Stav. 261
V Trsta, v sredo 24. septembra 1919
lajni k XMV
Izhaja vsak dan. udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsISkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi na] se pošiljajo uredništvu. — Nefrtnkirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Hala Cdinostl — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol leti L 18 — in celo leto L 36 — Telefon uredništva in uprav* Stev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotnik. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm).'— Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po JO stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stof., oglasi densrnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stol. besedi, najmanj pa L l*—. Oglase sprejema inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in chtnacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 2d
Vladna Kriza SHS pred rešitvijo.
Mirovna delegacija pri regenta. — Br. Rubaf poročevakc v Narodnem prctfstmniiitfp.
Delegati ▼ Bel gradu.
BELGRAD, 20. Jutri ali pojutrišnjem bo seja narodnega predstavništva, na kateri bo član mirovne delegacije dr. Rybaf poročal o
■položaju v Parizu.
BELGRAD, 20. Ko je došel Nikola Pašić v Belgrad, ga je vprašal Svetozar Prebičević .preko posrednika, pod kakšnimi pogoji bi hetel sestaviti novo vlado. Pašić, ki je bil še <utrtiien od dolgega pota, je odgovoril, da nima volje, vmešavati se v notranje poliiične razmere našega k aljestva.
BELGRAD, 20. »Politika« poroča o političnem položaju: Rešitev te dolge ministrske krize se pričakuje koncem .prihodnjega tedna. Tako bo ta ministrska kriza rekord ne same v zgodovini našega parlamenta, temveč tudi v p: rlamentarni zgodovini ostalih narodov. — Delegati iz Pariza: Nikola Pašić, dr. Trumbić, dr? Smodlaka in dr. Ryba? so došli v Belgrad ob 1 pcmoči. Že dares so bili sprejeti v rvese^ni avdijenci od regenta. V pailamen-tarnSh krogih trdijo, da so kandidati za novega ministrskega predsednika Nikola Pašić, d-. Pavlović, dr. Trumbić m dr. Drašković. — Radikaki, ki tvorijo večino v o.pozicijonalnem bloku. bi hoteli, da bi bil ministrski predsed-c'k Nikola Pašić. Zdi se, da bi jih pri tem
podpirali skupila dr. Korošca, skupina dr. Medrkovića in del Narodnega* kluba. Poslanci H kluba demokratske zajednice se protivijo tej kandidaturi ter bi vidlei najrajši za predsednika dr. Draškovića, ako bi pa ta ne mogel biti, pa dr. Trumbića ali dr. Pavlovića. V obče pa se stavijo velike nade na dr. Trum-bića in dr. Smodlako. Veruje se, da bo uspelo, da pride med demokratsko stranko in Narodnim kldbom do novih pogajanj.
BELGRAD. 20. V Belgradu se veruje, da bo 5- >dlaki in Trtrmbiču uspelo pomiriti stranke. »Politika« jrvlja, da so možna pcmovna p*>gajanja med Narodnim klubom in Demokratsko zaiednlco
BELORAD. 20. Vsi doma mudeči se poslanci so i>:!i včeraj pozvani, da se vrnejo v Belgrad.
Dr. Rybar ▼ Jugoslovanskem kluba.
BELGRAD, 20. Danes doipoldne je posetil jelegat dr. Rvoaf Jugoslovanski (klub in s prisotnimi poslanci konferiral nad 1 uro.
Delegati pri prestolonasledniku.
BELGRAD. 21. Po končani ministrski seji ie re-vnt Aleksander sprejel delegate v svoji vili. D teza ti s<> mu referirc.fi o stanju, v katerem se nalu	gosforasske naciionalne zahteve na mi-
r nI kc iferenci. Istočasno so mu r^ferirafi o raz-
' /L-uju zaveznikov v zvezi z dogodki na Reki.
Kronski svet.
BELGRAD. 20. Danes popoldne je bil kronski s\ * \ dvorani ministrskega predsedništva ?od sedstvom N;egove?a kraljevskega VisoČan-rrestclonaslednika Aleksandra. Prisotni so b . J7.cn m:n:'=trov tudi Trumbić, Fsšić, Rvbar. S: Ciiik.i in Slobodan Jovanovlć. Kakor čujemo jjt.i predložila Pašić in Trumbić obširne referate c ;jko mnogih detajlih, o katerih vlada do se.'ai • bila poučena in ki daje stvar porcSncira družno I:ce. Kronski svet je traja! od 17 dc 20 m se b nadaljeval jutri ob desetih. Potem ie bila mi-v -r-ska seja zaradi vprašanja stavke b"nčnih uridnikov v Zagrebu in drugih stavk, ki bi se v zvezi z nV) mogle razviti.
BELGRAD, 21. Dane* se k vršii kronski svet ped predsedstvom Njegovega Visočanstva .pre-su,!anasledn?ka .Aleksandra. Kakor se govori, je Ttieriraia mirovna "delegacija o položaju v Parizu, osobito cz ozirom na člen 51. mžrovne pogodbe. O tem predmetu ie danes konoeno referiranje. Kronski >vet se je vršH od 10 do 13 in od 17 do 20. K**?or čujemo, se skliče kronski svet tudi. da bodo celetiat referirati o D'Anmtozijevem udarcu na
\
O agrarni reformi.
SPI IT. 20. Odposlanci zadrug malih kmetov. ki so organizirane v deželni zvezi malih kmetov s sedežem v Splitu, so ime!; dne 7. septembra sest, nek. pri katerem so sprejeli naslednjo resolucijo: 1. Ugotavljajo z nejevoljo, da se <z*v!ačuie snovanje zakrna o agrarni reformi ter gledajo z veHko skrbjo nepatrijotsko in protisocijalno početje rea'- ;i onamih žfvljev. ki v sveri želji, da bi tistavJi kelo nepredka, izpostavljajo domovino nevarnosti revolucije in s svojim Jelom, ki izzivalo nejevoljo kmetskega stanu, uničirjejo etične razloge našega «edLnjenja. Zahtevajo vnovič, da se načelo, po katerem nai bo zemlja božja in kmetova, in ki je bilo proglašeno na toli slovesen način. nemudoma de\anski izvede in se teko napove začetek režima socijalne pravičnosti, ki bo d^Ja Jugoslovanskemu kmetu, stanu, ki ima za državo največje zasluge, dovolj zemlje in potrebno gospodarsko neodvisnost. Zavezujejo se nrjsveča-tieie. da ne bodo mirovali, dokler ne bo reforma izvedena, n-._*več da se hočeio boriti zanjo z vsemi silami, dobro vedoČ. da zakonodaja, ki se ne
PODLISTEK
\\\lm oporoko.
(49)
Avgust Šenoa. — prevedel M. C—č.
—	Kaj vprašuješ to? — je odgovoril nevoljno Jelušič.
—	Kako sta razdelila ta lepi denar?
—	Ali nisi dobil svojega dela?
—	Pasji del! Nekoliko slo piškavih goldinarjev m mošnjo starih grošev.
—	Ali ni to dosti?
—	Dosti? A ti, ti si pograbil tisočake!
—	Jaz, faz sem to celo stvar zamislil, meni gre torej tudi večji zaslužek.
—	Tako? Za večjo lopovščino večji zaslu-lek Aii misli*, da nisem slišal vsega vajinega pogovora, ko »ta mislila, da sem .pijan in dremam za mizo. Kako bosta lekarnarja kakor psa nahujskala na Maro, kako oplenita njo, lekarnarja p« osi epa rit a: vse to sem sli-Jaii vse I
ozira na dejanske razmere, ne izpolnjuje svojega namena. — 2. Protestirajo proti beri, katero smatrajo kot nedostojno za duhovništvo in škodljivo za kmeta. To vprašanje se ima urediti potom zagona, ki bo upošteval interese vseh udeleženih sIo;ev in 'ki bo pred vsem izbrisal neupravičeno razliko, ki v tem oziru še vedno obstoji med mestom in selom.
Poset prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani.
