta in ne more biti smatran za objekt, s kojim bi katerikoli vladar mogel svobodno razpolagati po svoji volji (Yyborno!), temveč dolžnost njegova je, varovati to pravno razmerje, kakor je nastala njegova moč. To, gospodje, je prvi in važni moment. Drugi moment je ta, da je to razmerje med vladajočo dinastijo in češkim narodom — tu govorim o „češkem narodu" v političnem smislu, v kojem je obseženo povsem tudi nemško stanovništvo (VVborne!) — torej razmerje, koje je v državnem pravu izrečno ustanovljeno takim načinom, kakor je bilo v ponovljeni deželni vredbi določeno in pozneje s pragmatično sankcijo prenešeuo na lotarinski prestol, da je vez med češkim narodom in vladajočo dinastijo pogodbena eksistencija te dinastije z mečem in žezlom in da se v slučaji izumretja tega slavnega vladajočega rodu češki narod zopet povrne k popolni svobodi samodoločbe (V\-bornel Tak jest!) in si izvoli dru-zega kralja. (Vybome! v sredi in na levici.) Narod češki in češka korona torej nista prostovoljni pri-padek avstrijskega cesarstva, temveč sa-mostalna oseba inpravnaindividualiteta. (Vvborne!)
Dalje pravi g. dr. Rieger, da je inozemstvo še za Marije Terezije in cesarja Franca II. (I.) priznavalo češko državno pravo ter napovedalo vojno kot češki in ogerski kraljici (Vvborne!); češko kraljestvo ni bilo nikoli del nemške države, toda v „rajhu" je imelo samo volilno pravico. To je važni moment. Zdaj se mnogo govori o združitvi, to bi se pa nikoli ne moglo zgoditi vsled volje tega deželnega zbora in to je važno. Češko državno pravo ne pozna nemškega „bunda".
Dalje važni moment državnega prava češkega kraljestva je, da so češki kralji prisegali, da bodo branili nedelilnost čeških dežel, in temu se upirajo Nemci na zapadnem Češkem. Važni moment če-
škega državnega prava je tudi narodna ravnopravnost Čehov in Nemcev, koja je bila uvedena v obnovljeni deželni ustanovi iz ddbe Ferdinanda II. (I. 1627). Vsled te imate obe narodnosti pravo, zahtevati pravice v svojem lastnem jeziku. Predlog dr. Zuckra, da se češki prepiri pri najvišji instanci obravnavajo v češkem jeziku, opira se na češko državno pravo.
Do leta 1848. je bila češka država popolnoma samovlastna in samo ona je odločevala o sebi. Leta 1848. oživotvoril se je državni zbor, in so pozneje v državnih vazmerah nastali veliki prevrati, osobito oktobrovi diplom, februvarijska ustava itd. Stojimo torej na vedno preminjajočem se stališči, vendar vzlic temu ostaue vselej v veljavi beseda cesarjeva, da se razmere kraljestev in dežel v njegovem cesarstvu vredž po potrebah narodov. Pot torej ni še zatvor-jena, in če Bog da, zgodilo se bode, da bodemo i mi dobili zahtevano samostalnost.
To so temeljui črteži češkega državnega prava, koje ne odjemlje ničesar komurkoli. Pomilujem, da nemški naši sodeželani smatrajo češko državno pravo za nekako strašilo, katero je hoče ugonobiti. Stoje li Čeho-nemci na avstrijskem stališči, morajo torej smatrati v češkem državnem pravu poroštvo svoje lastne narodnosti.
Živa potreba je, da konečno nastane med nami in Nemci mir. Nemški časopisi strastno in imperti-nentno pišejo zoper to češko državno pravo. Dolžnost vlade je, to zaprečiti. Kdor seje zmajeve zobe, ne sme se čuditi vražjemu ovočju. Narodnostno in versko hujskanje imeti mora slabe, državi nevarne posledice, in postopati se mora zoper antičehizem, ako vlada postopa proti antisemitizmu. Z neuspehom bi se borili avstrijski narodi za državo, ko bi ne mogli živeti mirno med saboj. Pa tudi na Ogerskem se časopisi sovražno vedejo proti nam. Mi se ne vtikamo v ogerske razmere, in Ogri nimajo povoda postopati auimozno zoper nas. Mi smo že v funda-mentaluih člankih priznali dualizem, kakor je i priznan s kraljevo prisego.
Mi Cehi in Ogri si imamo vzajemno želeti lastni svoj prospeh. Oni nimajo povoda proti nam postopati ueprijateljsko, ker so sami Hrvatom priznali večje pravo in samoupravo. Toda mi smo močnejši nego Hrvati, in z duševno in gmotno produkcijo se tako odlikujemo, da tudi v državnih zadevah moramo imeti veljavo, koja nam pripada in koje nimamo doslej v državi. Ne treba nam pri nikomur loviti prijateljstva, nas, ko pride čas, morali bodo respektovati drugi.
