POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI | P OSAM t Z N A S T E V i L K A 125 D IN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—» — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ljubljana, D* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 1.—. tnaU oglasi. U sluHjo v sociaUe namene delavstvu in nameiienctm, vsaka beseda Din 0J$ Štev. 136 • Maribor, sobota, One 31. decembra 1938 • Leto XIII J. P.: Ob novem letu Leto, ki prihaja h koncu, je bilo leto presenečenj in važnih političnih dogodkov, doma in po svetu, ki so važni za vse, zlasti za delavski razred, ki je tudi sam v tem letu doživel marsikatero razočaranje, a le malo ugodnih presenečenj. Po vojni določene meje v srednji Evropi so se precej izpreminjale in Evropa je dobila novo lice. Avstrija je docela izginila in vtonila v nemškem raihu, ki je postal sosed Jugoslavije. Vzorno urejena in od vseh spoštovana Češkoslovaška republika je doživela strahovito narodno in državno katastrofo, kakršnih zgodovina pomni le malo. Proti svoji volji je izgubila del svojega teritorija in svojega naroda, ki J»a je morala na podlagi monakovskega sklepa — pri katerem sama ni sodelovala — odstopiti Nemčiji, Poljski in Ogrski. Republika se je morala notranje preurediti in razdeliti na tri avtonomne pokrajine. Tudi njeno notranjo Jn zunanjo politiko je morala usmeriti po novih potih, ki so v popolnem nasprotju s prejšnjo, Istotako je morala spremeniti svojo dosedanjo gospodarsko in socialno politiko, vsled česar je delavski razred prišel v mnogo neugodnejši položaj. Tudi v Španiji in na Kitajskem nista nenapovedani vojni končali v tem letu m nihče ne more predvideti, kdaj se posta končali. Ti vojni imata svoje ideološko obeležje. ,i Ob koncu tega leta ni videti nobenih znakov, ki bi kazali, da bo v tem pogledu novo leto ugodnejše in mirnejše za Evropo in ostali svet. Ravno z dosedanjo spremembo zemljevida srednje Evrope se že pojavljajo razna nova vprašanja in spori, Tu nastopa vprašanje Ukrajincev, vprašanje spremembe posestnega stanja v kolonijah, ki so važne za vse evropske države in ki lahko prinesejo marsikatero senzacijo in morda presenečenja. Razume se, da vsi ti pojavi v svetu niso ugodno vplivali na delavski razred doma in drugod ter so mu otežko-čali borbe za svoje socialne, gospodarske in politične pravice in svoboščine. Delavski razred se more razvijati in napredovati le v normalnih političnih in. gospodarskih razmerah. Tega ni potreba posebej dokazovati, ker to jasno izpričuje položaj delavstva povsod tam, kjer vladajo svobodne in normalne razmere, RsT • r Vse to tudi dokazuje, zakaj je ravno delavski razred največji in najpožrtvo-Valnejši pobornik za svoboščine in socialno pravičnost in zakaj ga nobeden še tako velik udarec in neuspeh ne u-straši. Delavski razred noče in tudi ne sme postati avtomat, ker to ne bi bilo samo v škodo njemu, temveč v škodo celine; radi tega se mora neprestano boriti proti takim poskusom in to borbo M moralo podpirati vse svobodno misleče in svobodo želeče ljudstvo brez razlike. Razume se, da — kakor vedno tako tudi v tem letu —- so bili manjši in večji uspehi delavstva odvisni od njegove organizacijske moči in od političnega vpliva, ki ga ima v državi. Kakor je bilo do sedaj, tako bo tudi v bodoče. Zato je tudi razumljivo, da se delavsko gibanje mora učiti iz dosedanjih uspehov in neuspehov ter izvajati konsekvence, iskati mora pota, določati nove smernice in taktiko, če noče propasti. Vsi politični in gospodarski dogodki v ostalih državah vplivajo tudi na politično in gospodarsko življenje v naši državi in na delavski razred posebei. Novo leto nas kliče na delo za naš časopis Od majnika meseca izhaja naša »Delavska Politika« trikrat na teden. To | se je zgodilo majnika meseca na željo in po sklepu naših zvestih zaupnikov, ki jih imamo po vsej Sloveniji. List niti ni zvišal naročnine, ki znaša mesečno samo din 10 kakor prej, ko je list izhajal dvakrat na teden, To se je moglo izvršiti le ob posebni požrtvovalnosti zaupnikov, zbiralcev i tiskovnega pklada in tudi uredništva in uprave »Delavske Politike«. Na tem mestu smo dolžni zahvalo1 vsem. Naš list nima kapitala, nima rezervnih fondov ali podkupnin. To veste vsi, dragi čitatelji in čitateljice. Veste pa tudi, kako neprijetne so tiskovne razmere in je le široki zavesti naših sobojevnikov zahvaliti, da se je list tako lepo razširil in udomačil v rodbinah proletarijata v Sloveniji, Toda še več je treba storiti za naš list. Še več in več! Naš list mora v vsako vas, v vsak kraj in prav v vsako rodbino. Uredništvo in uprava storita vse, kar moreta v sedanjih razmerah, da list zadovolji svoje bralce. Potrebno pa je le, da se list še razširi, da bo imel nerušljivo podlago v svojih zvestih naročnikih. List je danes edina naša duhovna vez, ki mora pri nas trdno vkleniti ves delovni svet v Sloveniji, Naš list ima poročevalsko in kulturno službo. Kar more S ‘ t stori. Vsaj navodila in smernice daje po svo;i najboljši vesti. Te pa naj čitatelji in zaupniki popularizirajo med svojimi prijatelji in znanci. Tako ostanimo vsi krepko pri delu tudi v novem letu! Upajmo, da nam prinese boljše čase. List se naj širi kot naš najzvestejši zaveznik; storil bo vedno svojo dolžnost v nadi na boljšo bodočnost delavskega razreda. Srečno novo leto in pogumno na delo! Spor med Italijo In Francijo radi Tunisa in Džibutija. Spor, ki je nastal med Italijo in Francijo radi italijanske zahteve po Tunisu v severni Afriki in francoski Somaliji, j se zaostruje. Francija je že odločno izjavila, da bo branila vsako ped svoje posesti z orožjem in da ji zato niti ne pride na um, da bi začela z Italijo sploh kakšna pogajanja, dokler se Italija ne odreče ! svojim zahtevam po francoskem ozemlju. V svrho, da povdari svojo odločno 1 voljo braniti francosko posest, bo v najkrajšem času odpotoval predsednik francoske vlade Daladier v Tunis, kjer se bodo ob tej priliki vršile velike prireditve, ki naj povdarijo značaj ne-omajene povezanosti Tunisa s Fran- cijo. Vznemirljive vesti. Vesti, ki prihajajo deloma iz Francije, deloma iz Anglije, govore o pripravah Italije na morju, ki bi naj bile v neposredni zvezi z akcijo te države proti francoskemu Tunisu in francoski j Somaliji. »Populaire« poroča o teh pripravah Italije in pristavlja, da pričenja Italija veliko igro, s katero namerava pridobiti Tunis in premoč v Španiji. Kako sodijo v Franciji o položaju v Tunisu, Francoski listi pišejo, da je vsaka neposredna nevarnost za Tunis popolnoma izključena. Tunis predstavlja danes vojaško izredno utrjeno pokrajino, ki ima svoje utrdbe ne samo proti morju, ampak tudi močno utrjen obrambni pas, pravo Maginotovo linijo, proti meji