LJUBLJANA, 22. V Zagreb ie došlo službeno obvestilo, da pride prestolonaslednik regent Aleksander v Zagreb dne 5. oktobra. Za sprejem regenta se vrše v Zagrebu velike priprave. Kakor smo izvedeli, je Čisto gotovo, da poseti prestolonaslednik Aleksander pri tej priliki tudi' Ljubljano, vendar še doslej ni icošlo od oficijalne strani nobeno obvestilo.
Tabor v Dobriivasi.
VELIKOVEC, 21. Narodni svet za Koroško priredi dne 28. septembra v Dobriivasi, v središču lepe .podjiinske idoKne na Koroškem, velik tabor, ki se vrši na obširnem dvorišču .imkaišnjega benediktinskega samostana. Govorili bodo: g. general Maister, poveljnik iza uk in bogočastje g. dr. Verstovšek, ga. dr. Angela Piskernik, koroška narodna predstavnika g. Fr. Grafenauer in &. F t. Smcdei, podpi adsednLk »slov. dijaške zveze gosp. Mir. Krek. ter podpredsednik »Orlovske Zveze« g. revident Jože Pire. Sijaj te narodne manifestacije l>o znatno povzdignF! tudi z'et celokupne »Orlovske Zveze«, ki pride v soboto .zvečer, ene 27. septembra s posebnim vlakom iz Ljubljane. Tabor se začne ob 10 dopoldan s tslovesno božjo službo v pro-štijski cerkvi v Dobriivasi. Med mašo in telovadbo igra godba generala Mađsrtra.
Hrvatski časnikarji za svobodo tiska.
ZAGREB, Z*. Hrvatsko novinarsko društvo je
na predvčerajšnji skupščini sprejelo nastopno resolucijo: Mi jugoslovanski časnikarji, združeni v Hrvatskem novinarskem druSstvu, izjavljamo z ozirom na najnovejše poizkuse, da se krši svobod-nost tiska, to-ie: Časnikarji niso po svojem poklicu in čelu samo plačani nameščenci poedinih listov. Časnikarji so ide^nti kulturni delavci, ki delajo za gotove ideje in n;ih 'zmago in proi:zve>dbo. Časnikarji, pionirji politične, socijalne in kulturne svobode in napredka zahtevajo zlasti, da zrdobi vsakc'o meščansko in narodno svobodo diska in da se ;deje ovračajo samo z ideiami. Na tem stališču brezpogojne svobode tiska stoječi prav tako. kakor vselej proti državni cenzuri, ugovarjamo se^aj proti sedanjemu nastopu tipograiov. ki nr.m tehnično ovirajo svobodno izjavo o aktuelnih socijalnih pojavih, in proti upravi tiskarne, ki je cenzurirala Hst »Slobodo*. Mi svečano prosvedujemo proti vsem tem aktualnim započetjem.
Zgradba novega parlamenta.
BELGRAD, 20. Ker bi i io sedanje poslopje narodnega predstavništva nezadostno in pretesno za zasedanje konstituante, se v •poslanskih krogih misli, da bi bilo potrebno nadaljevanje zgradbe novega parlamenta, ki se je pričel graditi leta 1907.
reškega vprašanja. Dokler se ameriška komisija ne zagoitovi, da Jugoslovani nimajo ničesar proti zasedbi Reke s strani Itab.-e — piše glasilo ameriške delegacije v Parizu — se bodo Zedinjene države upirale tej zasedbi. Ne samo to! Tudi v shi-čaju. da bi Jugoslovani priznait o*>U>p Roke Italiji, bi VVilson odklonil svoje privolenje, ker je prepričan o rru-iiiosti, da mora Reka ohraniti svoj značaj naravnega izhodišča na morje za Avstrijo, Madžarsko, Cehoslovaško In Jugoslavijo.
WiIson ni še odgovoril.
PARIZ, 22. (Po »Corriere della Sera«.) Vikljub vestem, da Je VVilson že odgovoril na predložen načrt za rešitev reškega vprašanja, zatrjuje ameriška delegacija, da -doslej iti prišel od WUsona spjoh nikakršen odgovor. V ameriških krogih v Parizu vlada na vsak način mnenje, da se rešitev reškega vprašanja ne sme prtveć zatezati, ker bi to samo pomagalo D\Anminzi]eveinu dokončanemu činu.
Sedanji predsednik ameri-ške delegacije Polk se je danes kazal zelo rezerviranega, ko so ga ameriški časnikarji vprašali, »aj misli o Reku Rekel je samo, da je poslal predsedniku Wilsonu v sredo nov načri za rešitevCJfea vprašanja, kateremu je dodal vsa mogoča pojasnita, ne da bi medtem prevzel niti v Jastnem imenu odgovornost <za one predlo-ge. Pripomnil je. da čaks še vedno Wilso-novega odgovora.
Zdi se, da se v ameriških krogih razume, kako je težko iti 'preko D'Annunzijevega izvršenega čina.
V nekaterih francoskih krogih se naglasa, da je vsled umeknitve medzavezniških čet iz Reke, kateri ni sledil takoj protest s strani zavezniških držav, povrnitev, na razpravijanje o reškem vprašanju na prejšnji podlagi zelo težavna, ker se mora sedaj baje upoštevati zasedba Reke «s strani D'Annunzijevih čet. Želi se splošno, da se to vprašanje čkr prej reši, da se prepreči politična .kriza in čim prej odpravi nevarno načelo veraške-<ga reševanja takih vprašanj, ki ga promanrajo z nekakim razburjenjem vse evropske vlade.
vprnšrn.
Grossicheve izjave generala Badogliju o pri-klopitvi Reke k Italiji.
REKA, 22. (»Era Nuova«) Predsedaik narodnega sveta Grossich je v pogovoru z gene-ralo,m Badoglijem izjavil, da ni mogoča nobena druga rešitev reškega vprašanja nego čisto navadna in brezpogojna priklopitev reškega mesta, pristanišča in okraja k italijanskemu kraljestvu. Ko se je poslovil Grossich od generala Badoglija, je rekel: »Naj Italija tudi razruši pristanišče «n upepeli mesto, toda prej naj se izvrši priklopitev Reke k Italiji.«
Položaj na Reki nelcpremenjen.
RIM, 22. -Nocoj ni nofeene vesti iz Reke, kjer je položaj neizpremenjeo. Listi priobču-jejo nekatere podrobnosti. »Giornale d'Italia« piše, da je Nitti poveril generalu Peppinu Garibaldiju važno misijo za Pariz. General Garibaldi izvrši to nalogo, a nato odide na Reko, kjer se bo baje dogovarjal z D'Annim-zijem.
»Epoki« poročajo z Voloskega, da je general Garibaldi poslal D'Annunziju p^mo, v katerem mu predlaga rešitev reškega vorašanja in vprašanja dalmatinskih mest. Isti list piše, da je prispelo včeraj na Reko za milijon lir italijanskih živiL Po D'Amnunzijevem ukazu se je poslal velik del živil nazaj, ker jih mesto ne potrebuje.	^
»Tribuna« piše, da se povrne v kratkem v Rim general Badoglio, ki bo poročal ministrskemu predsedniku o uspehih svoje misije.
Wilson ne izprenteiri svojega stališča.
PARIZ, 22. »Chic3go Tribune« piše, da ostane VVilson pri svojem prvotnem predlogu .za rešitev
—	Ne klepetaj o tem! če se je zgodilo to, si ti dobil svoj del.
—	In pozneje? A? Ali sem pozneje dobil svoj del? Ko sta pozneje skupno razgrabila vse ostalo imetje ti in ooa nemati, ona ne-sramnica, tako da je vse prišlo v vajine žepe, — kaj si mi dal (potem, kaj? Vidiš, da msi pošten lopov!
—	Ali nisi imel stanovanja, brane, ali ti ni vdova dajala denarja, ali ti ga nisem dajal jaz?
—	Kaj je vse to? Nt£l Če človek proda dušo vragu, mora vedeli za kaj jo je prodal, potem mora imeti kaj od teoa. Kar sta mi dajala vidva, bi 'bil dobil brez lopovščine v mestm bolnišnici. Za to revščino Jbi ne bilo treba podpisovati ponarejenih zapisnikov in obveznic.