Naposled — govori dalje Rieger — še besedo o našem narodu. Narod naš v svoji celoti zvesto stoji pri češkem državnem pravu. Dalje je narod naš od te dobe, ko se je probudil, učinil, kar vsi vedo, velik napredek. Kako smo napredovali v vedi in pesništvu, umeteljnosti, godbi, plastiki itd., kako smo napredovali v gospodarstvu, industriji in v vseh družili slojevih, to je vsakemu, kogar ne motijo predsodki in kdor razmere opaža, znano. Vrhu tega pa šestmilijonni narod, kojega navdaja edina misel, edina želja, gotovo zasluži to priznanje, da se gleda na to, česar on želivsvojiceloti. (Vybornč!)
kaftan izpod glave, razgrne, vzame tobačnico, po-njuha, misleč s tem misli izčistiti, a zamau; misli, misli, ničesa ne izmisli. Treba iti in ljudje se mu smilijo. Sam ne vé, kaj bi storil. Zvil si je kaftan pod glavo in zopet legel. Leži, leži, naposled zaspi. Potem, kakor bi ga kdo izbudil. Zdi se mu, da je oblečen popolnoma, z vrečo, s palico in da mu treba iti skozi vrata, a vrata so le toliko odslonjena, da bi se. le jeden preplazil. Pa gré — vreča se mu je z jedne strani nataknila na vrata, hotel je rešiti — nataknil se je z druge strani z onučo, in onuča se mu je razvezala. Jel je rešavati, a zaplel se je za pletenico, a to drži deklica, kriči : „Ded, dedek ! kruha!" Pogleda na nogo, a onučo drži deček, iz okna gledata starka in mužik. Elisej se probudi, izpregovori na glas: „Zajtra odkupim pašnjo in košnjo, in kupim konja, in kravo kupim otrokoma. A potem pojdeš za morje Krista iskat. Sam boš že kako prekrenil. Ljudi treba oskrbeti." In Elisej je zaspal do jutra. Vzbudil se je Elisej rano. Sel je k bogatemu mužiku — odkupil je rž, dal denar i za košnjo. Kupil je koso — i ta je bila prodana — prinesel domov. Poslal je mužika kosit, a sam je šel mej mužike: našel je pri krčmarji konja, ki je bil na prodaj, s telego vred. Pogodil se je, kupil in šel kravo kupovat. Gredoč po cesti dojde dve ženski. Gresta pa se pogovarjata. In Elisej sliši, da govorita o njem. Jedna pripoveduje o njem.
„Izprva", — pravi, — „ga niso poznali, kakov človek je, — mislili so, da je navaden božjepotnik, Vstopil je, da bi se napil, a ostal je tam. Vsega," — pripoveduje, — „jim je nakupil. Sama sem videla, — danes jim je kupil od krčmarja konja in telego. Da so še na svetu taki ljudje! Iskati jih je treba."
Elisej je to slišal, razumel, da njega hvalita, in ni šel krave kupovat. Vrnil se je k gostilničarju, plačal konja. Zapregel je ter se peljal h koči. Pripeljal se je k vratom, ustavil se in zlezel s telege. Gospodar in gospodinja sta zagledala konja, — začudila sta se. In dozdeva se jima, da je zanja kupil konja, toda ne upata si reči. Gospodar pohiti iz sobe, otvorit vrata.
„Kje si pa dobil konja, ded?"
„Kupil," — odgovori. — „Dobil sem ga v ceno. Nakosi trave, da mu jo na noč položimo v jasli."
Gospodar je odpregel konja, nakosil naročaj trave, naložil v jasli. Legli so spat. Elisej je legel pod milo nebo in semkaj je zvečer nesel i svojo vrečo. Vse je pospalo. Elisej je vstal, zvezal vrečo, obul se, oblekel kaftan — ter krenil na pot za Efimom.	(Dalje sledi.)
Slavni zbor! Narod naš se gotovo zaveda te svoje veljave tudi pred obličjem vse Evrope! Kakor sem vže jednoč rekel, je narod naš v tem oziru podoben sinu stare slavne rodbine, ki se zaveda, da je bil rod njegov slaven in da si je stekel velikih zaslug, kateri, dasi je osiromašil, vendar vstraja pri svoji dostojnosti in v svojem pravu, poleg tega pa tudi povsem ne zanemarja svojih dolžnostij (Tak jest! Vyborne!) in ničesar ne učini, kar bi škodovalo njegovi časti in dostojnosti. (Tak jest!) In ta čut ima tudi narod naš. Velikost minolosti naše ne dii nam biti malim, da bi odstopili od tega svojega prava, da bi zdbili teh svetih ostankov, koje so nam Še ohranili naši preduiki.
Gospodje! Zaupanje v daljši obstoj češkega državnega prava je skupno vsemu narodu, ono se nahaja v palačah in bornih kočah. (Vyborne!) Vsak Čeh, velik ali majhen, bogat in ubog, nad vse Čisla ta drag spominek po naših prednikih, on je vkoreninjen v njegovi srčni globini. Pamtim si, ko smo peljali z Dunaja v Prago češko korono, kako so tedaj povsodi po vseh holmih Moravske in Češke plamteli kresovi, kako je ljud naš povsodi privrel k našemu vlaku, da nas pozdravi ter se je veselil, da se korona naša zopet vrača v domovino. Gospodje, tu sem videl, da državno češko pravo, čegar simbol je ta češka korona, še vedno živi v srcih češkega ljudstva. (Vyborne! Tak jest!)
