b'giREOyJA wM J >trg LETO XXXII, številka 24, 24. november 2000 Cena 269,00 SIT Z (Tt) R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS - . J j - . • .'.v , i ■ r n 40 g i let M wo|& hgwiiwi I 03 757 45 10 GLIN IPP V PRIMEŽU TRGA IN DRŽAVNIH BIROKRATOV INTERVJU: ALEKSANDER VIDEČNIK TEMA MESECA: ČAS OBDAROVANJA Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. DRUŽNE TRGOVINE-N VEDNO Z VAMI J Snežna lopata Alu klasična z ročajem............... Glasbeni stolp PHILIPS FW C 10..................... Radiokasetofon PHILIPS AQ 4150.................... Televizor PHILIPS 21 PT 1654....................... Videorekorde PHILIPS VR 200A...................... CD-R Maxell 74 XL - set desetih CD-R............... Avdio kasete Maxell UR 90-set petih kaset Video kaseta Maxell M-180 - set 3. Kaset po 180min Akumulatorski vrtalnik-vijačnik SKIL.............. Kotni brusilnik Black&Decker CD 500............... Likalnik Tefal Avantis 70......................... Elektr. Nož Moulinex Easy Control duo AV2 ........ Elektronska os. Tehnica Soehnle-Emotion........... Aparat Aparat za striženje las Philips HQ C241.... Mešalnik Set Gorenje M 700......................... Ožemalnik Ufesa EX 7233............................ Stereo radiokasetofon s CD-jem Denver TCD-40...... Pomivalni stroj Candy CD 474 S Pralni stroj Gorenje WA 942 S...................... Brivnik Braun 3612 Interface....................... Ščetka zobna Braun D 701 I........................ Lučke 180 kom, 8 funkcij, 8 barv, zunanje.......... Lučke 180 kom, 8 funkcij, 8 barv, notranje Lučke 96 kom, 8 funkcij, 8 barv, zunanje........... Lučke DF 20 kom - debele........................... ...2.499 SIT 39.990 SIT ...6.990 SIT .49.900 SIT .29.900 SIT ...1.790 SIT 599 SIT ....890 SIT .16.990 SIT ...9.900 SIT ...9.450 SIT 5.590 SIT ...6.490 SIT ...4.490 SIT ...7.990 SIT ...3.590 SIT .13.990 SIT 89.900 SIT .78.990 SIT .11.990 SIT ,...7.590 SIT ...4.469 SIT 3.889 SIT ...2.999 SIT ...1.699 SIT PONUDBA PODJETJEM IN PODJETNIKOM DEVIZNA POSOJILA Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah. ROK VRAČILA: do enega leta. POGOJ: plačilni promet se opravi preko Banke Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. IZHODIŠČNA OBRESTNA MERA: 6-mesečni EURIBOR + 2,28% za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki: 899-52-20 in 899-52-23. 0 ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA KNJMŽNlCA TRETJA STRAN 3 ISSN 0381-8140 Leto XXXH, št. 84,84. november 8000 Izhaja vsak drugi petek ; Ustanovitelj: Skupščina občine Moziije Izdajatelj: - ^xX'VA' Savirjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, . telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 0>S\ Stalni sodelavci: Edi Mayriö-Savinjöan, Aleksander' . Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kapjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Mary a Sodja-KLadnik, Franjo Pukart, Milen^\-Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove s Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska česta 4,3331 Ni Telefon: 063/83-90-790 Cena za izvod: 269,00 SIT, \V\\S^ za naročnike: 229,00RIT: Tisk: V.s Grafika Grace: Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo<\^N\ najkasneje osem dni pred izidomNx\\ "tekoče Številke. ; Na podlagi Zakona o davku na . dodano vrednost sodi časopis s'" . ' Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodamo vrednost po stopnji 8%. Odpovedi V teh dneh poteka v Velenju tretje regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva, na katerem podjetniki oziroma gospodarstveniki iščejo poti do intenzivnejšega poslovnega sodelovanja med posameznimi subjekti na območju Savinjske in Šaleške doline, kot »opazovalci* pa so prisotni tudi Korošci. Srečanje je namenjeno tudi posvetu predstavnikov lokalnih skupnosti, katerih naloga je zagotoviti prostorske in ostalepogoje za gospodarski razvoj. Koliko bomo od tega srečanja odnesli Zgomje-savinjčani, je odvisno predvsem od nas samih. Dokler bomo na srečanjuprisotni zgolj pasivno, verjetno rezultati ne bodo revolucionarni. No, če je vse steklo po načrtih, naj bi bila naša vloga v Velenju letos vendarle bistveno drugačna kot lani, zato sem prepričan, da bodo temu ustrezne tudi posledice. V pozitivnem smislu, seveda. Po izidu prejšnje številke Savinjskih novic me je nekdo malce okrcal, češ da preveč pesimistično gledam na prostorske zagate v Zgornji Savinjski dolini, katerih sem se dotaknil v zvezi s podjetjem Cigale iz Nazarij. Hm, ko bi le res bil pesmist, tako pa sem prej realist, če ne kar optimist, kajti v današnji številki SN se iz prispevka o trgovskem podjetju Savinja Mozirje zrcali isti problem: trgova bi gradili novo skladišče (pa najbrž ne zgolj gob skladišče), toda nimajo kje! In takšnih oziroma podobnih primerovje še veliko, da ne govorim o povpraševanju po zemljiščih za stanovanjsko gradnjo. Ne delam si utvar, da so za nastalo situacijo v celoti krive občine, saj je nesporno dejstvo, da jih pri gospodarjenju s prostorom močno omejuje država. Toda določene rešitvepa vendarle morajo obstajati, kako naj si sicer razlagamo prostorske rešitve v Šaleški in spodnji Savinjski dolini? Boste videli, prav tja nam bodo ušli razvojno uspešni podjetniki in zagotovo še kakšen iskalec parcel za stanovanjsko gradnjo, če se ne bomo pripriči zmigali in nekaj konkretnega ukrenili. Ko že vse kaže, da smo kje naredili korak naprej, nas znova prizadene kakšna nesreča. Vodna ujma je sicer v zadnjih dneh bičala predvsem Posočje, toda za ljudi na Solčavskem je to kaj slaba tolažba. Poleg že evidentirane škode, ki presega dvajsetletnih proračunov Občine Solčava, se človek kar ne sme spomniti na Maces-nikovplaz v Podolševi, ki lahko nekega dne kot njegov »bratranec* v LogupodMangrtom zgrmi v dolino. Posledice bi bile zagotovo katastrofalne, kdo pa bi v tem primeruprevzel odgovornost? To bo težko vprašanje tudi za novo slovensko vlado, v kateri zna sedeti celo bivši poslanec iz Mozirja Jakob Presečnik. Gledenato, kolikojes svojim angažiranjem doslej doprinesel k obnovi infrastrukture v Zgornji Savinjski dolini, si lahko samo želimo, da bi zares postal prvi človek min-istrstvazaprometinzveze oziroma novega ministrstva zaprometno infrastrukturo. Otembomo zanesljivo lahko poročali že prihodnjič. In ne pozabite naroäti Almanaha Zgornje Savinjske doline 2001! Gornji Girad: Toplovod ohlajuje odnose .4 Elkroj Mozirje: delovnih mest državnih birokratov ....... 5 Savinja Mozirje: \ \ Obnova črpalke “na čakanju”...............6 Občinski svet Luče: Denar za poplavljence..... 7 Solčava: V ' Podivjana Savinja odnesla 20 proračunov 8 Okonina: Neuporabna biološko . cista voda...........0 120 let kulturnega delovanja v Gornjem Gradu: “Mladiko uma ste vsadili............... 10. MePZ Viva la mušica: 10 let ubranih pesmi..12 Aleksander Videčnik..... 14 Zgodovina in narodopisje: Mozirju....................... Tema meseca: ; \ Čas obdarovanja Zeleni Prančd^^^ Ptice pozimi...... Smučarski klub Luče: Srhljivi trening ns^^ Kronik&^^ Smrtna nesreč: U.U1 u. ••••••• • ••«• • • • • • Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Proslava ob 120-1 etnici kulturnega delovanja v Gornjem Gradu (foto: Ciril Sem) Zgoraj desno: Govor Alojza Zavolovška ob zaključku extempora v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) Spodaj desno: Sanacija vodotoka Savinje po poplavah (foto: Savinjčan) Gornji Grad Toplovod ohlajuje odnose V Gornjem Gradu so veliko napora in truda vložili v izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja. S projektom naj bi kraju zagotovili enovito oskrbo s toplotno energijo, zdi pa se, daje kotlarna vse bolj predmet nesoglasij med lastnikoma, podjetjem Smreko in Občino Gornji Grad. Kapljo čez rob naj bi povzročila dva prikoličarja s sekanci, katere je župan in direktor podjetja Engo Toni Rifelj, menda brez poprejšnjega dogovora, dovolil raztovoriti na parkirnem prostoru Smreke. Težava je pravzaprav v tem, da so bili sekanci deponirani komaj nekaj metrov od vzorčnega objekta, na katerega so v Smreki zelo ponosni. Upravičeno, v izgradnjo same hišice in urejanja okolice so zaposleni vložili veliko energije, časa in volje. V pretežni meri prostovoljno in zastonj. “Pred postavitvijo vzorčnega objekta je bil prostor precej neurejen. Zelo sem razočaran in ogorčen nad odločitvami župana,” je dogodek komentiral Bruno Zagode, direktor Smreke, ki je prepričan, da gre pri vsej zadevi za navadno kljubovanje. Smreka je namreč 25-odstotna lastnica podjetja Engo, nerešena lastninska vprašanja pa očitno vse bolj hromijo medsebojne odnose. Zemlj a, na kateri stoji kurilnica, je še vedno v lasti Smreke, vendar, po trditvah Zagodeta, družbi Engo ne zaračunavajo najemnine. V lanskem letu je Smreka, po predhodnem dogovoru takratnih sodi-rektorjev Enga Dominika Miklavca in Tonija Riflja, plačevala povprečno 510 tisoč tolarjev mesečno, v letošnjem polletju se je ta številka povzpela na okroglih 600 tisoč tolarjev. Komu so služili takšni dogovori, tega Bruno Zagode ne komentira. “Z namestitvijo števca in ugotavljanjem dejanske porabe je bilo ugotovljeno, da smo v poletnih mesecih porabili komaj za 30 tisoč tolarjev energije,” je kratek direktor Smreke, ki poudarja, da se je s postavitvijo vzorčne hiše povečal obisk in zanimanje tako domačih kot tujih partnerjev. “Prehod skozi podjetje po drugi oziroma tretji uri ni mogoč, poleg tega je Smreka z ograjo ločila svoje dvorišče,” zavrača očitke o raztovorjenih sekancih župan in po prihodu Bruna Zagodeta v Smreko edini direktor Enga Toni Rifelj. S predpogodbo je bilo dogovorjeno, da bo zemljo, na kateri stoji kotlarna, Občina Gornji Grad kupi- la od Smreke, in sicer po sistemu kompenzacije s terjatvijo, katero ima občina do Smreke, ter s terjatvami, katere bo občina odkupila oziroma pridobila od drugih upnikov Smreke. Dejstvo je, pravi Toni Rifelj, da je zemljišče pod hipoteko. Obremenjene zemlje občina ne more kupiti, je kategoričen Rifelj in dodaja, da plačujejo nadomestilo stavbnega zemljišča tudi za prostor, katerega zaposleni Smreke uporabljajo za parkirišče. “Cena energije je bila določena na podlagi dinamike porabe toplotne energije. Dokument je sestavil takratni tehnični vodja Smreke Miran Ugovšek. Vse je možno dokazati,” zatrjuje Rifelj in dodaja, da je imela Smreka od januarja do aprila preteklega leta toplovodno energijo zastonj. In dokler ni Smreka omejila porabe energije z avtomatiko, je bila dejanska poraba bistveno višja od zaračunane, je prepričan Rifelj, poleg tega je, po njegovem mnenju, njihova cena žamanja in čelkov previsoka, saj presega ceno od drugod pripeljane surovine. Savinjčan Sekanci pred Smreko so dodatno ohladili njene odnose z občino (foto: Savinjčan) Elkroj Mozirje Savinja ogroža 500 delovnih mest V poplavi, ki je pred desetimi leti prizadela velik del Zgornje Savinjske doline, je precejšen davek plačalo tudi nazarsko podjetje Elkroj. Takrat je voda zalila celotno proizvodnjo, vsa skladišča in obrat družbene prehrane. V prostorih je voda dosegla višino 1,3 metra, samo izrednim naporom vseh zaposlenih pa gre zasluga, da se je takrat Elkroj izognil stečaju. “Pred desetimi leti smo imeli srečo, da slovenski trg ni bil tako zožen, čeprav so se že kazali zametki gospodarske krize. Po zamenjavi vodstva smo s poplavno ogroženostjo firme obvestili vse vladne institucije, da ne naštevam ukrepov in odločitev, ki so bili sprejeti na takratnem občinskem nivoju,” razlaga Vera Pečnik, namestnica predsednice Elkrojeve uprave. V Elkroju se zavedajo, da je njihov obstoj v mnogo čem odvisen od razmer, ki jih narekuje Savinja, zato so bile z njihovim položajem seznanjene tudi vse službe, ki se ukvarjajo z urejanjem voda; pod peticijo so se podpisali vsi iz Zgornje Savinjske doline, ki so tako kot Elkroj ogroženi pred naraslo Savinjo. Nekaj stvari se je sicer uredilo, komentira dogajanje v porečju Savinje v zadnjih letih Vera Pečnik, vendar še naprej ostaja odprto vprašanje predela od nazarskega mostu do novega jezu v Spodnji Rečici. Brez slednjega bi tokratna povodenj ponovno preplavila celoten Elkroj, na srečo so jo odnesli samo z vodo v obratu družbene prehrane. Kdo bi nam pomagal v tem primeru, se sprašuje Pečnikova, saj je konfekcijska industrija že tako dovolj izpostavljena in se morajo brez dodatnih težav dnevno krčevito boriti za preživetje firme in 500 zaposlenih. Kritično stanje je še poslabšala gradnja kolektorja iz Rečice, saj je bil razrahljan celoten nasip. Z ureditvenim načrtom za gradnjo kolektorja bi se moralo zavarovati tudi porečje Savinje, je prepričana Vera Pečnik. Očitno je, da so vse dosedanje prošnje in peticije Elkrojevih delavcev naletele na gluha ušesa, čeprav firma odvaja precejšnja sredstva v državni proračun. Samo amortizacija strojev ostaja podjetju, am- ortizacija ljudi gre v največji meri državi. In vendar v Elkroju želijo samo to, kar presega njihove moči - ureditev brežine Savinje in trajno varnost pred vse pogostejšimi poplavami. Na vprašanje, kaj bi pomenila zapodjetje ponovitev razmer izpred desetih let, je bila pomočnica direktorice kratka in jasna. Stečaj podjetja! Savinjčan Glasujte za ZGOBNJBSA VINJSKO OSEBNOST LETA 2000! Glin IPP Nazarje V primežu trga in državnih birokratov Družba z omejeno odgovornostjo Glin IPP Nazarje, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, je bila ustanovljena decembra 1992 kot eno izmed hčerinskih podjetij takratnega Glina, ki je spričo izgube jugoslovanskega trga in ekonomske neučinkovitosti zabredel v hude težave. Prihodnji mesec bo torej minilo natanko osem let, odkar se Glin IPP bori za svoje mesto na trgu, to pa je pravšnji trenutek za pogovor z direktorjem Tonijem Boršnakom. Ustanovila nas je Slovenska razvojna družba z namenom, da ostale hčerinske družbe Glina razbremeni invalidov. Na ta način naj bi le-te lažje zaživele, bile bolj konkurenčne, mi pa smo bili tako rekoč vnaprej obsojeni na smrt, čeprav smo imeli bogato mamo, ki pa je bila trenutno hudo bolana. Status invalidskega podjetja smo dobili šele 22. junija 1993, torej smo več kot pol leta poslovali kot vsako drugo podjetje s 43 zaposlenimi, od tega je bilo 23 invalidov. Je invalidsko podjetje, ko seštejemo pluse in minuse, prednost ali ovira v primerjavi z »navadnimi« podjetji? V času dokončne privatizacije v Sloveniji lahko rečem, da samo še birokrati, ki sedijo v rdečih žametnih foteljih, trdijo, da se izplača zaposliti delavca, ki mu mati narava ni dala vsega tistega, kar je ostalim nam. Družba, ki zaposluje invalide, mora imeti mnogo srca, potrpežljivosti in nenazadnje odločnosti pri iskanju novih in novih zaposlitev. Katere pogoje pravzaprav mora izpolnjevati podjetje, da pridobi status invalidskega podjetja? Status invalidskega podjetja lahko pridobi podjetje, ki glede na skupno število zaposlenih skozi celo leto zaposluje najmanj 40 odstotkov invalidov. Da je pogoj izpolnjen, mora biti zaposlenih najmanj pet oseb. Glin IPP trenutno zaposluje 75 delavcev, od tega je 32 invalidov, kar pomeni 43 odstotkov. Katere so bonitete, ki jih država nudi invalidskim podjetjem? Invalidsko podjetje je oproščeno socialnih prispevkov za vse zaposlene. Ti se nakazujejo na poseben račun in so namenjeni financiranju projektov, ki bodo izboljšali pogoje dela, kot na primer nakup sodobnejše opreme, ureditev poslovnih prostorov in podobno. Vse ostalo si mora podjetje zagotoviti na trgu s prodajo izdelkov in storitev. Izpolnjevanje pogojev za invalidsko podjetje kontrolirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod RS za zaposlovanje, ZPIZ in ostali. Potemtakem je socialna komponenta invalidskih podjetij zgolj obrobnega pomena? Samo birokrati trdijo, da je cilj invalidskih podjetij zagotoviti delo invalidom in zmanjšati brezposelnost. Po njihovem mnenju cilj invalidskih podjetij ni oplemenitenje kapitalskih vložkov, kot menimo družbeniki Glin IPP, ki smo leta 1997 podjetje drago plačali državi. Če bi tudi mi razmišljali kot dobro plačani državni podsekretarji, bi bilo kmalu vsega konec in bi vsa invalidska podjetja kmalu postala socialne ustanove. Toda invalidska podjetja so na trgu kot vsa druga, vlagati morajo v svoj razvoj, zaposlovati ustrezno delovno silo, skrbeti za kvaliteto izdelkov, se držati dogovorjenih rokov in prepričevati lokalno okolje, da so nenazadnje povsem normalna podjetja, v katerih pač delajo nekateri ljudje z zmanjšano delovno zmožnostjo. V našem primeru 32 invalidov prihaja iz vseh šestih zgomjesavinjskih občin. Kdo ste lastniki podjetja Glin IPP? Družbo Glin IPP smo pred tremi leti družbeniki, skupaj nas je trinajst, odkupili od Slovenske razvojne družbe z namenom, da sebi in še nekaterim drugim Zgornjesavinjčanom zagotovimo vsakdanji kruh. V tem pogledu lahko rečemo, da predstavljamo skupino delavcev, ki bi v nasprotnem primeru končala na borzi dela. Še dodatno nas je obremenilo dejstvo, da smo morali od SRD-a kupiti tudi tisto, za kar sploh nismo bili zainteresirani. Lahko to nekoliko bolj podrobno pojasnite? Toni Boršnak: “Upam, da bodo Zgornjesavinjčani spoznali, da je dovolj prostora za vse...” (foto: KF) Takratne odločitve Slovenske razvojne družbe so bile za nas nerazumne, da ne rečem smešne. Toda nekako smo jih »prebavili« in leto pozneje kupili še proizvodno halo, v kateri danes delamo. Toda glej ga, šmenta, tri metre zemljišča so nam s pomočjo ljudi, ki so na SRD-u sprejemali nerazumne odločitve, in tistih, ki so prinašali slabe rešitve za Glin Holding, enostavno vzeli. Pa se kljub temu niste dali? Delavci in vodstvo podjetja smo stopili skupaj in v letu 1998 preuredili bivše elektro delavnice, arhiv in razpadajoč prostor v upravne prostore, poleg tega pa veliko investirali v sodobno tehnologijo in transportna sredstva. Rodili so se novi izdelki in tako danes Glin IPP izdeluje fasadna okna, letos jih bomo prodali preko 30 tisoč, strešna okna, vhodna vrata in pomične stene. Storitev ob tem skoraj ne vršimo več, kar morda ni najbolje, saj bi lahko na ta račun zaposlili še kakšnega invalida, toda stalna prigovarjanja tistih, ki so na videz zelo pomembni za naše okolje, so naredila svoje. Glin IPP je v zadnjih treh letih naredil velik korak naprej. Če bi to uspelo komu drugemu, bi se prelilo veliko tiskarskega črnila in tudi na kakšnem ekranu bi se pojavili, tako pa nič. Očitno so bolj pomembne obrobne stvari. Družba je letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z lanskim letom povečala proizvodnjo stavbno mizarskih izdelkov za 57 odstotkov, strešnih oken za 43 odstotkov, vrednostno skoraj za 50 odstotkov. Izvoz predstavlja kar štiri petine naše realizacije, za »nagrado« pa smo postali vse bolj moteč element v lokalnem in državnem okolju. Zaradi sposobnih ljudi, željnih dokazovanja, smo kot podjetje hitro vzcveteli, prav tako pa lahko gremo hitro v zaton. Odločeni smo, da bomo po obsegu proizvodnje na zaposlenega, po kvaliteti in drugih primerjalnih kazalcih med prvimi v Sloveniji ali pa nas ne bo. Kakšni so vaši načrti za prihodnje obdobje? Upravni odbor in kolegij sta sprejela sklep, da gremo v investicijo, ki nam bo prinesla večji izvoz, možnost dodatnega zaposlovanja - tudi invalidov, posodobitev strojne opreme, višjo kvaliteto izdelkov, manjše potroške časa na izdelek, boljše ekološke pogoje, večji izkoristek odpadkov in obnovljive osnovne surovine, boljše pogoje dela, boljšo strukturo zaposlenih in nenazadnje dokaz vsem tistim, ki samo tarnajo, da se lahko, če se želi. Kakšnega ranga velikosti naj bi bila ta investicija? Vrednost investicije je ocenjena na 130 do 140 milijonov tolarjev, v njej pa je zajeta nova hala, nova lakirnica s sušilnico, strojna oprema in ekološke naložbe. Viri financiranja so stoodstotno zagotovljeni, tri četrtine pa jih že čaka. Torej ste glede nadaljnje usode Glin IPP d.o.o. optimist? Družba in njeni družbeniki smo pred resnimi odločitvami. Vendar sem glede na dejstvo, da smo skupno rešili že veliko problemov, prepričan, da jih bomo znali reševati tudi v prihodnje. Prav tako upam, da bodo Zgornjesavinjčani spoznali, da je prostora dovolj za vse, če bomo le želeli delati, da bodo namesto besed na dan prihajali izdelki, ki jih bodo ustvarjali starši in njih otroci, da je možnost zaposlitve za vse in da je lahko tudi kruha za vse, saj bo v prihodnosti še bolj iskan kot danes. Pogovarjal se je Franci Kotnik Savinja Mozirje Obnova črpalke »na čakanju«, Bohačev marof bo »padel« še letos Dolgo, dolgo, po mnenju nekaterih celo predolgo se vleče rešitev zapleta v zvezi z Bohačevim marofom v središču Nazarij. Objekt, v katerem ima trgovsko podjetje Savinja skladišče gradbenega materiala, je namreč ne samo dotrajan, ampak je celo tik pred tem, da se sesuje sam. Direktor delniške družbe Savinja Gregor Verbuč je pred nedavnim z zadovoljstvom izjavil, da so končno uspeli najti alternativno rešitev za omenjeno skladišče in da bo marof porušen še pred novim letom. Nazarski bencinski servis bo novo tisočletje dočakal v nespremenjeni podobi (foto: Savinjčan) »Gre zgolj za začasno rešitev,« pravi Verbuč. »Ves čas smo namreč težili k dolgoročni rešitvi lokacije za skladišče gradbenega materiala, za katero upamo, da bo realizirana že v naslednjem letu. Bohačev marof je medtem seveda še naprej propadal in glede na okoliščine smo se odločili za gradnjo nadomestnega skladišča na Rečici ob Savinji.