Odvetnik je jezno skočil po koncu:
—	Dosti, — je zakričal, — ti si pridanič, pijanec, razcapanec. Če bi te ne bil jaz pritegnil v to stvar, bi bil poginil za plotom.
—	Če tudi, pa bi me vsaj ne vzel vrag,
uiuvnu iufiiiS&
Ljudsko glasovalo v Teslnu.
PARIZ, 22. (S.) Vrhovni svet je sklenil obvestiti čehosiovaško in poljsko vi&do o sldcpu, da se pripravi v treh mesecih ljudsko glasovanje v Te-šinu, Szopovu in Arvi. ČohoslovaSke in poljske čete b-do morale baje rrneVniti iz teh krajev. V kratkem bo imenovana -zaveznika komisija, ki bo nadzorovala glasovanje. Ćehos'ovaSki in poljski zastopniki se bodo udeležili *ot svetovalci.
Bos^/b izjave, ki jo !e Ler3*i?r ^odpisal.
PA3JZ, 22. Načelnik S' ^anje nemške delegacijo je podpisal da-»es r ilconjo izjavo:
Podpisani pooblaščenec nainške vlade, priznava i:i izjavlja, da so razveljavljene vse določbe nemške ustave od 2*. junija 1919, ki se protiy:jo mirovni pogodbi,- katera je bila podpisana v Versaillesu dne 2«. junija 1919. Nemška vlada izjavlja, da je' vsled tega razveljavljen 2. paragraf čl. 61, omenjene ustave, in da bi se avstrijski zastopniki ne mo^li pripustiti k državnem zboru izvzemši si'čaj, da bi na oodlagi čL 35. mirovne pogodbe privolil svet Zvzze narodov na izpremembo, ki bi bila v skladu z avstrijskim mednarodnim položajem. To izjavo bo odobrila prlštojna iška zakonodajna oblast tekom 15 dni po uveljavljenjii mirovne pogodbe.«
Prevoz čehoslovaških volkov iz Rusije bo stal	Ur.
PARIZ. 23. Včeraj je vrhovni svet sklenil, ugoditi želji čehcslovaške legije v Rusiji, da se povrne v domovino. Rakuna se, da bodo znašali <orevozni stroški ?.% vsakega vojaka 1500 lir, ki jih začasno prevzamejo Zedinjene države. Število čehoslovaških vojakov v Rusiji znaša 65.000. Potrebno brodovje bodo dale na razpolago Francija, Anglija in Amerika.	*	•
Francija ne umakne svojih čet iz Konci.
PARIZ. 22. Na današnji seji vrhovnega sveta je izjavil Pichon italijanskemu delegatu Sčialoji, da Francija ne namerava umekniti svojih čet iz Korice v Albaniji.
Gatiiko vprašanje.
PARIZ, 23. (S) Vrhovni svet se je bavil na današnji seji z gališklm vprašanjem. Zaslišal je ministrskega predsednika Paderewskega.
L ar sir g za odobritev mirovne pogodbe.
LONDON, 22. Vesti iz \Wshingtona naglasio važnost govora ministra za zunanje stvari, I.an-singa. ki je priporočal takojšnjo -odobritev mirovne pogodbe brez rzprememb. Naglasa! je nevarnost, ki bi jo povzročilo »zatezanje sklepa miru in sc skliceval na previdnost in drmoliubje republikancev-. Lansing re s svojim govorom jasno demontiral trditve bolseviškega prista?a Budita, ki je trdit, »da ie Lansing nrinulega majnika izrazil željo, da bi ameriški senat ne odobril mirovne pogodbe.
L1oyd Georpe odstopi?
HAAG, 22. Iz z?nest'ivih krogov priliaiaio vesti, da je angleški ministrski predsednik Lloyd Ge-
(H-ge pri obnovi svole vlade zadel na znatne tež-koče in nJa se je vsled tega i-zrazil, da poda kralju svojo ostavko.
Premogovnik! vsesa sveta — mednarodna last.
HAAG, 21. Nizozemski tiskovni urad poroča: Ameriški kontrolorji za živila so predložili vrhovnemu gospodarskemu svetu načrt za internaciona-lizirante premogovnikov sveta. Predlagajo, naj se ustanovi svetovni premogovni sindikat.
Kolčak sklical skupščino »zemstev« (občin),
OMSK, 23. (S) Admiral Kolčak je sklical skupščino »zemstev« za konec oktobra.
»Times« poročajo iz Omska, 17.: Admiral Kolčak je podpisal naredbo, s katero se ustanavlja ustavna sibirska skupščina, ki jo bodo izvolili Sibirjanci, ki stanujejo od rojstva dalje v Sibiriji. To zagotavlja kozakom premoč v novi ustanovi. Smatra se, da se bodo volitve lahko vršile v teku šestih tednov, a skupščina da se otvori v začetku zime. Kol-čakova naredba bo gotovo oja^ila vlado, katere moč je bila omajana vsled neprekinjen-Ih agitacij revolucionarnih socijalistov • za sklicanje ustavodajne skupščine.
Člani zveze društev rdečega križa.
GENOVA. 23. (S.) DavtJ Henderson, «lavni ravnatelj Zveze društev rdečega križa, javlja, da so naslednja državna društva rdečega .križa postala člani zveze: argentinsko, brazilsko, belgijsko. avstralsko, kanadsko, kitajsko, kubansko, dansko, francosko, japonsko, angleško, grško, indijsko, Italijansko, norveško, novozelandsko, nizozemsko, peruško, portugalsko, romunsko, srbsko, šoancko. severoameriško. južnoafriško, švedsko In venez»e1sVo. Zveza je sedaj začela svo:e delo za živahnejše delovanje rdečih križev v prid člove-o nstvu. Organizirale se bodo pomoči v času lakote, nalezljivih bolezni in drugih nesreč.
kakor me -bo sedaj, in ti bi ne bil j>ograbil vseh tisočev, dekle bi sedaj ne stradala. Ali kaj, kaj naj storim, ko je vse imetje razgrabljeno?
Vse to je govori! stari .pijanec na ves glas.
_Ne kriči tak o I — je dejal odvetnik tiše,
ogledavii se na vse strani. — čuj mel Za dekle naj te ne boli glava; vzame lekarnarja. Pristala je na to .prostovoljno. I ona i njena mati boste lahko živeli. Prišel sem pa semkaj zaradi tebe.
—	Da slišimo! Koliko si mi prinesel od trojega plena?
—	Nič. Plen je dobro shranjen, uživala ga bova skupno.
—	Kako to? — ga je začudeno pogledal pijanec.
—	Drevi odpotujem iz Zagreba in se ne vrnem več.
—	Nikdar?
—	Grem na Madžarsko, in tf pojdeš z menoj. Živel boš pri meni udobna, imel boš vse, kar ti je treba.
Notranja kriza v Avstriji.
PAPTZ, 21. »Journol des Debaifs« poroča iiz Berna: Iz dunajskega Časopisja je mogoče posneti, da se Avstrra -počasi bliža notranji kri/i. Opozicija krščanskih socialistov proti kencelarju dr. Pe.nnerju postaja zlasti zaradi njegovega stališča glede narodne obrane fn detavski-h svetov danra-•dnem krenkejša. Združitev krščanskih socijalcev s socialnimi demokrati je sedaj, gotova sifvar. Istodobno s to (združitvijo se <pričaku5ek> tudi iz-n-emembe v Rennerjevi vladi. Državni tajn k: Eiderseh, Schinrroeter in dr. Deutsch bodo na>br?e odstorrJi. Dr. Deutsch ne bo imel n3s?le^n;l<a, ker bo vojaški oddelek, čigar načelnik le sedaj, podrejen ministrstvu =za notran'e posle.
rz Kalile.
Sklicanje kronskega sveta.