Take misli, tako globoko vkoreninjene v srcih in mislih ljudstva, se ne dado zatreti, temveč so močan Činitelj v povestnici in vir velikih žrtev. S takimi čuti in idejami je istotako kakor z vero. Priti more racijonalist iu demokrat ser se ji rögati, toda kar je tako globoko vkoreninjeno v srcih, pojavlja se tudi v pravi dobi in ima svojo tvorno moč. (Vyborne!) češko pravo, h kojemu sezvesto priznavamo inse bodemo priznavali, živi (Vyborne), in sreča je, da je tako, sreča je to za dinastijo samo in tudi za nas, da je narod naš doslej tako odkritosrčno in odločno rojalističen, da je vedno tak koronar! Hvala za to Bogü! (Vyborne! Ploskanje. Bravo ! v sredi in na desni, ploskanje na galeriji. Govorniku čestitajo od vseh stra-* nij.) _ __
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. novembra. Notranje dežele.
V krogih državnih poslancev je govorica, da bodo štajerski konservativci stopili v Ilohen-wartov klub. Konečni sklep je odvisen od izida kouferencije, ki jo je sklical grof Hohenwart koncem tekočega tedna na Dunaj.
Naučni minister Gautsch je imenovan za častnega meščana mesta Inomosta in sicer vsled zaslug, katere si je pridobil za spopolnjenje tamošnjega vseučilišča. Kranjski mestni očetje so pa menda drugačnega mnenja, nego oni v Inomostu?
Na Dunaji bodo dvanajst vojaških predmetov podrli in stavbene prostore, 500.000 štirj. metrov, prodali. Ostala bo le Rudolfova in alzernska vojašnica. Namesto opuščenih poslopij bodo blizo arzenala zgradili tri vojašniške skupine za 30 milijonov goldinarjev Toliko upajo tudi za opuščena poslopja dobiti. Ako bo državni zbor potrdil dotično predlogo, pričeli bodo delati že prihodnje leto.
Gališki deželni zbor ne bo pred koncem novembra zaključen, ker izmed poljskih članov kazenskega odseka ni nobeden tudi deželni poslanec.
Hrvatskemu saboru je predvčeraj došel predlog imunitetnega odseka, da se zaradi raznih prestopkov izroče dotičnim sodiščem poslanci Mi-kovic, Crnkovic in Frank. — Postava o preosnovi srednjih šol bila je v tretjem čitanji potrjena — Kouečuo se je sprejelo predrugačenje § G. postave o umirovljanji in preskrbljevanji hrvatskih orožnikov. Danes je zopet seja.
Poročilo finančnega odseka ogerske zbornice o državnem proračunu za leto 1890. naglaša, da znaša vsled v odseku sklenjenih prememb primanj-kljej 433.901 gld.
Tnanje države.
Papež Leon XIII. je v ponedeljek zjutraj ob 8. uri v cerkvi sv. Petra daroval sv. mašo, pri kateri so bili prisotni vsi francoski romarji in mnogi tujei. Sv. Oče je podelil blagoslov ter sprejel člane romarskega odbora. Iz cerkve je šel skozi vrste romarjev, katerih vsakega posameznega je blagoslovil in ki so navdušeno klicali: „Živel papež-kralj I" — Kakor se poroča iz Rima, doseglo se je mej Vatikanom in Rusijo 8porazumljenje glede štirih novih ruskih škofov. Pogodba se nanaša za sedaj le na te štiri škofe.
Črnagora bo v kratkem v Peterburgu ustanovila diplomatsko zastopstvo. Ni pa res, da namerava isto storiti tudi v Belemgradu.
O znanem srbsko-bolgarskem mejnem dogodku se poroča: Neki kmet iz Srekovca, imenom Dimitrij Jonič, je šel v bolgarsko vas Jeluš obiskat svoje stariše. Tri kilometre od srbske meje ga je nenadoma zadela kroglja. Pirotski prefekt je takoj odredil preiskavo, toda bolgarski podprefekt v Carji-brodu se je ni hotel vdeležiti. Pirotski prefekt je zaradi tega poslal uradnika v Jeluš, da zasliši ranjenca. Slednji je izpovedal, da je blizu vasi začni klic: „Stoj!" Obstal je, toda v tem trenotku ga je zadela kroglja. Revež je dlje časa ležal brez zdravniške pomoči. Bolgarski orožnik, ki ga je ustrelil, ni hotel ničesa slišati o tem, da bi ranjenca prenesli v pirotsko ali carjibrodsko bolnišnico. Kakor smo že povedali, dobil je srbski agent v Sofiji nalog, da tirja od bolgarske vlade zadoščenje.