italijanske Libije. Severno od Tunisa leži italijanski otok Sardinija. Med tem otokom in tuniško- obalo pa je še en manjši otok, Pa-lanterija, ki je tudi italijanska posest. Ta otok so Italijani, po njihovih lastnih izjavah, izpremenili v ogromno u-trdbo, ki bi naj služila za vojaške operacije proti Tunisu in obenem nekako zapirala pot skozi morska vrata med Sardinijo in Tunisom. Francoska vlada pa trdi, da so ji utrdbena dela Italije na otoku Palanteriji dobro znana, da pa tem utrdbenim delom ne pripisujejo posebne važnosti, To kar se govori o skrivnostnem otoku Palanteriji, spada v vrsto bajk. Kako pa Anglija? Anglija neprestano izjavlja, da je s Franciio popolnoma solidarna in da more Francija v vsakem primeru računati na njeno pomoč. Predno pa bi u-tegnilo priti do važnejših odločitev, iz-gleda, da bo Anglija posredovala v Rimu. Ta namen bo najbrž imelo tudi potovanje predsednika angleške vlade Chamberlaina in zunanjega ministra Ha1ifaxa v Rim, v začetku januarja 1939, Kako si zamišlja Anglija premostiti na-sprotstva med Rimom in Parizom, je zaenkrat težko reči. Vsekakor pa je to pot, Anglija primorana biti na strani Francije, ker bi z uresničitvijo italijanskih zahtev Anglija izgubila svoj dosedanji položaj kot pomorska sila ne samo v Sredozemskem morju, ampak bi bila v znatni meri ogrožena tudi njena kolonijalna posest. Francoska reakcija razmišlja, kako bi se dalo zadovoljiti Nemčijo? Kakor se neprestano povdarja, Nem* čija podpira italijanske zahteve proti Franciji. — Francoski reakcionarni tisk pa razmišlja o tem, kako bi se dalo Nemčijo zadovoljiti ali pa vsaj omejiti njen interes na italijanskem francoskem sporu. Prišli so do zaključka, da bi to najlažje storili na ta način, da Francija odpove vojaški pogodbi s Poljsko in Sovjetsko Rusijo ter na ta način molče da svoj pristanek Nemčiji glede Ukrajine. — Račun francoske reakcije je torej prav tako enostaven, kot je bil v primeru Češkoslovaške. Za var-| nost francoske meje na zapadu naj pla- I čajo račun dosedanji zavezniki Francije !na vzhodu. I Kako bo s Španijo? V sporu z Italijo dobiva špansko vprašanje za Francijo vedno večji pomen. Polagoma se kaže, zakaj je bila potrebna španska državljanska vojna in kdo je imel na izbruhu te vojne svoj največji interes. Vprašanje Španije je vprašanje varnosti južnega dela francoske meje na Pirenejih. V slučaju oboroženega konflikta bi bilo za Francijo življenjskega pomena, ako bi bila ta meja tako varna, da bi je ne bilo treba še posebej zastražiti. Zato bomo v prihodnjih tednih imeli še priliko opazovati, kako bo govorila Francija o španskem vprašanju. V tem vprašanju že posredujejo Angleži, ki. podpirajo obnovitev monarhije v Španiji, ker imajo z bivšo špansko dinastijo odlične zveze. Predkonferenca Štirih velesil 7 Vest iz Londona V angleškem tisku se je pojavila vest, da bo prišlo do nove konference štirih velesil. Vest so simpatično pozdravili zlasti v Nemčiji, v Franciji pa jo odklanjajo, v fc.if*- Zato je tudi nujna posledica ta, da mora tudi delavsko gibanje pri nas usmeriti svoje delo v boje za obrambo pravic na pota, ki odgovarjajo našim notranjim razmeram, ker le tako lahko upamo na boljše uspehe. Močne, ideološko in organizacijsko enotne strokovne organizacije bodo kos nalogam, ki nas čakajo, ker le te, podpirane od močnega delavskega tiska, bodo sposobne ohraniti pridobljene pozicije in izvojevati nove. Z ozirom na vse to si postavimo za svojo največjo nalogo v novem letu to, da bodemo delali za konsolidacijo našega svobodnega strokovnega pokreta, da razširimo naše kulturne organizaci- je, da širimo svoj tisk, zlasti »Delavsko Politiko«, ker od tega bodo odvisni naši uspehi in naš politični vpliv v družbi. Razmišljajmo o sredstvih in potih, ki nam bodo to omogočili, ne bodimo konservativni in nedostopni za nova pota, katera nam narekuje nov položaj. Zavedajmo se, da smo sami in kot taki navezani samo na svojo lastno moč, ker od zunaj nimamo pričakovati ničesar, zato moramo tudi svoja pota in sredstva določati sami, brez tujega vpliva in po lastnih vidikih in potrebah. Bolje je, da vidim položaj tak, kakršen je, kakor da padamo iz razočaranja v nova razočaranja. Življenske potrebfilne v državi se draie L. 1938. največja draginja od 1. 1929. Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« pravi (dne 29. t. m.}, da postajajo vsi predmeti v državi vsak dan dražji. Že celo tujci se pritožujejo, da nismo tako poceni dežela, kakor smo bili to pred 2 do 3 leti. Indeks cen Narodne banke sam priznava, da je po letu 1930. to leto od vseh najdražje. V prvih enajstih mesecih tega leta so cene na debelo poskočile nad petdesetim predmetom za 7.8 odstotkov, kar se prelevi potem v nadrobni prodaji sigurno na 10 odstotkov. To je kritika, ki jo pove Narodna banka. Delavski vodite!] James Buxton, prejšnji ugledni član angleških delavskih strokovnih organizacij je umrl te dni v Liverpolu v 82. letu starosti. Francova ofenzjva v premoči. veliki Kataloniji traja O Božiču je pričela že dolgo napovedana ofenziva generala Franca v Kataloniji. Franco je zbral na tem predelu fronte, ki sega od izliva reke Segre v Ebro in do višinskih predelov v Pirenejih, veliko armado, cenijo jo na okoli 800.000 mož, ter pričel z napadi zlasti pri Leridi in dalje proti severu ob reki Segri, pri Belagueru ter Trempu. Iz poročil Reuterja in Havas sledi: Ofenziva je bila omogočena vsled nove pomoči, ki jo je dobil Franco iz Italije, tako v orožju, kakor tudi v ljudeh. Cenijo, da je prišlo iz Italije v Francovo Španijo v teku novembra in decembra najmanj 10.000 takozvanih prostovoljcev. Glavno vlogo igrajo motorizirani odredi francove armade, ki so docela tujega izvora in pa letala, ki so nrav tako vsa poslana iz inozemstva. Iz Švice poročajo, da je v zadnjem mesecu preletelo švicarsko ozemlje v velikih višinah precejšnje število letal iz smeri Nemčije proti Španiji. Nastop generala Franca proti republikancem na katalonski fronti sredi zime, ki je tudi v tem delu Španije zelo ostra in za boje neugodna, je pripisati nasvetom njegovih podpornikov, ki žele, da bi Franco dosegel mogoče odločilen uspeh, predno bi se pričeli v začetku januarja v Rimu razgovori med italijanskimi in angleškimi državniki. Ofenziva, ki je začela z veliko silo in še večjo tehnično premočjo, ima zaznamovati uspehe. Dosegla je prvo obrambno linijo republikancev. Izgleda pa, da dosedanji uspehi niso v nobenem pravem razmerju z ogromnimi žrtvami, ki jih imajo zaznamovati nacisti. Iz njihovih poročil je mogoče posneti samo to, da so zasedli preko 600 km2 ozemlja in zajeli 7000 republikanskih vojakov. Nad fronto prihaja do letalskih bitk večjega obsega, kljub temu, da je na fronti zelo megleno in