« Po Verbučevem zagotovilu bo marof v Nazarjah porušen še letos, v kolikor ne bo kakšnih zapletov z dovoljenji oziroma dejstvom, da pelje mimo njega državna cesta. Za rušenje so sicer že sklenili pogodbo z najugodnejšim izvajalcem. Takoj, ko bo možno, bodo kupili zemljišče za gradnjo novega skladišča, v tem času pa se bodo posluževali začasnega skladišča na Rečici, ki bo ne glede na to urejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Drugi velik projekt, najavljen za letošnje leto, je bilaobnovabencinske-ga servisa v Nazarjah. Vse je bilo že pripravljeno za začetek investicije, ko so se v Savinji srečali z novo oviro. Družba za državne ceste namreč izdeluje projekt preureditve križišča na omenjeni lokaciji ter regulacije zalednih voda, ki se neposredno dotika tudi nove izvedbe bencinskega servisa. Zaradi tega je omenjena družba od Savinje zahtevala, da z izvedbo investicije počaka oziroma jo uskladi z njihovim projektom, ko bo le-ta izdelan. To naj bi se zgodilo v začetku leta 2001. Savinji torej glede tega ne ostane nič drugega, kot da počaka na omenjeni projekt. »Th zna priti do znatnih sprememb, saj projektant predvideva, da bo regionalna cesta proti Logarski dolini na tej lokaciji v primerjavi s sedanjim stanjem precej dvignjena,« ugotavlja Gregor Verbuč. Savinjin interes vsekakor je, da se zadeva čimprej uredi, saj je potreba po obnovi bencinskega servisa več kot očima. Sicer so v mozirskem trgovskem podjetju z letošnjim poslovanjem dokaj zadovoljni. To še posebej velja za blagovnico v Mozirju, kjer so uvedli izrazito daljši delovni čas, ponudbo pa dopolnili z raznimi storitvami, kot je na primer pečenje mesa, kruha in peciva. Odziv strank nedvoumno potrjuje, da so »zadeli v polno«, dodaten plus pa pomeni še cenovna konkurenčnost, ki jo v Savinji dosegajo zlasti na račun poslovnega povezovanja v velenjsko Ero. »Vedno znova se potrjuje, da je nakup košarice živil v naših prodajalnah med najugodnejšimi, medtem ko primerjava cen posameznih izdelkov največkrat prinese popačeno Gornji Grad sliko,« je prepričan Gregor Verbuč. Savinja bo v prihodnjih dneh aktivno sodelovala na sejmu nove in rabljene smučarske opreme v Mozirju, pred koncem letošnjega leta, v katerem Savinja praznuje 40-letni jubilej delovanja, pa se bodo lastniki, zaposleni in bivši zaposleni srečali na družabnem srečanju ter si zaželeli veliko poslovnih uspehov v prihodnje. Franci Kotnik Kmetijsko gozdarska zbornica Združeni za uveljavitev interesov Dom za starejše vendarle realnost Z ustanovitvijo Kmetijsko gozdarske zbornice so slovenski kmetje dobili pravno podlago za enotno nastopanje do lokalnih skupnosti in države ter preko mednarodnih stanovskih povezav tudi do Evropske unije. Zbornica povezuje kmete, lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijske podjetnike, podjetja in zadruge, skupno petino slovenskega prebivalstva, kar predstavlja spoštovanja vredno nevladno organizacijo. Stanko Zagožen, predstavnik Zgornje Savinjske doline v svetu zbornice, je prepričan, da je potrebno ohraniti slovensko podeželje, to pa je možno samo z vzpostavitvijo normalnih razmer in pogojev za kmetovanje. Najprej bo potrebno ohraniti cene in zagotoviti odkup kmetijskih pridelkov in precej pozornosti posvetiti tudi neurejeni socialni varnosti. Zagožen je prepričan, da je ustanovitev zbornice za kmete pozitivnega pomena, saj bo preko nje mogoče lažje vplivati na oblikovanje državne kmetijske politike. Sicer pa se Kmetijsko gozdarska zbornica pripravlja tudi na volitve v svoje svete območnih enot in odbore izpostavobmočnih enot Kandidati so lahko samo člani zbornice. Fizične osebe bodo svoje predstavnike volile v nedeljo, 3- decembra, volitve predstavnikov zadrug in kmetijskih podjetij pa bodo od 4. do 8. decembra. Savinjčan Občina Gornji Grad je pred leti v imenu vseh šestih občin kandidirala na razpisu za gradnjo doma ostarelih, vendar, žal neuspešno, saj so prednost dobile Prevalje. Neizpodbitno je, da Zgornja Savinjska dolina takšen dom potrebuje, saj je sedaj preko sto občanov in občank po domovih širom Slovenije. V Gornjem Gradu so ves čas intenzivno iskali rešitev, pogovori z italijanskim ponudnikom niso bili uspešni, vendar Gornjegrajci niso vrgli puške v koruzo. S partnerjem iz Nemčije naj bi konkretne razgovore končali do konca leta, podpisan bo tudi ustrezen protokol, dom pa bodo začeli graditi spomladi. V objektu bo 120 postelj in, kar je pomembno, pridobili bodo okoli trideset delovnih mest. Župan Toni Rifelj pravi, da so hektar potrebne- ga zemljišča v bližini zdravstvenega doma že odkupili, še enega bodo pridobili v kratkem in poskrbeli, da bo vse urejeno, tako kot se za takšno ustanovo spodobi. Želja gornjegrajskega župana je, da se v projekt vključi tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj je v interesu celotne Zgornje Savinjske doline, da bi ostareli krajani jesen življenja preživeli čim bliže domačemu okolju. Gornji Grad Oblikovanje nove slovenske vlade Podjetje Interdent s Med ministri tudi Jakob certifikatom ISO 9001 Presečnik? Družinsko podjetje Iztoka in Barbare Zagožen, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo medicinskih pripomočkov in drugih materialov za zobozdravstvo, je bilo ustanovljeno pred 22 leti v Gornjem Gradu. Podjetje zaposluje 27 ljudi, od tega 12 vproizvodnji, razvoju in skladiščih v Gornjem Gradu in 15 v prodaji, nabavi, marketingu in računovodstvu v Celju. Približno 60 odstotkov proizvodnje izvozijo v 26 držav na treh celinah. Konec septembra so uspešno Elkroj Mozirje d.d. opravili zunanjo presoj o in pridobili certifikat ISO 9001, ki jim bo pri razvojno usmerjenih programih v veliko pomoč. Certifikat so uradno prejeli včeraj v gornjegrajski galeriji Steki, za goste pa so pripravili ogled proizvodnje in skladišč. Savinjčan Otvoritev nove prodajalne v Zrečah Elkroj Mozirje je 28. oktobra s svečano otvoritvijo nove prodajalne v Zrečah zaokrožil načrtovani sistem odpiranja svojih trgovin in skupno z lastniškim deležem v verigi ONA-ON ponudil svojim kupcem zaokroženo celoto maloprodajne mreže v slovenskem prostoru. Elkroj v vseh svojih prodajalnah in vseh kakovostnih blagovnih hišah širom Slovenije nudi kupcem izdelke, ki so narejeni po njihovi meri in po meri priznanega proizvajalca. Elkrojeve blagovne znamke so prepoznavne po visoko kakovostnih materialih, dovršeni izdelavi in konstrukcijah, namenjene pa so vsem tistim zahtevnim kupcem, ki si želijo le najboljše. KF Tapetništvo Banko Rečica ob Savinji Zapolnitev tržne niše Tapetništvo spada med obrti, ki umirajo, tako v širšem slovenskem kot zgornjesavinjskem prostoru, zato razveseljuje informacija, da se je omenjene obrti lotil Sandi Banko z Rečice ob Savinji. Po poklicu je galanterijski tehnik, dosedanje bogate izkušnje pa je nabiral v usnjarski industriji. Njegova dejavnost zajema obnovo oblazinjenega pohištva (sedežnih garnitur, stolov, sedežnihkotov), obnovo sedišč v gostinskih in poslovnih prostorih ter tapeciranje vrat). Naročniki lahko izbirajo med dvesto vzorci tapetniškega blaga in 70 vzorci kvalitetnega usnja. Banko meni, da je ve- liko ljudi že prišlo do spoznanja, da se bolj splača renovirati starejšo garnituro kot pa kupiti nov, cenen in včasih kvalitetno vprašljiv izdelek. Poleg navedenih storitev se tapetniški mojster z Rečice ukvarja tudi s preoblačenjem gumbov. KF Mandatar za sestavo nove slovenske vlade dr. Janez Drnovšek naj bi v tem tednu posredoval državnemu zboru listo kandidatov za ministre, kot jih predvideva stari zakon o vladi. Kandidate, kot jih predvideva novi zakon, naj bi mandatar predlagal takoj po tem, ko bo zakon stopil v veljavo. V novem vladnem kabinetu naj bi predvidoma sedelo devet ministrov liberalne demokracije in po trije ministri združene liste ter združene ljudske stranke. Po strankarskih in koalicijskih usklajevanjih je med predlaganimi kandidati tudi Jakob Presečnik iz Mozirja (SLS +SKD), v prejšnjem mandatu poslanec državnega zbora in predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo inokolje. Presečnik naj bi vodil ministrstvo za promet in zveze, z uveljavitvijo novega zakona o vladi pa se bo resor preimenoval v ministrstvo za prometno infrastrukturo. Po dogovorih v koaliciji naj bi prva zaslišanja pred matičnimi parlamentarnimi odbori opravili že danes, preostali kandidati pa naj bi se pred poslanci predstavili predvidoma v ponedeljek oziroma torek. Po predvidevanjih Liberalne demokracije Slovenije naj bi se državni zbor sestal predvidoma naslednji torek oziroma sredo in obravnaval predlagano listo kandidatov za ministre. Glede na napovedi je mogoče pričakovati, da bodo novi ministri pričeli z delom že naslednji teden. Ob tem velja opozoriti tudi na možnost pobude za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis naknadnega potrditvenega referenduma o novem zakonu o vladi, kar lahko stori vsak volivec, politična stranka ali skupina državljanov. To možnost je v zadnjih dneh omenjala Socialdemokratska stranka Slovenije, ki pa se do zaključka redakcije glede tega še ni dokončno odločila. Savinjčan Občinski svet Luče Proračunska rezerva za poplavljence Poplava, ki je prizadela predvsem zgornji del Zgornje Savinjske doline, je v občini Luče povzročila na infrastrukturi za okoli 200 milijonov škode, ocenjena škoda pri posameznikih pa znaša dodatnih deset milijonov tolarjev. Ob upoštevanju dejstva, da je voda uničila komaj pol leta star most, ki je povezoval kraj z zaselkom Raduha, in zalila 25 hiš, večjih problemov na srečo ni bilo. V Lučah ta čas že pospešeno pridobivajo dokumentacijo za gradnjo novega mostu, ki naj bi bil v nasprotju s sedanjim betonski. Začasno rešitev, ki naj ne bi trajala več kot leto dni, so zagotovili z montažnim mostom. Po zaslugi župana in poslanca Mirka Zamernika so se presenetljivo hitro odzvali na ministrstvu za obrambo, nekoliko manj razumljiva pa je, po mnenju občinskih svetnikov, pretirana odškodninska zahteva lastnice zemlje, ki terja za “posojenih” 180 kvadratnih metrovzemlje kar 200 milijonov tolarjev. Ob tem je bila izpostavljeno vprašanje strokovnosti projektiranja in nadzora pri gradnji mostu, saj jeočitno, dazakon- itosti Savinje niso bile spoštovane. Za odpravo posledic poplave pri posameznikih bodo namenili sredstva proračunske rezerve, kar znaša desetino ocenjene škode, preko države pa bodo poskušali zagotoviti tudi ostala sredstva, čeprav se zavedajo, da zaradi veliko težjih razmer v Logu pod Mangrtom in na Solčavskem to ne bo preprosto. Dokazano je, da so Luče poplavno ogroženo območje, v ljudeh je strah pred pobesnelimi vodami še kako živ in prisoten, zato, so prepričani svetniki, je potrebno organizirati civilno zaščito, župan pa je pristojen za imenovanje poveljnika. Solčava Podivjana Savinja odnesla dvajset proračunov Okoli pol milijona kubičnih metrov naplavljenih skal, kamenja in lesa, ki so jih narasla Savinja in pobesneli hudourniki nanesli s predela Matkovega kota, Podolševe in bog ve od kod še, sedem porušenih mostov, na večih mestih spodjedena regionalna cesta, povsem zbrisane cestne povezave do okoliških kmetov, to je le groba ocena stanja, ki ga je vztrajno deževje povzročilo na Solčavskem in v Lučah. Zadnja vodna ujma in nastala škoda, ki po nepreverjenih ocenah znaša okoli milijarde tolarjev, sta krepko zavrla počasen, vendar vztrajen in dolgoročen razvoj turizma, na katerega še kako stavijo v Solčavi in Logarski dolini. Še enkrat se je izkazalo, da je narava nepredvidljiva in neobvladljiva. S prihodom delovnih strojev Podjetja za urejanje hudournikov in Podjetja za urejanje voda pa se je povrnilo tudi upanje Solčavanov. Od jutra do mraka, tudi v nedeljo, so stroji čistili skoraj polno strugo Savinje in usposabljali dober kilometer makadamske ceste, ki je za družino Zgornji Icmank edina povezava z dolino. “Opustošenje si je kmalu po vodni ujmi ogledal minister za obrambo Janez Janša, takoj se je odzvala tudi Sonja Beseničar z ministrstva za okolje in prostor ter predstavniki Direkcije za ceste. Predstavniki ministrstva za obrambo so že prvi dan naredili zračne posnetke, po zaslugi vojske in delavcev podjetja Ceste mostovi iz Celja so kar nekaj dni pred napovedmi v soboto že odprli kompaktni most čez Savinjo pri Rogovilcu. Hvaležni smo za hiter odziv, vendar potrebujemo dolgoročne rešitve,” je vidno utrujen pripovedoval solčavski župan Vojteh Klemenšek. Skupaj s tajnikom občine Janezom Čerčkom je v teh dneh na občini in terenu dežural praktično neprekinjeno. V soboto je bila v Solčavi velika očiščevalna akcija. Na terenu je bilo okoli sto ljudi, od solčavskih, gornjegrajskih, mozirskih, šmarčkih, nazarskih in ljubenskih gasilcev ter članov domače lovske družine, ki so namesto planiranega skupnega lova poprijeli za lopate. Franc Podbrežnik, poveljnik civilne zaščite, nam je povedal, da je založenost s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami zadovoljiva. “Ljudje so se odzvali na opozorila in sipravočasno priskrbeli zadostne količine hrane, da s preskrbo v slučaju daljše odrezanosti od sveta ne bi imeli težav. Upajmo, da je najhujše mimo, saj za naslednje dni zopet napovedujejo dež.” Primež muhaste narave Solčavanov ni omajal. Brez izjeme so priskočili na pomoč, najprej tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Okoli hiše Ignaca Štebeta je hudournik nanesel obilo kamenja in vejevja, voda je v celoti zalila klet in uničila nekaj ozimnice. Gasilci in sosedje so mu priskočili na pomoč. “Še vedel nisem, kako hudo je bilo v resnici, saj je zmanjkalo elektrike. Nič nisem videl, samo bobnenje vode se je slišalo. Pome so prišli sosedje, ki so videli, kako vdira voda proti hiši. Preostanek noči sem prespal pri njih,” pripoveduje osemdesetletni Naci, ki je skusil že prenekatero bridko uro, česa podobnega pa ne pomni. Renati Gregorc je hudourniška voda uničila travnik. Del travnika je voda preprosto odnesla, pripoveduje pretresena Renata. Z možem sta začela graditi hišo za kmečki turizem, pred dvema mesecema pa se je smrtno ponesrečil pri delu v gozdu. Vdova s tremi otroki upa na nadaljnjo pomoč občine. V hlevu ima pet krav in šest telet, njihova skorja kruha je odvisna od kmetije, paša pa na teh travnikih prihodnje leto še ne bo mogoča. Firštovi, ki poleg gostilne skrbijo tudi za muzej Potočke zijalke, na problem ureditve struge Savinje opozarjajo že nekaj let. V neposredni bližini hiše se v Savinjo zliva hudourniški potok Lašek. V reko priteče na istem nivoju, kot je reka, zato ob vsakem deževju tu poplavlja. Tokrat so hudourniške vode s Podolševe prinesle s sabo okoli 1500 kubičnih metrov kamenja in lesa. Ribnik z okoli 50 kilogrami ameriških postrvi je uničen, tovornjaki pa so še v soboto odvažali kamenje in vejevje. Čudež je, da voda ni odnesla sosedove male elektrarne, kljub opozorilom, da so ves Na letošnji poti je obiskovalce čakalo več sprememb. Število lokalov se je z devet povečalo na 15. S pomočjo sponzorjev so gostinci izdali priložnostno zloženko, na kateri so gostje lokalov zbirali žige. V vsakem gostišču so namreč morali naročiti vsaj eno pijačo, lahko tudi brezalkoholno, v enem izmed lokalov pa so morali tudi prigrizniti. Zaradi slednjega so bile v vseh lokalih na voljo vsaj kuhane krače. Zadnji dan prireditve je bilo v šotoru, ki je bil postavljen pred restavracijo Gaj, žrebanje udeležencev. V skrinjici se je zbralo % izpolnjenih zloženk, 45 izžrebanih srečnežev pa bosta glavna sponzorja, Davidov hram in Izletnik Celje, PE Mozirje, čas ogroženi, pa se na pristojnih mestih nič ne premakne. Poleg vode so Solčavo precej prizadeli tudi zemeljski plazovi. Najbolj nevaren in živ je Macesnikov plaz, za tako težke posledice pa je po mnenju Tomaža Slapnika krivo tudi nekajletno slabo gospodarjenje Gozdnega gospodarstva z gozdovi. Samo na področju Zgornjega lemanka naj bi v treh letih posekali kar enajst tisoč kubikov lesa. Ena bukev porabi v času polne vegetacije 500 litrov vode dnevno, to pa je podatek, ki ob obilnejšem deževju govori sam zase. V Solčavi upajo, da jim bo država priskočila na pomoč dolgoročno. Ocenjena škoda poplave namreč presega dvajset njihovih letnih proračunov. Prej slabe kot dobre izkušnje sosednjih krajev so dovolj zgovoren dokaz, da po velikih besedah niso sledila tako izdatna dejanja. Po takojšnjih odzivih in prvih konkretnih korakih pristojnih bo morebiti na Solčavskem vendarle drugače. Savinjčan februarja naslednje leto popeljala na izlet v eno izmed slovenskih vinskih kleti. Odločitev o tradicionalnosti je že padla, zato je mozirsko turistično društvo veselo Martinovo pot uvrstilo v sklop prireditev, ki jih organizirajo skozi vse leto. Organizatorji so zaradi dobrega odziva obljubili, da bodo za naslednje leto pripravili vrsto presenečenj, ki bodo še popestrila dogajanje. Znova pa se je pokazala mozirska “rak rana”. Zaradi pomanjkanja prireditvenega prostora, ki ga Mozirje nujno potrebuje tudi za ostale dogodke, so se morali gostje vsak večer stiskati v hladnem šotoru. Benjamin Kanjir Montažni most pri Rogovilcu že služi svojemu namenu (foto: Savinjčan) Mozirje Dobro obiskana Martinova pot Mozirski gostinci, na čelu z idejnim vodjem Ivekom Dajčer-jem, so v letošnjem letu že drugič organizirali veselo Martinovo pot. V času martinovega so se med sabo povezali in v svoje lokale povabili goste, ki so veselo zbirali žige in ob koncu sodelovali v nagradnem žrebanju. Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Vse večji interes za izobraževanje zaposlenih Na pobudo predsednika Območne obrtne zbornice Mozirje Franca Bende je Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje prejšnji četrtek v hotelu Žalec pripravil srečanje delavcev, ki so v šolskem letu 1999/2000 zaključili kakršnokoli obliko formalnega izobraževanja. Na srečanje je sklad povabil tudi delodajalce, pri katerih so omenjeni delavci zaposleni, kajti delodajalci mesečno plačujejo odstotek od bruto plač delavcev za njihovo izobraževanje. Sklad s sedežem v Žalcu, v katerega združujejo sredstva samostojni podjetniki iz uvodoma naštetih območnih obrtnih zbornic, bo prihodnje leto praznoval 20-letnico delovanja. Kot je ob tej priložnosti poudarila njegova sekretarka Majda Vešligaj, se v skladu ves čas trudijo za kar najbolj efektivno, v vsakem primeru pa pregledno porabo zbranih sredstev. V prejšnjem šolskem letu je pod okriljem sklada zaključilo izobraževanje 28 delavcev, od kat- Okonina erih je eden pridobil VI. stopnjo, dvajset V. stopnjo, štirje pa IV. stopnjo izobrazbe. V ta namen je bilo porabljenih sedem milijonov tolarjev, med uspešnimi »študenti ob delu« pa so bili tudi Tamara Benda, Nina Felicijan, Franček Tiršek, Alan Šemenc, Katarina Velam, Doroteja Aubreht, Barbara Zagožen in Anita Zaveršnik, ki so zaposleni pri obrtnikih v Zgornji Savinjski dolini. V letošnjem šolskem letu se na podoben način izobražuje 52 delavcev, med katerimi eden dela celo magisterij. Sklad bo za njihovo izobraževanje porabil deset milijonov tolarjev, kar je po svoje razveseljivo, saj priča o dejstvu, da se delodajalci vse bolj zavedajo, da jim sodobna tehnologija brez ustreznih kadrov nič ne koristi. Torej je njihov interes za izobraževanje delavcev povsem na dlani. Kulturno noto srečanju v Žalcu sta dodala kitarski kvartet Akademije za glasbo iz Ljubljane in Majda Vešligaj, ki je prebirala črtice Frana Miličin-skega Ježka. Predsednica upravnega odbora sklada Tončka Bele je vsem delavcem, ki so zaključili izobraževanje, ob tej priložnosti podelila priročno knjižico Zlate misli in modrosti, nakar so se udeleženci srečanja še nekaj časa zadržali v sproščenem druženju. Franci Kotnik Neuporabna biološko čista voda V Okonini so se ob letošnjem prazniku občine Ljubno veselili novega vodovodnega omrežja, saj so v zadnjih letih kompletno prenovili vodovodno omrežje, za potrebe vasi in kmete v okolici sta bila zgrajena dva vodohrama. Zajem in dajanje pitne vode v uporabo je bilo vprašljivo že nekaj let, saj je vsako najmanjše deževje uporabnikom vode povzročalo preglavice, zato so se na občini Ljubno skupaj s krajani odločili naselju zagotoviti kakovostno vodo. Istočasno so potekale raziskave za geotermalno energijo, projekt pa je s finančnimi vložki podpiralo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Dejstvo je, pravi županja Anka Rakun, da nobena od treh vrtin ni zagotavljala dovolj vroče vode, zato so se odločili v eni od njih zagotoviti zadostne količine pitne vode. Na podlagi pozitivnih rezultatov, ki so jih opravili na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani, so se v Okonini odločili za razcevitev ene od vrtin, tako biološka kot bakteriološka analiza je pokazala neoporečnost vode, ki pa je zaradi vonja po žveplu neuporabna. V okoninskem primeru se je pozitivna analiza vode pokazala za napačno, podjetje Geoko iz Ljubljane, ki je naročilo analizo vode, pa se, po trditvah županje, o kritju finančnih stroškov ne namerava pogovarjati. Dela na vrtini so davkoplačevalce stala 2,5 milijona tolarjev, od tega je 1,8 milijona prispevalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, razlika je bila pokrita iz proračuna Občine Ljubno. Županja Anka Rakun se zaveda resnosti nastale situacije. Okonincem je namreč neobhodno potrebno zagotoviti pitno vodo, postopek razžvepljevanja sedanje vrtine bi pomenil prevelik finančni zalogaj, poleg tega ne zagotavlja 100-odstotne uspešnosti. Neoporečno vodo bo torej potrebno iskati naprej, namesto oplemenitenja denarja davkoplačevalcev, je ta potonil v luknjo brez dna. Savinjčan IZVIREN OKUS IN PRIJETNA AROMA VAS BO OČARALA II razširitev povečanje STEKLENIČENA 0K0NINSKA VODA ODSLEJ mm 1 OKUSOM ŽVEPLA Voda je izjemno primerna za: Občinski svet Mozirje Nova direktorica zdravstvenega doma je Ida Kramer Pustoslemšek Mozirski občinski svetniki so se 6. novembra sestali na 16. redni seji. Med drugim so podali soglasje k razrešitvi starega in imenovanju nove direktorice zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, lotili pa so se tudi temeljite analize nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Območje Podrožnika je že dolga leta predmet raznih študij, ki naj bi potrdile najboljše možnosti širitve Mozirja. Na tem prostoru naj bi zraslo vse tisto, kar kraj potrebuje za poudarjanje lastne identitete. Urbanistična delavnica Podrožnik, ki je potekala ob koncu avgusta in v začetku septembra, naj bi poiskala odgovore na vprašanja, ki se že dalj časa zastavljajo vsem tistim, ki razmišljajo o širitvi Mozirja. Gotovo so na prvem mestu krajani, ki se jih razvoj najbolj tiče in ki jih bo ta najbolj prizadel. Trendi morajo biti pozitivni, saj vsak kraj nujno potrebuje določeno infrastrukturo za poudarjanje lastne identitete. Poudarjeno je bilo, da to naj ne bi bili razni veliki trgovski centri, ki po mnogih krajih rastejo kot gobe po dežju. Ob koncu predstavitve so s strani svetnikov stekle pobude, da se projekt prične čim prej realizirati, da ne bo zopet ostalo pri študijah, ampak da se le te sprovedejo v dejstva, ki naj krajanom prinesejo čim več možnosti za razvoj kraja in vsakega posameznika. Svetniki so v nadaljevanju seje potrdili dodatne programe na OŠ Rečica ob Savinji, po katerih se bodo lahko zainteresirani učenci posluževali zgodnjega učenja angleškega jezika, fakultativno nemškega jezika, potrdili pa so tudi financiranje jutranjega varstva otrok in osebni dohodek do- »Gorogranska« kultura se je po Kmeclovem prepričanju ohranila zaradi identitete, ki se je prenašala iz roda v rod in se na tak način prenaša tudi danes. To so na najboljši način pokazali člani gornjegrajskega amaterskega gledališča, ki so uprizorili odlomke iz Jurčičevega Desetega brata, Mavričeve Ljubezni pod razpelom, Haškovega Švejka in Vorančevih Samorastnikov. Prav slednji so morda najboljša primerjava za uporne buditelje slovenstva v Gornjem Gradu, ki so pred dvanajstimi desetletji v središču ob Dreti ustanovili narodno čitalnico. Omenjena prireditev je bila kajpak odlična priložnost tudi za zahvalo zaslužnim posameznikom in organizacijam. Kulturno društvo Gornji Grad se je za finančno podporo zahvalilo Smreki Gornji Grad, Zadrugi Mozirje in Občini Gornji Grad, med posamezniki pa so datne kuharice. Zaradi odhoda v pokoj je svet zavoda Zdravstveni dom Mozirje razrešil v.d. direktorja Ivana Buta in na mesto direktorice predlagal Ido Kramer Pustoslemšek. Mozirski občinski svetniki so podali soglasje k tema dvema sklepoma. Na osnovi pobude na prejšnji občinski seji so člani občinske uprave pripravili obsežne analize s sosednjimi občinami o višini nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Rečeno je namreč bilo, da ta nadomestila v občini Mozirje za večkratno presegajo nadomestila nekaterih razvitejših občin. Iz priloženih tabel, ki so jih prejeli svetniki je bilo razvidno, da je višina nadomestil nekako primerljiva s podobno velikimi občinami, kot je Mozirska, in da višina nadomestil ne izstopa. Kljub temu so svetniki in Območna obrtna zbornica Mozirje podali več predlogov za spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in te spremembe v prvi obravnavi tudi potrdili. Vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo od 1. januarja dalje znašala 0,24376 tolarjev. Pred koncem seje so svetniki obravnavali in sprejeli še Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Mozirje ter sprejeli ugotovitveni sklep, da so zagotovljeni prostorski in priznanja prejeli Jože Tajnšek, Anica Stakne, Rudi Stakne in Tatjana Bezovšek. Gornjegrajski župan Toni Rifelj se je v krajšem nagovoru spomnil letošnje 860-letnice kraja, poleg dramske dejavnosti v kulturnem društvu pa je pohvalil tudi galerijsko, ki se vse bolj uveljavlja. Aleksandru Videčniku je Rifelj izročil uokvirjeno listino o častnem občanstvu in ob tem poudaril, da je kultura del človeka. Prijeten večer v gornjegrajskem kulturnem domu je popestril Toni Acman, ki je na klaviature igral uspešnice mojstra slovenske popevke Mojmi-ra Sepeta, ki v teh dneh praznuje svoj življenjski jubilej, že popoldan tega dne pa so v prostorih društva upokojencev odprli razstavo ročnih del Francke Pustoslemšek iz Dola. kadrovski pogoji za organiziranje Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Občine Mozirje po Odloku o ustanovitvi JVIZ Občine Mozirje. Stara šolska zgradba na Rečici je z izgradnjo nove šole dobila novo funkcijo. V šolske prostore so se preselili otroci otroškega vrtca. Ti sedaj zasedajo del prostorov, ostale pa bi bilo potrebno dati v najem. Ker bo najemnika, ki bi lahko deloval ob otrocih, težko dobiti, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja druga možnost. Po njej naj bi se celotna zgradba prodala, iz kupnine pa k novi šoli prizidal prizidek, v katerem bi svoj prostor dobili predšolski otroci. Po mnenju svetnikov bi bila ta možnost najbolj racionalna, saj so sedaj materialni stroški preveliki. Tržna vrednost stare šole se giblje okoli 90 mio SIT, razprava pa je pokazala, da bo ta znesek težko dobiti. Ob koncu razprave so sklenili, da se objavi javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo ali najem zgradbe, izdela pa naj se tudi ocena vrednosti prizidka k novi šoli. Benjamin Kanjir Gornji Grad Slikarska razstava Franje Vodušek V petek, 10. novembra, se je z razstavo slikvavli kulturnega doma, domačemu občinstvu predstavila slikarka Franja Vodušek. To je njena druga razstava v kraju, kjer si je ustvarila dom, sicer pa se je Voduškova predstavila že na večih skupinskih in samostojnih razstavah. Leta 1974 je na Housatonic College diplomirala likovno smer prve stopnje, poleg slikanja se ukvarja še s poezijo, s katero se je že predstavila v raznih literarnih revijah in na številnih literarnih večerih. Akademski slikar Borko Tepina je njene risbe označil kot prosojno steklo, tako intimne, kot bi bile naslikane na keramičnih ploščicah njene kopalnice. Podobne tistim keramičnim ploščicam Francesca Clementeja, na katerih je umetnik upodobil spomine na Pompeje. Otvoritev razstave je s kulturnim programom spremljala kantavtor-ka Jana Kvas. Savinjčan 120 let kulturnega delovanja v Gornjem Gradu »Mladiko uma ste vsadili...