RIM, 22. Vest o sklicanju kronskega sveta se je tolmačila na Montecitoriju zelo različno. Vlp.Jalo ie splošno razburjenje, ker zgodovina italijanskega političnega življenja ne pozna oodobnega dogodka. Nikdar ni bil sklican kronski svet med tem, ko je odgovorna oblast 5e večno na svojem mestu. — Seja se bo vršila v četrtek na Kvirinalu. Povalbljene so razne pol:ti5ne osebe, med temi Orlamdo, Sejnino, Giolitti, Barzilai, Bissolati, Turati i. dr.
^ polit*čn:h krogih se je veliko razpravljalo o tDovaibilu Turatija, zastopnika socijal'stične starke. Ni sicer še gotovo, če se bo Turati udeležil sklicane seje, ker je izjavil, ^tla se mora prej posvetovati s svojo stranko.
Vladni člani so bili danes sklicani v palačo Braschi na ministrski svet, katerega se je udeležil tudi Tittoni. Ministrski p^e-^seJnik Nitti je pojasnil vzroke, ki so sklonili kralja, da skliče kronski svet Izjavil je, da je bilo zaželjivo vsled resnosti reških dogodkov, ki bi lahko imeli velikanski vpliv na bodočnost Italije, da bi prevzele vse stranke svoj del odgovornosti, ker položaj je zelo resen.
»Epoca« smatra, da namerava Nitti najti v kronskem svetu povod, da odstooi. Kronski svet, pravi list, mu ne more dati sploh nikakršnega nasveta, ker je sestavljen od političnih oseb, ki ne morejo prosto izražati svoje volje, ker so odgovorne za svoje delovanje pred svojo stranko. Nitti je moral najti odločitev sam v sebi in v ministrskem svetu.
»I^ea Nazionale« piše med drugim: »Sklicanje kronskega sveta je čin, ki moti poslovanje celega vladnega sistema, ker vlada je kabinet in ne dvor.«
»Tribuna c se veseli sklicanja vladnega s*reta, ker »kriza, v kateri se nahaja se-'aj Itrlija, je državna kriza, ki jo ne smeio reševati posamezne osebe, ali stranke. Kronski svet bo zbral mnenje raznih strank in oseb, da bo mcv*el priti do sklepa, ki bo odgovarjal državnim interesom.«
Nekateri listi, kakor »Secolo«, priobčujejo vesti, češ da je Wilsonov odgovor že prišel, in da je baje zato sklican kronski svet.
Vzpostavitev uvoznega, izvoznega in prevoznega prometa z Madžarsko. RIM, 23. (S) Z naredbo od 4. septembra j 1919, ki je stopila v veljavo dne 19. t. m., je ( ibila dovoljena vzpostavitev uvoznega, izvoz- • nega in prevoznega prometa z madžarskim j ozemljem. Ostanejo pa neizpremenjene vse omejitve glede sovražnih podanikov. Vsled tega morajo ostati še nadalje v veljavi sedanje prisilne uprave in zasege trgovskih in industrijskih akcij ter madžarskih civilnih imetij.
Za te prisilne uprave in zasege si vlada pridržuje nadaljne dolofibe po odobritvi in pri-občitvi mirovne pogodbe. Ravmotako ostanejo neizpremedjene sedanje določbe o prepovedi izplačevanja madžarskih predvojnih posojil, ki so zapadla med vojno, medtem ko se bodo lahko izplačevali samo tekoči računi po vzpostavitvi odnošajev.
Grozovita nevihta v KalabrijL
REGOJO CALABRIA, 22. (S.) Minulo noč se le spustH grozovit ciklon na plodne poljane in cvetoče vasi Piano in PalmL Skoda le ogromna, veliko hiš Je uničenih, a. še več Jih Je ostalo brez strehe. Uničenih je todl vettto občmkov. Po do-
sedanjih vesteh je bilo vsled nevihte v Palmiju 8 oseb mrtvih, a v Cittanuovi 1. Razun tega je bilo veliko oseb ranjenih. Brzojavne zveze so pretrgane. ker leže brzojavni drogi po tleh. Oblasti so •pozvale na lice mesta tehnično osebje in pomožne čete.
REGGIO CALABRIA, 23. (S.) Skoda, ki jih Je povzročil ciklon v okolici Palmija, je ogromna. Celi bogati oljčniki so uničeni in trte. r> ' • rroz-dfa, leže po tleh. V Palmiju in okolici ;e o?talo veliko hiš brez strehe. Doslej so bile ugotovljene v Palmiju 4 žrtve, v Seminari 1. V Seminari je razun tega 30 ranjencev. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Po deželni cesti ležijo kosi dreves. Družine, ki so ostale brez strehe, so bile spravljene za silo v so?edne- nepoškodovane hi>e.
Ureditev valute?
»Eri Nuovi« poroča'o iz Rima. 22.: Agencija »Volta« poroča: Zagotavlja se, da prčdstoji priob-čitev niredeb glede avstroogrske valute. Ostaja samo še »določitev načina, kako naj se te naredbe udejstvijo.
Delegati dm
(Iz krogov SLS.) — Ljubljana, 21. sept. 1919.
Nikola Pašić, dr. Trumbić in dr. O tok ar Rybar so prispeli s svojim spremstvom v Bcl-grad in so včeraj stopili v stik z merodajnimi možmi, da jim poročajo o našem zunanjepolitičnem položaju. Potrebno je bilo, da se je delegacija vrnila domov. Demokratska-socijali-stična vlada je odstopila pod pretvezo, da ne more prevzeti odgovornost: za podpis ali ne-podpis mirovne pogodbe z republiko Avstrijo. Narodno predstavništvo ni bilo poučeno o dejanskem stanju zunaj in vlada jim .potrebnih pojasnil ni dala ali jih ni mogla dati. Ce naj se sestavi nova vlada, ki bi bila pripravljena, mirovno pogodbo sprejeti ali odkloniti, je bilo ■treba jasnosti glede zunanjega položaja in Sto-jan Protič je ravnal dosledno, ko je prosil regenta, naj pokliče delegate domov. Misija dr. Draže Pavlovića, -ki je že pred prihodom delegatov Sestavljal novo vlado, je bila potemtakem že vnaprej obsojena na neuspeh; radi-kaici so mu odgovorili, ko jih je vprašal, ali •bi bili voljni vstopiti v njegov kabinet, približno tako: Ne vemo, (kaj prevzemamo nase, če gremo v vlado; počakamo Pašiča! Tudi to ja bilo dosledno, in če je to stališče rod lo med demokrati nekaj nov'b izrazov nezadovoljstva, je bilo to nezadovoljstvo neo^krito-s-čno, kakor je imela vsa misija dr. Pavlovića, ki je dobil nalo*? od regenta in ga ni dobil, ki je sestavljal vlado in je ni sestavljal, 'ki .je odlagal mandat in ga držal, nekaj motnega na sebi, čeprav se bo morda tudi ta reč ob svojem času pojasnila.
Sedaj so delegati doma. Načeln:ki strank, zastopanih v narodnem predstavništvu, bedo imeli priliko, spoznati zunanje-polit'čm položaj in po svojem stališču do nje^a zavzeti tudi stalile glede sestave nove vlade. Gnilega in škodljivega stanja, ki je nastalo v državi, odkar je odstooila prva vlada, bo, upamo, konec; kriza, ki se vleče k^kor morska kača, se bo končala, sestavila se bo vlada, in naj bo le-ta kakršnakoli, vendar (bo pomen ila ektivnost in na.nredek v primeri s -sedanjim zastojem in -mrtvilom.
A še drugo upanje se c.im zbuja ob prihodu delegatov iz Pariza: da nova vlada ne bo kakršnakoli in da se bodo narodni predstavniki ob poročilu delegacije prepričali, kako škodljivi so lahkomiselni poskusi, kakršnega je predstavljala bivša strankarska vlada demo-kratsko-socijalističnega bloka. Ob Seini veje drugačen veter, nego ob sotočju Save in Donave, v Parizu je dru gačno ozračje, nego v tesnrh prostorih beograjskega parlamenta. Delegati SHS se vračajo s prepričanjem, da se imajo boriti proti premoči svetovno organiziranega kapitalizma za svoj gospodarski obstanek in državno neodvisnost. Če so stranke sposobne, spoznati to dejstvo v vsej njegovi dalekosežnosti, se bodo resno lotile dela, da sestavijo koncentracijski katViet, čigar potrebo je Jugoslovanski klub v skrbi za blagor nagega ljudstva neumorno dokazoval gluhim ušesom. Potem se bomo proti organiziranim izkoriščevalcem borili organizirani.