oblačno. Solidarnost ameriških držav Vseameriška konferenca v Limi. Dama Ut m svem Konferenca vseh ameriških držav v Limi. (Peru) je zaključila s solidarnostno izjavo, v kateri se naglasa, da bo ostalo razmerje med ameriškimi državami prijateljsko in da jih tudi v bodoče vežejo skupni interesi, ne glede na to, ali obstoje o posameznih vprašanjih posebni dogovori ozir. pogodbe, * * * Vseameriška konferenca je bila trn v peti nekaterim evropskim državam, ki so mislile, da bodo mogle neopaženo rovariti, na ameriškem kontinentu, zlasti proti Zedinjenim državam. Sedaj, ko je konferenca zaključena, išče v gotovem pravcu usmerjeno časopisje, da bi prepričalo domačo in ostalo evropsko javnost, da se je konferenca v Limi docela ponesrečila. Ta tolažba je seveda prazna. Če nič drugega, že samo dejstvo, da so se znašle ameriške države na skupni konferenci, govori za to, da bo moral v bodoče vsak, ki bo hotel kaj od ameriške celine, računati s to celino, kot z enoto. V zvezi s to konferenco šele prav razumemo, kakšen pomen so imeli iz Evrope dirigirani poskusi, da bi se za- netil protižidovski boj v Mehiki, alarmantne vesti o odkupu mehiške nafte po neki evropski velesili in organiziranje ekskurzij iz ameriške države Bolivije, v kateri najdejo sedaj zatočišče politični in drugi emigranti iz Evrope. Amerikanci. seveda niso tako kratkovidni, da bi vsega tega ne spregledali. To je pokazala konferenca v Limi.. Simbol slovaSkega režima — uniforma Na Slovaškem je zavladal popolnoma duh Hlinkove katoliške ljudske stranke. Ta stvar ni prav razveseljiva, ker pomeni občutno reakcijo. Simbol slovaške politike se izraža tudi v sklepu vlade, da morajo poslanci nositi podobno uniformo, kakor Hlinkova garda s čepico španskih falangistov. Tudi ministri bodo nosili — uniformo. Mlada slovaška vlada se torej jako pridno zanima za svojo opremo za parade. Uniforme in parade pa samo stanejo ogromno, v blagajno iz tega naslova ne bo prišlo ničesar. Naročnikom »Delavca« in »Ljudskega Glasa«. Čitatelje in naročnike »Delavca« im »Ljudskega Glasa« obveščamo tem potom, da je konzorcij obeh listov iz praktičnih razlogov sklenil izpremeniti dan izhajanja obeh listov. Doslej je izhajal »Delavec« dne 15. v mesecu, »Ljudski Glas« pa vsakega 1. v mesecu. V letu 1939. bo izhajal »Ljudski Glas« vsakega 10., »Delavec« pa vsakega 25. v mesecu. S to izpremembo želi konzorcij ustreči organizacijam in urejevanju listov, ker bosta izhajala lista v primernejši razdalji ter se lahko ozirala na vsakokrat aktualna vprašanja. Sedaj bo pa trboveljska zlezla pod klop. »Slovenec« očita marksistom, da niso' dovolj energični proti Trboveljski premogokopni družbi in da ne gre, da bi zahtevali samo enkratni nabavni prispevek, ampak da morajo zahtevati povišanje mezde za najmanj 10 odst., za kolikor je narastla draginja. Ta članek v »Slovencu« so brali gotovo tudi gospodje, člani upravnega odbora TPD. med katerimi je tudi par odličnih pristašev ljubljanskega »Slovenca«. Zato bo »Slovenčev« članek najbrž zadostoval, da bo TPD sama povišala mezde rudarjem. Ker pa »Slovenec« sam tega ne verjame, bi rad nahujskal rudarje v Trbovljah. Cim pa bi v piskerčku pričelo vreti in kipeti, bi si seveda ne pomišljal udariti po tistih, ki jih je spravil sam na noge, krivdo za vse pa zvrniti na marksiste. Delavstvu bo zadostovalo, ako mu predočimo. kakšno vlogo je igral »Slovenec« v tekstilni stavki. Gospodje, vaše metode so dobro znane in so tudi vredne vas in vaših naukov. Minister Dragiša Cvetkovič, tako poroča JRZ tisk, je bil te dni na kratkem dopustu v Ljubljani, kjer je imel važno konferenco. V novembru je bilo poslano iz Jugoslavije blaga za 527 milijonov dinarjev. Od te svote je šlo v klirinške države blaga za 399 milijonov dinarjev, ali tri četrtine celokupne vrednosti. Za to vsoto bomo morali iz klirinških držav uvoziti drugo blago, ki ga pač potrebujemo. Tuje valute oz. devize bomo pa dobili le za tisto blago, ki smo ga izvozili v neklirinške države. V interesu našega gospodarstva, tako državnega kot privatnega, bi bilo, ako bi mo-| gli izvažati predvsem v neklirinške države, I recimo v Anglijo, od koder bi dobili funt šter-j linge, ki jih nujno rabi naša tekstilna industrija I za nabavo surovin. H Uspehov polno I in srečno novo leto i vsem poverjenikom, so- J trudnikom, naročnikom gj in inserentom želi 1 Uredništvo in uprava | Laži o bivšem ministru dr. Krofti. Pred par dnevi je strupeni dunajski slovaški napovedovalec poročal, da je bivši zunanji minister dr. Kamil Krofta tajno zapustil Češkoslovaško in odšel v Pariz, da tam skupno z dr. Beneševi-mi somišljeniki ruje proti sedanjemu režimu ČSR. Sedaj pa poročajo praški listi o veliki slavnosti zemljedelske akademije v Pragi v spomin 90. letnice odprave kmečkega tlačanstva. Na tej proslavi pa je predaval ravno prof. dr. Kamil Krofta o položaju češkega kmečkega stanu v tlačanstvu. Koliko bodo dobili sadilci tobaka za svoj pridelek v letu 1939? Uprava državnih monopolov je odredila, da se sme v vsej državi zasaditi leta 1939. 1,254.5 milijonov tobačnih sadik. Tobak pa bo odkupila uprava državnih monopolov po teh cenah: 1. skupina od din 10.50 do din 144 za kg, 2. a skupina od din 8 do din 60, 2. b skupina od din 5.50 do in 40, tretja skupina od din 4 do din 34, 4. skupina ‘S od din 3 do din 18. Kakšen tobak bo plačala uprava državnih monopolov po najvšiji ceni je pridržano njeni presoji. Ako primerjamo odkupne cene tobaka s prodajno' ceno in pri tem vpoštevamo ostalo režijo, ki jo ima uprava drž. monopolov s predelovanjem tobaka, vidimo, da ta monopol v resnici daje državni blagajni ogromne dohodke. Dohodninska odmera za 1939. Dohodninska jdmera za 1939 ostane enaka oni v letu 1938. Kdor je imel manjše dohodke, more posebej zahtevati nižjo odmero dohodnine. Trgovinska pogajanja s Francijo prične Jugoslavija januarja meseca. Francija nudi Jugoslaviji skoraj iste ugodnosti kakor Nemčija. Očesna bolezen trahom je pri nas jako razširjena. V Hrvaškem Zagorju, Medjimurju in Prekmurju je ob koncu tega leta bilo 65.000 bolnikov za trahomom. Bolivijskega konzula v Trstu so ubili in izropali. V Trstu so na božični v.ečer ubili bolivijskega konzula Morpurga. Umor so izvršili trije tržačani skupno s služkinjo pokojnega konzula, nakar so izropali vse stanovanje. Iz italijanskih zaporov je oblast izpustila 14 Slovencev, ki so bili obsojeni na 20 in 3(1 let ječe. Vsi ti so v starosti 20 do 27 let. Madžarski magnati ne bodo »trpeli« zaradi agrarne reforme. Na Madžarskem so že pred tremi leti izdelali zakon o agrarni reformi, ki bi pa prišel do praktičnega izvajanja šele — v sto letih. Sedaj so izdelali nov načrt zakona o agrarni reformi. Načrt so izdelali magnati in se jih