Nemški cesar Viljem je došel v Benetke, po-poludne je šel v Mouzo, kjer se bo udeležil dvornega lova, jutri pa se bo v Iuomostu sešel z našim cesarjem. — Državni zbor je predvčeraj potrdil v prvem in drugem čitanji postavni načrt Rickertov, po katerem odpuščeni častniki niso več podvrženi vojnemu sodstvu; dalje je zbor pritrdil predlogu, da Sd mora predložiti vojni kazenski pravdni red. Pri tretji točki se je pokazalo, da zbor ni več sklepčen. Včeraj se je uadaljevala proračunska razprava, — Komisija za postavo zoper socijaliste je pričela zborovati. člani njeni so: sedem centrumskih, šest konservativnih, trije poslanci državne stranke, osem narodnih liberalcev, dva prostomišljeuika in eden soci-jalni demokrat. Grof Behr je načelnik, njega namestnik baron Ileeroman.
Angleško miuisterstvo se je v petek posvetovalo v skupni seji o delavskem vsporedu prihodnjega parlamentarnega zasedanja. Mej drugimi točkami bo tudi načrt, kateri sta irski nadtajuik Balfour in zakladni kaucler Goschen izgotovila o nakupovanji irskih zemljišč. Goschen je v ta namen nedavno potoval po Irski. Gladstone je enako postavo spodnji zbornici predložil že leta 18S6, toda kmalu potem je moral odstopiti. Salisbury tedaj izvaja ono, kar mu je Gladstone pripravil.
Minolo nedeljo so italijanski anarhisti na rimskem pokopališči položili venec na grob nekega Vittija, katerega so lansko leto v Chicagu pri delavski vstaji zgrabili, obsodili in usmrtili. Redarstvo je zaukazalo, da se mora rudeči trak od venca odstraniti, izgredniki so s-* ustavljali, navstal je boj ter je redarstvo sedemmjst osob odvedlo v zapor. — Kako so zabredli libt-ralni mestni očetje rimski pri gospodarjenji z občinskim premoženjem, razvidi se najbolje iz članka liberalne „Fanfulle", ki pravi o poslavljajočih se odbornikih: „Zaduji čas je že, da se rimskemu municipiju raztolmači, v koliko se je pečal s politiko namesto z upravo. Videli smo te „kumpane" pri javnih prilikah, ki niso bile v nobeni zvezi z občinskimi koristmi; slišali smo velike govore pri „Brunovi slavnosti", potem pa jih nismo več videli, niti slišali. Koliko miru, resnobe iu časa so tirjali boji za Brunov spomenik!" Kake so razmere v Rimu, če vse to že priznava liberalen list!
Izvirni dopisi.
Zagreb, 7. novembra. (Konec.) Ali ena naj-črnejših mest, radi katerih je „Emil" posebno v „Indeks" (pr. Index tiskan v Rimu 1876. str. 283) postavljen, tako da ga nobeden (brez dovoljenja) ne sme uiti brati, niti imeti, a da greši smrtno, gotovo je t. z. „Veroizpoved savojskega vikara". To je mesto, „v katerem so — kakor sam komentar pravi — oblasti našle največ pohujšljivega" (27S). Ali poglejmo sedaj, kaj pravi ta komentar o tej veroizpovedi: „Priznajmo vsaj, daje Rousseau z divno svojo veroizpovedjo savojskega vikara lepo popravil, kar je zakasnil pri vpeljevanju svojega gojonca v versko spoznanje. Predaleč bi zašli od svoje stvari, ako bi hoteli navesti vse one žarke, semtertje malo deklamatorne strani, katere bodo ostale najzgovornejši katekizem naravne vere .... Veroizpoved savojskega vikara je izraz odkritosrčnega in globokega, akoravno v nekaterih rečeh neodločnega deizma .... Rousseau-jev namen je bil pokazati, kako bi se mogel poučiti v pobožnosti 181etni mladenič, kateri je že popolnoma razvit. Ker je naravna vera edina, katero more razumeti razum sam sebi prepuščen, to je ona edina, v kateri bo mogel poučevati gojenca po naravi. Ako bode „Emil" hotel (sic!) dalje iti, ako bode potreboval (sic!) pozitivne vere, naj jo sam izbere. On sam, rekli bomo mi in njegova družina, od katere ga Rousseau zmeraj oddaljuje" (str. 257 do 258).
Ni li zbor s tem jasno potrdil, da se vjema s protikrščan8kimi nazori Rousseau jevimi o naravni veri? Ni li setakojavnoodrekelkrščanski veri? Ne bodem spominjal, daje zbor 8 tem padel v prvo največo ekskomunikacijo papežu posebno pridržano, ker (on) ne pozna v tem nobene avtoritete.