WL reiN velika sHna MM sv. - [irila in MM v Ljubljani".
(Konec) Blagajnik poroča naslednje: Poročilo moje o denarnem prometu leta 1918. ni nič kaj razveseljivo, še manj pa zadovoljivo, kajti posneli boste iz predložene bilance, da /se je Družbena imovina v preteklem letu zmanjšala »za okroglih 41.066 K in torej za 16.000 kron več nego leta 1917. Našim podružnicam na čast moramo sicer ipVipoiruniti, da so v preteklem letu krepko delovale, ter prispevale Družbi okroglo 115 (tisoč kron, torej okroglo za 59.000 kron več nego leta 1917.
Vsi dohodki so znašali okroglo ......... 252.000 kron
leta 1917. pa ...... • 183.000 kron
»torej so se zvišali okroglo za . 69.000 kron V tej meri pa so se pomnožili tudi družbeni izdatki, kateri so znašali . . 281.000 kron leta 1917. pa....... 188.000 kron
torej za......... 95.000 kron
več nego leta 1917.
Treba je bilo v prvi meri podpreti naše učt-teljstvo, katero ob ogromni draginji ni moglo izhajafti s svojimi dohodki. Družiba jim je po možnosti in po stanju svojih financ zfeoljšala gmotni položaj.
Zato so pa bili Družbeni dohodki nezadostni in je morala Družba seČj na svojo glavnico, in to je povod, da se je Družbena glavnica zmanjšala za 41.066 kron.

/t
V Tnta, «m 24, npfifin m«
Naš obrambni sklad se je pomnožil za prilično 12.719 kron in »naša sedaj 251.086 kron.
Od prijavljenih prispevkov k obrambnemu skladu pa še sedaj več nego 10.000 K ni vplačanih. Kakor lani, prosim iznova dotičnike, da se spomnijo svoje zaveze in čim preje vplačajo (predpisane deleže.
Zbirka časnikov je mašala 27.926 K 87 vin., od katerih je pa »Slovenski Narod« sam izkazal in družbi izročil 27.653 K 87 vin. Vsem, kateri so družbo podpirali v preteklem letu, naj <bo iskrena zahvala iz te*a mesta izrečena.
Če pa je bilo družbeno denarno stanje lansko leto n eno voljno, je pa postalo v prvi polovici te'*a leta naravnost obupno.
DcvcIiteV mi, ičr?t?t.i skupš'liarji, da vas se^ianim z nnstcnnimi številkami: Dtnižbeni dohodki so znašali meseca
aor?la t. 1.........K 6.072*12
.................. ° £ "
junua .......... »» ' J'u *
julija............ 16.800-19
Skm^j
Stroški pa so znašali: meseca aprila . . •
mainitka......
junija.......
julija.......
K 37.492'79
K
24.8%'?'' 20^86*2* 28.144'4f> 36.277*68
Skupaj ... K 109.564*78
Primanjkljaja »e torej ▼ vseh štirih mesecih
72.071 K 99 vin.
Ker je Družbena glavnica precej usehnila, Družibi pa ne kaže pri sedanji vrednosti denarja najemati posojila na hiše, se je pečal odoor pri neki seji z vprašanjem, bi li ne kazalo, najeti si pri kakem denarnem zavodu ■ za tekoči račun Družbene potrebe kredita do zneska 100.000 kron. Ali bi ne bilo to slabo izpričevalo naše narodne pirObujencsti, aiko bi se morala družiba v tridesetem letu svojega delovanja zopet zatekati k denarnim zavodom, da more zadostiti svoji vzvišeni nalogi?
Ne vem si razložiti, zakaj ie začelo pešati v slovenskem občinstvu zanimanje za našo Družbo, ki je bila doslej ljubljenka našega naroda.
Mogoče je to zakrivilo napačno tolmačeve Družbenega delovanja, ko so se naše politične razmere temeljito izpremenile, ali pa celo mnenje, da je Družbeno delovanje v Jugoslaviji poštedo nepotrebno.
Družba je danes bolj potrebna, kakor je bila kedaj. V očigled tem razmeram se pa morajo dohodki Družbe podvojiti in potrojiti, ako hoče nadalje delovati.
Če pa pride čas, da Družba ne bo več potrebna, poklonila bo vse svoje imetje domu na oltar.
Potrebno se mi je zdelo, opozoriti vas na te denarne neprilike družbene, upajoč, da jih boste uvaževali ter Družbi pripomogli, da bo <mo,«la še nadalje delovati v prid in blagor naše domovine. Zato vas pa končno iskreno prosim: Ne zalhite Družbe sv. Cirila in MetrHa!
Dr. Vladimir Ravnihar poroča v imenu nadzorstva. da so se računi presedali in našli v prr>o!<nem redu. Predlaga vsled te«Ja, da se da orOv-ru a^clutorri za jnretaMo poslovno leto. Urfotovi. da so se Dru7>be"e finance v tekočem let" znatno poslušale. Ne le da so se do-hodki p-ece? zmarišali, marveč o«dla je tudi D^fl^ena fla-Tnica za 41.000 K. D-u-bo čaka danes «e	tako ogromno delo kot pred
enim letom. T-eba bo sfrrfreti, da se otmejo narodne smrti naši b-atje in sestre. Ravno-tako nas čaka veliko delo v lastni državi sami, \cier nam je sc^ažnik nenemčil ali pomadža-rM cele vasi, ki so bile še pred nedavnim časom naredbe. 7ato ie treba, da se viri družbenih dohodkov zepet možive.
Iz vodst^^a so TOStoprli po § 16 družbenih pravil f«. Ivan Ke'žar. dr. Josio Klenec, Ma-t;ia Prosekar in dr. Fran Vo*lar. Na mesto niih se izvoliio za dobo dveh let v Družbeno v^stvo okr. glavar dr. Vodopivec, zdrav-r:k dr. Dereani, inženir Mačkovšek in prof. Vrtlar.
V rstalem ostanejo v odboru dosedanji odbornik-' Andrej Senekovič, dr. Josio Abram, Fran Črnaloj, dr. Alo-zij Franko, Aleksander Hudovemik. dr. Ivan Tavčar, Frsnia dr. Tav-čarieva. 1. Vrhovnik; v nadzorstvu : dr. Anton Božič. Mate Kante, Ka-ai Mahkota, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode; v raz-sodništvu g^.: dr. Fran Rosina, M'.tija Marin-Izk, Fran Pahernik, dr. Fran Tekovčič, dr. Karel Triller.
Skur*':'na izreče na predlog prvomestnika, g. Senekoviča, zahvalo dosedanjemu zastopniku Koroške, g. Prosekarju, za njegovo neumorno in požrtvovalno delovanje v prid društva.
K zadnji točki dnevnega reda »slučajnosti« ge oglasijo nekateri skupščinarji s predlogi, ki merijo na zvišanje članarine tn poučevanje ljudstva potom časopisja, da je Družbeno delo še vedno enako važno in veliko kot nekdaj. Prvomestnik omenja, da je višina članarine določena v pravilih, ki bi jih bilo treba iz-premeniti, ako bi se hotela članarina zvišali. Pozove navzoče, naj ljudstvu pojasnijo potrebo nadaljnega delovanja Družbe in zaključi skupščino.
Domače vesti.
Tržaške slovenske šole. Stariši, ki bi radi pošiljali svoje otroke ▼ slovenske iole v mestu, naj se takoj priglase v ulici Acqnedotto 20, L nadstropje. Priglasitev je mogoča vsak dan« tudi danes, od 9 do 12 dopoldne in od 4 do 6 popoldne.