zaraditega ne tiče. Agrarna reforma se na njih posest ne bo nanašala. Po novem zakonu, ki bo bržkone v parlamentu sprejet, se bo razdelila predvsem neobdelana zemlja (pustinje?), zemlja delniških družb in bank ter zemlja Židov. Zemlje, ki jo imajo delniške družbe ali banke, bo jako malo, nekaj več bo židovske. Agrarna reforma bo torej nepopolna ter bo zaščitila magnatom, ki vladajo na Madžarskem, kar je njihovega. | Srečno in veselo Novo leto želi ! MARKO ROSNER MARIBOR Tekstilno blago vseh vrst Brzojavi: ROSNER^ MARIBOR / Telefon interurban št. 22-32 Šentlenarški sel Vsi veste, da pri Svetem Lenartu v Slov. goricah še nimajo železnice, ne brlizgajo lokomotive in ne zvoni tramvaj in da šele zadnji čas vzdržuje zvezo z Mariborom in ostalim svetom razklopotan avtobus, ki ga še z | drvi kurijo. Spremljevalec tega avtobusa, ali kakor se sam imenuje »avtokondukter«, je zlasti ob sobotah, ko je v Mariboru tržni dan, zelo važen javni činitelj, ki bi ga šentlenar-1 čani ir. zlasti šentlenarčanke težko pogrešale. s Proti zmerni proviziji, ah majhni napitnini, izvršuje razna naročila v mestu dobrim šentle-narškim tržanom, ki si na ta način prihranijo dolgo pot in stroške. Včasih mora izvršiti zelo čudna in težka naročila. On je pač mož zaupanja, moški za vse, junak dneva, zlasti ob sobotah, on je šentlenarški konzul, poslanik, postillon d’amour, tolažnik nesrečnih src. Pošiljajo ga v Maribor s pozdravi k sorodnikom. z opomini k pozabljivim dolžnikom, z zapadlimi obroki k upnikom. Zaupajo se mu rodbinske tajnosti in umazano perilo, ljubezenska pisma in raztrgani čevlji — vse pod pečatom največje molčečnosti. Pride na primer gospa Jelenova in mu reče: »Kajne Peregrin, jutri se peljete zopet v Maribor, pa sem vam na listek napisala par naročil, da mi jih oskrbite. Saj jih ni dosti: Pri kleparju v Barvarski ulici 2, boste vzeli en čajni precejalnik, eno zajemalko, eno smetišnico in eno nočno posodo iz popravila Potem boste vzeli bicikl našega Frančka s seboj in ga boste pri Gustinčiču v Tattenba-chovi ulici pustili, da ga popravi. Ker ste že v Tattenbachovi ulici, pa pojdite še v stanovanje moje hčere in ji recite, naj mi posodi in vam izroči metlo za ometanje stropa in pa likalno desko. Potem mi kupite ducat lasnih igel, eno škatlo riževe moke, eno stekleničico praška proti stenicam in — ne, nič več, — to ie vse. Pa ja ničesar ne pozabite.« Gospa Anžlova mu je naročila, naj ji prinese z mariborskega trga cajnico zrelih malin. — »Po šest dinarjev kilogram, — več ne smete dati zanje. Gospod doktor Gorinšek mu je naročil, da mu prinese škatljico pomade za brke. Gospa Bezgovškova mu je zaupala papirnato škatlo in naročila: »Tu notri je moja lasulja, nesite jo frizerju Knezu, da jo na novo sfrizira —« Gospodična Pelagonija je prosila: »Meni prinesite od Waidacherja v Gosposki ulici zabojček kolinske vode, če pa te nima, pa kak drug parfum, ki lepo diši.« »Meni pa prinesite iz lekarne »Pri Mariji Pomagaj« stekleničico Hoffmanovih kapljic za želodec,« je prosila gospa Starčeva. »Če že greste k »Mariji Pomagaj«, mi pa prinesite škatljico zobnega praška,« je naročila gospa Klinarjeva. Gospodična Počivavškova je priskakljala z nekim paketom in mu je skrivnostno zaupala: »Gospod Peregrin, tu notri je par čevljev. Nesite jih čevljarju Potisku na Koroško cesto. Luknjo spredaj naj zaštepa, zadaj pa naj eno krpo prilepi. Pete naj malo poravna, zgoraj pa naj na vsak čevelj rdečo pentljo pri-šije. Tukaj imate dva kovača, več menda ne bo stalo.« Gospa Rožencvetova mu je rekla: »Pojdite v upravo na Ruški cesti in mi prinesite zadnjo številko »Delavske Politike«, v kateri izhaja roman »Ženin iz Amerike«. Pa ja ne pozabite.« Pojavila se je tudi gospodična Čmeriga, 40-'letna vrba-žal^jka, z zelo nežno dušo in ljubezni žejnim srcem in je pocukala Peregrina na stran in mu je šepetala na uho, da se mu je zdelo, kakor da sika razdražena gos, obenem ,pa mu je silil v nos močan duh po čebuli: »Oh, ljubi, ljubi gospod Peregrin, bodite tako prijazni in pojdite na glavno pošto in vprašajte na oddelku za poštno-ležeča pisma, če leži tam kako pismo pod značko: »Zmrznjena vijolica«. Mlad učitelj mu je izročil zavoj umazanega perila — eno srajco, en par manšet in 13 ovratnikov —, s prošnjo, da odda v pralnico. Gospodična Apolonija je želela za 2 dinarja oblatov, da bo krmila z njimi zlate Fbice. In tako je šlo dalje v nedogled. Ubogemu ’ Peregrinu je že kar šumelo po glavi. Čeprav si je vse skrbno zapisal, so se vendar čajni precejalnik in smetišnica, bicikl in likalna deska, lasnice in riževa moka, prašek za stenice in metla, pomada za brke in Hoffmanove kapljice. Ženin iz Amerike in zmrznjena vijolica, raztrgani čevlji in zobni prašek, kolinska voda in umazano perilo kakor zblazneli avtomobili preklicevali po njegovih ubogih možganih. Kako je šentlenarški potni sel, naš dobri Peregrin, izvršil svojo, vsekakor težko nalogo. se je pokazalo zvečer ob njegovem P0' vratku, ko so ga njegovi naročniki že vsi nestrpno pričakovali. »Ste mi prinesli cajnico malin?« je ?-e daleč vprašala gospa Anžlova. »Sem prinesel, sem, milostiva — tuk‘^ ie-® »O moj Bog, kako pa izgledajo te maline, saj to je pravcati zmazek?« »I seveda zmazek, ker se je gostilničarjev fantek, ko je stal na vozu, ravno s podstavkom svojega križa prekucnil v cajnico!« »Pa to ni kar tako, prijatelj Peregrin.« »I saj vem, da to ni kar tako, zato jih je pa ta smrkavec tudi hpošteno dobil od svojega očeta, ker so njegove nove hlače zadaj čisto rdeče.« »Fantove rdeče hlače me čisto nič ne brigajo, toda moje maline so kompletni zmazek, kaj pa naj z njimi napravim!?« »No da,« ie svetoval Peregrin, »kajpada se Xtm>.136 »DELAVSKA POUTiKA* •srrss Strm I Zasedanle plenuma Delavske zbornice Po daljšem presledku bo plenum obravnaval proračun za leto 1939. Minister za socialno politiko je dovolil sklicanje plenuma Delavske zbornice, ki se sestane na zasedanje danes, dne 30. decembra. Delavska zbornica je važna samoupravna ustanova, ki ji pripadajo na socialnem področju prav tako pomembne funkcije, kakor pripadajo na gospodarskem področju trgovskim, obrtnim m industrijskim zbornicam ter kmečkim zbornicam v kmečkih vprašanjih. Delavska zbornica ima nalogo, da raziskuje socialni položaj delavstva in predlaga merodajnim forumom v drža- vi ukrepe v svrho zaščite delavstva Pred izkoriščanjem in propadanjem v bedi in siromaštvu. Funkcije Delavskih zbornic so žal v marsičem okrnjene. Zlasti je okrnjena samouprava Delavskih zbornic. • \ ' » Želimo, da bi v novem letu ustanova Delavskih zbornic dobila zopet svoj stari, pomen in veljavo, kakor je bilo to prvotno z zakonom zamišljeno. Zasedanje zagrebške Delavske zbornice. Dne 18. in 19. decembra se je