To je tedaj ta „dobri" tolmač „prema našim okolnostim in mišljenju našega naroda", na katerega seje moralo počakati, predno se je smelo prigovarjati i zboru i „Emilu"!? To je ta komentar, s katerim se je zbor hotel obvarovati sumnje, da razširjuje brezverje? To je ta komentar, s katerim nam je zbor toliko obetal in se grozil, ker smo svoj glas vzdignili proti njemu, predno je komentar izšel? Škoda, da ni vsaj „učiteljska skupščina v Zadru" nanj počakala, predno je storila znane resolucije. Jaz sem sicer mislil, da bode ta komentar zares „dober", kakor ga je zbor obetal; ali že takrat sem spoznal, da bode prekasno gasiti ogenj tudi z najboljšim komentarom. Ali sedaj je zborov komentar še nevarnejši od samega Rousseau-jevega „Emil"-a. Zbor ne gasi požara, ampak še vliva vdnj olje. Hvala mu! Hvaležni mu bodo oni, s katerih žulji se on hrani! Ali potem naj nas ne napada, kedar mu naravnost povemo, da razširjuje brezverje, ali da mu podstav-ljamo protikrščanske namene. Ta komentar najbolj karakterizuje zbor, kakšnih verskih načel je in s kakim hinavstvom je govoril in deloval, ko je pod krinko bodočega „dobrega" komentara izdaval „Emil"-a, samo da zapelje občinstvo.
Na koncu še eno. Ali to želim, da sliši i jedna i druga naša visoka oblast, kakor tudi naši listi, kateri so prvi poklicani, da branijo sv. vero. Moj glas je sicer neznaten, pa je v imenu in v zadevi celega našega krščanskega naroda in njegove večne in časne sreče. V 3. delu hrv. „Emil"-a, kateri bo sedaj poplavli našo milo zemljo, berem na 39. in 40. strani sledeče:
„Vera je namreč po svojih temnih pojmih prvi vir fanatizma; no, ona vera, katera se zahteva za ono, kar je neumno, pelje k neumnosti in brez-verju. Ne vem, je-li katekizmi bolj razširjajo brezbožtvo ali pa fanatizem; pa dobro vem, da brez dvojbe vodijo k enemu ali pa drugemu....Vsi odgovori katekizma so proti zdravi pameti, ker učenec uči učitelja. Oni so celo laži v ustih otrok, ker tolmačijo ono, kar niso vrstni verovati. Pokaži mi med najbolj razumnimi ljudmi one, kateri ne lažejo, kedar svoj katekizem govori."
To se v komeutaru nikjer ne popravlja; tedaj se zbor s tem vjema. Ali je resnica, kar piše ali pa ni. Ako je resnica, potem vis. k. zem. vlada prva podpira io razširjuje laži, brezverje in fanatizem, ker izdaja, prodaja in predpisuje katekizme (pr. § 207. šk. zak.) in plačuje veroučitelje, kateri po njih predavajo. Ako je to res, potem je dolžna v prid svojih državljanov takoj zatreti vse katekizme in zabraniti vsem duhovnikom (in učiteljem), da po njih ne smejo več predavati; a one, kateri nečejo biti pokorni, je dolžna kar precej odstaviti, počev od mene, ker tudi jaz kot profesor kateketike učim bodoče katehete razlagati katekizem; pa kar naprej povem, da ne bom takej prepovedi pokoren.
Ako pa to ni resnica, kar uči Rousseau in zbor pritrjuje, potem mi gotovo ni treba spomniti vis. kr. zem. vlade, kako bode zaprečila tako veliko javno pohujšanje, katero se z „Emil"-om i takim „dobrim komentarom" podava vsemu uciteljstvu i bralnemu občinstvu, katero dobiva knjige v roke: ker je še v moči § 122. k. z. in § 140. od Nj. kr. ap. Veličanstva potrjenega šolskega zakona.
Jaz sem čisto uverjen, da bodo tudi naši preč. ordinarijati, pa tudi duhovstvo sploh, posebno pa gg. kateheti iskali tudi leka proti takemu zaničevanju krščanske vere. Kako bode n. pr. katehet na učiteljišči predaval krščansko vero, ako ve, da njegovi učenci bero „Emil"-a s tako dobrim komentarom, kateri jim daje v roke ped. kuj. zbor.
Da se ve, kako je sploh pri nas s krščansko vero, spominjam samo še na to, da so mi uradne no v i ne ta članek po 10- (deset) dnevnem pro-učavanju nazaj poslale, med tem so pa v št. 247. pohvalile in priporočile „Emil"-a kot „delo monu-mentalno in proizvod velikega duha". Tudi to je znamenje časa! „Custos, quid de nocte? Custos, quid de nocte?" (Is. 21. 11.)
Dr. Martin Stiglič
Ta članek brali smo v „Hrvatskem učitelju" 1. novembra, a 31. oktobra v „Katoličkem listu".
Hvala Bogu, ni zastonj vrli mož povzdignil svoj glas ovirajoč podjetje ped. knj. zbora. Sam zbor je, akoravno prekasno, izprevidel, da je daleč zabredel. Drugi dan je imel sejo (2. novembra), pa
kar je v tej seji zaključil, brali smo v časopisih dne 4. t. m. Izdali so namreč sledeče:
O č i t o v a n j e.