« V počastitev 120-letnice kulturnega delovanja v Gornjem Gradu je bila v petek, 17. novembra, v tamkaj šnjem kulturnem domu osrednj a proslava, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil dr. Matjaž Kmecl. Poudaril je idealizem in požrtvovalnost gornjegrajskih kulturnikov, ki so v 120 letih delovanja poleg ostalih prireditev pripravili kar 300 gledaliških predstav. Franci Kotnik Goran Horvat razstavlja v Ljubljani Slike, ki združujejo sanje in realnost Goran Horvat se je prejšnji petek, 17. novembra, Ljubljančanom predstavil z novo razstavo slik. V zanimivem okolju atrija podjetja Hermes SoftLab so ob šestih zvečer Horvatove slike doživele krstno predstavitev pred izbranimi povabljenci. Prodajna razstava bo privabljala ljubitelje slikarske umetnosti še tri tedne. Pozdravni govor je imel gostitelj, direktor podjetja Hermes SoftLab, Rudi Bric. V nagovoru je poudaril velik pomen vloženega truda, ki edini lahko pripelje do uspeha. Velik pomen umetnikovemu ustvarjanju pa je pripisal pretresljivemu opusu na temo Biblije, ki ga zaokroža 300 slik. Slavnostni govornik je bil filozof dr. Lev Kreft, ki je tudi odprl razstavo. Povedal je, da je filozof in tako ljubitelj modrosti, ki jo išče tudi v umetniškem delu. Umetnost pa je svobodna in se otresa vseh gospodarjev. Umetniško delo je vedno tu, od zmeraj. Vedno nekaj kaže in kaže samo sebe. Je del tega, kar smo. Današnje slikarstvo nam vedno daje nekaj na ogled in vedno skuša ponuditi svojo lastno razlago tega kar predstavlja. Kreft pravi, da so slike Horvata podobe krika s stvarnostjo. Umetnik hoče vedno šokirati svet z novo domislico, s katero ga pro-jecira na slikarsko platno. Na njem pa združi sanje in realnost hkrati, ki pou-darijo njegovo vznemirljivost in všečnost. Razstavljene slike so del najnovejšega Horvatovega ustvarjanja. Slike Glasbena šola Nazi so slikane z akrilom na platnu, lesu ali preprogi. Nekatere je celostno zaokrožil okvir izpod rok samega slikarja. Eno izmed del je še posebej vznemirljivo, saj prikazuje Horvatovi hčeri Barbaro in Mirjam. Delo je narisal že pred petimi leti, danes pa do konca poslikal. Umetnik pravi, da je vsaka razstava del umetnikovega ustvarjanja. Oziroma je njen najlepši del, ko se delo razgali pred zahtevno publiko. Med obiskovalci je bil tudi akademski slikar Dušan Lipovec, kritik in Horvatov prijatelj. Spoznala sta se, ko je Horvat prvič razstavljal v Kamniku leta 1992. Lipovec je napisal kritiko in odprl razstavo. O Horvatu pravi, daje izreden figuralik. Zelo redko je mogoče videti tako realistično figuraliko, ki se zgleduje po umetnikih klasičnega slikarstva in moderne klasike. Razstava je odprta in vabi vse ljubitelje prepoznavnega Horvatovega slikarstva. Vsaka slika res hoče nekaj povedati. Prisluhnite jim in si jih oglejte. Edvard Vrtačnik Koncert obetavnih glasbenic V dvorani nazarske glasbene šole so drugi petek v novembru nastopile na klavirskem koncertu Jerneja Grebenšek -klavir, Polona Gontarev - flavta in Špela Avsec - violončelo. Klavirski trio Aprilis, kot se skupina deklet imenuje, nastopa skupaj že dobri dve leti pod mentorstvom profesorja Primoža Lorenca na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Polona in Jerneja sta letos diplomirali pri profesorici Karolini Šantl -Zupan ter profesorju Aciju Bertonclju, Špela pa je študentka tretjega letnika pri profesorju Milošu Mlejniku. Solistično in komorno so nastopile doma in v tujini. Mlade glasbenice so dobitnice številnih nagrad na državnih tekmovanjih, svoje zna- je na instrumentih pa izpopolnjujejo pri znanih glasbenikih. Mlade virtuozinje so se občinstvu predstavile z deli treh velikih obdobij - klasike, romantike in 20 stoletja. Zaigrale so komorna dela skladateljev Haydna, von Webra in Voglarja. Petkov koncert obetavnih glasbenic je sodil v sklop prireditev, ki jih Glasbena šola poleg internih nastopov svojih učencev, pripravlja v svojem pestrem letnem programu šole. Ljubno ob Savinji Poplačana skupna prizadevanja Duhovniki gornjegrajske dekanije so se nazadnjem srečanju zbrali na Ljubnem. Xe naključno, saj so, zbrani okoli nad-dekana in prelata Franca Zdolška, opravili slovesnost in blagoslov prenovljene podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja na Rosuljah. Cerkev je bila postavljena v začetku 16. stoletja, čas je opravil svoje, tako da je bil obstoj bogate kulturne dediščine pod vprašajem. Bati se je bilo, da se bo zrušila 170 let stara streha, ki je žalostno ječala pod sunki vetra, lani pa je del stropa nad zakristijo celo zgrmel na tla. Ljubenci so, skupaj z župnikom Martinom Pušenjakom, v preteklosti že večkrat dokazali, da znajo spoštovati delo in vero svojih prednikov. Pri obnovi strehe in celotne fasade so veliko dela opravili domačini sami, les je prispeval župnik iz farnega gozda, skupna vrednost opravljenega pa presega 13 milijonov tolarjev. En milijon je prispevala občina Ljubno, župnik Pušenjak in vsi, ki so sodelovali pri obnovi, pa upajo, da bo del sredstev primaknilo tudi ministrstvo za kulturo. Savinjčan Duhovniki gornjegrajske dekanije so na Ljubnem blagoslovili prenovljeno podružnično cerkev Marijinega vnebovzetja (foto: Ciril Sem) Gornji Grad Srečanja, ki se pomnijo Druženja starejših občanov, pripravijo jih vsako leto enkrat, so vedno znova praznik prisrčnega doživetja in iskrenega zahvaljevanja za... trenutek pozornosti in prijazno besedo. Thdi v Gornjem Gradu ni drugače - prizadevna Vika Ven-išnik in ostale članice krajevnega odbora Rdečega križa skupaj z občino gostijo občane, ki jim je breme let pač bolj nadloga kot kaj drugega. Kar šest jih je v Gornjem Gradu, ki so prestopili mejo 90 let. Najstarejša Antonija Pahor bo ob sedanjem zdravju in počutju čez dve leti slavila 100. rojstni dan. Zanje so pripravili skromna darila, kako se upirati starostnim tegobam pa je na svojstven način zbranim povedala častna predsednica KO RK 94-letna Vida Pariš. In kot se za takšno druženje pač spodobi, so zbrani, ob pomoči članov okteta TEŠ s pesmijo Kol’ko kapljic, tol ko let nazdravili prihodnjim dnem do novega druženja. Luče, Mozirje Deset let ubranih pesmi Deset let je v primerjavi z večnostjo kapljica v oceanu, kljub temu pa pomeni veliko v življenju mladih ljudi, ki so v teh letih odrasli, končali šolanje, diplomirali ali pa si ustvarili družine. In prav toliko let se v ljubezni do petja in kulture druži nekaj več kot dvajset pevcev mešanega pevskega zbora Viva la mušica iz Luč. Začetek pevskegaansamblaje dokaj stereotipen. Dekleta so se zbrala v želji, da bi s svojim petjem popestrilamašnabogoslužjavdomačifarni cerkvi. Želja po petju jih je družila, svojo roko pa jim je z vso odkritostjoponudila takrat še srednješolkaSi-mona Moličnik. Svojo nadarjenost so dekleta izkazovala iz nedelje v nedeljo, v parih letih pa se je skupinarazširilainpostaladekliška vokalna skupina. Simonininačrtiinželje,ki jih je porajala vse bolj odkrita glasbena nadarjenost, so trdne temelje dobili v začetku leta 1995, ko so se dekletom pridružili še fantje. Le-ti so tok dogajanja pognali v nove smeri. Seveda so bile le-te skrbno načrtovane in organizirane, ure vaj so rojevale obilne sadove in brez Vive la mušice se razne prireditve v kraju niso več odvijale. In prav je bilo tako. Pokazalo seje, damla-di vedo, kaj hočejo, in da bodo to tudi dosegli. Poseganje po zahtevnem notnem črtovju je povzročalo vse manj težav, Simonin perfekcionizem pa je premagoval ovire, ki se v tako mladem ansamblu gotovo kdaj pa kdaj pojavijo. Volja in prijateljstvo je premagovalo vsakršne težave, najstniška leta pa so pevke in pevci ponud- ili dejavnosti, ki jih vsa ta leta bogati in plemeniti. Pesem, ki že dolga leta napolnjuje njihova grla, je tista prava pot, ki se je je vredno oprijemati. Njihov ansambel je v letošnjem letu zaradi obveznosti počasi začela zapuščati zborovodkinja Simona Moličnik, ki si je medtem pripela še priimek Šivic. Taktirke se je pričela navajati mlada, vendar izredno perspektivna Jerica Bukovec iz Mozirja. S svojim mladostno strokovnim prijemom je na pevce, ki so v zadnjem času pridobili več novih moči, že naredila dovolj globok vtis, da so jo vzeli za svojo. Takšen način zagotavlja, da bo Viva la mušica živela polno življenje tudi v prihodnje. Mladina dandanes mnogokrat ne ve, kaj bi počela sama s sabo in kaj je lepšega, kot svoj prosti čas namenjati pesmi. To so mladi Lučani hitro spozna- li, zato so v dolgih letih poštah pravi prijatelji, svojstvena družina, ki ima tudi naloge in dolžnosti. To so obvezne vaje, ki jih ni dobro izpuščati, saj hitro kaj lepega zamudiš. Kdor ne pozna te vrste obveznosti, se z njimi težko istoveti. Velikokrat pridejo trenutki naveličanosti, utrujenosti ah podobnih zadev, zaradi katerih bi obveznosti najraje preložili na kakšen drug dan. V zboru to ni mogoče, saj morajo biti vedno in povsod prisotni vsi členi, da lahko nastane to, kar so pokazali na dveh jubilejnih koncertih. Prvega so 17. novembra organizirali v domačem kraju, drugega pa dva dni kasneje vMozirju. Občinstvo jih jez navdušenjem sprejelo na obeh prizoriščih. Pod skupen imenovalec nastopov bi zato lahko dali le besede: Bravo in hvala, Viva la mušica. Benjamin Kanjir Zavod za kulturo Mozirje, KD Jurij Mozirje Razgibanost stilov, barv in motivov Z otvoritvijo pregledne razstave seje zaključil letošnji tradicionalni extempore Mozirski gaj 2000. Akademski slikar Alojz Zavolovšek je razstavo označil kot eno najzanimivejših v zadnjem obdobju. Slikarski extempore je v Mozirju sredi septembra letos potekal že šestič. Organizatorji, člani Kulturnega društva Jurij Mozirje, so tudi letošnje srečanje slikarjev, ki se jim je pridružil tudi en kipar, razdelili na dva dela. Prvi je bil delovni, ko so umetniki iskali navdihe za svoja platna v Mozirju in okolici, drugi del pa je bolj izobraževalen. Slikarji se pred otvoritvijo namreč zberejo na okrogli mizi, kjer se lotevajo razčiščevanja problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Teh pa ni malo, saj so ljudje še vedno premalo izobraženi v smislu poznavanja slikarske dejavnosti. Ali pa morda temu ni tako. Najboljši ocenjevalec je še vedno publika, ki umetnika in njegovo delo sprejme, ali pa tudi ne. Vsakdanje življenje je že samo po sebi sprejemanje, sprejemanje kulture pa je nujno, saj bogati človeka in njegovo bit. Letošnje slikarsko druženje je obiskovalcem, ki so se 17. novembra zbrali na otvoritvi razstave, predstavil idejni vodja projekta Jure Repenšek. Izpostavil je dober sprejem in odziv okolice, ki je slikarje absorbirala in sprejela za nekaj povsem samoumevnega in potrebnega. Zahvalil se je sponzorjem, ki so srečanje podprli, in seveda slikarjem, ki so se ga z veseljem udeležili. Skozi razstavljena dela je obiskovalce popeljal Alojz Zavolovšek, ki je uvodoma navedel raznolikost stilov. Realistični motivi so se preko prostora zrcalili v abstraktnih, le-ti pa so izžarevali sodobno slikanje in uporabo različnih stilov za doseganje umetniških ciljev. Razgibanost je dala prostoru povsem drugačen pomen, saj se je na tako majhnem, kot je galerijski, zbralo tako veliko dobrih slikarskih del. To, da so dobra, so potrdili tudi obiskovalci, ki so občudovali razstavljeno in z veseljem komentirali predstavljeno. Trdno zakoreninjenost extempora v širši mozirski prostor je s pozdravnimi besedami poudaril predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Prelivajoče se pete besede, ki so dopolnile videno, pa so dodali člani vokalne skupine KD Jurij. Razstavo je postavila Vladka Planovšek, ki je tudi vodila otvoritev. Benjamin Kanjir TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi otroke in njihove starše na MIKLAVŽEVANJE ki bo v torek, 5. decembra 2000, ob 17. uri na trgu na Rečici Miklavževe bone po 600,00 tolarjev lahko kupite v trgovini Danice Krznar na Pobrežju, v trgovini »Pri Vratanarju«vNizki, gostišču Markelj v Spodnji Rečici, pri Ludviku Velamu in Martini Gričar na Rečici ter v trgovini Savinja na Rečici. MePZ Viva la mušica je razveselil poslušalce tudi v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) Podjetje za urejanje prostora d. d. Koroška 37/b, 3320 Velenje SMERNICE ZA PRIPRAVO NAČRTA ZA GOSPODARJENJE Z ODPADKI Področje ravnanje z odpadki je v strateških dokumentih kot eno najbolj problematičnih iz vidika varovanja okolja (Nacionalni program varstva okolja, Poročilo o stanju okolja 1995). Priprava ustrezne zakonodaje, ki bi urejala področje ravnanja z odpadki, pa je bila ocenjena kot prednostna pri reševanju nastale problematike. Prav tako se je Slovenija z odločitvijo, da se vključi v EU, zavezala, da bo prevzela in uveljavila zakonodajo EU tudi na področju ravnanja z odpadki. V ta namen so bili sprejeti naslednji predpisi: - Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. I. 84/98,45/00) - Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. I. 85/98,5/00) ■ Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. I. 5/00) - Pravilnik o sežiganju odpadkov (Ur. I. 32/00). Za uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo EU na področju ravnanja z odpadki pa je v javni obravnavi še predpis iz področja ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Da pa bi lahko uveljavili Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pa morata stopiti v veljavo tudi: 1. Odredba o oskrbovalnem standardu ravnanja z nevarnimi komunalnimi odpadki 2. Odredba o oskrbovalnem standardu ravnanja z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov. Pravilnik o ravnanju z odpadki Ur. I. 84/98 zahteva izdelavo načrta za gospodarjenje in ravnanje z odpadki. Podjetja, ki so povzročitelji odpadkov, pri katerih v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kg nevarnih odpadkov, morajo do 31.12.2000 izdelati načrt gospodarjenja z odpadki. Tista podjetja, ki pa so zavezanci za predelavo in odstranjevanje odpadkov, pa morajo izdelati načrt ravnanja z odpadki do 31.12.00. Načrt gospodarjenja z odpadki mora glede na vrsto, količino in vire nastajanja odpadkov vsebovati podatke o: - nastajanju odpadkov in predvidenih trendih njihovega nastajanja, - obstoječih in predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih ukrepih za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti, - obstoječih in predvidenih načinih ravnanja s proizvedenimi odpadki - predelavi ali odstranjevanju proizvedenih odpadkov, ki ga izvaja ali namerava izvajati sam, - svojih obstoječih in načrtovanih objektih in napravah za odstranjevanje odpadkov. Načrt gospodarjenja z odpadki se izdela za obdobje štirih let. Načrt mora upoštevati usmeritve iz operativnih programov varstva okolja na področju ravnanja z odpadki. Opisati je potrebno katere vrste odpadkov nastajajo in v kakšnih količinah. Smiselno je, da se odpadek definira po viru nastajanja. Obenen pa je potrebno zagotoviti ali bo količina odpadkov v prihodnjih štirih letih ostala na enakem nivoju, se bo zmanjševala, povečevala ali pa bodo morda celo nastajali novi odpadki. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki in sicer mora v prvi vrsti temeljiti na preprečevanju nastajanja odpadkov in zmanjševanju njihovega nevarnostnega potenciala. Ko to ni mogoče je potrebno poskrbeti, da se čim več odpadkov ponovno uporabi ali uporabi kot vir energije. Kot zadnja možnost pa je odstranjevanje odpadkov (sežig z namenom odstranjevanja, varno odlaganje). Iz načrta naj bi bilo razvidno, kakšne cilje si je povzročitelj odpadkov zadal v prihodnjih štirih letih na področju ravnanja z odpadki in kako bo te cilje dosegel. PUP Velenje d.d. Izbiramo zmmtmmo otmar m m Za nami so že štirje krogi glasovanja za izbor zgomjesavinjske osebnosti leta 2000. Upamo, da vas z zadnjim kuponom, ki je nosil številko tri namesto štiri, nismo preveč zmedli. Vmes se je namreč prikradel tiskarski škrat, ki pa ni ničesar pokvaril, saj smo kupone normalno upoštevali tako kot vse druge, ki so do navedenega roka prispeli na naš naslov. Pa poglejmo vrstni red po četrtem krogu: 1. Alojz Predovnik ...................... 152 2. Alojz Blažič.......................... 116 3. Jakob Presečnik..........................58 4. dr. Irena Blažič Lipnik .................24 5. David Kosmač.............................23 6. Ivana Žvipelj............................22 7. Vojko Klemenšek..........................14 Mirko Zamernik........ 14 9. Vlasta Poličnik........................ 12 10. Urban Acman..............................9 Kdo so pravzaprav kandidati za osebnost leta, ki ste jim doslej namenili največjo podporo? Alojz Predovnik, ki je v zadnjem krogu dobil kar sto glasov, je doma iz Radegunde pri Mozirju, ljudje pa ga poznajo kot prodajalca na mozirskem Petrolovem bencinskem servisu. Večina glasovalcev meni, da je vljuden, prijazen, ustrežljiv, vedno nasmejan in vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Takšnega mnenja so tudi njegovi sovaščani, nekdo pa je na kupon hudomušno zapisal, da je najboljši »natakar«. Alojz Blažič, ki je vodil na lestvici prve tri kroge, je doma iz Grušovelj. Znan je kot zaprisežen gasilec, kjer opravi ogromno prostovoljnega dela. Glasovalci menijo, da je delaven in pošten, dober sosed, poleg tega pa uspešen pri delu v cerkvenem svetu in vesten ključar. Nekdo je preprosto zapisal, da je Alojz Blažič »fejst fant«. Jakoba Presečnika poznajo bolj ali manj vsi. Tisti, ki so poslali glasovnice z njegovim imenom, poudarjajo njegove zasluge za izgradnjo jezu na Savinji v Spodnji Rečici, mejnega prehoda Pavličevo sedlo, osnovne šole na Rečici ob Savinji ter ostale infrastrukture po dolini. Cenijo tudi njegovo strokovnost, poštenost in dostopnost. Ena izmed bralk je glasovala zanj, ker ima sama sina Jaka in si želi, da bi bil nekoč tako uspešen kot je Presečnik. Tokrat objavljamo peti kupon, kateremu bo v začetku decembra sledil še šesti. Možnosti za preobrate na lestvici je torej več kot dovolj. Kupon št. 5 pošljite v zaprti kuverti s pripisom OSEBNOST LETA na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje do petka, 1. decembra 2000. Pošiljate lahko seveda tudi kupone iz prejšnjih številk. In ne pozabite, da na vas na koncu akcije čaka glavna nagrada -sistemski telefonski aparat Panasonic! itmitMMM ommr m mo KUPON št. 5 Glasujem za______________________ . (IME IN PRIIMEK) IZ__________________ Zakaj?___________________________ Imeinprimek Naslov Pogovor z Aleksandrom Videčnikom, zgodovinarjem in narodopiscem, ob njegovi bližajoči 80-letnici »Imam občutek, da bi lahko še kar migal in delal...