sestal plenum zagrebške Delavske zbornice pod predsedstvom s. Evgena Štarka. Plenum je obravnaval predvsem interpelacije s. Grubauerja radi razpisa volitev v Delavsko zbornico in pa vprašanje reguliranja minimalnih mezd radi naraščajoče draginje. Plenum se je izjavil za rešitev teh vprašanj v smislu že znanih delavskih zahtev, zlasti pa je zahteval spremembo uredbe o minimalnih mezdah, ki bo omogočila svobodnemu delavskemu strokovnemu gibanju . cbrambno akcijo. Plenum je sprejel I tudi proračun za leto 1939. Ustanovitev političnih strank na Češkoslovaškem — omelena Na Češkoslovaškem je vlada, ne parlament, sklenila naredbo, po kateri ima samo ona pravico dovoljevati ustanovitev političnih strank. Stranko lahko ustanovi pripravljalni odbor 50 članov, ki prosi za dovoljenje ustanovitve pri notranjem ministru. — Dovolitev stranke je popolnoma odvisna od volje vlade. Stranka se smatra kot juridična oseba. Člani morajo biti nad 21 let stari in državljani. Vlada sme stranko razpustiti, kadar hoče. — Imetje se likvidira in prebitek zapleni država. Nadaljnje odredbe izdajo pokrajinske vlade. Že samo' to bistvo novega zakona kaže, da so stranke izročene na milost in nemilost vsakokratnega režima. Pravica bo zmagala Če si preganjan, spomni se, da so preganjali tudi kristjane in jih metali levom in tigrom za hrano. Takrat so gospodovali »ajdi«, ki so smatrali socialne boje za zločinstvo. Socialna miselnost in miselnost za socialno pravičnost se je do danes iz-kadila. Odtod preganjanje. Kri mučenikov je pa seme dobrega sadu. Tako pravimo danes mi, ki iščemo in zahtevamo pravico. Pravica pa mora zmagati, če bomo junaški bojevniki zanjo. Čut in miselnost za socialnost sta iz-kadila iz drugih, v nas pa se zbujata in naraščata, ker sta naravni zakon. Nas hlapcev Jernejev je mnogo in bo zato pravica zmagala. Soor z demokracijo V decemberski številki glasila svobodnih strokovnih organizacij »Ujedi-nieni Sindikati« je objavil s. Bogdan Krekič z naslovom »Dvadeset godina« obsežen članek o dvajsetletnem ob-sfou’. naše države. V članku pravi med drugim: »Načelo demokracije, parlamentarizma in ljudskih svoboščin je bilo v dobi nastajanja naše državne skupnosti od vseh strani naglašano. Ne samo zato, ker se je ves svet po vojni nahajal v velikem, nemiru in ker je bil aktualen na vseh straneh val demokratizacije javnega življenja, marveč mnogo bolj zaraditega, ker je bila demokracija javnega življenja ena od osnovnih potreb za čim uspešneje naše združenje v eno kulturno in politično celino. Osni, ki so pred svetovno vojno in med svetovno vojno bili največji Jugoslovani, bili so obenem tudi najliberal-nejši in najsocialnejši elementi v naši sredini. Jugoslovanstvo kot revolucionarno geslo, na katero so se zanašale predvojne generacije, je bilo jako privlačno in zanje je bilo doprinešenih mnogo prostovoljnih žrtev. Praksa povojnega Jugoslovanstva pa je medtem razočarala mnoge in mnoge predvojne resnične Jugoslovane. Niti ne sanja se nam, da bi hoteli ooorekati poštenost in idealizem mnogih in mnogih povojnih Jugoslovanov, mi. moramo le žal povdariti: da je praksa nredvojnih integralnih Jugoslovanov, jugoslovanstvo spravila v spor z demokracijo. Namesto, da bi ga približala širokim, ljudskim, množicam, ki so že bilr naklonjene, da ga sprejmejo s simpatijami, je praksa povojnega integralnega jugoslovanstva ooskrbela, da je jugoslovanstvo bilo med narodom razumfivancf ne le kot negacija vseh ljudskih tradicij — in da od njega zaraditega prične bežati kakor od kakega strašila — marveč tudi to, da naj bo isto tudi istovetno s oolitičnimi strujami, ki negirajo demokracijo . . , Marsikaj bo zaraditega treba popraviti, kar je bilo v prenagljenosti pokvarjenega ...« Iz CeSkoslovaSke Velik padec državnih dohodkov v ČSR. Proračunski poročevalec deškega parlamenta poslanec Remeš je v svojem zadnjem poročilu ugotovil, da so v novi Češkoslovaški padli državni dohodki za okroglo 30 do 40 odlst., da pa vkljub temu ni mogoče v isti meri znižati izdatkov, ker bodo zlasti izdiatki za uradništvo ostali skoro na isti višini. Država gre radi tega nasproti težkim mesecem bede. Skrbeti ima med drugim za 60.000 odpuščenih državnih uslužbencev ;» *» |i >> v !•»««( tiko. Neokusna — »nujnost«: Proč z Masarykom. »Lidove Novine« poročajo, da so dobile šole v Pragi iz šolskega referata mestne občine s strojem pisano okrožnico, ki odreja v. smislu tozadevnega odloka vlade odstranitev slik prezidenta Osvoboditelja Masaryka iz šolskih sob. List se pa zlasti zgraža nad dejstvom, da se je nekemu uradniku na občini s tem tako mudilo, da je napisal na okrožnico lastnoročno, seve v češčini, pripombo: nemudoma. Posledica teda je bila, da so morali učitelji kar med šo'skim poukom s pomočjo učencev odnašati iz sob slike Osvoboditelja, ki ima celo v parlamentu uzakonjeno najvišje državno od-likovapje, da ima zasluge za državo. »''*'<■ Samo ena strokovna organizacija v Slovaški. Kakor je nova 'slovaška vlada dopustila le eno politično stranko, tako je vlada organizirala tudi svojo centralo strokovnih organizacij, poleg katere ne sme obstojati nobena druga. Sodrugl I Obiskujte frizerski salon I. KOSEC - LJUBLJANA Mlklošlieva cesta štev. 18 Zadnje vesti Rumunija bo držala vse sklenjene pogodbe Rumunski zunanji minister Gafencu je imel te dni govor, v katerem je naglasil, da bo Rumunija izpolnjevala vse doslej sklenjene mednarodne pogodbe oz. pogodbe, ki jih ima s svojimi sosedi, tako tudi s Sovjetsko Rusijo, s katero jo veže dobro prijateljstvo. Vse manjšine bodo v Rumuniji vživa-le popolno zaščito. Te zaščite bodo v polni meri deležni tudi Židje. Vendar pa se bo Rumunija pogajala s kolonijal-nim velesilami glede mirnega in postopnega izseljevanja židov v kolonije. Odločno pa odklanja Rumunija vsako ideološko borbo in njeno presajanje iz inozemstva. Seveda tudi ne bo dopustila, da bi se kdorkoli smel vmešavati v njene notranje zadeve. Francovi topovi zapet rušijo Aladrid Da prepreči odpošiljanje republikanskih čet izpred Madrida proti Valenciji in morebitno protiakcijo republikancev | na fronti Sagunto (ob Sredozemskem morju) — Teruel. je ukazal Franco večjo aktivnost svojih čet pred Madridom. Včeraj, dne 29. t. m. je začelo novo i bombardiranje Madrida s topovi veli-,kega kalibra. Kitaj?i se ne mislijo pagajati z Japonci Kitajski maršal Čangkajšek je izjavil po radiu, da se Kitajska ne misli pogajati z Japonci. Kitajci so spoznali namere, ki jih imajo Japonci na Kitajskem, katero bi si radi razdelili med se in svoje prijatelje. Kitajski narod je zato odločen, da brani svojo zemljo in jo tudi bo branil do končne odločitve. Povišanje odstotka oddaje židovskega premoženja v Nemčiji Avala poroča, da se je v Nemčiji Židov polastilo novo razburjenje, ker se čuje, da namerava vlada zvišati odstotek oddaje židovskega premoženja od 20 na 30 odst. V Budimpešti so govorili o nas. Listi poročajo po nemški »Frankfurter Zeitung«, da so ob priliki obiska italijanskega • zunanjega ministra Ciana v Budimpešti razgovarjali - • ! • 5 . >» o Jugoslaviji. Dostavno pravi list: »Italija je pravočasno začela graditi na osebnost dr. Stojadinoviča. Izid volitev v .Jugoslaviji je pokazal, kako pravilno je bilo italijansko zaupanje.