Upravljajoči odbor hrv. ped. knj.-zbora se je uveril, da se komentar, pridan 3. delu Rousseau-jevega „Emil"-a ne strinja niti z njegovim uve-renjem, niti s potrebam našega naroda, in je zaključil v seji z dne 2. t. m., da se ta del Rous-seau-jevega „Emil"-a, kakor tudi komentar od prof. Compayre-ja ne bo razpošiljal, niti prodajal v buk-varnah, ampak da se napiše nov komentar (brez zadnje knjige „Emil"-a), kateri bode razjasnil prej izdana dva dela „Emil"-a in kateri bo sestavljen prema krščanskemu mišljenju in čutenju tega zbora in našega naroda.
V	Zagrebu, duč 3. novembra 1889.
Za upravljajoči odbor hrv. ped.-knj. zbora: Skender Fab kovic,	Milan K o bali,
predsednik.	tajnik.
To vest naznaniti in razširiti zdelo se mi je potrebno, ker je bilo od slovenskega učiteljstva zastopnikov v Zagrebu, ko se je odprl „Hrvatski učiteljski dom", pa ako so med njimi, kateri bi se vjemali z nazori hrv. ped.-knj. zbora, da se streznijo in okoristijo s škodo bližnjega svojega, in da se uvere, kako jim je vse napenjanje proti veri in cerkvi zastonj, dokler ima vernih zastopnikov svete krščanske vere.
Slovenska duhovščina bode pa kot stražar na stolpu imela lep vzgled v veleč. g. dr. M. Štigliču in njegovih soborilcih, kako treba neustrašeno in jekleno stati na obrambo sv. vere in koristi naroda svojega.
Iz Poreča, dne 7. novembra. Sedma seja deželnega zbora je bila dne 26. oktobra. Poslanec Vo-larič izroči interpelacijo na c. kr. vlado glede volitev v kmetskih občinah Lošinj. Predsednik pravi, da ne sprejme „ta papir", ker je pisan samo hrvatski, brez taljanskega prevoda. Volaric zgovorno in živo protestuje proti tej samovolji in proti obnašanju predsednika. Vse zastonj!
Ravno tako se je precej zatem dogodilo tudi poslancu Mandiču, kateri je izročil predsedniku hrvatski napisano interpelacijo na c. kr. vlado glede pazinskega gimnazija.
V	tej, kakor tudi v osmi seji, katera je bila 5. t. m., pretresovalo se je največ o ezoneru (zem-Ijiščni razbremenitvi). Manjšina hrvatska predložila je: da dežela odpusti svoj del dolga zakladu ezo-nera, in da država odpusti deželi dolg 416.000 gld. z dotičnimi odstotki. Akoprem je hrvatski poslanec Laginja s številkami dokazal, da dežela pri tem ne bi škode trpela, iu da bi se mnogo revežev-kmetov s tem ubranilo sigurne propasti, šla je taljanska večina vrh tega predloga na dnevni red. Stat pro ratione voluntas.
V	deveti seji, katera je bila 6. t. m., napadal je poročevalec o šolstvu, taljanski poslanec dr. Co-stantini, hrvatske učitelje in nadzornike, češ, da so politični agitatorji. Taljanski poslanec dr. Stanich (taljanska kri — puro sanguc) predlagal je pa še celo, da se vlado pozove, naj prestavi prof. Križnica, šolskega nadzornika v Pulji, ker je, — pravi, — najhujši politični agitator. Proti temu čudnemu, ali, — da boljše rečem, — drzovitemu predlogu protestiral je še celo taljansko misleči vladni zastopnik, ter rekel, da to ne spada v deželni zbor.
Intolerautnost isterskih taljanov in taljanašev proti hrvatskemu jeziku je nepopisna. Naj Vam navedem med mnogimi drugimi časopisi samo jeden taljanski časopis, kar ta piše v zadevi hrvatskega jezika v deželnem zboru v Poreču; in to je „Cor-riere di Gorizia", v katerem se v jednem dopisu iz Pulja čita nastopno: „Nepotrebno je naglašati, da najvažnejša stvar, koja zanima vse v Pulji in na deželi, je naš deželni zbor, posebno dogodki v njegovi prvi seji, in kateri so vzrok, da srca patrijotov ostanejo neutolažena. V resnici je težko popisati iznenadenje, katero se je čitalo toliko na licih t&l-janskih poslancev, kolikor na onih slušateljev, kadar je namestnik deželnega glavarja, dr. Dukič, z vzvišenega prostora, na kojem so stolovali (troneggia-vano) jeden Stradi, jeden Amoroso, trdo gledajoč večino, govoril hrvatski, ne dodajoč niti jedne tal-janske besede. — Vsi stali so negibljivi, prestrašeni pred tako provokacijo; in glej, tudi zastopnik vlade pozdravi zbor v hrvatskem jeziku. Naš Eluschegg (vladni zastopnik, prej deželni poslanec taljanske stranke), prepleden od j a da caradi tolikega zatajevanja, koje je moral storiti sebi in svojim prijateljem.