O skupščini »slovenskih m hrvatskih« socijalnih demokratov, ki }e bila napovedana za ne.eljo, 21. t. m„ ni-smo tudi v včerajšnjem, torkovem, »La-voratoru« našii nikakršnega poročila. Kaj naj vendar pomeni to? Na dnevnem redu, kakor ga je ob.tavU svoječasno »Lavoratore*, ste bih dve zelo važni točki: 1. eedinjeaje »slovenskih in hrvatskih« socijalnih demokratov z italijanskimi in 2. ustanovitev sfoverrskega socijalnodemokratskega glasila. Te dve točki, pa naj se je razpravljalo in glasovalo na skupščini o njiju karkoli in kakorkoli, ste menda vendar toliko pomembni za nadaljnje snovanje in delovanje »slovenskih in hrvatskih« socijalnih demokratov v zasedenem ozemlju, da bi bH »A-uvoratore«, ki }e sedaj »glasHo socilalno-
demokrateie zveze »a Jrtjsfeo Benečijo« vendar že mora! poročati o njimi rešitvi, posebno pa Se
tedaj, ako se je prva točka rešita v -tistem smislu, kakor je napovedal dr. Tuna na skupščini italijanskih socijalnih demokratov, namreč da se »slovenski in hrvatski* socijalni demokratje eedinijo z italijanskim v eno enotno stranko. Ali se morda •prva točka dnevnega reda ni rešila v tem smislu? AJi> se morebiti skupščina »slovenskih in hrvatskih« socijalnih demokratov ni izrekla za dr. Tu-movo načelo? Ali se je mogoče izrekla za to, da naj »slovenski in hrvatski* socijalni demokratje tvore, kakor doslej, tudi še nadalje svojo lastno »jugoslovansko socijalnodemokratsko stranko«? Ali se je pač dr. Turna zopet enkrat prenaglil? Kdo ve?! Mi ne vemo ničesar, kvečjemu le to, da smo bili ttfii še po nedelji, 21. it m., z jugoslovanske sooijalnodemokratske strani naprošeni z«j. priobči-tev nekih objav, kar moramo vendar smatrati za nemogoče, ako bi se bilo v nedeljo sklenilo ze-dlnjenje z italijansko socijalnodemokratsko stranko in bi bil tako *Lavoratore« postal izključno njihovo jtfasMo. Italijanski sodruig Bombacci je vendar v svojem govoru na skupičini italijanskih socijalnih demokratov izključil vsako sodelovanje <z meščanskimi strankami h katerim seveda prišteva tuiii nas, jugoslovanske narodnjake; kako bi se potem mogli še obračati na nas, da naj priobčuje-mo njihove objave, mi, ki smo .po njihovem in zlasti menda dr. Tumovem mnenju vendar t bur-žuaji, ++ nacijonalci in celo t1*t sUovenski iredentistom imperijalisti. Nas, takih grešnikov v očeh Bombceci-dr. Tumove talijanske »tretje in-ternaoijcnale« vendar ne bodo bodHi prosit ushig, is katerimi naj bi jhn mi podpirali njihovo delovanje?! Hm, res čudna stvar, in vedno bolj zagonetna Vprašali bi sicer pojasnila, toda fcaj hočemo, ko nam istočasno s prošnjami za usluge govore na drugem mestu: »Tra nemi«, inutile sipiegarsi!« — »Med sovražniki so šaman pojasnila!« Res: vrag se izpoznaj v tej -zmedeni sloven-sko-hrvatsko-italijansko-drugo in tretjointernacijo-naJno-zem'!]episno-go&podarstko-nacijonalno enotni pokrajinski in dTžavno zvezani iuiijskobeneški zmedi!
Časnikarska vest. »Jugoslavija« poroča: »S 1. oktobrom pride do premembe v uredništvu »Slov. Naroda«, ker izstopi dosedanji glavni urednik dr. V. Knaflič iz uredništva. Kakor čujemo, se to zgodi že sedčj na željo upravnega sveta »Narodne tiskarne«, toda ne iz -političnih, marveč iz docela zasebnih razlogov.« — Kakor se poroča, prevzame dr. Knaflič uredništvo dnevnika, ki ga namerava izdajati mlajša struja tdemokrats-ke stranke.
Uradni vestnik generalnega civilnega komisa-rnata za Julijsko Benečijo. Generalni civilni ko-misarijat nam sporoča, da začne meseca oktcbra t L izdajati »Uradni vestnik«, ki bo izhajal vsakega 1. in 16. v mesecu in se bo tiskal v Lloydovi tiskarni. ^Uradni vestnik« bo objavljal vse ita-lijenske zakone in odloke, nanašajoče se na Julijsko Benečijo, odloke in naredbe generalnega komisarja, okrožnice in odredbe notranjega Čaja, nanašajoče se na upravo in podrejene urade, ukrepe civilnih komisarjev ter razglase in sporočila, zadevajoča javne koristi. V dodatni številki izadejo vsi doslej po civilnem komisarja izdani uradni odloki. Naročbe na »Uracni vestnik« (»Bol-lettino ufficiiale«) sprejema Lloy4ova tiskarna v Trstu. —
Ka| je s sladkorjem? Preo kakimi dvemd meseci smo čitali v listih iz kraljestva, da so tam vse zaloge polne sladkorja in da ministrstvo ®a prehrano proučuje odpravo sladkornih izkaznic. Mi nismo verjeJi v odpravo izkaznic, a smo upali, da nam bodo vsaj zvišeli tedenske odmerke. Dosegli nismo niti enega niti drugega. Ako je res, da je sladkorja dovolj, nam ne 'gre v glavo, čemu nas puščajo, da moramo kupovati slodkoT, ki nam pri-nianku'e, po 8—12 Kr kg? Menda vendar ne za to, •da podpiramo oderuhe!
Slovensko gledališče. V četrtek, 25. t. ni., ob 20 se uprizori prvič v tej sezoni ve'eciektna H. Su-dermannova scc:]a'lna drama »Čast«. Glavno u!o-go igra g. Sila; v večjih vlogah nastopijo: tgg. Bo-leslavski. Kralj, Požar in Terčič ter gcč. Mez-ge-čeva, gdč. Gradišarjeva in ga. Silova. Ta drama je tehnično zelo dobro zgrajena in povtsod, kjer se je uprizorila, :e dosegla velik uspeh. Tudi v našem gledališču se je igrala »pred kekimi osnvmi leti in sicer štirikrat eaporeioma ob razprodani h'ši. Vstopnice so v predprodaji pri blagajničarki ob navednih urah.
Sladkor iz Amerike za Jugoslavijo. Veliki transporti sla-tfkorja za Jugor-Iaviio, naročeni vl Amerike, so došli v Dubrovnik in na Reko. Te dni se prične odpošiKanie sladkorja na pokrajinske oblasti v svrho razdelitve.
Meso za bolnike se bo prodajalo proti predložitvi zdravniškega izpričevala v sredo, četrtek in petek v naslednjih mesnicah, ki bodo odprte od 7 do 10*30, in sicer: Zadnik, tr.g. sv. Ivana 6; Taverna, trg Ponterosso 3; Zorzetti, ulica Beccherie 8; RLzzian, ul. Barriera 9; Dollenz, ul. Belvedere 2; Burba, ui. A. Volta 2.
Odprava vojne policije na Hrvatskem. Dne 15. t. m. je v Zagrebu nehala poslovati vojna policija. Vidiranje potnih listov je prešlo v <delokrog IV. armadnega poveljstva v Zagrebu, Jezuitski trg 4. Z gornjim dnem so izgubile veljavnost vse legitimacije vojne policije.
Uporaba provizorifine občinske srobnice na pokopališču pri Sv. AnL V občinsko grobnico se lahko provizorično polože samo: a) krstej ki se na željo ostalih definitivno polože v grobnico IL •ali III. razreda, ki pa do dne pogreba še ni Ugotovljena; b) krste, ki se definitivno pokopljejo na kakšnem pokopališu izven Trsta. — Trupla, ki se imajo položiti v občinsko grobnico, morajo biti zaprta ali v dvojno krsto (notranja iz kovine) ali v krsto iz trdega lesa, katera je znotraj namazana s katramom. Krste, ki ne odgovarjajo tem predpisom in ki ne dobe pravočasno dovoljenja za položitev v druge grobnice, se polože v javno jamo.