« S pojedino, godbo in petjem, z voščili, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod. A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne „JAJNINE“ duhtele, poznane po finem okusu povsod. iz njih ne da več napraviti kompota, ampak marmelado, — malinovo marmeladi pa iz njih še lahko napravite!« »Lepa reč je to!« — se je hudovala gospa Anžlova. Lasuljo gospe Bezgovškove je mesto k la-sularju zanesel k tapetniku, ki jo je • poleg svoje žitne za madrace res temeljito razče-sal. Ob svojem povratku je pa pomotoma ška-tlie zamenjal, tako da je lasuljo dobil gospod doktor Gorinšek, gospa Bezgovškova pa pomado za brke. Mesto zabojčka kolinske vode ali kakega dragega prijetnega parfuma, je prinesel gospodični Pelagoniji zabojček hrvaških kvarg-Ijev, ki sicer tudi zelo močno diše, vendar čisto drugače kot kolinska voda, Gospej Starčevi je prinesel mesto Hoffmanovih kapljic za želodec, Hartmanovo tinkturo za stenice. Mesto praška za zobe je prinesel gospej Klinarjevi puder za potne noge. Gospa Rožencvetova mu je vsa obupana Pojasnjevala, da ne zna cirilice čitati, ker ji je mesto »Delavske Politike« prinesel beograjsko »Politiko«. ' »Oh, je tarnala, sedaj mi bo manjkala ravno ta številka, v kateri se bosta »Ženin iz Amerike« in njegova zvesta nevesta, ki ga je tako dolgo čakala, končno vzela..« »Ni vam treba biti žal zato, gospa, saj v naslednji številki bosta spet narazen silila. Mene pa take zamotane in žalostne zadeve Prav nič ne zanimajo!« »Vi, vi pa nimate srca!« Peregrin se je nehote potipal po levi strani prs, da se prepriča, če mu res ni v hlače ušlo. »Moj Bog,« je začel tarnati učitelj, »glejte, prinesel mi je iz pralnice troje manšet, imam pa samo dvoje rok!« »Kaj pa naj počnem s tem kosom pečatnega voska?« je javkala gospodična Apolonija, »saj sem vendar oblate naročila!« »No,« se je odrezal Peregrin, >saj pečatni vosek bolje drži kot oblati.« »Jaz rabim oblate, da krmim z njimi svoje zlate ribice. Tem vendar ne morem vročega voska nakapati v usteča!« Gospodična Čmeriga je vprašala po poštno ležečem pismu na »Zmrznjeno vijolico«. Peregrin je v zadregi priznal, da je medpotjo .pozabil pravilno šifro in je vprašal na pošti za pismo na »zmrznjeno češpljo«. Pritoževanju, negodovanju, kritiziranju, la-mentiranju in škandaliziranju ni hotelo biti konca. Vsaka stranka je vedela kaj proti nerodnemu potnemu slu. »Slišite, kaj je meni prošli teden napravil.« je hitela pravit gospa Klopotecova. »Tedne in tedne sem vezla — krasne perhalaste našive sem vezla za nočni modrc, da ga podarim za god svoji tašči. Lepo sem zložila vezenino v škatlo, ki sejn jo, prevezala z rdečim svilenim trakom in sem jo izročila^ Pcregrmu, da j .io odda na stanovanju moje tašče. Ob tej priliki sem mu dala seboj tudi nagobčnik naše- ga Šipslna, da pusti pri sedlarju napraviti nanj nov jermen. In kaj napravi ta nesrečni človek: vezenino za nočni modrc je pustil pri sedlarju, nagobčnik je pa oddal moji tašči za god. Glejte! Vso družino lahko možakar na ta način spravi v nesrečo! Ce bi bila moja tašča genska, zelo občutljiva, bi smatrala nagobčnik kot neko namigavanje, žalitev, in bi lahko razdedinila (kar nas Bog obvari,) mene, mojega moža in moje otroke. To so stvari, ki bi se lahko zgodile! Če bi tašča ne bila bogata, — bi se za to niti ne zmenila, čeprav bi bila večna škoda za perkalasto vezenino.« »Kaj .pa se je meni zgodilo,« je začela gospa Majerjeva. »Pred 14 dnevi sem izročila Peregrinu svojega sinčka Izidorja in pa črnega psa-pudlna, da ju vzame seboj v Maribor. Naročila sem mu, da kupi Izidorju nov ovratnik, pudlna pa naj pusti pri Ziringerju ostriči. Ali ni šel ta tepec in je kupil pudlrnu usnjat ovratnik, Izidorja je pa dal ,pri brivcu čisto na balin ostriči, da se mu zdaj sveti glava ko politirana miza. Kaj naj počnete s takim zmešanim človekom?« »To ste imeli še srečo,« je menila gospa Anžlova, »da ste imeli pudlna. Če bi bili imeli mesto pudlna mladega pinča in bi ga poslali v Maribor, da mu pristrižejo ušesa, bi se lahko. zgodilo! da bi 'pustil Peregrin ‘mesto pinču, vašemu Izidorčku uhlje prirezati. To bi šele potem gledali.« Pogreb Karla čapka I V četrtek, dne> 29. decembra dopoldne so V Pragi pokopali umrlega pisatelja Karla Čapka na Vyšehradu, kjer počiva večina zaslužnih čeških pisateljev, umetnikov in politikov. Ob grobu se je med drugim poslovil imenom čeških pisateljev največji današnji češki pesnik, Jose! H o r a. Karel Čapek je bil pokopan v bližini groba slikarja Mikulaša Aleša. Pogrebne svečanosti Je javljal tudi praški radio. Vdovi Karla Čapka, pesnici in pisateljici Olgi Schein* pflugovi je izrazil sožalje prezident republike, dr. Hacba, pogreba pa sta se udeležila tudi predsednik senata dr. Soukup in parlamenta Malypetr. Pismeno sožalje sta poslala iz Londona bivši prezident dr. Eduard Beneš s soprogo, iz Pariza Penklub ter številni pisatelji iz drugih krajev inozemstva. Ganljiv vtis je povzročil šopek rož s trakom, ki so ga poslali rudarji iz Kladna s posvetilom: '»Tvurci Prvni party, kladenšti hornici«, ki jo je položila, na i krsto deputacija rudarske organizacije iz Klad-' na v spomin na krasno opisano rudarsko življenje v znani Čapkovi knjigi. Z novim letom nov roman V prihodnji številki našega lista pričnemo priobčevati nov, izredno zanimiv roman, na kar opozarjamo že danes vse naše naročnike in naročnice ter čltatelje. 