« Od tiskarskega vajenca preko bančnika in vsega mogočega do pisatelja je Videčnikovo življenjsko pot v nekaj besed strnil njegov odlični poznavalec dr. Matjaž Kmecl. Osem desetletij bo kmalu za izjemno plodnim narodopiscem iz Mozirja, ki je od sredine sedemdesetih do sredine osemdesetih let urejal tudi Savinjske novice in v tistem času preprečil, da bi le-te postale zgolj priloga enega od regionalnih časopisov. Aleksander Videčnik je skozi življenje in delovanje v Zgornji Savinjski dolini postal del tukajšnjega sveta in to danes tudi odkrito priznava. G. Videčnik, za začetek povsem enostavno vprašanje: katere misli vas najbolj pogosto obhajajo ob bližajoči se 80-letnid? Najprej se želim prisrčno zahvaliti za pozornost, ki mije izkazanas tem pogovorom, saj je to prva tovrstna zadeva ob mojem življenjskem jubileju. Na Savinjske novice sem namreč še vedno globoko vezan. Na vaše vprašanje pa bi odgovoril takole. Okrog svoje jubileja si ne delam nobenih preglavic, nid ob tem ničesar ne pričakujem, kajti zdi se mi, da nisem star osemdeset let Imam občutek, da bi lahko še kar migal in delal, in morda se prav v tem skriva bistvo te številke. Res pa je, da sem ob tem vesel vsake pozornosti, ki so konec koncev potrditev, da sem si s svojim delom v tem okolju pridobil neko spoštovanje. Iz vaše avtobiografije Vijuge in čeri lahko razberemo, da ste ne glede na viharne, včasih celo krute, vsekakorpazelopestre življenjske razmere vedno ostali zvesti samemu sebi... Ko človek ostari, veliko živi od svojih spominov. Moja mati me je vedno vzgajala po načelu »vest je najvišji sodnik« in »pazi, da ti kdaj ne bo kaj žal«. To se bile besede preproste ženice, ki me je učila prve slovenske pesmi in potem vse življenje uživala, če sem bil tak, kot je želela, da bi bil. V ranem otroštvu sem imel v primerjavi z današnjo mladino to prednost, da je bila mama doma. Torej se je lahko veliko več ukvarjala z nami, otroci, iz tega pa se je v končni fazi rodil nek osebni ponos, zaradi katerega se v svojem življenju nikdar nisem pustil žaliti oziromasem se umikal nasilju. Nikdar se nisem spuščal v konfrontacije, ki bi lahko bile žaljive, banalne, ki bi lahko kogarkoli prizadele, kajti kar jaz nisem želel doživljati, tudi drugim nisem privoščil. S tem na nek način potrjujete vašo tezo, da sta osebni in nacionalni ponos tesno povezana. V zadnjem času pa opažamo, daje slovenski nacionalni ponos »na stranskem tiru«. Mar ni lahko to za slovenski narod na daljši rok celo usodno? Mene osebno to zelo skrbi, moram priznati. Ko opazujem, kaj se dogaja s slovenskim jezikom, ko mi moji vnuki govorijo v neki popačeni slovenščini z angleškimi vložki, ne poznajo slovenskih pesmi, me to derbi in boli hkrati. Mislim, da je vzrok temu predvsem v tem, da smo po letu I960 poznali premalo tiste zgodovine, ki bi naši mladini približala zgodovino slovenskega naroda. Zaradi tega je naša mladinaraslatakorekočbrezpravegazgodovinske-ga temelja glede svojega naroda. To je seveda težko nadoknaditi, kljub vsemu pa upam, daboto vendarle mogoče storiti. Kajti tudi način življenja naših prednikov je zgodovina. In naši predniki so bili pokončni ljudje, kar so dokazovali vse od kmečkih uporov dalje. Čeprav majhen narod je našel svoje jedro in na to smo danes lahko ponosni. Naša dolžnost je, da ta ponos prenesemo na mladino, ne pa da le-ta živi nekako begavo in neodločno. Morda temu nekoliko botruje tudi situacija na političnem področju, kjer ena politična opcija zagovarja tezo, da se je slovenska državotvornost začela leta 1990, druga pa skuša dokazati, da se je vse skupaj začelo že mnogo prej. V vsakem primeru pa ni resnice, ki bi jo bili pripravljeni sprejeti vsi... Aleksander Videčnik (foto: Ciril Sem) To je posledica politične prenapetosti. In tega, da nekateri, ki so bdi najbolj glasni, da je bila nekoč zgodovina politična, danes to počenjajo v še hujši obliki. Če je za nekatere prej veljalo, da se je slovenski narod začel leta 1941, tako drugi danes zatrjujejo, da se je to zgodilo leta 1990. Slovenski narod pa ima vresnici tako globoke korenine, da jim tovrstne politične nedorečenosti in nesmisli ne morejo do živega. Na nas je, da to spoznanje prenesemo med ljudi, kajti ljudje so zbegani. Še posebej mladi, ki v enem učbeniku preberejo, daje bilo samoupravljanje izum nad vsemi ostalimi, v drugem učbeniku pa piše, daje bilo vse po letu 1941 uničujoče za slovenstvo. Takšne skrajnosti so nevarne. Ljudje, ki so humani, ki humano jemljejo zgodovino in jo tudi humano pišejo, ne morejo tako ravnati. Kajti zgodovina ne sme nikdar lagati, ne sme se potvarjati, pač pa mora biti objektivna. Če je objektivna, potem pove za vse spodrsljaje, hkrati pa tudi za vse dobre stvari, ki so se zgodile v nekem obdobju. Nikdar ni prav tisto skrajno merilo, da je bilo neko obdobje povsem zanič, spet drugo obdobje pa da je bilo brez napak. Takšno gledanje nas deli znotraj naroda in to je nevarno. Zato je naša naloga, daljudem pojasnimo čimveč tega, kar se je dogajalo v preteklosti. Pri tem ima tudi narodopisje pomembno vlogo. Zdi se, da smo glede slednjega v Zgornji Savinjski dolini v primerjavi s slovenskim povprečjem nekoliko na boljšem. Odnos tukajšnjih ljudi do preteklosti je namreč bolj pozitiven. Mislim, da je to značilno za hribovce. Namenoma bom uporabljal ta izraz, ker so pretežno to tisti ljudje, ki so ostali izvirni, zvesti svojim prednikom tako v načinu življenjakot v poštenju, ki so se skozi svoje življenje neprestano borili z naravo, in so kot takšni mogoče najbolj pošteni razsodniki. Sam imam z njimi bogate izkušnje, saj sem pri raziskovalnem delu hodil od hiše do hiše in zbiral razne podatke ter ugotovil, da jih ni mogoče primerjati s katerimkoli drugim slovenskim območjem. Svojstveni so v marsičem, nenazadnje tudi v odnosu do zgodovine, pravzaprav do vsega domoznanskega. To kaže na njihove korenine, na njihovo navezanost na domačo zemljo in samo želim si lahko, da bi bilo še dolgo tako. Morda za naše bralce še kakšen spomin iz obdobja, ko ste bili tako rekoč vsak dan na terenu, ko ste obiskovali ljudi...Je bilo to za vas prijetno delo? Če bi rekel v povprečju, kakor danes radi vsevprek govorimo o povprečjih, kar seveda ni dobro, ker povprečja ustvarjajo napačen vtis, potem lahko zatrdim, da v vseh teh letih nisem niti pri enem obiskancu naletel na neprijaznost ali nerazumevanje. Ko sem na primer pisal o verovanjih, kar so zelo delikatne zadeve, saj gre za človeško dušo, ki jo lahko kaj hitro prizadeneš, sem imel občutek, da se ljudje izjemno lepo odpirajo. Ob neki priliki sem k starejši ženici na kmetiji visoko pod Goltmi pripeljal univerzitetno profesorico, ki je raziskovala določene zadeve, misleč, da se bo odprla in povedala mnogo stvari, ki jih je vedela. Lahko bi rekel, da je bila živ leksikon. Vendar ob tej priložnosti nismo spravili iz nje prav ničesar. Ko sem drugič prišel k njej sam, sem jo vprašal, kaj je bilo narobe, pa mi je odvrnila, češ kaj bom jaz tej tuji to pripovedovala. Iz tega sem zaključil, da so se ljudje odprli samo tistemu, ki so ga identificirali zasvojega, poleg tega pa je bilo treba sogovornika jemati s popolnim razumevanjem. Bog ne daj, da bi pri razgovoru o tem, kako je »cahn dajalo«, pokazal kak nasmešek! V hipu bi bilo vsega konec, saj bi bila prizadeta globoka osebna čustva. Ja, imel sem srečo, da sem lahko pred dvajsetimi leti še govoril z ljudmi, ki so živeli v hudih strminah in so dobesedno za vsako zrno žita morali pretočiti kar nekaj potnih kapelj. Ko sem spoznal te ljudi, mi je postalo marsikaj jasno. Zlasti v zvezi z domačim zdravilstvom, ki je bilo tako uspešno prav zato, ker so vanj popolnoma verjeli. Zdravilstvo j e bilo kot nekevrste sosedska pomoč, zato se »za zdravje ne plača«, kot so dejali. Torej so bili naši predniki visoko moralni ljudje in mene veseli, da mi je uspelo ohraniti nekaj te pomembne dediščine. Omenili ste moralo, ki je bila po vašem mnenju pri naših prednikih na visokem nivoju. Kaj pa menite o današnji morali slovenskega naroda? Danes je načinživljenjapovsem drugačen. Vmes se je marsikaj zgodilo, kar je vplivalo na moralo naših ljudi. Kmečki živelj je bil po drugi svetovni vojni pod hudim pritiskom, saj je bil kmečki stan dobesedno razvrednoten in tu se človek v svoji prvobitnosti izgubi. Mladi danes s simpatijami spremljajo obujanje starih običajev, poznajo jih pa ne! Toda v genih imajo ti ljudje vendarle pozitiven odnos do preteklosti. No, če bi želel direktno odgovoriti na vaše vprašanje, bi vsekakor dejal, da je današnja morala tako močno pod vplivom potrošništva, da je izmaličila bistvo našega človeka. Ponekod bolj, ponekod manj, vsekakor pa na žalost tudi v hribih. K temu so svoje dodale politične razprtije, ki so za slovenski narod zelo nezdrave. Smatram, da je treba spoštovati vsak svetovni nazor, vsakdo ima pravico do tega, vendar nas mora mimo tega nazora združevati slovenstvo. Če temu ne bo tako, potem je škoda, da imamo svojo državo. Kakor na nivoju Slovenije pogrešamo nacionalno razvojno strategijo, ki bi ji sledile vse politične struje, tako tuđina nivoju Zgornje Savinj ske doline nimamo skupne razvojne orientacije, ki bi bila na takšnem prostoru zanesljivo smiselna in koristna. Vsekakor bi nas morala povezovati kultura. Naj dam primer iz stare Jugoslavije, ko sem bil kulturno, tako na pevskem kot igralskem področju, zelo aktiven. Obstajala sta katoliško prosvetno društvo in delavski oder, kjer se je združeval proletariat z liberalci. Glede tega se nikoli nismo prepirali, pačpa smo takrat, ko je katoliško prosvetno društvo igralo večjo igro in so potrebovali več moških, z veseljem priskočili na pomoč, oni pa so nam pomagali, če smo pri kakšnem projektu potrebovali več deklet Predsodkov glede tega ni bilo, saj je bila kultura nad vsem. In tako bi moralo biti tudi danes. Prava kultura je lahko samo izvirna, samo če je slovenska. V zvezi s tem me močno skrbijo prinešeni običaji, kot na primer noč čarovnic, ki nikdar ni bila naš ampak kvečjemu nemški ter ameriški običaj. S tem odrivamo našo avtohtono kulturo in jo zamenjujemo s tujo. To pomeni potujčevanje, pa čeprav tiho in rahlo, vendar glej te, saj se mladina danes raje zmerja v angleščini, kot pa da bi uporabljala sočne slovenske kletvice! Kljub vsem tem neugodnim trendom je vam v preteklih letih uspelo Zgomjesavinjčane v dobršni meri osvestitiglede odnosa do preteklosti. Se tega zavedate? Mislim, da je to rezultat, katerega si človek lahko samo želi. Spomnim se, kako so mnogi pred leti metali iz hiš rezljana vrata, pa smo jih preko Savinjskih novic uspeli prepričati, da so s tem početjem prenehali. Celo leto smo jih opozarjali, da gre za našo kul- turno dediščino, in potem se je celo zgodilo, da je nekdo, ki je takšna vrata že vrgel ven, dal narediti nova povsem enaka, kar ga je zanesljivo ogromno stalo. Kulturno okolje temu takrat ni bilo najbolj naklonjeno, kulturna društva so igrala tuje igre, ki jih ljudje večinoma niso razumeli, domači običaji pa so bili odrinjeni. To se sedaj popravlja. Nočem biti domišljav, da sem k temu veliko doprinesel, kolikor pač sem, me zelo veseli. Kajti če daš svojemu narodu nekaj, kar ceniš in spoštuješ, potem si mu dal veliko več, kolikor bi sicer lahko dal v denarju. V svojem življenju ste se nepoklicno veliko ukvarjali s turizmom. V Zgornji Savinjski dolini že ves čas, kar ste med nami, govorimo o tem, da je turizem naša strateška razvojna usmeritev, dejansko pa za to bore malo storimo. Rezultati so znani... Kakovi vidite turistično prihodnost tega območja? Vseskozi opozarjam, da je treba tovrstna hotenja poenotiti. Vse drugo je nesmisel, saj celotna dolina po številu prebivalcev ne predstavlja niti poštenega predmestja. Mi pa se gremo - kdo bo koga. To je lahko usodno. Namesto, da bi se interesno povezali, kar so bili v primeru Švice v stanju narediti celo Francozi, Nemci in Italijani, ki se sicer prav nič ne razumejo, iščemo vsak svojo pot do turistične ponudbe. Ta bi morala biti skupna, krajevno pa bi morala zadeve reševati turistična društva. Pri tem ni dovolj odpreti le turistično pisarno in misliti, da smo »prijeli boga za brado«, pač pa je treba povsod usposobiti ljudi, ki bodo turistom pripravljeni v vsakem trenutku pokazati in pojasniti krajevne znamenitosti in jih po potrebi usmeriti še drugam. Danes je žal drugače: tujec pride v kraj in je prepuščen sam sebi, namesto da bi ga kdo prijazno sprejel in ga popeljal po ulicah. Če se hočemo zares ukvarjati s turizmom, se moramo znati kulturno obnašati, turistično misliti in spoznati dejstvo, da turisti ne prihajajo k nam zgolj zato, ker so lačni. Hrane imajo na primer Nemci zanesljivo dovolj doma, pri nas pa iščejo tisto, česar pri njih ni, mi pa imamo. Lansko leto ste storili plemeniti dejanje: kraju Mozirje ste podarili svojo bogato zbirko najrazličnejše literature in drugih eksponatov. Z zbirko z vašim imenom sedaj upravlja mozirski zavod za kulturo. Nikdar nisem skrival, da sem se na tukajšnje okolje oziroma ljudi čustveno navezal. Lahko rečem, da sem na pozna leta tukaj zrasel z zemljo. Nekako čutim korenine v tej zemlji, zato sem svojo zbirko, ki sem jo dopolnjeval od svojega 16. leta dalje, v celoti predal kraju Mozirje, formalno pravno pa Občini Mozirje. V tej zbirki je mogoče najti marsikaj zani- mivega, predvsem pa sem z njo dal sebe v celoti, saj so v njej tudi vsi moji zapisi, preko 180 map, in vse moje beležke. Če bo kateri od raziskovalcev iskal vire, bo lahko v moji zbirki našel marsikaj. V tem trenutku vse stvari okrog zbirke, ki je na ogled v mozirski knjižnici, še ne tečejo tako kot bi morale, saj se bo moral nekdo usposobiti, da bo znal ne samo voditi po zbirki temveč v njej tudi kaj poiskati. Moj namen je bil, da bi bila zbirka dostopna ljudem, in ko bo zares tako, bom zelo zadovoljen. Omenili ste, da se ne počutite stari osemdeset let, da imate še veliko ustvarjalne energije. To dokazujete tudi s tem, da ste se usposobili za delo z računalnikom, vzadnjem času pa ste začeli uporabljati celo elektronsko pošto, kar je »tabu tema« za marsikoga, ki je bistveno mlajši od vas. Zaupajte nam,sčim se trenutno ukvarjate! Dokler bom lahko migal, bom delal. V delu namreč najdem zadovoljstvo tudi takrat, ko sem notranje razrvan. Takrat sedem za računalnik in začnem pisati in sem takoj v drugem svetu. V zadnjem času, ko sem pisal Okrogle iz Mozirja, sem v tem prav užival. S satiro se sicer prvič srečujem, doslej sem pisal pač narodopisne teme, kljub temu pa upam, da bo moje delo berljivo. Lotil sem se tudi raziskovanja teme, ki doslej ni bila obdelana, to pa je spravilo senazvelikih strmin. Da bise izročilo ohranilo, sem prispevke na to temo začel objavljati v Savinjskih novicah, nato pa nameravam celovito zadevo objaviti še včasopisu zazgo-dovino in narodopisje. Vse sredstva, ki so se uporabljala, imam tehnično zrisana, obdelano je tudi izrazje, torej bo to kar velika narodopisna pridobitev. Našel sem namreč veliko lepih izrazov, ki so res domači in ob katerih si človek lažje predstavlja, koliko volje, znanja in energije so imeli naši predniki, da so stoletja vztrajali v težkih hribovskih pogojih življenja in dela. G. Videčnik, vimenu našega uredništva in bralcev Savinjskih novic se vam iskreno zahvaljujem za ta prijeten pogovor in vam istočasno želim še veliko zdravja in ustvarjalnih moči. Želite morda še karkoli dodati k izrečenim mislim? Izrazil bi samo svojo globoko željo, da bi naše ljudi nobena sila ne razdvajala, pač pa le združevala v znamenju slovenstva in prijateljstva. Hvala vam za dobre želje. Pogovarjal se je F. Kotnik “Če se hočemo zares ukvarjati s turizmom, se moramo znati kulturno obnašati...” (foto: Ciril Sem) Jožica Ločan iz Mozirja Angelska trobenta neštetih cvetov Narava se rada poigrava z ljudmi in jim iz dneva v dan dokazuje, da je močnejša in veličastnejša od njih. Njena čudesa nas spremljajo na vsakem koraku, eno izmed njih je letošnjo jesen vzcvetelo pri Ločanovih v Mozirju. Lani je lep primerek cvetlice angelske trobente, latinsko ime zanjo je datura, zrasel na vrtu Pepce Usar iz Ljubije. Tam je Jožičin mož dobil “potaknjenec”, ki je zimo preživel v skodelici vode. Spomladi ga je Jožica presadila pod okno, kjer ga je vsako jutro obsijalo sonce in mu namenilo prve žarke. Suša je storila svoje, zato je bilo potrebno rastlino vsakodnevno zalivati. Jožica pravi, da kar z vedrom, saj tekočine ni bilo nikoli preveč. Ko je prvikrat cvetela, so cvetovi kmalu odcveteli. Trobenta pa s tem še ni “rekla zadnje besede”. Ponovno je pričela rasti, poganjali so vedno novi in novi cvetovi. Njihovo število je bilo nemogoče natančno določiti, saj so se za večjimi skrivali manjši in za njimi še manjši. Vsekakor pa jih je bilo veliko več kot 300. Enoletna rastlina v teh dnev- ih izgublja svojo moč, odlomljene male vejice, ki bodo ostale preko zime shranjene na toplem mestu, pa bodo prihodnje leto gotovo nadaljevale svoje cvetlično poslanstvo. Benjamin Kanjir Jožica Ločan ob svojem cvetočem ponosu (foto: Ciril Sem) Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje Kulturno društvo in Občina Nazarje vabijo družine zgornjesavinjskega območja, da sodelujejo tudi letos na prireditvi DRUŽINA - KLJUČ SREČE, v nedeljo, 10.12.2000, ob 15. uri, v prostorih Delavskega doma Nazarje. Na našem območju delujejo tudi male pevske skupine (moške ali ženske oz. dekliške zasedbe, ki štejejo od 3 do 7 pevcev, in mešani sestavi, ki štejejo od 3 do največ 11 pevcev), zato dajemo možnost tudi skupinam, da se pridružijo srečanju. Prijave za sodelovanje bomo upoštevali le za tiste male pevske skupine, ki zaradi majhnega števila ne sodelujejo na srečanjih pevskih zborov. Prijave za srečanje družin in malih pevskih skupin sprejemamo do 3- decembra 2000, na naslov SLKD 01 Mozirje, Hribernikova 1,3330 Mozirje - Ivana Žvipelj (041/746-618 ali 837-02-70) Prijavnica Priimek družine ali skupine__________________________________________ Naslov ali telefon odgovornega člana___________________________._____ Število članov zasedbe___________ Obkroži: petje igranje na inštrumente (opiši katere) petje in igranje Podatki o nastopu: naslovi pesmi ali skladb (avtorji) 1._________________2._______________________ 3.______________________ Vaše posebne želje ali zahteve za nastop: Vrtec Solčava Praznovanje dvajsetega rojstnega dne »Vrtec se nikoli ne postara. Z vsako generacijo otrok se vrača vanj mladost in prešerna razigranost« (E. Plešec). To najbolje ve vzgojiteljica solčavskih otrok Jožica Podkrajnik, ki že od same ustanovitve čuva in vzgaja tamkajšnje najmlajše. Pred dvajsetimi leti se je v solčavski vrtec vpisala prva generacija otrok, v veliko olajšanje tistim staršem, ki so morali vsak dan v službo, pa tudi vsem ostalim, ki smo nekaj let kasneje naše malčke vpisali v varstvo. Danes so ti prvi »vrtečani« že odrasli in prav lepo jih je bilo videti med povabljenimi gosti tega lepega praznovanja. Prišli so vsi, ki so bili kadarkoli na tak ali drugačen način strokovno in organizacijsko povezani z vrtcem v Solčavi. Bilo je zares slovesno. Obilica dobrih želja za nadaljnje delo in priznanj za preteklo je dala praznovanju pečat za kraj pomembnega dogodka. Župan Vojko Klemenšek je obljubil, da se nam nikoli več ne bo treba bati za obstoj tega oddelka, ki je po zadnjih organizacijskih spremembah postal enota osnovne šole Luče. V vseh teh letih je bilo v vrtec vpisanih različno število otrok, starih od 1,5 do 7 let. Letos je teh otrok 13, vsi pa so kot ena velika družina, za katero je v majhni igralnici dovolj prostora za igro, učenje, potešitev lakote in počitek. Poleg bivalnega prostora pa naši malčki skupaj s šolarji s svojimi izdelki polepšajo vsak prazen kotiček v šoli. S tem postane stara stavba, ki nima nič kaj lepega videza, takoj bolj prijazna in topla. Otroci so se na praznovanje pripravljali kar nekaj časa. Skupaj z vzgojiteljicama Jožico Podkrajnik in Tadejo Moličnik so pripravili prisrčen program. Praznovanje je doseglo vrhunec, ko smo otrokom pripeljali veliko torto, na kateri so popihali dvajset svečk. Ko bi jih videli, kako so žarele njihove oči, kako so bili srečni in hkrati ponosni! Prav je, da se v tem hitrem tempu življenja in pehanju za dobrinami včasih malo ustavimo in si vzamemo čas samo za otroke, da začutijo, da so za nas pomembni in da jih imamo radi. Ta dan je bil prav gotovo tak, potrudimo se, da jih bo še več. Vsi starši se zahvaljujemo našima vzgojiteljicama Jožici in Tadeji za vso skrb in dobro vzgojo, hkrati pa tudi vsem tistim, ki skrbijo, da je našim otrokom dobro. Solčavskemu vrtcu želimo vse najboljše ob dvajsetem rojstnem dnevu! BP Audi in Renault pomlajujeta svoje prodajne adute Nova A4 in laguna Za Mercedes in ostale proizvajalce avtomobilov srednjega ter višjega razreda se obetajo hudi časi. BMW serije tri je prvi prinesel na tržišče novo obliko in novo tehniko. Mercedes je s svojim razredom C trenutno najmlajši v konkurenci. Presenetljivo sodobne linije in najnovejša tehnologija ga hkrati s ceno postavljajo v vrh ponudbe zgornjega srednjega razreda. Pri tem ne pozabimo novega forda mondea, ki se je oblikovno približal passatu in želi v višave. Ampak prava konkurenca prihaja iz Audija. Novi A4! A4 prihajana zahtevno avtomobilsko tržišče kar malce neopazno. Po uradni predstavitvi v novembru je začetek prodaje v Sloveniji predviden v letu 2001. Po obliki močno spominja na večjega brata A6. Zopet se bodo kresala mnenja o lepoti in designu. Hkrati z novo obliko je A4 zrasel za 7 cm in je tako pridobil na prostoru v notranjosti. Ampak pravega luksusa zaradi tega še vedno ne bo. A4 je največ pridobil pri podvozju, ki naj bi s kombinacijo Audi A4 aluminija prispevalo k večjemu udobju. Cilj tehnikov je bil doseči dinamiko vožnje kot pri zadnjem pogonu (BMW) in seveda udobje, kot ga zahtevajo današnji standardi. Popolnoma novo je vpetje zadnje preme, kjer so izločili medsebojni vpliv levega in desnega kolesa. Stari 1,8-litrski motor je zamenjan z novim 2,0-litrskim (130 KM). Še večji korak je narejen v razredu dizlov, saj 1,9-litrski motor ponuja 130 KM in 320 Nm navora. Za ljubitelje športne vožnje Audi ponuja tudi 3,0-litrski motor z 220 KM in multi-tronicom. Serijska oprema zajema vse, kar zahteva konkurenca: ABS, zračne vreče, ESP, ločena klima naprava za levo in desno stran... Nova Renaultova laguna ne želi posegati k zvezdam. Bo pa zato huda konkurenca mondeu in ostalim modelom. V marcu 2001 bo pričela osvajati kupce s svojo popolnoma novo obliko. Oba modela -limuzina in karavan - sta malce daljša in imata hkrati manjši prtljažni prostor, kar je posledica pod kotom padajočih zadnjih vrat. V notranjosti so uporabljeni kvalitetnejši materiali in sodobnejša tehnika. Vžig ne poteka več preko običajnega ključa ampak s kartico. Spremenjeno podvozje naj bi pripomoglo k večji Renault laguna okretnosti in večjemu udobju. Serijska oprema je v skladu standardi in se razlikuje od različice do različice. Motorji, ki bodo na prodaj v marcu, so: 1.6 l6V (107 KM), 1.8 16V (120 KM), 3.0 24V (207 KM) in 1.9 cDI (120 KM). Začetna izbira bo torej malce okrnjene pri dizlih, kar pa bodo pri Renaultu sprotno dopolnjevali v skladu s tržno strategijo. Igor Pečnik Luče ob Savinji Novi odseki asfaltnih cest V Lučah so se že urejenim občinskim cestam pred kratkim pridružili še trije odseki v skupni dolžini 3,5 kilometrov. V treh tednih so prizadevni krajani uredili spodnji ustroj na odseku do Jezernika v dolžini 1270 metrov, do Moličnika v dolžini 1400 metrov in Škomen - Nadlučnik v dolžini 830 metrov. Finančno breme priprave cest v skupni vsoti 8,7 milijonov so si razdelili krajani sami, 27 milijonov je prispevala občina Luče, kar je zadostovalo za asfaltno prevleko. Vsak je prispeval po svo-jih močeh, je ob simbolični otvoritvi cest povedal Janez Robnik, ki si je skupaj z ostalimi priza- deval, da so metre asfalta položili še pred zimo. Z županom Mirkom Zamernikom sta prerezala trak, ceste je blagoslovil in vsem uporabnikom zaželel srečno vožnjo dekan Jože Gračner, za dobrote pa so poskrbele prizadevne gospodinje. Savinjčan Simbolično otvoritev sta opravila župan Mirko Zamernik in Janez Robnik (foto: Savinjčan) JP Komunala Mozirje Pripravljeni na letošnjo zimo Zimska dežurna služba naj bi se