{¡tal je iz jedue krpe (koščka papirja), katero je držal t drhtajoči roki, s tihim in slabim glasom nekaj, kar nikdo ni razumel! Veliki naši patrijoti, koji posreči niso doživeli take sramote, morali so se v grobeh obrniti nad tolikim oskru nj enj em."
Kaj ne, gospod vrednik, človek res ne ve, ali bi ta otročje-komični fanatizem pomiloval, ali bi se mu smijal! „Bog daj — pamet!" recimo jim.
Dnevne novice.
(Gosp. dr. France Firbas, c. kr. notar v Brežicah) znani rodoljub mej štajerskimi Slovenci, pristopil je „Podpornemu društvu za slovenske veliko-šolce na Dunaji" kot ustanovnik s 50 gld. Presična mu bodi hvala!
(fciosp. prof. Anton Švaršnik) na Dunaji podaril je „Podpornemu društvu za slovenske veliko-šolce na Dunaji" 10 gld. To je vže drugi dar, ki ga je omenjeni rodoljub letos naklonil v prospeh ubogim slovenskim velikošolcem na Dunaji. Hvala mu!
(Štajerski deželni zbor.) V šestnajsti seji dne 9. t. m. so poslanci Posch, Kiiberl, Thun-hart in Hupf predložili nasvčt, naj se vpelje po-tratuina (Lusussteuer) od predmetov posebne potrate, tako na pr. od slug, konj, voz, klavirjev, bi-ciklistov itd. Dohodki bi se stekali v deželni zaklad. — Mesto Maribor je dobilo dovoljenje, da sme tudi 1. 1890., 1891. in 1892. poberati priklado od piva po 18 kr. od hektolitra, od žganih pijač po 1-3 kr. od hI. — V sedemnajsti seji je poslanec J ur tel a s tovariši stavil predlog, da se Drava vravna nad in pod Ptujem. Predlog je obveljal. — V osemnajsti seji dnd 12. t. m. je bilo mej drugim na dnevnem redu poročilo deželnega odbora o prošnji mesta Celja in Ptuja, da se ločita iz okrajnih za-stopov, oziroma da se premeni § 3. postave z dne 14. junija 1866. Predlog se je izročil občinskemu odseku. Poslanec Posch je poročal o letnem poročilu deželnega odbora glede občinskih in okrajnih zastopov ter nasvetoval priznanje deželnemu odboru za njegovo postopanje v zadevi razpuščenja celjskega okrajnega zastopa. Dr. Srnec je pojasnil vzroke razpuščenja, trdeč, da je bil odlok upravnega sodišča popolnoma primeren. Slovenska stranka je opravičeno ugovarjala, da so hišni posestniki volili v skupini veleposestnikov. Deželni odbor je hotel le zaprečiti pravično stvar, zato mu ne more izreči priznanja. Poslanec Vošnjak je dostavil, da je bila le nejasnost deželnega volilnega reda vzrok vedaim prepirom, in to bi bil moral deželni odbor odpraviti z novim načrtom dotične postave. Ako Nemci trdijo, da vlada podpera Slovence, opozarja govornik na volitev ptujskega okrajnega šolskega sveta. Nemško-liberalna stranka se je pred zadnjo volitvijo zbala, da ne bode imela več večine, in je volila okrajni šolski svet takoj na šest let. Zato Slovenci ne morejo izreči deželnemu odboru priznanja. Poslanec Re i c h er je izjavil, da razsodba upravnega sodišča ni postavna in da vlada podpera Slovence. Poslanec Jerman je poudarjal, da sme vlada razpustiti okrajne zastope brez imenovanja vzrokov. Deželni odbor je zahteval nepostavnost. Ko so Nemci kovali postavo o okrajnih zastopih, morali bi bili reči: V okrajni zastop ne more nihče priti, kdor ni nemško-liberaloe stranke! (Veselost.) Poslanec Jur-tela je pobijal trditve Hackelberga in Beicherja. Namestnik baron Kiibeck je zagovarjal vlado, češ, da grof Taaffe v upravi povsod vestno postavo izvršuje. Občinski odsek je nasvetoval dež. odboru 5000 gld. kredita za občinske zdravnike. Namestnik je obžaloval, da se zdravstvena postava tako dolgo odlaga. Poslanec Jerman je poudarjal, daje vlada zakrivila pomanjkanje zdravnikov, ker je odpravila kirurgiške nauke. Kirurgi so cenejši od doktorjev in torej na deželi primernejši.
(V goriškem deželnem zboru) je dne 5. t. m. poslanec dr. Gregorčič zagovarjal svoj predlog, da bi se na deželni kmetijski šoli uvel veronauk, ter je nasvetoval, da se predlog izroči pravnemu odseku. Za ta predlog so vstali vsi slovenski, obsedeli pa vsi italijanski poslanci; bilo je deset glasov proti devetim. Predlog ni obveljal.