Umrla ie v Kamniku — kjer je bivala na letovišč« — v četrtek gdčna. Balbtna Smole, zaseb-nica v Ljubljani, stara 74 let. Pokojnica je bila nečakinja Andreja Smoleta, Prešernovega prijatelja. 2 njo je izumrla Smoletova rodovina. Pokopali so jo v Ljubljani.
Cene za prekop krst na občinskem pokopališču. Izredni komisar ie določil naslednje cene za prekop krst: za izkop krste (ali ostankov) iz navadnega gToba lir 200; ea izkop iz grobnice lir 100; za položitev knste v provizorično občinsko grobnico lir 100. Krste, ki se nahajajo v občinski (grobnici. se iz nje lahko brezplačno dvignejo.
Zzlasite se! Koroška deželna vlada zbira vse v koroški glasovalni pas pristojne ljudi, da jim ■zagotovi glasovanje v prid Nemške Avstrile. Zato
je naša dolžnost, da se tati naif tindje, motiti in 2ens&e, ti Imalo glasovalno pravico Aa Koroškem (t. j. ki so 20. leto prekoračili In bivati 1. Januarja 1919 stalno na Koroškem) nemudoma priglasijo, ter v dopisu na Narodni svet v Vefckovcu naznanijo svoje krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kje so rojeni, kam pristojni, poklic in natančen sedanji naslov. Vso našo javnost prosimo, da pri tem delu pomaga. — Narodni svet za Koroško.
Na meščanski šoli v Postojni se bo vršilo vpisovanje 1-, 2. in 3. oktobra vsak dan od 9—12 dopoldne. — Ravnateljstvo.
Ruski pisatelj Leonki Andrejev je nenadoma umrl. »Berlrner Tagbla-tt« ima te podrobnosti: •Neka bomba, katero so vrgli boljše viški leta-lci, je eksplodirala pred njegovo hišo v Terjokih na Finskem. Imel je že prej srčno napako, pri eksploziji pa mu je strah povzročil srčno kap, vsled katere je umri Star je bil 48 let. Z Andrejevem zgubi ruska in sploh svetovna literatura enega izmed največjih ženijev.
Iz sovraštva ga Je ustrelil. Simon Sinovlč je živel s svojo družino v Sv. Ivanu, majhni vasi pri Motovunu. Njegove njive so rnejrle a njivo njegovega bratranca Tomaža. Meseca marca sta se pošteno skregala in od tega časa sta zasledovala drug drugega. Pred nekaj dnevi je šel Simon na svoje polje in med potjo vtrgal par koruznih storžev na bratrančevi n3vi. Komaj jih le utrgal, •je že slišal za seboj kričanje. Obrnil se je in zapazil med koruzo bratranca, ki je imel lovsko puško v rokah. Simon se je ustrašil in začel bežati. Bratranec je ustrelil za bežečim in ga ®adel v levo roko. Ranjenec se ja»yjruK:il na tla. Mimoidoči Ijudie so ga našli it^odnesii domov. Poklicali so sodnijsko komisijo, ki je ugotovila, da ga je bratranec ranil le iz — sovraštva. Tomaž bo moral odgovarjati pred sodnijo za svoj čin.
Katngon so mu ukradli. Vojak Karel Moltena, šofer, je včeraj šel v gostHno v prosti luki, da bi obedoval; avtomobil je pustil pred hišo. Ko ie prišel iz gostilne, ni našel več svojega kamijcua; tatvino je iavil na bližnH karabinjerski postaji.
Neznani tatovi so vdrli včeraj s ponarejenimi ključi v klet Viktorije Crovatm pri S. M. M. Zgornji 403 in ukradli 13 domačih zajcev in 3 'kokoši.
—	Neznani ponočnjaki so preteklo noč vdrli v trgovino Katerine Mihe! j v ul. Molin a ven to 4, ukradli par steklenic maršale in nekoliko mortadele; odnesli so tudi mandolino, kl je bi'la v trgovini. Skoda znaša 560 lir.
—	V prodajalnico aprovizacijske komisije št. 12 na Istrski cesti 8 so preteklo noč vdrli tatovi. Prebrisani so pa morali biti, ker so razbili zid nekega bližnjega skladišča in tako prišli nemoteno v prodajalnico. Pobrali so iza 7000 lir sladkorja, kave in slanine. Kvestura Je tatovom že za .petami. Opazili so namreč par postepačev, kateri so že delj časa postopali okoli prod-ajalnice.
»Kamion« ga ie povozil. Na vogalu ul. Gakitti je povozil snoči neki volaški avtomobil, Antona Zajca. Poškodoval ga je na več krajih telesa. Neki zdravnik, katerega so poklicali karabinjerji, mu ie- dal prvo pomoč in nato je revež odšel domov.
Porotno sedi šlo*
Nezanesljiv zaupnik.
Včeraj je bil pred sodiščem obtoženec Dominik Ofner, strojnik, rojen 4. avgusta 1874. v Treffnu pri Beljaku. Obtožen je, da si se prilastil od polovice februarja «do konca marca več zneskov denaTja, ki bi ga bil moral izročiti soprogam bivših nameščencev vojne mornarice bivše avstro-ogrske monarhije, v skupni svoti 6990 kron.
Meseca februarja ti je šel Ofner iz Pule na Dunaj, da bi dobil od tamošnjega pomorskega odreka plače m pokojnine soproge bivših nameščencev avstro-ogrske mornarice. Na Dunaju je prejel od Ludovika Wrlda 1000 kron za njegovo soprogo Ano, pri dunajski poštni hranilnici je dvignil za Denrarja 2000 K: Mate] <3a«za mu je izroči* 1200 kron za svojo soprogo Marfeo, Rudolf Patek 1400 kron za svojo soprogo lierminijo, neki Sto-ka:t 300 kron in Viljem Linhard 1090 kron za Gustava Klimo. Ko se Ve Ofner vrnil v Pulo, so prišle osebe, katerim bi bH moral izročiti denar k njemu; s početka ie trdil, da ni iprejel mkakth denarnih zneskov zanje, končno pa ie izpovedal, da Jih je prejel.
Tudi pred sodiščem je priznal svojo krivdo in izjavil da je imel trden namen vrniti oškodovanim osebam -denar z nagrado (3O.000) kron?), ki bi nru jo bH iz^'ačai odbor za povrritev soprogJ>iv-ših avstro-čgr. kih častnikov v domovino, pri katerem ;,e b'l tudi m član..Oni denar je porabil, ker je bil v velikih denarnih stisich.
Hngo Der^ir je izjavil, da je izročil Ofner ju 2000 kron in da mu obtožcnec ni ničesar omenil o is-voji nagradi. Herminija Patek. Ana Wilda in MariVa Gaza so vedele, da <o njihovi- možre izročili Ofner ju nekaj denarja; da gre tu za tatvino, so iz-i vedele šele, ko so dobile o tem poročila od evo;*^ -mc-2. Oost?.v Klima zatrju'e, da je bil obtoženec 1 č'sn v odboru za povrnitev soprog bivšfh avstro-cgrskih častnikov v domovino.
Branitelj odvetnik Prister ie neglašal slabe de-nnrne razmere, v katerih se je nahajal Drminik Ofner. in zahteval, naj se cbtofenec oprosti. Porotniki so enoglasno zanikati obtožnico. n:.kar je sodišče Dcmini&a Ofnerja oprostilo._
Darovi.
— Za nabavo proteae Emilij* Petričevi daruje ga. Justina Khm L 4'—. Denar brani uprava.
NALI OGLASI
po !• sto«, beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prlsivjbina L T—.