uradno začela s 15. novembrom, vendar vremenske razmere ne izbirajo datuma, zato so se v mozirskem komunalnem podjetju že pred časom temeljito pripravili na zimo. Glede na novosti, ki so bile uvedene že v lanskem letu, so dodatno nabavili še en plug, tako da sedaj lahko plužijo s tremi avtomobili. V prvi polovici novembra so potekale predhodne dejavnosti, ob cestah so postavili snežne palice in ustrezne prometne znake ter pripravili avtomobile in stroje, ki sodelujejo v zimski službi. Direktorica Darja Planinšek nam je povedala, daje od 15. novembra dalje organizirano neposredno dežurstvo, kar pomeni, da je en dežurni v stalni pripravljenosti oziroma se prilagajajo vremenskim razmeram. Lani so bile v enakem obdobju na cestah že prave zimske razmere. V primeru snežnih padavin imajo, po zagotovilih Planinškove, na zalogi zadostne količine soli in peska za takojšnje ukrepanje. V slučaju obilnejših snežnih padavin bodo na ceste poslali vse tri avtomobile in pluge. V mozirski komunali neposredno skrbijo za prevoznost 51 kilometrov občinskih cest in javnih poti, 7 kilometrov cest urejajo s kooperanti, krajevne skupnosti pa skrbijo za čiščenje in prevoznost cest na različne načine. Trenutno je komunala zadolžena za posipanje 250 kilometrov občinskih cest v občinah Mozirje, Nazarje in Ljubno, slednji skrbijo za pluženje sami. V občinah Gornji Grad, Luče in Solčava imajo sami organizirane zimske službe. Savinjčan Lesen strop v "hii i v: Vv/-;;;!;:/: Lesen -"raufrig" dionik ki je odvajal dim na podstrešje (dile) Zaščitna kamnita" plošča pred naslonjalc ÄKioci Odprt ogenj na skrovu ^Kamnita plošča na klop Spravilo sena d strminah več tudi zaradi dima, ki ga je povzročal skril. Ljudje, ki so doživljali tiste čase, so pripovedovali, daje kljub tako skromnemu bivanju bilo v družini veselo. Predvsem pa družabno, saj je bila na kupu vsa družina in ta je bila na kmetijah kar številčna. Človek tistega časa je bil seveda skromen in potrpežljiv, čeprav si je priza- deval za stalne izboljšave svojega dela in življenja. Prav slednje pa je odlika v iznajdljivosti naših kmetov v preteklosti, ko so bili odvisni zgolj in samo od svojega znanja in prilagodljivosti. Če imamo priliko videti orodje naših prednikov, se marsikdaj čudimo, kaj vse so ustvarili iz lesa, ki jim je bil vedno zelo blizu. (Prihodnjič bomo nadaljevali) Benediktinski urbar Nadaljujemo s podatki za Urad Luče. Nicus Rudel, po Orožnovem - Funtek, Nicus am Ochsenberg, Orožen tolmači - Rak na Volovljeku, Marquard tawses, Jacob am Steingeschir, Jacob mulner, lahko gre za mlinarja, (op. A.V.), Peter zelisnakch, po Orožnovem - Selišnik, Chunrad Lakowiczi, Orožen meni - kmetijo v Lokovici (in der Au), Jacob vunderm stain, po Orožnovem - Podpečnik, Ain öd velach, lahko bi šlo za opuščeno kmetijo ob potoku Bela (op.A.V.), Peter an der Alben, po Orožnovem - Planinšek, Marko Im dwol, po Orožnovem - Doljnik, Nicus zamornik, po tolmačenju Orožna - Zamornik v Podvolovljeku, Nicus prekch, Orožen meni - Prek, Cyrey Vlrich, po Orožnovem - Cerej, Michel am puhel, po mnenju Orožna - Hribernik, Paule am Markowem, po Orožnovem - Markovnik, Vlirich yezmanik, lahko bi bil Icmanik (op. A.V.), Marin Chadnik, po Orožnovem - Kladnik. Dovolimo si lahko pripombo. Zanimivo, da je Orožen posebno natančno opisal kmetije v Uradu Luče, skoraj vse je ugotovil. Tega v drugih uradih nismo opazili. Morda mu je pri raziskovanju pomagal domači župnik, ki je seveda razmere bolje poznal. ZanimiD nagrobnik v mozirju Raziskovalci zgodovine nekega kraja najdejo pogosto različne uporabne vire in podatke tudi na pokopališčih. Na levem kraku farne cerkve v Mozirju je vzidana nagrobna plošča ene od družin Lipold. Gre za Marka Jurija Lipol-da, ki je bil v Mozirju prodajalec tobačnih in drugih monopolnih izdelkov. Sem so spadale tudi državne in sodne takse. Na sploh smemo trditi, da so bili Lipoldi ugledna in trdno slovenska družina, čeprav je besedilo na nagrobniku v nemščini. Tiste čase je pač bilo med tržani in meščani običajno, da so v te namene rabili »uradno« nemščino. Povsem jasno je, da so bili tržani, torej prebivalci Mozirja, ki so imeli trške pravice, svobodnjaki. Hkrati je znano, da so bili tiste čase uradno vezani na gospoščino v Žovneku. Prav presenetljivo pa je dejstvo, da je bil Markojurij Lipoid deželni svobodnjak, tako piše na nagrobniku. Torej je imel glede tega v primerjavi s sotržani posebni položaj (status). Zgodovinarji, ki sem jih povprašal za mnenje o takem statusu, niso vedeli kaj več od tega, da je svo- Najprej bomo v sliki predstavili »skril«, danes že pozabljen način ogrevanja in razsvetljave. Že v zadnjem sestavku smo ga namreč omenili in ker so ga prav na višinskih kmetijah najdlje ohranili, je prav, da to napravo opišemo in predstavimo. Zanj je potem skrbel pastir. Moral je stalno polagati na ogenj nalašč za to pripravljene kose lesa. Radi so uporabljali les, ki ni iskril, najraje brezo ali gladko bukev. Go-rišče so postavili na vogal klopi pred kmečko pečjo pozno poleti in ga ob toplem času spet pospravili. Seveda se je po prostoru le kadilo, kar je slabo vplivalo na vid in sploh na oči. Nad skrilom so naredili v strop odprtino, skozi katero naj bi uhajal dim. Lahko bi rekli, daje ta vrsta gretja in osvetljevanja zelo stara. Ponekod so skozi strop ogrevali zgornjo izbo, če so jo imeli. Prav zanimivo pa je, kako so Skril (skrov), kot ga je narisal Alojz Zavolovšek Da bi lažje razumeli uporabo tega enostavnega gorišča, naj omenimo, da so zaradi varčevanja kurili v veliko peč le, če so pekli kruh, le redko pa zaradi gretja. Takšno ravnanje je posledica gmotnega stanja na takratnih kmetijah. Svetili so s treskami, kadar pa je bilo več ljudi v »hiši« in so opravljali skupna dela, so zakurili skril. znali obvladovati ogenj. Del zgradbe, v kateri je bila »hiša«, je bil ponavadi lesen, tudi ostrešje je bilo leseno, pašo kljub temu uporabljali lesene dimnike in iz teh pomožnih kurišč spuščali dim na podstrešje. V starih hišah pogosto najdemo povsem zakajena podstrešja, ki niso bila taka le zaradi odprtih ognjišč v kuhinjah, tem- bodnjak te vrste domnevno imel drugačen položaj napram zemljiški gospoščini kot ostali tržani. Naj izrazim domnevo. Morda je to bilo zaradi njegovega poslovnega delovanja, ko je imel opraviti z državnim monopolom (tobak, takse in podobno). Vsekakor je to morala biti izjema, saj se kaj podobnega na drugih nagrobnikih ne najde. Treba je pač upoštevati, da je opisani mozirski tržan umrl leta 1782. Že smo omenili narodno zavednost Lipoldov. Naj ob tej priliki spet spomnimo, da so živeli v hiši dr. Goričarja na trgu. Tam je bila prva Velika beseda v naših krajih že leta 1873, se pravi, da so bili prav Lipoldi snovalci čitalniškega gibanja v naših krajih. Kaj je to narodno obrambno društvo pomenilo v boju proti germanizaciji, je seveda na dlani. Pa tudi sicer je bila družina Lipold še med obema vojnama med najnaprednejšimi v Mozirju. Iz tega rodu izhaja prvi slovenski geolog Vincenc Lipold in nenazadnje tudi začetnik slovenske sociologije akademik dr. Jože Goričar. Njegov spomin še kliče po ustreznem spominskem obeležju na hiši. Janez Lipold je bil tisti župan Mozirja, ki je za zgled ostalim slovenskim županom na Spodnje Štajerskem že sredi 19. stoletja odredil slovensko poslovanje na mozirskem magistratu. Tisti, ki poznajo zgodovinske dogodke že omenjenega obdobja, lahko le občudujejo načelnost župana neke male slovenske občine. To je bilo res pravo junaštvo ali bolje, znak narodne pokončnosti. Godčenske vragolije Znano je, da so bili nekdanji godci hkrati tudi humoristi, saj so morali zabavati številne goste na raznih svatbah in ob drugih veselih dogodkih. To ni bila ravno lahka naloga, saj so tedanje ohceti trajale po več dni in so bile »naporne« tako za svate kot za godce. Med domačimi muzikanti je bila navada, da so si določene smeš-nice zapisovali, saj jih je bilo toliko, da si jih ni mogel nihče zapomniti. Ko trdimo, da so bile ohceti »naporne«, utemeljujemo s tem, da so si svatje naročili že prvega dne delovne obleke, ki so jih prinesli hlapci ali dekle, domov pa so poslali »kmašne gvante«. V predelu Primoža je bil zelo znan godec Martin Brglez - Žovne in k sreči se je ohranila njegova godčevska beležnica. Iz nje bomo povzeli nekatere zabavne pesmi oziroma besedila. Še to, kotve povedati Jože Brglez, je Žovne vedno dejal, da je za dva ptiča, saj se piše Brglez, po domače pa se mu pravi Žovne. Baje je bil nadvse zabaven in duhovit človek in povsod so ga imeli radi. Poleg tega je bil odličen godec. V njegovi beležnici smo zasledili med drugim tudi »godčevsko pridigo«. Takole glasi: Mene je prijela huda jeza, nad nemoralnim stanjem v tej družbi. Zato pristavim v svoji prid’gi sledeče, da Gospod dejal je svojim apostolom goreče: Pasi moje ovce, pasi moja jagneta! Ko pa pride, ljubi moji godci, sodni dan, se bodo zbrali okoli božjega prestola vsi svetniki, verniki in nejeverniki, klenetisti, fliglhornisti, heligonisti, kakor tudi trompetovci, bo zaklical tudi Gospod: Johan k meni - jaz pa se ne bom javil - V Ilustriranem glasniku iz leta 1916 najdemo kratko opozorilo, kako je nevarna tisa. »Na južnozahodnem bojišču je poginilo več konj, ker so užili iglovje tise. Nesreča se je zgodila, ker so bili konji privezani k tisinemu drevju, ali pa so bile tišine veje porabljene za kritja, v katerih so počivali konji. Znaki zastrupljenja po tisi so omotica in krči, v hudem primeru pogine žival nekaj ur po zastrupljenju, ki povzroči, da se vname drobovje in da se pridruži temu še krvomoča. Drob poginule živali kaže pri raztelešenju vse znake vnetja, srce in vranica bivata povečana. Mleko in laneno olje in Gospod še enkrat glasneje zaklical: Johan k meni - jaz pa se spet ne bom oglasil -in Gospod bo tretjič zaklical: Johan k meni, jaz pa stopil bom pred njegov prestol v tla uprtih oči in Gospod me bo vprašal: Johan, kje imaš svoje ovčke? Jaz pa bom obupan odgovoril: Gospod nimam ovac, le svinje - prašičke imam, Gospod! Naša pripomba - navajanje klenetistov in drugih godcev seveda ni naključje, saj so prav oni morali biti vedno znova predmet smeha. odpomoreta zastrupljenju, nista pa vojakom vedno pri rokah. Vojakom je ukazano, da pazijo kadar privežejo ko nje, da jih ne privežejo in ustavijo v bližini strupenega drevesa, a marsikateri vojak niti ne pozna tise. Tisa (Taxus bac-cata), je visoko drevo rjavkastega luba, ki raste po gorah in je jako v navadi za žive plotove. Ima iglasto listje, ki je po zamokli barvi in razvrstitvi listov podobno smrekovemu, razloči se pa lahko po živo rdečih jagodah, ki so debele kakor grah in so dobra piča za kuretino. Miši in podgane poginejo, če jim pokadiš s tisinim lesom.« 3ščemo state fotografije Mozirski pusti so in še slovijo po pikrosti, ko gre za razne spodrsljaje v kraju. Leta 1925 so odredili kurji kontumac, ker so te uboge živalice iskale hrane tudi v tujih vrtovih. Na sliki, ki jo poslal Albin Skornšek iz Mozirja, je vrhovni sodni zbor, ki je sporu razsojal. Predniki so zapisali... Pravijo, da človek lažje v hipu pove pet slabih dogodkov iz svoje preteklosti kot pa pet srečnih. Pa vendar je čas decembrskih dobrih mož tisto obdobje, ki smo si ga najbrž vsi zapomnili po sreči. Vsaj kdaj. Se spomnite strahu pred parkeljni ali pa, da si bo Miklavž nogo zlomil in ga ne bo? Pa da bo dedek Mraz listek z okna pozabil vzeti, ko pašo na njem želje, ki jih starši ne morejo izpolniti, onpa lahko, česmo bili le dovolj pridni? Pa seje, na srečo, zmeraj vse dobro končalo in darila, upam da tudipri vas vsako leto obilnejša, so čakala na nas. In bodo tudi letos, le da kradoma prihaja čas, ko bodo preobilna in bodo zato izgubila smisel. Namesto da najmlajšim prinese res »vse«, letos raje nastavite pehar še za kakšnega osamljenega človeka, ki ga na obdarovanje vežejo le še spomini ali pa si ga ne more privoščiti. IZVIRNA DARILA ias «Mirovanja Pripravila: Karolina Vrtačnik Kako sprejemamo darila? Ovoj z darilom takoj odpremo in ob zahvali povemo še kakšno toplo besedo o darilu. Tako storimo tudi, če ugotovimo, da knjigo, ki ste jo ravno kar dobili, že imate ali pa da vzorec kravate, ki ste jo dobili, ne ustreza ne vašemu okusu ne garderobi. To ni hinavščina, ampak dopuščena neodkritosrčnost, saj so poti do takšnih daril skoraj zagotovo darovane z najboljšimi željami. Četudi takoj veste, da darila ne boste uporabljali, ga vendar ne podarjajte naprej: naj vas v kakšnem predalu spominja na osebo, ki vas je z njim hotela osrečiti in vas izkazati pozornost. Naj ne bo vedno buteljka! Dneve okrog novega leta zaznamuje čas pospešene izmenjave steklenic. Včasih so zavite v papir, še pogosteje v darilni vrečki, skoraj brez izjeme pa je pod ovojem buteljčno vino. Nič hudega, saj Slovenci vemo, kaj je dobro vino in takega tudi podarjamo. Pa vendar boste marsikoga razveselili, če bo vaša drobna pozornost letos drugačna. ZA ZDRAV1E! Bodite izvirni in ne podarjajte alkohola, ki lahko tudi škoduje, ampak nekaj, kar zdravje krepi. Sredstvo za naravno krepitev odpornosti, stekleničko javorovega sirupa, eterično olje, lepo zavito škatlico propolisa... TOLAR NA TOLAR ... Po bontonu naj ne bi nikoli podarjali gotovine, razen če gre za obdarovanje med ljudmi, ki so si resnično izjemno blizu oziroma najožji družinski člani. Lahko pa mlajšim otrokom, vnukom ali nečakom ob novem letu odprete varčevalno knjižico s prvim pologom in ga tako spodbudite k varčevanju. SLADEK KOT ... Kaj pa če bi podarili doma pripravljeno pecivo, kekse, marmelado, sir ali želodec ... Nepričakovano in okusno darilo ima res kratek rok trajanja, pa tudi veliko simbolike: hrana je eno najstarejših daril, ki si jih ljudje podarjamo. Običajno je ne poklonimo komur koli, ampak osebam, ki nam pomenijo več od drugih. OKRASKI: Če boste obdarovali še pred božičem, boste mogoče koga razveselili s kompletom božičnih okraskov. Bunkice se dobijo v kompletih že za manj kot tisoč tolarjev, lahko pa jih naredite tudi sami iz izpihanih jajc, orehovih lupin, ki so ostale od potice ... UPORABNI PREDMETI: Podar-ite lahko kupljene ali doma narejene obeske za ključe, etuije za očala, ovitke za knjige, bralna znamenja s posvetilom, budilko, da se bo nekdo vse leto zbujal z mislijo na vas, pa pas ali ruto... PLOŠČE IN (VIDEOKASETE: Primerno darilo zlasti za mlade, čeprav bo treba seči malo globlje v žep. Če poznate obdarovančev umetniški okus, ga lahko prijetno presenetite. VSTOPNICE IN DARILNI BONI: Vstopnice ali boni za obisk predstave, solarija, bazena, toplic ali celo izlet so prav tako darilo, ki si ga bo obdarovanec še dolgo zapomnil. Seveda smo s tem že več kot presegli vrednost novoletne bu-tel-jke. A kdo pravi, da boste svoje najdražje obdarovali le nekaj dni pred iztekom leta... Priložnost za kakšno pozornost se ponuja kadar koli. - Povej mi, kaj naj kupim ženi za novo leto F ■ Najbolj pametno bi bilo, če jo kar vprašaš. - Saj sem to mislil, pa je predrago. KO IMA PROTOKOL GLAVNO VLOGO Kako obdariti poslovne partnerje? Včasih so bili poslovneži v zadregi, kaj podariti, saj skoraj ni bilo podjetja, ki bi skrbelo za tovrstno ponudbo. Znašli so se vsak po svoje in izoblikoval se je nekakšen standardni izbor daril poslovnim partnerjem. Pa tudi ta ne veljajo več... Koledarji, rokovniki (planerji), pisala in obeski z logom podjetja so nekoliko preživeli. Čas jih je nekako povozil, čeprav le, poudarjamo, pri obdarovanju poslovnih partnerjev. Pod tem pojmom razumemo ljudi, s katerimi je vredno negovati odnose tudi s primernimi poslovnimi darili, a smo vendar na distanci. Drugačna pravila pa veljajo za obdarovanje znotraj podjetja. Prvo pravilo poslovnega obdarovanja je: Raje malo, pa tisto boljše. In takoj temu sledi pravilo, da ne smemo pretiravati. Umetniško delo, dragocena ura ali podobno utegne pri parterju vzbuditi sum podkupovanja in namesto korektnega odnosa ustvarite manj prijetno podobo. V manjših podjetjih se boste morda odločali za steklenico res vr- hunskega vina, nalivnik, ob-težilnik za pisma, kakšen okras za pisalno mizo ali delavnico... Podjetja, ki gradijo tudi imidž in ima- jo veliko mednarodnih kontaktov, pa naj izbiro raje prepustijo strokovnjakom. V Sloveniji imamo več ponudnikov vrhunskih poslovnih daril, ki izdajajo tudi kataloge daril vseh cenovnih kategorij in so pripravljena vašemu podjetju tudi svetovati pri izbiri. Takšna odločitev se izkaže za modro, če poslujete s tujimi partnerji, zlasti če ti prihajajo iz neevropskih dežel, kjer veljajo povsem drugačna pravila obdarovanja. Drugače je med zaposlenimi v istem oddelku; če jih veže več kot zgolj služben odnos, se lahko bolj osebno tudi medsebojno obdarijo. Lepo pa je, da se je kljub vsem tržnim prijemom ohranila navada primernega obdarovanja vseh zaposlenih v podjetju. Drobne pozornosti iz prvega odstavka, ki so med poslovnimi partnerji tako rekoč prepovedane, obratno sodelavcem zelo veliko pomenijo in krepijo občutek pripadnosti podjetju. TRGOVINA KRM CENTER i Marlia Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel, št.: 58-41-441 Prišel je čas, ko bo prišel AAiklflVZ k nakupu po - hlače, mikice - kape, rokavice, nogavice - bunde in še mnogo lepih in toplih obtačil - igrače in sladkarije LJUBNO OB SAVINJI Plac 12, Ljubno ob Savinji Tel, 063/841-707 Za praznike razveselite svoje najdražje z zlatimi izdelki Zlatarstva Matjaž iz Ljubnega. Čaka vas novoletni popust ali novoletno presenečenje. Vesel božic in srečno novo leto! ZLATARSTVO Na trgu 22, Mo: tel.: 03/58-32-1 Vabimo vas k nakupu daril za Miklavža. Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Delovni čas: 800 - 1900, sobota: 800 - 12“ VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA < Ur -m!'■ r M1KROVEUJR mikice in hlače Na trgu\M ^ Vk 3330 MO Tel.: 0637 J rje v JI 981 AKCIJA Otroške kape - 400 sit Jeans hlače 2.000 sit Svečane maturantske obleke -prejšnje sezone 50% popusta. > VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA MALO ZA ŠALO; MALO ZARES Darila po horoskopu OVEN Ona: Podarite ji usnjene rokavice ali rdečo ruto. Vesela bo dobre knjige, če opisuje tematiko iz resničnega življenja oziroma zgodovine. Poezija, romani, kuharske knjige... je ne pritegnejo. On: Topel pulover, športna očala, nogavice -nekaj praktičnega, a z dobrim okusom. Če boste slučajno izbirali (pol)drage kamne, z rdečo ne boste zgrešili. Pravijo, da bi moškega tega znamenja izjemno razveselili tudi s pasjim mladičkom. BIK Ona: Kar koli v svetlo modri barvi, še najboljše modni dodatek, saj so bikice rade urejene. Razveselile bi se kuharske knjige, priročnika za ureditev vrta ali doma... On: Ne bo se branil tradicionalnega darila; kravate ali pa toplih copat, zaradi praktične narave pa bo vesel tudi priročnika v stilu sam svoj mojster. DVOJČKA Ona: Poseben, po možnosti ročno izdelan pisemski papir, a naj ne bo sentimentalen. Ker ima rada lepo opremljeno stanovanje, se lahko odločite za kakšen kovinski okrasek ali izvirno oblikovano kuhinjsko orodje. On: Lepo darilo zanj bo kar koli s področja komuniciranja: mobitel, dragoceno pisalo, lahko pa tudi kaj šaljivega. RAK Ona: Izvrstna gospodinja bo takoj vedela, kaj početi z lepo čipko, blagom za batik, knjigo o peki slaščic. Če pa že razmišljate o nakitu, naj bo to biser, ki ji je najljubši. On: Knjiga o arheologiji, astronomiji, znanstvena fantastika. Verjetno je, da oblikuje kakšno zbirko, na primer starih kovancev ali razglednic. Vesel bo tudi lepega rokovnika ali koledarja, saj rad odlaša stvari. Tudi denarnica je med primernejšimi darili zanj. LEV Ona: V poštev pride komplet kozarcev ali knjiga o eksotičnih jedeh. Ne kupujte pa oblačil, modnih dodatkov ali okrasja za dom, saj imajo levinje sebi lasten okus, sploh pa uživajo v pomerjanju in izbiranju. On: Odlično darilo zanj bi bila buteljka res starega vina ali pa koledar s starimi avtomobili. Če poznate kakšen njegov hobi iz mladosti, ste lahko prepričani, da ga še goji, zato lahko razmišljate tudi o darilu v tej smeri. DEVICA Ona: Rada piše, preračunava in varčuje. Pri darilu bo bolj pozorna na podrobnosti kot na celoto. Ne podarjajte ji drobnih okraskov, saj ima rada le koristne stvari. Vesela bo enciklopedije, pravopisa... in smaragda! On: Odlikuje ga velik smisel za tehniko, zato bo vesel kakšnega priročnika, fotoaparata, albuma za slike. Lahko mu podarite denarnico, dragoceno pero, usnjeno mapo. TEHTNICA Ona: Ženska tega znamenja bo vesela knjige o aranžiranju cvetja, vstopnice na modno revijo ali naročnine na modni časopis. Vesela bo traku za lase, izvirnih sončnih očal... On: Tehtnice ljubijo red in mir brez pritiskov, zato mu lahko kupite gledališki abonma, vstopnice za koncert in podobno. Knjiga naj bo detektivsko ali politično obarvana. Lahko ga obdarite tudi z dnevnikom, akvarijem... ŠKORPIJON Ona: Rada bi bila idealna gospodinja, zato jo presenetite z eksotičnimi začimbami ali kuharsko knjigo na to temo. Ne bo se branila močnega parfuma in modnih dodatkov v temno rdeči ali kostanjevi barvi. On: Lahko podarite karkoli od športa, vesel bo vohunske knjige, pa take o politikih ali manj znanih verstvih. Izogibajte se daril povezanih z glasbo in si zapomnite, da ga zani- ma tudi materialna vrednost darila, ne le čustvena. STRELEC Ona: Najraje imajo šaljiva darila, ne morete pa zgrešiti s knjigo o potovanjih, z veliko potovalko, toplim modrim ali vijoličastim šalom, stojalom za telefon. On: Zanj je primerno vse, kar je povezano z avtomobili, potovanji... Prav pride močna baterijska svetilka, pa topla deka, potovalna steklenička viskija, pustolovska knjiga, vstopnica za konjske dirke... KOZOROG Ona: Praktično, uporabno, tradicionalno... Velik predpasnik z živahnim vzorcem, stojalo za rože, lepo oblikovana termovka, gospodinjski aparat. On: Podarite nekaj, kar bo lahko uporabljal pri svojem delu: mobilni telefon, pero, rokovnik, etui... Pa dvigalka za avtomobil ali denarnica na vzmet za drobiž. VODNAR Ona: Ne poizvedujte, kaj bi rada, darilo naj bo presenečenje. Knjiga o zgodovini arhitekture, filma, o kristalih. Lahko ji podarite zapleteno sestavljanko ali pa kar potovanje, če zmorete. Cilj pa mora biti čim bolj nenavaden. On: Tudi zanj velja, da ljubi velika presenečenja. Nenavadno oblikovan pisalni blok ali pisalo, športno kozmetiko, leteči zmaj - igrača, nov računalniški program... RIBI Ona: Zanimajo jo živali (akvarij!), ekologija, vedeževanje, izdelava lutk. Vesela bo srebrnih predmetov, dobrega šampanjca, lepe šatulje za shranjevanje spominkov, mape za herbarij, steklene figurice. On: srebrna verižica, kopalna sol, velika brisača, plošča z romantično glasbo - to pa so darila, ki ustrezajo ribi, ki je tudi velik ljubitelj narave in še posebej živali. Izdelovanje In prodaja otroške konfekcije Smri*Jtkm fim i, S331 Nmmjt TfL W/W* 44 7*. feb: W/M» 44 71 GSM: 441/441 IM VELIKA RAZPRODAJA V MESECU DECEMBRU VLJUDNO VABLJENI V NAŠE PROSTORE V PRODAJNEM CENTRU V NAZARJAH od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure IjlDQS(Ii3 äSl qqi» RAZPRODAJA METRSKEGA BLAGA NA KILOGRAME MALOPRODAJA IN PAPIRNICA VILJEM KRAJNO s.p. Attemsov trg 20 (brunarica) GORNJI GRAD Tel.: 03/5843-703, GSM: 041/681-422 • NOVOLETNI PROGRAM • ŠOLSKI PROGRAM (zvezki, pisala, geometrijsko orodje, šolske torbe, peresnice...) • PISARNIŠKI PROGRAM (papir, obrazci, • FOTOKOPIRANJE registratorji, diskete...) • ŠPORTNI PROGRAM (trenirke, dresi, copati, žoge vseh vrst...) ODPIRALNI ČAS: 8.00 - 12.00, 14.00 - 18.00, __________SOB. 8.00 - 12.00, NED. 9.00 -11.00 RUŽNE TRGOVINE - } VEDNO Z VAMI J ■■fl -----r Zadruga mozirje z.o.o. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. MIKMVZCV POPUST od 30.11. do 6.12 V Blagovnici Ljubno na oddelku lekslila in bele tehnike tel. št.: 58-41-020 in Tekstilu Gornji Grad tel. št.: 58-43-036 V TEM ČASU VAM NUDIMO m gotovinsko plačilo -10% POPUST ZA TEKSTIL, OBUTEV IN PREPROGE - 3% POPUST ZA AKUSTIKO IN BELO TEHNIKO Za Miklavževe dni smo se dobre pripravili - založili smo se s toplimi hlačami, bundami, smučarskimi kombinezoni, simpatez čevlji in še z mnogimi drugimi toplimi in lepimi oblačili po ugodnih cenah! NEGOVAN OBRAZ IN ROKE NAKAZUJEJO ČLOVEKOVO NOTRANJOST : SALON NEGE Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši Tel.: 5 833 - 207 Prišel je čas obdarovanja. Če ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim, vas vabimo, da se oglasite pri nas. Pripravili smo darilne bone v vrednosti, ki jo določite sami. HGEHWOL AB« Or do. Wohl d« R/8. SMEH JE POL ZDRAVJA, DRUGA POLOVICA JE AURA energijsko polje vsakega človeka. ZA LJUDI Z DOMIŠLJIJO Vsako darilo naj bo zavito Neka misel pravi, da je bistvo darila v tem, da je lepo zavito. Najbrž ji lahko pritrdimo, saj je občutek ob prejetju zavojčka povsem drug, če moraš najprej nekaj trenutkov mrzlično in hkrati previdno odvijati papir in pentljo, preden se razkrije vsebina. Naj bo tako tudi ob praznikih, ko se izmenja več daril kot med letom! Steklenice v blagu Namesto papirja za zavijanje ali darilnih vrečk za steklenice zavijemo steklenico v blago. S cikcak škarjami odrežemo robove, da so zobčasti. Kombiniramo lahko različne vzorce blaga ali pa na kvaliteten papir nalepimo blago samo na spodnjo polovico. Način zavijanja prilagodimo vsebini: nežno čipko in svilo za parfum ali kopel, kuhinjske krpe za kis ali žlahtno olje. Vrečke iz papirja Vrečko naredimo iz papirja; da delo lažje steče, vzamemo za osnovo knjigo (kot da zavijamo knjigo, le da pustimo zgornji rob odprt). Knjigo izvlečemo in vrečka je narejena: samo še zapognemo jo po robovih in poljubno okrasimo, lahko pa še napeljemo vrvico za ročaj. Vrečke iz blaga Za spodnji del vrečke urežemo 66x25cm karo blaga. Dodatki za šive so upoštevani. Za zgornji del vrečke potrebujemo 66x25 cm blagaz rožami. Tega prepognemo na polovico (66x12,5). Dele obšijemo s cikcak šivom. Zgornji in spodnji del sešijemo po najdaljši stranici. Vrečko prepognemo (33+33cm), izdelamo navpični šiv in nadaljujemo tako, da sešijemo dno. Skrajni zgornji rob spodvihamo za 1 cm in izdelamo okrasni šiv. Nato zgornji del za polovico zapognemo navznoter (11,5 cm), z bucikami pripnemo ob šiv in z lica izdelamo ročni šiv z zlato nitko. Zgornji rob vrečke nagubamo v lepe naborke, za zavezovanje vrečke pa kupimo zlato vrvico, ki jo na obeh koncih zavozlamo. Vrečko polikamo, preden vanjo položimo vsebino. Grabnerjeva hiša Na trgu 36, Mozirje Dragi Božiček in dedek Mraz Vabimo Vas, da pridete pogledat, kako pri nas že diši po praznikih in I koliko daril smo pripravili za Vas in Vaše najdražje, vse od 0 do 100 let. Nudimo Vam ugodne plačilne pogoje, popust z našo kartico, nakup na več čekov in na kreditne kartice. Zato, da boste sedaj Vi lahko presenetili Vaš I GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB prireja SEJEM RABLJENE IN NOVE _ SMUČARSKE OPREME M v soboto, 25. novembra 2000, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 26. novembra 2000, od 9. do 17. ure v telovadnici ŠD Mozirje, Na trgu 20. NUDIMO: - komisijsko prodajo rabljene smučarske opreme in smučarskih oblačil DAVIDOV URAH mvirya MOZIRJE d.d. Kovinsko galanterija - nakup nove smučarske opreme s sejemskim popustom (Savinja Mozirje) KOVINOPLASTIKA - predstavitev in možnost nakupa smuči Fischer - predstavitev in možnost nakupa smučarske in športne konfekcije Čira Čara (Vulcano) po sejemskih cenah - strokovno svetovanje (smučarski učitelji Gornjesavinjskega smučarskega kluba) «MDA CREATIVE & DISTRIBUTE - strokovno montažo in premontažo vezi (Ski servis Matjaž Kunej) - predstavitev zimskih aranžmajev turistične agencije Svit Mozirje - predstavitev smučarskega centra Golte in predprodaja sezonskih vozovnic - predstavitev Gornjesavinjskega smučarskega kluba, tekmovalnih selekcij, strokovne vrste in šole smučanja - vpis ljubiteljev smučanja v Gornjesavinjski smučarski klub in zbiranje prijav za šolo smučanja TURISTIČNA AGENCIJA 13 til/ NA TRGU 7. MOZIRJE ' Pekarna Naraločnik Ljubno Mesarija Vili Poznič Velenje Wvwya MOZIRJE d.d. PUM MklAVt! 2.690 SIT 1.790 SIT 1.290 SIT ,.520 SIT Džip na daljinsko vodenje Kocke velike v PVC vreči. Muca bela pliš........ Punčka Alice.......... pHHtfi mi: Vse to in še kup drugih igrač dobiš v TRGOVINAH SAVINJE MOZIRJE: > BLAGOVNICA MANUFAKTURA MOZIRJE tel. št. 5 833 609 > TRGOVSKI DOM NAZARJE tel. št. 83 94 930 > MARKET REČICA tel. št. 83 88 084 > NA PLACU LJUBNO tel. št. 5 841 418 Pa m(U> h« }9*«&i ha *(a4I KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Poskus pridelovanja zdravilnih zelišč na ekoloških kmetijah z različno nadmorsko \isino V Sloveniji se ideja ekološkega kmetovanja v zadnjih letih izredno širi. Kmetije, ki prehajajo v ekološko kmetovanje, se morajo običajno v letih preusmeritve prilagoditi danim zahtevam ekološkega kmetovanja. Pri tem pa tudi iščejo določene alternative, ki bi jim povečale dohodek na kmetiji. Ena od številnih alternativ je pridelovanje zdravilnih rastlin in prodaja neposredno potrošniku. Tako smo na Zavodu za živinorejo in veterinarstvo Celje v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec pripravili nalogo z naslovom “Možnosti pridelovanja in trženja zdravilnih rastlin in s tem povečevanja prihodka na ekoloških kmetijah”. Z izvedbo naloge smo pričeli v Zgornji Savinjski dolini, kjer imajo kmetije že tradicijo pridelovanja zdravilnih rastlin. V prvem letu smo se odločili za manjše poskuse z zdravilnimi rastlinami na kmetijah z različno nadmorsko višino. S tem smo vključili v nalogo tudi vpliv nadmorske višine na pridelek in vsebnost različnih učinkovin v rastlinah. Pri izbiri zdravilnih rastlin smo upoštevali Odredbo o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Ur. list RS, št 1/99), kjer so zdravilne rastline zajete v tri kategorije: H, Z, ZR. Zdravilne rastline so bile izbrane iz kategorije H, v kateri so razvrščene tiste, ki jih lahko uporabljamo tudi za hrano. ZASTAVITEV IN IZVEDBA POSKUSA PRIDELAVE ZDRAVILNIH RASTLIN Preglednica 1: Opis zastavitve poskusa pridelave zdravihiih rastlin vZgomjiSavinjski dolini OPIS TEHNOLOGIJE PRIDELOVALA MAJARONA IN ŠETRAJA Obe rastlini sta enoletnici. Najbolje uspevata v dobro založenih humusnih tleh. Rastline so bile posajene na stalno mesto v mesecu maju. Medvrstna razdalja je bila 40 do 50 cm in 30 cm v vrsti. Rastlini sta bili dvakrat porezani približno 10 cm nad površino tal, ko sta zelišči začeli cveteti. Sveže pokošeni zelišči sta bili preneseni na suh in zračen prostor za sušenje, nakar je bila opravljena analiza na vsebnost eteričnih olj. REZULTATI Preglednica 2: Pridelki zdravilnih rastlin vposkusu OBVESTILO Obveščamo vse, ki ste prejeli Zahtevo za dopolnitev vloge “Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu” in zahtevkov od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se v navedenem roku oglasite na sedežih Kmetijske svetovalne službe, da dopolnimo vloge. S sabo prinesite vso potrebno dokumentacijo. Kmetija Pridelek na parcelo v kg Pridelek v kg na hektar Obojnik majaron - 0,70 kg posušenih zelišč šetraj - 0,20 kg posušenih zelišč 1037kg / ha - majaron 296 kg / ha - šetraj Krivec _ Zaradi ekstremnih klimatskih razmer so bile količine pridelka ovrednotene le na eni kmetiji. ANALIZA KAKOVOSTI PRIDELANIH ZELIŠČ Na ogledu pridelovanja zelišč smo 13.10.2000 vzeli tudi vzorce pridelanih zelišč za analizo kakovosti. Opravljene so bile analize vsebnosti eteričnega olja in vsebnosti pepela. To sta dva od parametrov za oceno kakovosti po Pravilniku o začimbah, začimbnih ekstraktih in začimbnih mešanicah (Ur.l. RS 60/99). Po pravilniku (Ur.l. 60/99) so za izbrani začimbnici predvideni naslednji minimalni pogoji za kakovost Obojnik Alojz, Ter 48, Ljubno ob Savinji Krivec Nežka, Logarska dolina 20, Solčava nadmorska višina 850 m 1250 m vrsta zelišč baldrijan, majaron, šetraj baldrijan, majaron, šetraj število sadik po 50 sadik vsake vrste po 50 sadik vsake vrste predposevek krmna pesa krompir gnojenje ovčji gnoj 4 kg/m2 hlevski gnoj 3 kg/m2 čas sajenja 22. maj 26. maj 1. žetev majarona in šetraja 27. julij 4. avgust 2. žetev majarona in šetraja 7. oktober 16. oktober pobiranje baldrijana 13. oktober 13. oktober OPIS TEHNOLOGIJE PRIDELOVALA BALDRIJANA Baldrijan zahteva dobro založena, zračna in propustna tla. Sadike so bile posajene na razdaljo 25 do 35 cm v vrsti, medvrstna razdalja je bila 40 cm. Po saditvi je bilo potrebno zalivanje sadik, da so se dobro ukoreninile. Uničevanje plevela je bilo ročno z okopavanjem. Baldrijan je sam prerasel površino. Pridelek pri baldrijanu so šopaste korenine, ki smo jih izkopali v oktobru, ko je rastlina zaključila svoj razvojni krog. Korenine je bilo potrebno očistiti, oprati in posušiti. Nekaj sadik bomo pospravili v naslednji sezoni, preden bo rastlina začela poganj ati nova stebla, da bomo primerjali vsebnost eteričnih olj ob koncu in začetku vegetacije. Videz in aroma vseh analiziranih vzorcev je značilen. Slabo posušenih ali potemnelih delov v vzorcu ni bilo. Pecljev pri maj aronu ni bilo več kot 10%. Vsebnost eteričnega olja je pri majaronu nad predpisanimi in jo presega skoraj za dvakrat. V slučaju šetraja, kjer spodnja meja količine eteričnega olja sicer ni predpisana, lahko govorimo o zelo visoki kakovosti vzorca 1 in dobri kakovosti vzorca 2. Nekoliko povečana je le količina pepela, vendar še ni kritična. ZAKIJUČEK V zadnjih letih se je odnos do zdravega načina življenja spremenil. Poleg zahtev po čistem okolju in neoporečni hrani se veča povpraševanje po zdravilnih rastlinah in njihovih pripravkih. Pridelovanje zdravilnih zelišč je lahko dodatna dejavnost na ekoloških kmetijah, zato smo se odločili, da bomo s poskusi nadaljevali in jih še razširili tudi v naslednjih letih. Direktna prodaja na kmetijah pridelanih dobrin lahko vključuje čajne mešanice, začimbe in razne pripravke po tradicionalnih receptih. Vida Ribič Sonja Moličnik Oblak Začimba Vlaga (%) Eterično olje (mg/100g) Pepel (%) Ostanki stebel (%) Šetraj (Satureia hortensis) 13 Ni predpisano 12 Ni predpisano Majaron (Majorana hortensis) 12,5 0,7 16 10 Rezultati analize so razvidni iz tabele: vzorec lokacija Etolje mg/100g pepel % Satureia hortensis Obojnik 3,14 13,12 Majorana hortensis Obojnik 1,44 8,96 Satureia hortensis Krivec 1,73 Premalo vzorca Majorana hortensis Krivec 1,30 11,30 ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Racionalnost pri negovalnih delih v gozdu (I. del) Pri svojem delu opažam, da so lastniki gozdov pri negi mladega gozda prevečkrat neracionalni. Ko negujejo svoj gozd, opravijo veliko nepotrebnega dela. To je izguba časa in nepotreben trud, včasih pa je tudi škodljivo za sestoj ali za živalski svet v gozdu. Seveda vse to počno v želji, da bi bil njihov gozd lepo negovan, pri tem pa preslišijo ali pozabijo nasvete svojih revirnih gozdarjev, kakšno je pravilno delo. Poglejmo dva primera negovalnih del in kako ju racionalizirati, oziroma opraviti boljše! Prvi primer jeobžetevsadik. Pri obžetvi sadik lastniki gozdov zelo radi požanjejo vso površino nasada. To pa je zelo narobe. Boljše je, da žanjemo samo okoli sadik. Sadike obžanjemo v obliki lijaka. S tem preprečimo, da bi se t.i. “pleveli” to so praproti, malina, robida, visoke trave in zelišča, naslonili na sadike in jih prekrili. Poleg tega, da nam je treba manj delati, pa naredimo še dvojno korist. Na nepožeti površini najdejo gozdne živali (npr. srnjad in mali glodalci) dovolj hrane in skrivališč. Poleg tega pa ne požanjemo vznika in mladic gospodarsko zanimivih drevesnih vrst, ki se slej ko prej pojavijo na taki površini. Naravni pomladek, ki smo ga tako ohranili, bo postal pomemben del sestoja na tej površini. Če se bojimo, da ne bomo našli vseh sadik ali da jih bomo pri žetvi poškodovali, jih pri sadnji označimo z markirnim količkom. To je lahko navadna smrekova veja. Tako si bomo žetev še olajšali. Drug tak zelo pogost primer je redčenje v letvenjakih. V teh sestojih lastniki gozdov posekajo večino drevesc iz srednjega položaja, v zgornji položaj pa si nikakor ne upajo poseči. Žal jim je lepih drevesc, ki lepo rastejo, čeprav se med seboj že močno ovirajo. Ker je posek velikega števila drevesc iz srednjega in tudi iz spodnjega položaja dolgotrajno in naporno delo, na tak način lastniki obdelajo relativno majhno površino sestoja. Mnogo racionalnejše je, če pomagamo najkvalitetnejšim drevescem iz zgornjega položaja, ki so najverjetnejši nosilci sestoja, ostalo selekcijo pa prepustimo naravnemu izboru. Poleg tega pa smo s tem, da smo okrepili krošnje dreves iz zgornjega položaja, povečali tudi odpornost sestoja proti snegu in vetru, kar je tudi eden od osnovnih namenov nege. V naslednjem prispevku pa bom opisal kako racionalizirati nego v mladju, v gošči in v tanjšem drogovnjaku. Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Marijan Denša, univ. dipl. inž. gozd. Konec novembra se bliža. Zima nam zaenkrat še prizanaša z nizkimi temperaturami, vendar se mrazu in snegu prav gotovo ne bomo izognili. Ptice se na prihajajoči mraz in pomanjkanje hrane pripravljajo na različne načine. Selilci so odleteli v toplejše kraje, nekateri ostanejo v Sredozemlju, drugi letijo daleč v tropsko Afriko ali še dlje. Zanimivo je, da velike jate večinoma letijo ponoči, ker jim pri orientaciji pomaga slika zvezdnatega neba. Ptice so sposobne zaznavati tudi silnice zemeljskega magnetnega polja. Pri selitvah se izogibajo slabemu vremenu in sledijo zemeljskemu reliefu. Glavne smeri selitve iz Evrope na jug potekajo preko Španije - Pirenejskega polotoka, Italije - Apeninskega polotoka in Sicilije ter po vzhodnih obalah Sredozemlja. Najbolj znani naši značilni selilci so lastovke, listnice, penice, kukavica, hudourniki in štorklje. Nekatere vrste se selijo le na krajše razdalje in ne redno po določenih poteh, to so klateži. V naše kraje pridejo prezimovat gostje s visokega severa. Praviloma prezimujejo v srednji Evropi poljske vrane in rečni galebi. Pri nas se deloma pomešajo z domačimi pticami, deloma pa se naše ptice preselijo na jug in zahod in tako napravijo prostor severnejšim vrstnikom. Poleg rednih gostov pride v hudih zimah z veliko snega do nerednih priselitev, ki so lahko zelo številne. Veliko brinovk, ki prezimujejo pri nas, prileti iz Skandinavije in Rusije. Večkrat se pojavljajo v jatah in se posebno rade zbirajo na drevesih s plodovi ali na odpadlem sadju. Preko zime se poveča tudi število kanj, precej jih pride na prezimovanje. Večja sladkovodna jezera in ribniki so vabljiva prezimovališča tudi za vodne ptiče iz severnih in vzhodnih delov Evrope. Ker so vodne ptice odvisne od hrane, ki jo lovijo v vodi, zimo preživijo na vodnih površinah, ki ne zamrznejo. Pomembna prezimovališča v Sloveniji so akumu- Ptice pozimi lacijska jezera na naših rekah, Cerkniško jezero, Škocjanski zatok in Sečoveljske soline ob obali. Na sprehodu ob jezeru ali reki boste gotovo opazili mlakarico, našo najbolj razširjeno divjo raco, ki pozimi dobi v goste vrstnice s severa. Ker race svatujejo in se parijo že sredi trde zime, bomo lahko občudovali samčke v svatovskem perju. Manj plašna in precej pogosta je tudi mala črna liska, ki jo lahko spoznamo po črnem perju in značilni beli lisi na čelu. Redkeje dobimo v goste druge vrste rac, galebe ali celo kakšnega laboda. Precej vrst ptic, zlasti tiste, ki se hranijo s plodovi in semeni, pozimi ostane pri nas. Pravimo jim stalneži. Ne pozabimo nanje, v bližino našega doma jih privabimo s krmljenjem. Postavljanje ptičjih krmilnic in krmljenje ptičev je postalo že del ljudskega izročila. Ptice so naše pomoči zares potrebne ob slabem vremenu, sneženju, močnem vetru in visokem snegu. Takrat krmilnice močno Naročite še DANES TAŠ VODNIK SKOZI LETO 2001 ALMANAH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE! zalagamo. Dokler še ni hudega mraza, v krmilnico dajemo manjše količine zrnja z namenom, da ptice navadimo, kje jih čaka hrana.V normalnem vremenu si ptice same poiščejo večino hrane, saj so prilagojene zimskim razmeram. Naj krmljenje ptičev ne postane nadomestilo za druge načine ohranjanja ptičjega sveta kot je npr. zasaditev plodonosnih vrst drevja in grmovja v vaših vrtovih in puščanje rastlin s semeni preko zime. V krmilnici skrbimo za čistočo, da ne bo postala mesto bolezni in okužb. Na varnem naj bo tudi pred mačkami. Spomladi s krmljenjem pravočasno nehamo. Poleg sončničnega semena in pripravljenih mešanic nasujemo včasih sesekljana orehova jedrca ali lešnike. Poskusite tudi z rozinami ali drugim posušenim jagodičevjem ali celo s koščki mesa. Ptice se za tako poslastico skoraj stepejo. Ob kolinah shranimo loj in ga porabimo za ptice. Loj in lojene pogače obesimo na primerno drevo. Ob krmilnici lahko od blizu opazujemo veliko različnih ptic in se o njih veliko naučimo. Zato jih zelo priporočam šolam, vrtcem in družinam z majhnimi otroki. Razveselile bodo tudi bolnike in starejše ljudi, ko jih bodo opazovali skozi okno. Najpogostejši gostje bodo vrabci, ščinkavci, zelenčki, velike sinice, plavčki in male sive močvirske sinice s črno kapico, včasih tudi kalin. Priletel bo tudi brglez, spretni plezalec, ki neutrudno nosi sončnična semena in jih zatika v špranje kot zalogo za slabe dni. Kos, taščica in stržek imajo rajši kot semena koščke mehkejših plodov. Za lažje prepoznavanje ptic si lahko pomagate s knjigo Ptiči Slovenije in Evrope ali z malo knjižico o najpogostejših vrstah ptic, ki jo je lani izdalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Želim vam veliko zanimivih opazovanj ptic na vaši krmilnici! Zeleni Franček Vin Lohman, Eisenreich: Narava in letni časi, DZS, 1995. BABIČINI SPOMINI NA ŠOLO Solo je obiskovala na Gomilskem. Takrat je bila vojna. Učili so jo nemški učitelji. Na šoli sta bila le dva razreda. Glavni predmet je bila nemščina. Sledili so matematika, lepopis, ročno delo in telovadba. Vsi so redno obiskovali pouk. Če koga kdaj ni bilo, je bil zaprt po ves popoldan ali pa je bil tepen. Šolske potrebščine je babica nosila v nahrbtniku. V njem so bile naslednje potrebščine: tablica, kamenček, goba, lesena škatla, oba učbenika in steklene figure. Copat niso nosili. Učitelj je bil Nemec. Bil je star in suh. Nosil je očala. Vsak dan je bil oblečen v jahalne hlače in obut v visoke škornje. Nikoli se ni smejal. V rokah je stalno držal tanko palico. Za neznanje je bil vsak tepen. Zelo so se ga bali. Malic v šoli ni bilo. Tudi s seboj je niso nosili. Neko jutro je šola pogorela. Zažgali so jo partizani. Otroci so noreli od veselja. Starejši so jim povedali, da je nemške šole konec. Kmalu se je končala tudi vojna. Z največjim veseljem so začeli hoditi v slovensko šolo. JURE Podkrižnik 3.a, OŠ Ljubno ob Savinji IZLET V POTOCKO ZIJALKO V torek, 24. oktobra, smo imeli naravoslovni dan. Jutro je bilo sveže, vendar jasno. Zbrali smo se pred šolo in se po malici odpeljali z avtobusom proti Logarski dolini. Najprej smo se ustavili v muzeju Firšt. Ogledali smo si diapozitive o Potočki zijalki, ostanke kosti ter razvoj človeka. Pot nas je peljala do Črne, izvira reke Savinje, kjer smo opazovali igro neštetih mehurčkov. Avtobus je odpeljal do kmetije Rogar, od koder smo se peš povzpeli do Potočke zijalke. Pot je bila strma, ponekod tudi nevarna. Gozd je bil okrašen z jesenskimi barvami. Obmetavali smo se s storži in se lovili. Kmalu smo prispeli na cilj. Privoščili smo si malico in se odžejali. Nato smo si ogledali jamo in po starem običaju doživeli krst. Za spomin smo si vzeli kosti jamskega medveda. Utrujeni, a veseli, smo se vrnili do avtobusa, ki nas je odpeljal nazaj v dolino. TOMAŽ Marovt 3.a, OŠ Ljubno ob Savinji NA IZLETU V torek, 24. 10. 