(Istrski deželni zbor) je načeloma vsprejel predlog, da se gradi železnica iz Trsta v Poreč. Volitev poslanca Liusa je bila potrjena, akoravno je bil volilni imenik tako sestavljen, kakor pri ovrženi vo-
a	>
* Cas	Stanje S 5 -
---- Veter Vreme J2 |
„„„„„„„_;„	zrakomcra toplomera
opazovanja	T mm p0'Cel2ija S g
7. u. zjut.	746 5 FS si. svzh. jasno
12 2. u. pop.	746 4 5 2 „	„ 0-00
9. u. zvee.	747 8 —1-0
litvi poslanca Con ti j a. Volitev dr. Stangerja je bila navzlic temeljitemu zagovoru poslanca dr. La-ginje od večine ovržena, istotako volitev soglasno izvoljenega M. Mandiča; pač pa je večina potrdila od istih volilcev izvoljenega poslanca Slavoja Jenka, ki pa se je mandatu odpovedal. Poslanec dr. La-giuja je ugovarjal, galerija razsajala, vsa manjšina konečno zapustila dvorano.
(Kanoničuo vmeščen) je bil včeraj na mestno faro škofjeloško čast. gosp. Ivan Tomažič in je danes odšel na svojo novo službo; spremilo ga je več tukajšnjih prijateljev.
(Premeščen) je čast. gosp. Karol Kurent iz Črnega Vrha v Podlipo; na njegovo mesto pride čast. gosp. Fr. Zoreč, kapelan na Trebelnem.
(Umirovljen) je gosp. major Karol Merizzi pri 62. pešpolku.
(Za ljudsko kuhinjo) je daroval gosp. Ko hren ann zaboj jabolk in gosp. Schiffer več kil rozin.
(Trboveljska drnžba) je zopet plače zvišala za dvanajst odstotkov.
(Italijanske razmere.) Rimske oblastnije so dovolile, da se osnuje „Circulo Republicano Revo-luzionario Jesu Christo" z namenom, da se bodo mladini vcepljale ideje revolucijonarjev Kristusa, G. Bruna, Mazzinija in Garibaldija! Blažena Italija!
Telegrami.
Dunaj, 13. novembra. Cesar in Ka,Inoky sta došla. Ob 10. uri dopoludne je Nj. Veličanstvo člane tukaj zborujoče škofovsko kon-fcrencije sprejelo.
Benetke, 12. novembra. Nemški cesar in cesarica sta dopoludne navdušeno sprejeta došla. Cesar se je popoludne ob 4. uri v Monzo odpeljal; cesarica je tukaj ostala ter bo jutri zvečer v Verono odpotovala.
Pariz, 18. novembra. Včeraj so 158 osob zgrabili, izmed katerih so 60 v zaporu obdržali. Deroulede in tovariši so bili ob 9. uri zvečer izpuščeni. Mej zaprtimi je tudi anarhist Soudais.
Listnica vredništva:
C. g. Fr. G. v Bad.: Vaše srečke so že davno zapadle.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura G 0° za 1'6° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 13. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85 gld. 45 kr.
Srebrna „ o°/„ „ 100 „ „ 16 % „	85 5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .109
Papirna renta, davka prosta......100
Akcije avstr.-ogerske banke......924
Kreditne akcije ..........311
London.............119
Srebro .............—
Francoski napoleond.........9
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ..........58
75 20 60
50 15
48'
67
45
Orgljavca in cerkvenika
išče do dne 15. decembra 1.1. cerkveno predstojništvo v Pečah, pošta Moravče. Plača večinoma v beri. — Stanovanje
(2-1)
Za manufakturne trgovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tvrdke
Vilj. Marki, Wamberg (Češko).
Struks (bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseh barvali, dobre vrste. Kanafasne (posteljno blago), razne vrste, najlepši
uzorci, dobre vrste. Okaford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Grlzett za žensko in otroško obleke, izvrstno in trpežno blago.	(10—15)
Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju.
Slovenski
Žepni koledar
leto lfR»0
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
„Katoliški Bukvami" in
pri J. Giontiniju komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
„Koledar katol. tiskovneca društva
v Ljubljani" za 1.1890,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljein zapisnik učencev za več uego 400 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
h Brata Eberl, *
X Izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X X	i11 napisov.	$$
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X M	M
^	Xij BB S»S	^
za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. i,
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot fi znano reelno fino delo in najnižje cene.	J
Jk Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem firnoži najfineje naribane in boliše f» nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
^ SßF~ Conlke im znlitcvnujo. "•(8
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Nova ameriška
zobna glicerin-creme
(preskušena od zdravstvene oblastnijc)
ALODONT
RlSarpTSifflmoii,
c. kr. dvorni zalaRatelji na DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfnmerijali itd. 1 komad 35 kr. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. I». Svobodi, pi. Trnkoczyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52—14)
Ker mi ni bilo možno posloviti se osobno ob svojem odhodu v Škofjo Loko pri p. n. prijateljih in znancih, priporočevaje se v nadaljno blagovoljno prijaznost izrekam tem potom vsem in posameznim svoj prisrčni: Z Bogom !
(d	Ivan Toinažič.