KUPUJEM in prodajam prazne vreče. Zaloga J. Margon, ul. Solitario št. 19.	4106
LEPA nova kočija z novo konjsko opremo proda na Opčinah 356, kavarna.	4107
PODRUŽNICA M. Butlč, ul. Udme št. 16 ima na prodaj veliko zalogo dalmatinskega žganja po i- 6.—. Toči se samo od o litrov naprej. Odprto od 9—10.	4108
VINSKI SODI so na -prodai, vsi v dobrem sknu, po nizki ceni. Ulica Ucine 16. od 9-10. 4109
SLUŽKINJO, ki <zna dobro kuhati, išče'.a zakonca brez otrok. Predstaviti se je samo z dobrimi izpričevali Ul. CommerciaIe-Pend:co Scorccla 352 (-prej vilkt Robba).	4110
VEČJA množina dobrega vipavskega vina se dobi pri Josipu Bldgonja. Svina občina Šmarje.
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču.	P 711
24LETEN krojaški pomočnik išče stanovanje ii» hrano, Če mogoče v mestu. Nastop :takoj. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod št. »4105*.. 4105
KROJAČ PAVEL PESTOTN1K, ul. Gatteri 44, se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice.	3983
HIŠA s 4 prostori, vrtom in vodnjakom pod vrciel-skim kolodvorom se proda. Naslov, -pove rns. odd. »Edinosti«.	P 136
PRODAM travnik in vinograd z izvirno vodo. 3i 00 sežnjev, v Zavijah, Monte Castiglione za Lir 12.600. Fotograf Jerkič, ul. Roma 24. 3312
DVOREC, P-eiKice di 3cQrcola pol. št 404 s 704 m2 vrta, vodnjakom itd. ;e na predaj. Ponudbe kupcev spreejma dr. Ivan Kimovec, Trst, Ober-dankov trg št. 5, L	4101
V DIVAČI št. 8 se odda v najem bufet.
4092
SODI. vinski (skupno 200 lil) po 300-700 l so na prodaj pri F. Nemcu v Nabrežini (postaja). 4091
MLADENIČ išče službo, raj bo kakršna lioče, nnjrajši v kakšni gostilni za natakarja, sp:?cbcn slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Naslov pove ins.' odid. Edinosti.	40S0
m" Š ?
Žalostnega srca naznanjam v svojem, ter v Imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prija elj^m in zs aicem pretužno vest, da je muj n. d vse ljubljeni, dobii soprog, oziroma oče, gospod
Avgust Belle
poštar, župan, kr. šolski nadzornik itd.
po dolgi m mučni bolezni dne 20. t. m. ob 11 uri zvečer, preveden s sveto-lajsivi, mirno zispal v Gospodu.
Pogreb nepozabne;, a bode ii hiše žr!o>ti v torek 23. t. m. ob 10 dop. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Uncu. UNEC, dne 20. septe nbra 1919. Marija Ee le roj. Jagodic, soproga. Mirko, Dan', Franci, MarjanTca, otroci. Fran Be.le, I an Belle, brv ta. Ma ija Rohrmann ro> Be le, se tra. Jožef Rohrmann, Marija BeUe, Sidi Belle, sva^ in svakinji.
ZLflTfiRfllCa G. PIS9, TRST \
s« nahaja na Korzu St. 13 (blv!i j zaiarnica G. Z H^OVITZ & FIj.Ij)
Velika i/b-ra srebrnih In z'anh ui, uhanov, verižic iti.
KODAM približno 30 uasoroo Izvrslnega ilra In 25 uatonov pnradižnlKooe Kcn:eru2.
t L Pernet,
Su

49-AlIa m d! Trissfs - 40
l2jotojIl2H2 moIKe obiske.
Ulica G. Cardncci (prei Torrente) štev, 4?.
Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, nepremočljivih plaščev in površn kov\
Absolutno konkurenčne ce ;e.
sticj Z3 .ivj3jj in raaija mil bjušj' azffj j Seidel & Neuma <n in ^^t-.TTza ,Singer* Gast & Gasser
s!už£2 zflrcur.i :a m solno oKrožle Ssnožele
d3 konca meseca oV.o^ra 1919» Letna plača 5500 lir.
Prosilci morejo biti vešči slovenskega in italijanskega jezina ter morajo doprinesti dokaz diplome me il* eine in kirurgije, fizične sposobnosti in domovinstva.
Prošnja se mora predložiti v navedenem reku zdravstvenemu zastopu o-krožja Senožeče.
Predsednik: JOSIP A1EDEN.
j Bogata .zaloga vseh potrebščin. Vlehar.Ičn delnvirca za vsaka popra .llaaja.
FRflJICESCO BEDHa.nj |
Trst. ul. Campin le l ! ! 2 t

Tvrdka astanovJten 1. tS7^
118
Borzna poročila«
Trst dne 23- sept«mi>ra 1919. Tečaji:
Jadrai»«tea banka
CosuHch (Avstroairoricana)
Dalinatia (Farob. ur.)
Geroli^iicJi
Uo>xl
Lusslfio
Martiaollch
Navisazione Li'bera Triestina
Oceania
Premuda
Tripcovicli
Assicurazioni Oener'**! Riunione Adriatica Ampelea
Cement Dalmatia Cement Spalato
Čistilnica petroleja (Raff. Ofti Mf*.) Čistilnica riža (Pilatvra riso) Krka
Tržaški Tranrvay Tržaška tvor .i alja
250- 255 475— 485 300— 310 1400— 1450 890— 905 1425— 1475 380— 390 1430— 1460 420— 440 580— 600 510— 520 165 fH>—16750 3075— 3150 430— 440 280— 290 330— 345 1750— 1800 285— 300 394— 397
210-t- 220
950— 1000
^slane31)
Kdor ima ll srebro, ima še čas prodati. Plačam po najvišjih cenah.
ALOJZU POVH
urar in zlatar sodni izvedenec Garibaldijev trg 5t 3 (prej Barriera).
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured-«i£tvn le toliko kolike mu veleva zakon
• vi •
if^itliMiMlMl IlilM
li L Tasi&iirllnl
KAPJO rm teHnlčnl ccđja
Tf.l ulica Ctilozzn sL 5,1, nedst.
naznanja s! v. občinstvu, da cd danes naprej, za, rlaj avo vsakovrstnega zobnega zdravi enja, spre ema kak šno-i-bodi dtlo v mjptrrle^tnej ih s stemih z n.bom in brez njega po zdo ugod-n h cerah.
Posebej se dovoljuje manj fmovitim sloj.m olajšava v plačilu.
Jprc ena od 9—13 in ol 15—17.
m
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -f.ic.i Genova E3 št. -3. I n;id^tr (prej ulici Cnmpinil O ^ ^ T hni.ški v >c1ji JoHnschfr, iol^etii | > asistent Dr. J Č rn.iii - UJIr ujf i »j or^ oolećin. Plombiranji. U:ueti't i»^

mtBt
Dela. ^la/.
l
3 J. ) )J.») » ). Resir/i J, j J J. J J Csnfti* JI I T 4J/
nalra dUnjini) 3 -?nL Ml
PoJružni e: Dubrovrii'<, Du'iaj, Cot>r, ! j t ljaua, M^tiović, )Titi|i Spit.	ZjJir
Ekspoznari: Kpuj. Ojav'.ja vs- v b nć.ii str>o «> ■ 1 tj2 ti p>Ji3
Sprajana vlo^a
na tir?nilne knjižice pr >ti 1''1} let i! n i^rj-stim v oan^ogiro prometu proti <> j letii a )-brestin I .a odpjvej naveza ie ziesie i,W3-jeuia po najugodnejŠ li pogojih, n i.iuja pogoditi od slučaja do »laćaja
Bije»osjo pilili (silu luiiifu).
B;ag3jna posluje od 9 do 11


—H
Pozor!
Poicr! !
Edino le
menjalnico in Informacijska
Pisnrna
d. z o. z.
v UuMIonlt Kolodvorska ulica št. 43, nasproti laž. kolodvoru
menja lire po najv&jih dnevnih kurzih ter daje brezplačno naJzanesiliveJSe bančne in trgovske informacije.
Dirigent MILAN STUBEU.