7g naših UuUcv Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati In ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. LJUBLJANA Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani priredi v soboto, dne 31 decembra 1938 v dvorani Delavske zbornice SILVESTROVANJE (družabni večer) s plesom, burko, kupleti in drugimi zabavami. Igrala bo godba »Zarja«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina zvečer pri blagajni 8 din. z a z. Za delavstvo je najvažnejše vprašanje ali bodo sedaj znova dobili delo in zaslužek. ZAGORJE OB SAVI Silvestrovanje priredi Delavsko kult. društvo ' -Naprej« v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Začetek ob 7 uri zvečer. Godba, ples, .alegorična slika. Nastopijo tudi društveni pevci. Vstopnina 3 din. Kdor si želi par uric razvedrila in prijetne zabave, naj nas poseti na Lofcah! Družnost! JESENICE Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Ne morem se Ti upreti« z Anny On-dro in Hansom Solmkerjem v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film »Črno-belo« in Pa-ramountov zvočni tednik. — Sledi: »Golem«. KOČEVJE Naročniki »Delavske Politike« so ti-le: gostilničarji: Lauschman, Nikolič, Beljan, Dornik, Vidoševič, Schleimer Vili, Jonke Rudolf, Schal-bauer in brivec Hutter Fric. — Sodrugi, vidite, da jih je precej, ki imajo naročen naš delavski list, zato pa je treba, da se tudi mi zavedamo, kam nosimo naš težko prislužen denar. Kadar posečate gostilne ali obrtne delavnice, glejte vedno, da greste k tistim, ki tudi nas poznajo. Nadalje pa je treba, da z movim letom ponovno obiščemo delavske družine in pogledamo, ako imajo naročeno »Delavsko Politiko«. Kjer je še nimajo, je treba, da si jo na-roče. Kdor si je sam ne more plačati, naj jo naroči skupaj s sosedom, Z nekoliko agitacije se da vse to zadovoljivo rešiti. Tudi knjige »Cankarjeve družbe« so letos izredno lepe. — Kdor jih še nima, naj pohiti, ker poverjenik s. Jenko jih ima še samo omejeno število na razpolago za zamudnike. Počastimo 20 letnico smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja s tem, da postanemo vsi Člani »Cankarjeve družbe«. Delavec tudi ne sme biti brez delavskega žepnega koledarja, ki ga dobite pri s. Jenkotu. KRMELJ Božičnica rudarjem Premogovna družba Jakil d. d. v Krmelju je izplačala svojemu delavstvu v rudniku Krmelj in Črnomelj 'božičnico in sicer: kopačem po 'din 1.50, učnim kopačem din 130 in vozačem po din 100. Za to 'božičnico so se vršili razgovori že v mesecu oktobru; na Rudarskem glavarstvu ob navzočnosti zastopnikov delavstva in lastnika podjetja ter drugih faktiorjev. RADVANJE Novice iz naie občine. Dragi sodrug urednik! Že dolgo se nismo oglasili v našem listu »Delavski Politiki«, dasi bi imeli dovolj za pisati. Naša občina ima polne roke dela. Baš pred zimo je prišel pod streho gasilski dom. Pozna' valci trdijo, da se je staivlba podražila za din 2000. Pretečeni pondeljek pa je bila .občinska seja, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi lastne iare v Radvanju. Sklenjeno je bilo, da se najame posojilo din 130.000 po 5 odst., s katerim denarjem se bo sezidal občinski dom in farovž. Mišljeno je to tako, da ibo vse pod eno streho. V to svrho bo treba podreti še dober gasilski dom in se .bo potem1 na tem imesfcu postavila enonadstropna stavba 18 m dolga in 10 m široka. V pritličju ibo sejna dvorana, občinska pisarna in arhiv, v I. nadstropju pa farovž ter stanovanje za tajnika in slugo. Kar bo še ostalo prostorov, se bodo oddali v najem. Torej se obeta stavbincem delo, občanom pa novi izdatki, K. Ut- PTUJ Božičnico je priredil ptujski »Deut-scher Mannergesangsverein« v dvorani Ver-einshaus. Na dnevnem redil je 'bila tudi »Die Julrede« o starih božičnih navadah Germanov. Pod vodstvom mariborskega advokata drja Bučarja so zapeli tudi pesem »der Ausland-deutschen«, ki so jo vsi navaoči ob velikanskem navdušenju stoje poslušali. Sledile so pevske točke, ki so jih izvajali člani Manner-gesangvereina Mahalka, Artenjak, Šošterič, Prelog, Vračko, Gorišek, dr.Bučar, Košir, dr, Kalb, dr, Kranjc in dtrngi. MARIBOR Lepo uspela božičnica »Detoljuba«. Delav-1 Še vedno zamude vlakov. Iz Nemčije priha-sko društvo »Detoljub« je tudi letos priredilo jajo vlaki v Maribor še vedno z velikimi za-božičnico, katere se je udeležilo prav lepo mudami, posebno tovorni vlaki, ki zakasnijo število roditeljev in otrok. Prireditev se je kar za več ur skupaj. V noči od četrtka na vršila na praznik, v ponedeljek, dne 26. t. m. petek je prišel tovorni vlak iz Nemčije mesto popoldne v dvorani Delavske zbornice. Poleg opolnoči, šele proti 6. uri zjutraj, a tudi brzo-društvene godbe, ki je pod vodstvom s. Prat- i vlak je prišel za 40 minut prepozno, tesa lepo odsvirala nekaj glasbenih komadov, I Električna centrala na Pohorju. Tovarna so nastopili tudi otroci. Zapeli so več rnladin- Hutter in drug v Mariboru namerava zgraditi skih pesmi ter z občutkom prednašali Doltz na potoku Lobnici, med Beigottom in Perše-Eme »Govorilni zbor za otroško božičnico«, ki tovim vrhom vodno električno centralo, ki bo ga je priredil Tone Maček. Čeprav je bilo na proizvajala 3 tisoč konjskih sil. Tovarna bo razpolago le malo časa, je s. Nekovarjevi us-1 uporabljala električno silo za pogon svoje to-pelo izvežbati otroke, da so v vseh točkah varne v Mariboru. Novost pri omenjenem na-pokazali vzorno disciplino. Ugajala je zlasti Črtu je to, da bo električni tok iz centrale na- tudi deklamacija 11-letnega Ogrizka Alfonz peljan po podzemskem kablu. Vprašanje pa Petzhodove pesmi »Pomni«, ki jo je prevedel je, če bo ta vodna centrala funi c’onirala tudi Mile Klopčič. Predsednik društva s. Jelen je pozimi, ker potok Lobnica navadno kmalu za- imel kratek nagovor o pomenu in nalogah mrzne, ima pa pozimi tudi precej manj vode društva in se je ob tej priliki tudi zahvalil vsem darovalcem, ki so omogočili obdaritev revne delavske dece. »Detoljubu* se je po- srečilo pridobiti izvrstnega učitelja petja, ki jevi tekstilni tovarni, da se vali iz predilniške bo odslej redno vsako soboto popoldne pou- j stiskalnice gost dim. Poklical je Požarnike, ki čeval petje, na kar opozarjamo vse delavske so prišli in odprli stiskalnico, kjer so našli roditelje. Vse tozadevne podrobnejše informacije se dobe pri društvenih funkcijonarjih. Zmrznjene oranže. Ko je letos v decembru pritisnil pred božičnimi prazniki prvi mraz, je zastalo na mariborskem kolodvoru več tovornih vlakov, ki niso mogli preko meje v Nemčijo. Proga od Špilja do Miirzuschlaga je bila tedaj tako zatrpana z vlaki, da je ostalo na tej razmeroma kratki razdalji, razdeljeno na posamezne postaje, nič manj kot 65 tovornih vlakov. Na podlagi tega je morala tudi generalna direkcija v Beogradu odrediti ukinitev sprejemanja tovornih pošiljk za Nemčijo. V enem izmed tovornih vlakov, ki je tedaj zastal v Mariboru, je bila priklopljena tudi garnitura par vagonov oranž. Tovorni vlak so pustili na Teznu in ko je naslednji dan prišla od direkcije brzojavka, da je treba blago staviti odpošiljateljem na razpolago, so ugotovili, da so oranže v vagonih med tem že zmrznile. Prevozno podjetje Schenker je dobilo nalog, da vloži slamo v vagone in na ta način zaščiti oranže, ki so pa postale že mehke in pričele gniti. . ■ * » Železniški pragi. Železniška uprava je svoj-čas dajala preperele železniške prage železničarjem za kurjavo. Pred vojno menda brez* plačno, zadnja leta pa po 1 din za komad. Ker pa boljše prage odberejo in jih porabijo v skladiščih premoga in za zavarovanje nevarnih mest