2000, smo imeli ekskurzijo. Ob osmi uri smo se odpeljali v muzej. Tam smo si ogledali film in različna okostja. Po ogledu smo se ponovno podali na pot. Pri svetem Duhu smo se pričeli vzpenjati. Prišli smo do nevarnega prehoda, ampak se je vse srečno končalo. Pri jami si nisem niti malo oddahnil, ampak sem šel raziskovat. Našel sem nekaj ostankov, a to je zadostovalo za hrepenenje po Potočki zijalki. ANŽE Turk 3.b razred, OŠ Ljubno ob Savinji IZLET Po malici smo se z avtobusom odpeljali v Logarsko dolino, kjer smo si najprej ogledali muzej. V njem smo si preko multi televizije ogledali film o znamenitostih Potočke zijalke, nato pa še slike in predmete tedanjega pračloveka in živali. Nato smo se spet z avtobusom odpeljali do kmetije Rogar in se peš odpravili na Potočko zijalko. Pot je bila strma in naporna, a smo le prišli na cilj. Nemudoma smo začeli raziskovati in pri tem smo tudi veliko našli. Tovarišice so nas krstile. Po krstu pa smo se odpravili domov. Izlet je bil super. Patricija, 3.b razred, OŠ Ljubno ob Savinji DOMINIKOVA DOMAČIJA VGORIŠNICI Panonska hiša je imela še eno posebej zanimivo značilnost. Bila je pobarvana z belo barvo. Barvali so kar z apnom. Spodnji del zidov pa je bil pobarvan s temno barvo do takšne višine, da kokoši s kljunom niso več dosegle belih sten, ker bi jih sicer okljuvale. Znano je, da kokoši ne ločijo barv in zato temen del zidu zanje ni bil zani- Na gugalnici, Nevenka Bergles, 3.a OŠ Ljubno LUKA Rihter s e % *' *'■ » * 4 Na gugalnici, Bernarda Jeraj, 3.a OŠ Ljubno ČRNA KUHINJA Že samo ime nam pove, kakšna je ta kuhinja. Črna in sajasta. V njej stoji kurišče za krušno peč, iz katerega se kadi kar po prostoru. Dim ne gre takoj v dimnik, ampak kroži po kuhinji in se pri tem ohladi. Ta hladen dim potem uhaja skozi lesen dimnik na prosto. Pri tem se seveda dim vleče tudi v druge hišne prostore. Tik ob kurišču so stala drva in trske, s katerimi so podžigali in kurili. Če so bila drva mokra, se je v kuhinji še bolj kadilo kot po navadi. Kuhali so v železnih loncih, ki so bili črni in sajasti. Zloženi so bili tik ob kurišču na tleh ali na klopci. Sklede so bile zložene v skledniku, ker ni bilo zaprtih omar in umivalnega korita. Umivali so v velikih lesenih škafih. Žlice in kuhalnice so bile lesene, zajemalka pa železna. V kuhinji so stale še burkle, loparji, greblica in drugi pripomočki. Te tri so uporabljali pri krušni peči. Z burklami so dajali lonce v peč, da se je hrana kuhala. Z loparji so polagali v peč kruh, kadar so ga pekli. Greblica pa je služila za pripravo same peči. Gospodinja je morala znati dobro pripraviti peč, da je lahko v njej pekla in kuhala. Dobra gospodinja je imela vedno lepo zapečen in visok kruh. Kruh so v tistih časih pekli doma. Tudi zrnje za moko so mleli sami z žrmljami. Kuhali so bolj enolične jedi. Za kuho so uporabljali domače pridelke, ker za nakupe ni bilo denarja. Velikokrat so bili na mizi močnik, žganci, kaša. Pa vendar so otroci odraščali tudi ob taki hrani. Bila je domača in zdrava. V tej kuhinji ni bilo nikoli zelo snažno. Treba je bilo pogosto pometati, ker se je na tla usipal pepel in prah. Tudi kuhati v njej najbrž ni bilo prijetno, ker se je kadilo, smrdelo in bilo vroče. Ko je bila jed kuhana, jo je gospodinja skozi posebno odprtino v zidu dala v sosednji prostor. Tam so jo z veseljem pojedli, saj niso bili tako izbirčni, kat smo danes. Naj povem tudi to, da so bila tla ilovnata in tlakovana. To pa pomeni, da so bila zelo hladna in nikoli čista. BENJA Bele Slovenski knjižni kviz V knjižnici Mozirje in v vseh šolskih knjižnicah v Zgornji Savinjski dolini smo učenci reševali knjižni kviz. Izmed vseh pa sem bila izžrebana ravno jaz, da grem na zaključno prireditev v Ljubljano. Bila je sreda. V Lučah na avtobusni postaji sem srečala gospo knjižničarko iz Mozirja. Odpeljali sva se v Ljubljano. Tam sva najprej zavili v pekarno, pojedli rogljiček in popili sok. Nato smo odšli v dvorano. Tam smo izžrebanci iz vseh koncev Slovenije dobili darila. Srečali smo se s pisateljem Tonetom Partljičem in Primožem Suhodolčanom, ljubljanske županje pa ni bilo, ker je zbolela. Poslala nam je pismo. Nagovor je bil zanimiv. V sosednji dvorani so nas čakale dobrote. Prišel je čas, da smo odšli v studio RTV, kjer smo snemali otroško oddajo z naslovom Slovenski knjižni kviz. Najprej smo se naučili odgovore na vprašanja, ki nam jih bosta v oddaji postavila Mojca in Davor. To smo ponovili dvakrat, potem pa smo odšli na snemanje. Gost oddaje je bil Primož Suhodolčan. Predstavil nam je knjigo Ranta vrača udarec. Ko smo snemali, je bilo lepo. Po končani oddaji smo se sprehodili do Prešernovega trga. Tam smo videli Rock'n band, mažoretke in slovenske športnike, ki so prišli iz Sidneya. Bilo je veliko ljudi. Ko smo se vračali domov, sem bila vesela, ker sem videla veliko lepih stvari. Mihaela Povšnar, 4. razred OS Blaža Arniča Luče Prijetni počitniški dnevi v državnem naravoslovnem taboru Medobčinska zveza prijateljev mladine iz Celja in Mestna občina Celje sta letos že osmič organizirali državni naravoslovni raziskovalni tabor v Piranu. K sodelovanju so zopet povabili tudi učence OS Mozirje. Zaradi uspešnega dela pri pouku, rezultatov na tekmovanjih in aktivnostih v interesnih dejavnostih sva bili izbrani učenki 7. b razreda Urška Glušič in Teja Vodlak. Tabora sta se udeležili kot nagrajenki Občine Mozirje, ki vsako leto prevzame finančno breme za dva učenca te zanimive in zabavne oblike izobraževanja. Tabor je trajal deset dni. Udeležilo se ga je dvajset osnovnošolcev, navdušenih naravoslovcev, iz cele Slovenije. Nastanili smo se v domu Maksimiljan v jedru Pirana. Že prvi dan so nas razdelili v skupine, sestavljen iz šestih učencev. Pri pouku in športnih aktivnostih je vsaka skupina delovala kot majhen razred. Urnik tabora je bil razdeljen na dopoldanski pouk in popoldanske športne aktivnosti. Pri pouku je z nami delalo sedem mentorjev, ki so nam vsak dan predstavili temo s svojega področja. Vsebine so zajemale področja biologije in kemije. Pod vodstvom predavateljev smo se naučili lovljenja žuželk, prepariranja, kartiranja žuželk in njihovih čutil. Opazovali smo jih tudi pod mikroskopom. Seznanili smo se z mediteransko in submediteransko floro in izdelovanjem eteričnih olj iz teh rastlin. Predstavili so nam kserofite, rastline, ki so se prilagodile na sušo. Pod mikroskopom smo opazovali njihove strukturne posebnosti. V morju smo lovili majhne vodne živali, alge in druge rastline. Iz alg smo naredili algarij, iz rastlinskih halofitov, ki so prilagojeni na velike količine soli v zemlji, smo izdelali herbarij. Delali smo tudi kemijske poskuse, naredili preprost aerometer za merjenje gostote in izvedeli, kako se naredi naravoslovna fotografija. O svojem delu smo pripravili posterske predstavitve. Pri popoldanski rekreaciji smo se kopali in igrali odbojko na plaži. Učili smo se tudi potapljanja na vdih z jeklenkami. Zadnji dan smo imeli orientacijsko tekmovanje po Piranu. Tekali smo od ene kontrolne točke do druge in odgovarjali na vprašanja, ki so bila točko-vana. Tako so preverjali znanje, ki smo ga osvojili. Deset dni v taboru mi je dalo veliko dodatnega znanja in dobrih napotkov za nadaljnje delo in življenje. Menim, da bi bilo potrebno podpirati take oblike izobraževanja in jih omogočiti še večjemu številu prizadevnih učencev, ker je danes splošna razgledanost temelj znanja. Z Urško bi se radi zahvalili šoli, ki naju je predlagala, in Občini Mozirje, ki nama je omogočila desetdnevno bivanje v naravoslovnem raziskovalnem taboru. Teja Vodlak, učenka 8. b Osnovna šola Mozirje i Po tem, ko je pred štirimi leti izdal odličen al-; bum z naslovom »Dove C’e Musiča«, se medtem oglasil s super kompilacijo »Eros-Best Of« in live albumom »Eros-live«, smo skoraj po vsem svetu več kot nestrpno Pričakovali »Stilelibero«. Sploh po tem, ko je pred malo več kot mesecom dni tržišču ponudil prvi singl »Fuoco Nel Fuoco«, ki je bil odlično sprejet. Da se Eros izredno dobro znajde v duetih fPatsy Kensit, Tina Turner, Andrea BocelliJ, je jasno vsem. Zato ne preseneča, da je tudi na novem albumu duet. ki vas bo popolnoma prepičal. Odpet s Cher ima »Piu Che Puoi«. Očitno ima EROS RAMAZZOTTI Ploščo, s katere lahko pričakujemo precej hitov. Ste že slišali za DIDO fberi: »dajdo«J? Dido je brez dvoma ena najbolj zanimivih novih pevk, ki so se pojavile na glasbeni sceni. Dekle je sicer sestra znanega Rolioa, sive eminence dance skupine Faithless, zato je na njihovem debitantskem albumu, ki se je prodal v petih milijonih, odpela dve skladbi. Ko je končno začela solo kariero, je bila odločilna ravno produkcijska pomoč njenega brata. Njen album z naslovom »No Angel« je rezultat triletnega dela, v Ameriki pa je dosegel že zlato naklado. Da gre za resnično kakovostno in zanimivo novo ime, priča tudi podatek, da je del Didine pesmi »Thank you« sampiiral znani raper Eminem v svojem singlu »Stan«. izšla je nova Plošča in kaseta WERNERJA z naslovom »Za ljubezen«. Prvi singl. s katerim je že več kot uspešno začel promocijo, ima naslov »Nisi mi«. Poleg njega je zanimiv tudi duet z Otom Pestnerjem »Za ljubezen«, kakor tudi s Heleno Blagne »Kakor golobčka sva«. Ueliko presenečenje pa je skladba »Pustite me, da jo ljubim«. Tudi tokrat je album snemal na Hrvaškem v studiu Uivak Robera Grubišiča. Werner pripravlja tudi koncert, ki bo 24. novembra v dvorani Tabor v Mariboru. DIUJI KOJOTI so se konec letošnjega poletja mudili v Novem mestu, kjer so snemali drugo ploščo. Na Plošči bo dvanajst novih, povsem avtorskih skladb, saj si divje prizadevajo, da bi izvajali avtorsko glasbo. Še naprej ostajajo zvesti slovenskemu rocku, ki pa bo s to ploščo dobil še nekaj več. Poseben poudarek so dali besedilom, ki so postala zrelejša. Prvi singl s plošče se imenuje »Jaz ne«, za katerega pripravljajo tudi videospot. Alenka Trinajst mladih smučarjev SK Luče priča tragedije na smučišču Kaprun Srhljivi trening Kot že velikokrat poprej so se mladi smučarji Smučarskega kluba Luče tudi v soboto, 11. novembra, odpravili na smučišče Kaprun, trenirat na pobočj a Kitzsteinhorna. Nihče od njih pa najbrž niti v sanjah ni pričakoval takšnega razpleta sobotnega treninga. Trener Sašo pripoveduje: »S svojo skupino otrok sem se povzpel na gondolski vlak. Bila je gneča. V oko mi je padel strojnik, ki je priplezal izpod vlaka in nato nekaj razlagal kolegu. Vlak je potegnil, vendar se je kmalu ustavil. Stali smo kakšnih pet minut. Čakanja je bilo potem končno konec, prispeli smo na izstopno postajo 2400 metrov visoko. S sedežnico smo nadaljevali vzpon na višino 3200 metrov. Kmalu so naprave obstale. Zmanjkalo je elektrike. A nekaj naprav je imelo lastne agregate in te naprave so še obratovale. Trener s Črne na Koroškem me je parkrat vprašal po kolegu Tomažu in njegovi skupini, končno pa rekel, da mi mora povedati, da je bila nesreča v tunelu in da vlak gori. Nekateri mladi smučarji so ob tej novici zajokali. To so bili hudi trenutki, a moral sem varno spraviti svojo skupino nazaj v dolino«, zaključuje trener Sašo Lekič. Klub temu, da so bili nekateri deli proge zaradi pomanjkanja snega težko prevozni, so otroci pod vodstvom trenerja varno prispeli do izstopne postaje gondolske železnice-Alpin centra. Alpin center je bil zavit v dim, Tomaževa skupina pa jih je živa in zdrava pričakala. Niso mogli dojeti, da je isti vlak, ki jih je pripeljal, čez deset minut zgorel v predoru. Jure in Lovro sta za štiri mesta ulovila vlak za življenje, za toliko ljudi je še bilo prostora na vožnji, ki se je še srečno končala. Popoldne so bili mladi smučarji že na poti domov, ta sobotni trening pa bo verjetno od časa do časa prišel iz njihovega spomina v obliki srhljive zgodbe, z zanje srečnim koncem. Avgust Robnik mtliATS ZN IMsSmiSTIclN® ©RWŠ1?'F©’ NAZARJE vabita otroke in njihove starše na že tradicionalno srečanje aSIELA.TŽEVAM'JE v torek, 5.12. 2000, ob 17. uri pred gradom Vrbovec. Pripravljata vesel program in za vsakega otroka drobno presenečenje. Vsi otroci do vključno 5. razreda prejmejo Miklavževa darila. Da bo Miklavž lahko obdaril veliko otrok, si priskrbite Miklavževe bone po ceni 600,00 sit. Starši jih lahko dvignejo od sobote, 25. 11., do ponedeljka, 4. 12. 2000, na naslednjih lokacijah: Trgovina Savinja Nazarje, trgovina Bohač, Tuš Nazarje, Mesarija Bogner na Prihovi, trgovina Krznar Danica Kokarje, trgovina ZKZ - Šmartno ob Dreti. Z veseljem vas pričakuje vaš Miklavž Osebne izkaznice 20. december rok, ko bodo prenehale veljati osebne izkaznice, izdane na “starihTobrazcih. Nove osebne izkaznice smo začeli izdajati 20.6.1998. Po zakonu je osebna izkaznica obvezna le za tiste osebe, ki nimajo drugega veljavnega dokumenta s sliko (potni list, vozniško dovoljenje, stalna obmejna prepustnica). Ne glede na to določbo pa menimo, daje osebna izkaznica zelo praktičen dokument tudi za vse ostale občane. Je majhna (v velikosti bančne kartice), namenjena je za dokazovanje istovetnosti in državljanstva ter je hkrati tudi potovalni dokument za sosednje države (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Italija). Osebno izkaznico lahko dobi vsak državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče na območju Slovenije, tudi otroci in mladoletniki. Vlogo za izdajo je na našem območju treba vložiti na Oddelku za notranje zadeve Upravne enote Mozirie. soba št.1 (pritličje levo! ter priložiti novo fotografijo velikosti 3,5x4,5 cm in staro osebno izkaznico (če jo je oseba že imela) ali drug identifikacijski dokument oz. izpisek iz rojstne matične knjige. Cena osebne izkaznice je 3.400 SIT (upravna taksa in obrazec) za polnoletne državljane in 2.750 SIT za osebe do 18. leta starosti. Veljavnost dokumenta je 10 let za polnoletne državljane in 5 let za otroke do 18. leta starosti. Izdeluje jih podjetje CETIS v Celju, rok za izdelavo je 7 dni, izdelano izkaznico pa lahko občan dvigne osebno na upravni enoti ali pa jo dobi po pošti. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mora vložiti vsakdo sam, ker se je na vlogo potrebno podpisati, lastnoročni podpis paje nato računalniško skeniran na izkaznici. Če kdo zaradi bolezni ali invalidnosti sam ne more priti na upravno enoto, priporočamo, da se zglasi kdo od svojcev ali bližnjih, da se bomo dogovorili o možnosti vložitve vloge. Vloge za izdajo osebne izkaznice imata tudi matičarki na krajevnih uradih, zato se lahko izjemoma vložijo tudi na teh mestih. Vendar je v tem primeru rok izdelave osebne izkaznice daljši od enega tedna, ker morata vloge matičarki najprej dostaviti na upravno enoto, kjer se računalniško evidentirajo, in šele nato pošljejo v nadaljnjo izdelavo. Po 1.1.2000 bomo pričeli sprejemati tudi vloge za izdajo novih potnih listov, rok za zamenjavo sedanjih pa bo 2 leti. O zamenjavi potnih listov bomo javnost seznanili takoj po novem letu. Upravna enota Mozirje Osnovna šola Ljubno Uspešni v orientaciji Star budistični rek pravi: “Če smo obrnjeni v pravo smer, moramo po tej smeri samo naprej.” Pri orientaciji se učimo te smeri. Na OŠ Ljubno ob Savinji so učenci pri planinskem krožku zagnani in navdušeni tekmovalci v orientaciji. Za nami je jesenski del tekmovanj v področnih ligah. V naši področni ligi Smrekovec sta bili dve tekmovanji; prvo v Šoštanju 21. oktobra, kjer smo poleg drugih dobrih uvrstitev dosegli prvi mesti v kategoriji B (7. in 8. razred) ter v kategoriji E (veteranke), drugo pa v Vinski Gori 11. novembra, kjer smo bili ponovno prvi v kategoriji E. Iz šole tekmuje kar pet ekip (po pet) učencev v kategorijah A in B. Poglabljajo znanje planinske šole, se učijo veščin ori- entacije in si nabirajo izkušnje. Poleg tekmovanj so jim to prijetna druženja, srečanja, predvsem pa pridobivanje znanja za uporabo -torej za življenje. Marca 2001 bo še eno izbirno tekmovanje, tokrat v Gornjem Gradu. Po treh izbirnih tekmovanjih se bosta na državno tekmovanje uvrstili po dve ekipi iz vsake kategorije. Torej, pred nami je še ena preizkušnja in orientiranje v pravo smer. Mentorica Irena Retko Komunala Javno komunalno podjetje d. o. o. Gornji Grad 3342 Gornji Grad, Attemsov trg 3 Obvestilo Komunala d. o. o. Gornji Grad obvešča, da bo odlagališče Podhom v zimski sezoni od 1.12. 2000 do 1. 4. 2001 odprto le vsako drugo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00 ure. Po 1. 4. 2001 pa bo odprto vsako prvo in zadnjo soboto v mesecu. Prosimo za razumevanje! OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Cerkev in predvolilna propaganda Kopriva v predzadnji številki novic me še ni opekla, čeprav se je tikala prav mene. Tablo s predvolilnim plakatom Nove Slovenije sem namreč pred gornjegrajsko cerkev postavil jaz. Da se tlačita obe »grešni« stranki v isti koš, sicer ni prav, toda menil sem, da lahko to presodijo tudi bralci. Kdor je seveda pošten in ni proticerkveno nastrojen. Zato takrat nisem reagiral. No, gospod Ivan Glušič, kandidat omenjene stranke, je nekako smatral - dokaj razumljivo seveda - da očitek leti tudi nanj, zato se je v naslednji, torej zadnji številki SN odzval. Do tu ni še nič narobe. To, kar pa je narobe, je spet neutemeljena zbadljivka v »koprivah« iste številke časopisa. Ne, to pa, milo rečeno, ni pravi način. Če gospod Glušič v čem ni imel prav ali pa po mnenju avtorja sploh nima prav -vsaj izgleda tako - so za to druge rubrike, kjer bi se dalo na primeren način polemizirati z njim. Tako je in bo ostalo moje mnenje. Tudi glede plakatiranja pred cerkvijo si dovoljujem imeti svoje mnenje, v katerem je vsekakor tudi logika. Cerkev je zame kot kristjana predvsem verski objekt. To, da je tudi kulturni spomenik, je ob tem skorajda postranska stvar, seveda pa je prav tako. Dosežke naših prednikov bi morali še bolj ceniti. Vendar pa to dejstvo ne sme biti razlog, da Cerkev (ustanova torej), to pa smo kristjani sami, ne bi delovala tako kot mora. Naj bo res vsem jasno, da ne bi bilo dovolj, če bi se brigala le za posmrtno življenje svojih vernikov. Človeku je pač treba - ne glede na vero - pomagati tudi na tem svetu. Še nikoli si ni Cerkev toliko prizadevala za uboge in izkoriščane kot danes. Mar ni nezaslišano, da se spreminjamo v Južno Ameriko, v družbo z brezpravno rajo in vsemogoče elito? In to sredi Evrope! Seveda njena Karitas ni vse, in tudi ne sme biti. Karitas je namreč kot zvonenje po toči. Cerkev se mora brigati - in se briga! - da bi to organ- izacijo nekoč v čim bližji prihodnosti rabili le tisti, ki jih prizadenejo razne nesreče, ne pa, da mora pomagati ljudem z premajhnimi dohodki. Za to bi pač morala skrbeti oblast, ki - le kje na Zahodu (razen na divjem) je še tako? - dopušča krajo družbenega premoženja in s tem nastajanje le dveh skrajnih družbenih slojev. Seveda Cerkvi ne gre za oblast. Ali pa morda kdo pozna kakšnega duhovnika ali celo škofa v parlamentu ali vladi? Govoričenje o oblasti Cerkve je lahko le zlonamerno. Razumen človek se lahko temu le nasmehne. Cerkev želi samo vplivati na ljudi, da izvolijo tiste izmed sebe, ki ne bi gledali le na svojo korist, ampak na korist države, torej vseh njenih prebivalcev. Če gre torej za propagiranje stranke, za katero »navija« tudi Cerkev, potem ne sme biti ovir, da Cerkev ne bi te propagande delala ravno pred zgradbo, v kateri tudi sicer vrši svojo dejavnost. Pred cerkvijo torej. Primerjava s prometnimi znaki je prav žaljiva, toda pri nas se temu ne gre čuditi. V družbi, v kakršni živimo, nas prav ničesar več ne preseneča. Tudi Luther je zadeve, ki so se tikale Cerkve, nabil kar na cerkvena vrata. Pa menda to ni logično samo zato, ker je s tem nasprotoval katoliški Cerkvi? Karkoli stori Cerkev, je seveda vnaprej narobe. Ker premnogi ljudje ne znajo misliti, in to tako, da bi njim samim koristilo - izid volitev trditev potrjuje - jim Cerkev poskuša pomagati. Uspeh je tako ali tako pičev. Laže pač sprejemajo kar deli Karitas, kot pametne nasvete oziroma pamet. Toda, če bo pamet nekoč vendarle osoljena, bomo lahko ustvarili družbo, kakršno ne želi le Cerkev, ampak vsi tisti državljani, ki sicer čutijo krivico, ne»kapirajo« pa žal, kdo jim jo dela. Zato je prišlo na tokratne volitve premalo sokolov in preveč kur, pa še tiste bi lahko ostale kar v kurniku, kjer je večina njih predremala volitve. Človek bi včasih morda res kar obupal nad vsaj na videz brezizhodnim stanjem. Toda, če je pamet srečala že vso Evropo, ni vrag, da ne bi prej ali slej tudi Slovence. Zdi se, da je Bog, ko je delil pamet v Srbiji, obenem pa pobiral nazaj nespamet, vrečo z njo izgubil ravno nad Slovenijo. Upajmo, da bo to kmalu opazil. Sicer pa bo ob naslednjih volitvah pred cerkvami še treba postavljati panoje. Kdo pa nam jamči, da bo Bog do takrat sploh opazil, kaj nam je nehote zakuhal? Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad SMRTNA NESREČA PRI DELU 10. novembra okoli pol osme ure zjutraj se je pri spravilu lesa v gozdu Penturjevo na Planini smrtno poškodoval 50-letni S.Š. iz okolice Ptuja. S. Š. je skupaj s sodelavcem v hudi strmini sprostil večji hlod, ki ga je povlekel s seboj v globino. Na ležečega je kasneje padel še drugi hlod in ga pokopal pod seboj. Poškodbe so bile tako hude, da je S.Š. na kraju nesreče umrl. VLOM V ŠOLO V času od 10. do 13. novembra je neznani storilec vlomil v zgradbo osnovne šole v Nazarjah. Iz notranjosti ni ničesar odtujil, z vlamljanjem pa je povzročil za okoli 10.000 tolarjev škode. ODTUJIL PRAZNO BLAGAJNO V času od 30. oktobra do 13. novembra je neznanec na Cesti v gaj v Mozirju nasilno vlomil v leseno brunarico, last A. B. in iz notranjosti odtujil registrsko blagajno. V njej ni bilo denarja, kljub temu pa je lastnico oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Zadruga mozirje Mercator - ZgomJesavtnJska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. Železnina Gornji Grad Telefon: 03/58-43-016 VELIKA IZBIRA TALNIH OBLOG, tapisonov, itisonov, tekačev, PVC talnih oblog.... v Železnini G. Grad, tel. 58-43-016 POPRAVEK INFORMACIJE V 23. številki Savinjskih novic smo na strani 29 objavili zahvalo za pokojno Marijo Šestir. Pri tem je bilo napačno navedeno, da gre za Krdetovo mamo, pravilno bi bilo Krdetovo Mimo. Vsem prizadetim se za neljubo napako vljudno opravičujemo. Uredništvo Javno opravičilo Rok Hribernik iz Rečice ob Savinji injure Šemenc iz Nazarij se javno opravičujeva Nejcu Nadlučniku iz Varpolj za izzvani pretep. O Srbijo, domovina moja, bila si mi samo san. O Kosovo, moj izgubljeni raj. ZAHVALA V neizpolnjeni želji, da še enkrat obišče svoj rodni kraj, je tiho zaspal Jevto ORLOVIĆ iz Spodnje Rečice Naša zahvala je namenjena številnim, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali sveče in darove za Karitas in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem Savinjskega okteta iz Žalca, gospodu Jožetu Grudniku za poslovilne besede in sodelovanje pri organizaciji pogreba, Radio klubu Mozirje, zastavonošema, Godbi na pihala Zgornje Savinjske doline in vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kelemenu in njegovim medicinskim sestram ter dr. Pečnikovi, dr. Marovtu in osebju intenzivne nege v Topolšici. Iskrena zahvala svima u ime njegove majke, sestre i brače. Njegova družina Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje in Kulturno društvo Slap Vabita ob 200-letnici rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna na literarni večer z ANDREJEM ROZMANOM ROZO, v petek, 1. decembra 2000, ob 18. uri v gostišče Grad Vrbovec v Nazarje. Vabljeni! ZAHVALA Ob smrti mame in stare mame Katarine SLATINŠEK iz Radmirja 30 I909-2OOO se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku monsignorju Vratanarju za opravljen pogreb in govorniku gospodu Trbovšku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Janez z družino V SPOMIN 15. novembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Tone PIRECNIK iz Nazarij Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi domači OBVESTILO Barbara Zagožen s.p., Interdent, Dol 1, Gornji Grad, z dnem 31.12.2000 preneha z dejavnostjo. Odhajam z vetrom a ne v praznino. (Tagore) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Jakoba BELAKA 28.4.1937-10.11.2000 iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Suhoveršniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru iz Ljubnega ob Savinji, govornikoma ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Francka, hčerki Bojana in Mija z družinama ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Jožice KOVAČ iz Ljubije 19.3.1938-21.10.2000 Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom, dr. Karmen Fürst, osebju bolnišnice Topolšica, gospodu župniku Suhovršniku za lep obred, pogrebcem, govornikom, pevcem in vsem, ki ste jo prišli pospremit na njeni zadnji poti. Žalujoči domači V SPOMIN 9.11.2000 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Helena KEBER p.d. Firberjeva mama iz Lepe Njive Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu in ji prižigate svečke v spomin. Vsi njeni Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Matilde PAVŠEK 4.1.1912-30.10.2000 iz Šmartnega ob Dreti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala patru Evgenu za opravljen pogreb, pevcem, pogrebcem in govornici. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči domači POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933- Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Nove knjige v knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Polič: Izgubljeni roman* Švajncer: Upanje * Auster: Leviatan* Hašek: Dobri vojak Švejk* Ellroy: Črna dalija* Sollers: Krasni Casanova* LeCarre: Single&Single* Kužnik: Srečanje z Michaelom* Cerar: Diplomacija za kulisami* Dolenc: Grenke pomaranče* Bibič: Soigralke* Sivec: Godec v vicah* Andrews: Ugrabljena STROKOVNA LITERATURA: Easwaran: Vzemite si čas* Veliki ugankarski slovar* Page: Od zdravljenja do ozdravitve* Mindell: Vitaminska biblija* Habbe: Nasilje in varnost otrok v šoli, Žohar: Čustvena inteligenca MLADINSKA LITRATURA: Sivec: Usodni pečat* Inkpen: Žiga na snegu* Inkpen: Žigov božični večer* Küpper: Koroške pravljice* Muck: Blazno resno o šoli* Mai: Šolske zgodbe* Stine: Noč, ko je lutka oživela* Rowling: Harry Potter - Jetnik iz Azbakana* Ullrich: Ne poljubljaj čarovnic CD - kompaktne plošče: Čarovnik iz Oza* Mačji sejem* Metuljček Cekinček* Bodi še plesalec (plesalci Kazine Ljubljana) VIDEO KASETE: Trije Kralji* Bog je umrl zaman* Nemirna srca* Klub golih pesti* Hurikan* Afera Thomasa Crowna* Ameriška pita* Nadarjeni gospod Ripley* Žogica Nogica* Sneguljčica* Beethoven 3- del SITÄÄ Na trgu 7, 3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. : M KINO MOZIRJE I 25.,26.11.2000 Jake, Brian in Anna - romantična komedija Režija: Edward Norton Vloge: Ben Stiller, Edward Norton, Jenna Elfman Zgodba temelji na iskrenem prijateljstvu, ki se je spletlo medjakeom, Brianom in Anno že v rosnih otroških letih in ni popustilo navkljub ločitvi, ko se je Ana preselila v Kalifornijo. Fanta odrasteta v moža in postaneta priljubljena ter privlačna dušna pastirja. Zdi se, da je njuno prijateljstvo z leti dozorevanja postalo še močnejše. Dokler še ni v New Yodt vrnila Anna, kot mlada, lepa in uspešna poslovna ženska... 2., 3.12.2000 Vihar vseh viharjev - akcijska drama Režija: Wolgang Petersen Vloge: George Clooney, Maric Wahlberg Film je resni čnain pretresljiva zgodbao tem, kako je naravna pošast, vihar vseh viharjev, pognala v smrt ribiče, ko so domov peljali polno barko rib. Upanje in optimizem proti naravi. Film, ki vas bo pretresel in prevzel! Predstave: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. Vstopnina 500.00 sit. KINO NAZARJE 25., 26.11.2000 Mirno jezero - sridjivka komedija Režija: Steve Miner Vloge: Bill Pulman, Bridget Fonda, Oliver Platt Nikoli ne veš, kaj te lahko potegne v vodo! Pred kratkim se je ob osamelem jezeru v pokrajini Main zgodila nesreča. Dokaj čudna skupina raziskovalcev je prišla odkrivat vzroke te nesreče. Ko naletijo na edino stalno prebivalko, se skrivnostna zgodba o izginotju njenega moža in nekaj krav. ki jo zeli prikriti, začne odvijati pred našimi očmi... 2., 3.12.2000 Hiša debele mame - komedija Režija: Raja Cosnell Vloge: Martin Lawrence Agent FBI Malcom Turner je mojster maske in preobleke. Ustavi se pred težko halogo. Ujeti mora roparja, ki je nedavno pobegnil iz zapora; Agent mu je past nastavil pred hišo, kjer stanuje debela mama, prepirljiva južnjaška babica... Predstave: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. Vstopnina 500,00 sit. KINO LJUBNO 25-, 26.11.2000 Vihar vseh viharjev- akcijski spektakel 2., 3.12.2000 Romeo mora umreti - akcija Režija: Andrzej Bartowiak Vloge: Jet Li, Aaliyah Od Sheakespeara sta v filmu ostali dve bandi, Črnska in kitajska, ki sta med sabo v vojni. Zraven sodi tudi velika ljubezen. Sin šefa kitajske mafije se zaljubi v hčet šefa črnske mafije in sodobna verzija Romea in Julije je pred vami, z veliko mero borilnih veščin, posebnih efektov in hip-hop glasbe. Cvetke in koprive PLAT ZVONA V BOČNI Več kot sto let stari lipi pri cerkvi v Bočni bojda bije plat zvona. Podrl naj bi jo menda gospod župnik, ker bi rad imel popoln razgled. Temu se večina faranov upira, menijo namreč, da se novopleskana cerkev lepo vidi iz vseh smeri neba, lipa pa ji daje lep, slovenski videz. Torej žaga vendarle ne bo (za)pela? (LOGAR PRESS) S FIGO V ŽEPU Iz zaupnih virov blizu turističnih krogov smo izvedeli, da čaka pred nedavnim (domnevno) ustanovljeno lokalno turistično organizacijo Zgornje Savinjske doline kaj klavrna usoda. Ustanovne listine menda še vedno niso podpisali vsi pooblaščeni predstavniki občin, kar lahko v končni fazi pomeni, da je bil slovesen podpis omenjene listine pri Štormanu (v prisotnosti cenjenega notarja) lari-fari oziroma izgubljanje časa. Sloviti GIZ (beri: gospodarsko nein-teresno združenje) bo torej očitno končal približno tako kot pred njim družba z omejeno odgovornostjo, ki naj bi imela enako vlogo. (ŽIVELA TURISTIČNA PRIHODNOST ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE PRESS) CVETKA O KURAH Ker nam je v tej izdaji Cvetk in kopriv zmanjkalo prostora za objavo cvetke o butastih kurah, jo lahko pričakujete kdaj drugič. (REPLIKA PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Nobeno juho se ne poje tako vročo kot se skuha. Kadilo se bo in kadilo, vendar se bo počasi vendarle ohladilo. Ne umikajte se, saj zmaga ni doleč. Mirnejše obdobje se bo zočelo v drugi polovici tega obdobja. Ohladite svojo vročekrvnost in se umirite. Ljubezen: Ne zatiskajte oči pred morebitno odločitvijo. Somo zafosna je. Vsekakor po lahko pričakujete nove čustvene odločitve, ki jih boste morali nujno začeti izražati. Dragoceni čas lahko izkoristite za mnoge dragocene JL Delo: Pri delu ne izgubljajte pogleda nad dogajanjem. Še malo se boste morali potruditi, do vzdržite. Predvsem se ne bojte kritike. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Ne bežite pred spremembami, ki so nujne. Sprejmite drugačen sistem vrednost, ki se vam ponujajo pred nosom. Predvsem si ne zatiskajte oči pred lastnimi slabostmi, to si jih boste enkrat priznali, bodo postale vaše prednosti. Ljubezen: Krizo no čustvenem področju morata prebroditi skupoj, čeprav bosto šla skozi pekel, se splafo potruditi. Pustite, noj se zgodi, kor se poč moro zgoditi. Ne olepšajte se pred partnerjem, ampak dopustite, naj spozno tudi tiste vaše lastnosti, ki se jih somi sramujete. Veliko vam bo v tem obdobju koristilo tudi določeno mero samote, ki vam lahko prinese najboljše odgovore. Delo: Pri delu nobenih novih akcij, novih podvigov. Čos je primeren predvsem za popravljanje starih nopak. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Ključ do vaše sreče leži v vaši lastni inovativnosti. Prebudite svojo domišljijo in naredite kaj novega, drznega, nekaj, kor je bilo do sedaj za vas težko. Prve dni v decembru se vam obeta prijetno presenečenje. Ljubezen: Če imate trdnega, zvestega in stalnega partnerja, je sedaj čas, da vezo nekoliko zrahljate. Pomislite no različne zobovne igre, ki bi vaju utegnile razvedriti. Čos je tudi, da osvežite svoje spolno življenje. Domišljije imate dovolj, do si boste lahko izmislili nekaj novega, izvirnega. Čar leži ravno v igri. Vso stvar zastavite iz drugega zornega kota. Pazite le, do se ne boste zavirali torn, kjer je sedaj to nojmanj no mestu. Delo: Ste v idealnem obdobju, da popravite napake, ki ste jih storili v prejšnjem obdobju. Če ste se zamerili sodelavcu, storite, kar je prav. Opravičite se. Rak od 22. 6. do 22. 7. je pred vami, vam bo prinesel odgovore, zakaj slabo počutje. Lažje boste zadihali. Kljub mrazu si privoščite sprehode v naravo. Energije za gibanje bo dovolj. Ljubezen: Povečano vitalnost bo prišla do izrozo tudi na ljubezenskem področju. Zbudili se boste in začeli močneje izražati svoje želje, kor bo partnerju le godilo. Še posebno burno bo prve dni decembra. Pazite le, da ne boste s svojo ihto česa porušili. Delo: Končno lahko vzomete vojefi v svoje roke tom, kjer ste čutili, da ste zvezani. Uresničevati boste lahko začeli svoj načrt. Zanesite se na svoj pogum. Uspelo vam bo. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Spati vam ne pusti predvsem vaš ranjeni ponos. Požreti boste morali marsikatero žaljivko, ki vas bo opomnilo, da morate druge ljudi včasih pustiti pri miru v njihovem prepričanju. Nekoliko se boste morali umakniti. Počutje: Ker ste v preteklem obdobju imeli nekaj malih <57š simptomov za slabo počutje, se sedaj lohko oddahnete. Čos, ki *1 Ljubezen: Za vas bo v tem obdobju pomembno predvsem partnerjeva podporo. Čeprav boste v drugi polovici tega obdobja v senci, ne dovolite, da bi preveč trpeli, soj tudi vodje v senci storijo, kar se ujema z njihovo naravo. Začasno boste morali žrtvovati svoje lastne potrebe. Da bo v družini mir, se odločite za časten umik. Delo: Seveda vos spremlja tiho sreča no finančnem področju, zato se splača investirati v nove projekte. Stik z nadrejeno osebo se še ne bo razjasnil. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Predah, ki se bliža, je bolj potreben, kot si mislite. 11II Prijetne novice, ki jih že ves čos pričakujete, bodo prispele k * vam. Zato boste bolje razpoloženi in pričakujete lahko bolj optimistično obdobje. Ljubezen: Sreča in harmonija trkata na vrato, seveda pa je vprašanje, kako ja boste znali izkoristiti. Ker bo možnosti zo zbliževanje več kot dovolj, boste vsaj deloma prišli na svoj račun. Spolno življenje be dokaj odprto in sproščeno, več napetosti in morebitnih nesporazumov si lohko obetate le v zadnjih dneh tega obdobja, ko bo soglasje med vama na začasni preizkušnji. V teh dneh ne pričakujte dogodkov, ki zahtevajo svoj določen vrstni red. Delo: Nekoliko boste zonemarili svoje poslovne zodeve, vendar, če se boste ustrezno zavarovali, se bo vse končalo brez večjih posledic. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Tehtnice boste v sebi začutile moč, ki je nimate vedno. Vožno je, do prisluhnete svojemu notranjemu glosu in mu sledite. Kljub velikemu navdušenju, ki go boste začutili v sebi, bodite previdni. Ne izpostavljajte se slabemu vremenu in pijte dosti toplega čaja. Ljubezen: Vol navdušenja vas bo ujel tudi no tem področju. Harmonija, ki jo boste začutili, bo v družbi partnerja naravnost enkratno. Čas je primeren zo nove nočrte v bodoče, s katerimi pa ne pretiravajte, soj vseh ne boste mogli uresničiti. Kljub navdušenju se držite ustaljenih navod. Delo: Stvori, dogodki in priložnosti bodo videti naravnost fantastični, čudno privlačni in obetovni. Zavedajte se, da je to zunanji videz in do morate o stvareh tudi dobro razmisliti. Škorpijon od 24. 10. do 23. 11. Počutje: Ste v dokaj spremenljivem zdravstvenem obdobju in če se le morete, se varujte stresnih situacij. Težko se kontrolirate, pa vendar..., spremembe so nujne in bodo dolgoročne narave. Dokončno se boste morali posloviti od določenih navad in razvad v vašem življenju. Preživele bodo le tiste stvari in navade, ki so dobre. Ljubezen: Mnogi škorpijoni se bodo ponovno zaljubili in začutili, da se prebujajo. Tudi tisti s stolnimi zvezami bodo začutili, do je zapihol nov veter, kar pomeni, do boste zaživeli zelo srečno in intenzivno spolno življenje. Delo: Poslovne zadeve bodo v tem obdobju potisnjene nazaj, vendor jib nikor preveč ne zanemarite. Pozite se sumljivih ljudi, ki bi vom lohko zmešoli štrene. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Dnevi, ki se bližajo, bodo naporni predvsem na psihičnem področju. Poskrbeti boste morali za svoje živce in jih spraviti v red. Pogled nad tem, koj si lahko in česa si ne smete privoščiti, bo zelo pomemben zo vaše dobro počutje. Brzdajte navale besa. Ljubezen: Precej muhasto obdobje, ko boste nesigurni v svojo čustvo. Razmere vas bodo silile k temu, do boste veliko razmišljali o svojih čustvih. Zmedenost se bo omililo v drugi polovici tega obdobja, to boste zopet bolj zaupali vase in v svoje kvalitete. Ne spreglejte novih priložnosti. Delo: Na tem pedročju boste še naprej precej uspešni. Obvarujte se le zmedenosti, da ne boste česa spregledali. No delovnem mestu se lahko pojavijo nova poznanstva, ki bi vam poklicno pot somo še olajšala. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Obeta se vam intenzivno obdobje. Imeli boste le malo pravega miru. Čas je za izlete, več gibanja, druženja s prijatelji in podobno, Če vos bo nekdo hotel obdarovati, bo to iz čiste radodarnosti. Tudi vam samim se ni treba obotavljati, fe čutite, da je pravi čas zo darilo staremu prijatelju. Bodite dejavni in skušajte biti čim bolj odprti zo dogajanja v svojem okolju. Ljubezen: Nekoliko preveč resni boste, kar je sicer v določenih trenutkih potrebno, v tem obdobju pa skušajte jemati svoje ljubezensko življenje skozi humor. Veliko bolj boste sproščeni in manj živčni. Partner pa bo zelo vesel spremembe. Čas je, do se malo spremenite in približujoče sonce vam je lahko v veliko pomoč. Tudi somi boste srečni, če vam bo uspelo spraviti koga v smeh. Dele: Nekje v ozadju je viden tekmec, ki vas ovira na vaši poklicni poti.Te osebe se sicer ne boste mogli znebiti, lahko pa boste ugotovili, kaj hoče. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Živčno nopetost bo popustila najkasneje v začetku decembra. Disciplina je sicer potrebna, vendar raje ne pretiravajte. Če imate dieto, morate od časa do časa vseeno norediti izjemo. Popoldan počivajte. Ljubezen: Osebo, ki se vam bo poskušalo približati s svojim šarmom, je zelo vztrajna in le stežka p boste dopovedali, do naklonjenosti ne morete vračati. V drugi polovici tega obdobja boste morali pokazati več lastne zrelosti in samostojnosti. Iz zapletenega položaja vodi pot preko prijatelja, ki vam bo v stiski priskočil na pomoč. Ne prikrivajte resnice partnerju. Delo: Čako vas pomemben poslovni izziv, ki vam ne bo dal spoti, dokler si ne boste no jasnem, katero odločitev boste sprejeli. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Ste v svojem lastnem času in zato v dobrem položaju za svojo ustvarjalno moč. Ne dovolite, da drugi vplivajo na vas, saj ne bodo imeli poštenih namenov. Harmonijo in srečo boste našli predvsem z ljudmi, ki podobno razmišljajo. Drugi vas bodo imeli za čudaka. Ljubezen: V tem obdobju jo boste najbolj pogrešali. Prišli boste do pomembnega spoznanja, ki bo vašo ljubezensko vez ali utrdilo ali nekoliko ohladilo. Ne pritožajte se vedno nod svojim partnerjem, posebno takrat, ko ste v prijetni družbi. Takšne trenutke rajši izkoristite za navezovanje novih znanstev ali prijateljstev. Delo: Nekoliko boste negotovi, še posebno v drugi polovici tega obdobja, to bodo od vos zobtevoli, do opravite delo, za katerega ste vi mnenja, do mu niste kos. Več samozouponjo in pogumo in uspeli boste. 2 O k DA BI ca VIKAL; TAKO TUJ JE ČLOVEKU! PODKUPLJENE Z VAŠIM NAKUPOM ©□ W)m WD [S^[d)D lysMugffÄ £VLpJJIVOStiiji OD testa OD- mmmiM UM Bonipušji p is® Ugodne cene in gotovinski popusti! Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s ■ I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I I 041/606-376. j I TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV J Nudimo vam popravilo BTVEvelux in Gorenje ter prodajo BTVEvelux in | i SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. j RTV SERVIS PURNAT ■ Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. ■ J Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ j Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, | I skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-1 I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji | j Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. j AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE i Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. | ■ Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-66. POGREBNE STORITVE ANUBIS J Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, j • Radmirje, tel. 03/5841-029, mobitel I POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV I Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Do-1 I brovcs.p., Žlabor8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-1 j 636. I j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A | I Hladilniki in zamrzovalniki vsehvrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309-1 I POROKE, ZAKLJUČKI, SVEČANA KOSILA IN I VEČERJE,... I Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji j GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/8398-570. TAPETNIŠTVO, USNJENA IN TEKSTILNA j GALANTERIJA ■ Obnova oblazinjenega pohištva, taperiranje vrat, preoblačenje gumbov in i J zaponk, velika izbira tapetniškega blaga in usnja. Banko, Rečica ob Savinji,. ' tel. 583-5341, GSM 041411-218. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske I I naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. I ODKUPUJEM REZANE DESKE I debeline 80 in 30 mm. Tel. 03 5845-166 ali 041414-704. | I________________________________________________________I 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. 8. fax: 063/720-770 QSM: 041/724-977 041/ 630-611 e-mail: lnfe@radlorap-pol2ela-5p.sl Prodamo eno brejo telico sivko, tel. 5833-217_________________________________ Podarim dobro ohranjen ČB televizor, informacije na tel. 5841-162. Renault4 GTL, prodam po delih, ugodno, tel, 583-19-80._____________________ Prodam pancarje nordica, št. 44, črne barve, rabljene eno sezono, cena 15.000,00 sit. Jože Jeraj, Zadrečka c. 27, Nazarje. Prodam avto radio Blaupunkt, rabljen eno leto, tel. 041/456-079- Zidani štedilnik, 2 plin + 2 elektrika + kurišče, možnost etažne centralne, 2 pečici, dobro ohranjen, ugodno prodam, tel. 58-32-597 po 16. uri ali 031/528-928. Prodam peč na olje, primemo za sobno ogrevanje, tel. 041/227-318. Prodam brejo kravo sivko, druga telitev, tel. 03/838-50-88.__________________ Prodam polovico 200 kg bika za zakol, tel. 041/526-208.___________________ Kupim smuči in pancarje št. 35, tel. 5835-557_________________________________ Prodam pasat variant l,9TDIU0km,l. 98, tel. 041/599-340._______________ Prodam oreh, tel. 03/839-07-80. Prodam bikca starega 14 dni, tel. 5834- 16O.________________________________ Prodam telico sivo rjave pasme, brejo 9 mesecev in več telet za zakol ali nadaljn-jo rejo, tel. 041/912-735.__________ Prodam prašiča za zakol, tel. 5831-213. Žrebico in kravo za zakol ali polovico pro-dam, tel. 5841-196._________________ Kupim zazidalno parcelo oz. starejši ob- jekt v Mozirju ali bližnji okolici, tel. 04l/ 775-556.____________________________ Prodam traktorske verige 13,6/28, cena po dogovoru, tel. 5844-274. Damo v najem trosobno stanovanje cca 100 m2 Varpolje pri Marketu, tel. 041/ 469-280,031/577474._________________ Prodam papagaja, rdeč-rumen-zelen Ro-zela, samega ali s kletko, tel. 041/726-230.________________________________ Prodam betonske cevi za kanalizacijo fi 30, cena zelo ugodna, tel. 03/5843-240 zvečer. Ugodno prodam dva snowboarda, gol-tes s trdimi vezmi, tel. 031/880-106. Pogrešamo bernskega planšarskega psa, čmobelo-rjave barve. Njegova posebnost je eno modro oko. Če ga kdo vidi, prosimo, da sporoči našt. 041/263-360. V Zgomj i Savin jski dolini kupim zazidalno parcelo ali starejšo hišo, tel. 041/793-063.___________________ Prodam dva bikca, stara dva meseca, za rejo ali zakol. Tel. 5841-133. Prodam zimske gume, 2 kosa, malo rabljene dim. 185x65-15”, znamke sava m+s, cena 10.000,00 sit za 2 kosa, tel. 5841495.____________________________ Prodam teličko simentalko staro 10 ted-nov, tel. 5835-235._________________ Odstopim posteljo z jogijem dimenzije 90x190, tel. 5833-561.______________ Podarim avto 101, neregistriran, še v voznem stanju, tel. 5845-228. Prodam sijažne bale, tel. 5831-091- Prodam prašiča težkega 180 kg, tel. 5834-078. oICMa kkbE PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT OKENSKI SISTEMI - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2$. številki SN TISKARNA, ZALOŽBA w GRAFIKA 3000 Celje, Lava 7b Nudimo vam storitve: offset tiska, sitotiska, knjigotiska, knjigoveštva, računalniške priprave A4 SIT 1.580,00 B5 SIT 1.290,00 IMENIK PLANER SIT 460,00 PODLOŽNI KOLEDAR SIT 450,00 STENSKI UMETNIŠKI KOLEDAR TODIĆ SIT 790,00 sm* NAMIZNI KOLEDAR SIT 560,00 _ 3£ _ 4=- _ 5r _ 6= JANUAR 22 23 24 26 S Za vse informacije pokličite: tel.: 03 545-26-66, 547-31-60, 547-31-61, fax: 03 547-31-66, GSM: 041 617-878, GSM komerciala: 041 630-409 ITO SENI Prihaja december, mesec prazničnih nakupov. V prodajalni FOTO SENI v Mozirju, smo za Vas pripravili bogato ponudbo različnih daril po najugodnejših cenah. Fotoaparat KODAK KB 10 + film + baterije 6.900,00 sit Fotoaparat SAMSUNG FINO 20 + torbica + baterije8.900,00 sit Fotoaparat SAMSUNG ZOOM 700 XL -datum + torbica 29.000,00 sit Fotoaparat PENTAX PC 550 AF + torbica 13.000,00 sit Fotoaparat PENTAX ESPIO ZOOM 38-70 + torbica32.650,00 sit Fotoaparat CANON PRIMA BF 800 + torbica 10.500,00 sit Fotoaparat CANON PRIMA ZOOM 35-105 - datum47.900,00 sit Fotoaprat CANON EOS 300 kit 28-80 102.900,00 sit Videokamera PANASONIC VHS RX 22 92.000,00 sit Daljnogled OPTISAN 8x40 + torbica 9.900,00 sit Daljnogled OPTISAN ZOOM 8x-17x25 + torbica 16.700,00 sit Film KODAK GOLD 200/24 2 kom 1.300,00 sit Film AGFA HDC 200/20 450,00 sit Audiokaseta TDK T 160 min 120,00 sit Videokaseta TDK XQ 180 min 460,00 sit Od 15. decembra do konca leta Vam bomo za vsak razvit film z najmanj 24 fotografijami podarili fotoalbum za 100 slik. Vabimo Vas v FOTO SENI, Na trgu 2 v Mozirju mii& &- m Ä.mm: Accounting 3% ■'n Program za celovito vodenja podjetja 2BiT d.o.o. in Cosis d.o.o. pripravljata predstavitev programa PCA 20001 v sejni sobi OOZ Mozirje (dom obrtnikov) naslednjo sredo 29.11.2000, s pričetkom ob 16. uri do predvidoma 19. ure. Predstavitev je BREZPLAČNA. Predhodna najava je zaželena zaradi komplekstnosti predstavitve. Predstavitev programa PCA 2000 in demo verzijo programa lahko snamete z naše internet strani www.2bit.si ä, Tel&fax: 03/83 88 100; 041/732-911; 031/302-282 Rečica ob Savinji 143; e-pošta: top@email.si VSE KAR JE V "ZVEZI" 2 RAČUNALNIKI RADICmCELJE ■ ■■ ■j ' TISAH ^ I Irl W JmmMT i "■Ml BJI SAVINJSKI DOLINI Skrčili smo cene in raztegnili posojilo! Tu so skrčene cene, ki veljajo za vozila: Lupo 1,01: za 86.663 SIT prihranka Lupo 1,41: za 167.250 SIT prihranka Polo limuzina, Variant: za 140.000 SIT prihranka Passat limuzina, Variant: za 300.000 SIT prihranka. Golf 1,41 in 1,91: za 140.000 SIT prihranka PORSCHE KREDIT IN LEASING In tu je 72 - mesečno posojilo z minimalnim 25% pologom, ki velja za naslednje Volkswagnove lepotce: Polo, Polo limuzina, Polo Variant, Golf in Bora. Posojilo velja za vozila, naročena do 30. novembra. Ponudba in število navedenih vozil sta omejena, zato pohitite v naš salon. Volkswagen Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje tel 03/896-85-19 MESTO GLASBE V 1 BOŽIČNO NOVOLE PREDBOŽIČNI SAL2 16.12.2000....... Celje - skladišče D-Per 7/2000 5000007983,24 COBISS 9 KOMPASOV KLUB V DUBROVNIKU - MLINI 29.12.00 - 02.01.01........................25.900,00 SIT (doplačilo za silvestersko večerjo in letalski prevoz) 4 X polpenzion, vsak večer živa glasba, športno-zabavni program RADOŽIVI RIM, 29.12.00 02.01.01..........55.500 SIT, bus RIM Z LETALOM, 30.12.00 - 02.01.01.......91.900 SIT BENETKE, 30.12.00-01.01.01...............35.500 SIT, bus DUNAJ, 30.12.00 - 02.01.01,..............53.000 SIT, bus ISTRA, DALMACIJA, PARIZ, LONDON, KRAKOW, BUDIMPEŠTA IN ŠE IN ŠE.... SMUČANJE * TOPLI KRAJI * TOPLICE TURISTIČNA AGENCIJA kjw'm® V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 OSREDNJO KNJ CELJE