ob progah, koder se usipa zemlja in kotali kamenje z bregov, ostanejo za prodajo uraigi najslabše kakovosti, t Železniška uprava je še celo dvignila ceno tem pragom na 1.50 din za komad. Železničarji pravijo, da se pragov že ne izplača več kupovati, ker so predragi z ozirom na njihovo gorivno vrednost. V splošnem se pa tudi opaža, da železniška uprava v vedno večji meri sama uporablja prage kot kurivo na železniških postajah namesto premoga. TRBOVLJE Llubliansbe s.roi~e »varne i„ liva™ sol ™‘GA .ZVEZE STAVBENIKOV. bile prodane na dražbi za 8,800.000 din. To ve- Pismo »o delavskem ponosu« liko podjetje, ki je zaposlovalo nad 1000 delav- Trbovlje, decembra 1938. cev in nameščencev, dokler je bilo še v raz- Stavbenega podjetnika Antona Božiča v voju, je zdražbal zastopnik Javnih skladišč d. | Trbovljah, o katerem smo že imeli priliko pi* " “' sati, kako sijajno plačuje svoje delavce, so morali nekateri delavci tožiti na plačilo mezde za odpovedno dobo in še radi drugih zahtevkov, ker je ostal opomin brezuspešen. Ko so prišle tožbe v tek, je pa posegel vmes Božičev palir in pisal delavcem. Eno pismo tega palirja je prišlo v naše roke in je vredno, da ga objavimo in sporočimo javnosti za ogledalo današnjega socialnega čuta pri stavbenih podjetjih. Pismo je pač’ vredno, da pride v črno knjigo zgodovine boja slovenskega delavca za uveljavljanje socialne zakonodaje. Pismo je nov diokaz, da imamo zakon za delavsko zaščito sicer prav lepo na papirju, toda brez vsake koristi. Kajti, delavec, ki si drzne zahtevati svojo pravico po teh zakonih, pride v »črno knjigo« in ne dobi dela na pomlad, ostane iproklet za vse večne čase pri vseh »Zvezi-nih stavbenikih«. Nauk iz tega? Edino strnjena, sto odstotno močna organizacija delavcev se lahko uspešno brani pred takimi grožnjami in črnimi knjigami. Pismo Božičevega palirja se glasi: »■Hrastnik, 30. nov. 1938. Sipreimi mnoge pozdrave iz Hrastnika! Oprosti, da Te nadlegiuijem s tem pisimom, a ozirom na atmosfero, ki je nastala, sem k temu prisiljen. TotžiHe sedsi vsi za 14-dnevno odpoved. Mogoče bi bil Ti do tega iz nekih ozirov upravičen, toda kompanisti, s katerimi tožiš, bodo celo zadevo postavili na stališče, da bi še Ti zgubil. Meni je popolnomia vseeno, kar počneš, vendar bi Ti z ozirom na fino prejšnje prijateljstvo svetoval tole: Tožbo lepo odvzemi ter se gospodu Božiču opraviči, da so Te k temu drugi napeljali, kar je brezdvomno. Mlad si še in nima smisla, da se za tistih par sto din, ki jih pa tako ne boš dobil, postavljaš v vrsto s tistimi, ki v tem oziru tako nimajo kaj izgubiti, to je delavski kot čez poletje. Požar v tovarni Hutter. V noči od 28. na 29. decembra je opazil nočni čuvaj v Hutter- blago, ki je deloma tlelo in gorelo. Po triurnem gašenju so ogenj udušili. Škodo cenijo na 100 tisoč din. Vzrok požara je baje kratek stik. Na Silvestrov večer vsi v gostilno Triglav (prej Voller) v Košakih. Tam igra tekstilna godba. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. Gostilna »Weber« Pobrežje vošči vsem svojim gostom srečno in zdravo novo leto. — S spoštovanjem F. K. Midlil. Mariborsko gledališče Vse za Salo. Za božične praznike je bila krstna predlstava te izvirne domače operete, ki so jo že dvakrat igrali pred razprodanim gledališčem. Prav gotovo bo opereta obdlržala svojo privlačno moč še tudi v nadalje, saj ima vse predpogoje, ki ji jamčijo prodoren uspeh pri širši publiki. Napisal jo je Danilo Gorinšek in z njo ustvaril zabavno in lahkotno zgodbo z mnogimi duhovitimi domisleki, ki so izvrstno zabavali občinstvo. Ker je opereta itak zelo dolga, bi pa nekateri manj posrečeni šliagerji lahko brez škode izostali, n. pr. kuplet o čebeli in indijanski duet. Glasba vojaškega kapelnika Josipa Jiraneka, ki je opereto tudi sam dirigiral, je zelo posrečena: zlasti instrumetalni part ie izredno lepo in polno zvenel. Režiser A, Hara-stovič je vtisnil predstavi pečat živahnosti in veselosti, ki se je odražala tudi v vseh igralcih. Običaini operetni kvadrat so prav posrečeno in skladno izpolnjevali J. Igličeva, A. Ma-noševski, M. Brumen-Lubejeva in A. Harasto-vič. V operetnem okvirju pa nastopa še obilica oseb, ki so skoraj vse z izredno odrsko spretnostjo zasnovane in so dale posameznim igralcem priliko, ustvariti svoiebitne in tipične like, ki zaslužijo vsi brez izjeme priznanje. Predvsem je treba omeniti Revna, ki ga je podal D. Gorinšek s posrečenim 'humorjem in našel obilo odziva pri občinstvu. S. CELJE »Vzajemnost« vabi vse prijatelje na veselo in prijetno »SILVESTROVANJE« v hotelu »Union« ob 20. uri. V soboto, 31. dec. na svidenje. Kino Dom - Celje 1., 2., 3. in 4. januarja »VEROCKA«, 5„ 6. in 7. januarja velefilm »ZRCALO ŽIVLJENJA«. (Filma sta v nemškem jeziku.) Vsaki teden novi program. KRANJ Silvestrov večer priredi podružnica Sploš. strokovne zveze v novozgrajeni dvorani »Cankarjev dom«, nasproti »Narodnega doma«. — Vljudno vabljeni vsi! ODVETNIK DR. VILFAN je odprl svojo pisarno v Kranju, Vidovdanska cesta 5, I. nadstr., poleg sodišča. SlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi I Srečno in veselo | Novo leto želi ^ O Jr I ^ 1 I 1 | Maribor i as inoma & oo. tovarna svile m STUDENCI PRI MARIBORU Silvestrov večer priredi podružnica I. Del. koles, društva v gostilni Mraz. Začetek ob 19. uri. Pester spored. Vstop prost. — Odbor. SELNICA OB DRAVI Vlom v občino. V četrtek .pred prazniki je nekdo vlomil v občinsko pisarno iti odnesel 1000 din. Storilca še nimajo, pač pa vršijo orožniki temeljite poizvedbe in zaslišanje. Kljub temu se je nek pekovski mojster spoza bil tako daleč, da je v nedeljo radi tega brez vsakega povoda nahrulil nedolžnega delavca z beseami: »No i, einbreher, kaj še niso zaprt?« Delavec si bo za to poiskal zadoščenje pred sodiščem, KAMNIK Vsi naročniki »Delavske Politike«, ki so v zaostanku z naročnino, naj pridejo v »Delavsko knjižnico«, dne 6. januarja med 9. in 11. uro dopoldne in tam poravnajo našemu poverjeniku naročnino. Delavci, ki še nimate »De lavske Politike«, pridite ta dan in . si jo naročite. Skrbite, da bo za novo leto imela vsaka delavska družina naročeno »Delavsko Politiko«. Za volitve obratnih zaupnikov v tovarni »Titan« vlada živahno zanimanje med delavstvom. V tej tovarni sta dve strokovni organizaciji in sicer: Zveza kovinarjev Jugoslavije (SMRJ) in JSZ. Doslej je imela vsaka izmed obeh organizacij po tri obratne zaupnike, sedaj pa so se pojavili neki »zelenci«, ki so se hoteli polastiti zastave JSZ. Predsednik JSZ je moral zelo energično nastopiti, da je obranil zastavo »belim«. Že par tednov se bije velik boj med »belimi« in »zelenimi« okoli vprašanja, kdo izmed obeli je bolj krščanski in kdo bo močnejši pri volitvah obratnih zaupnikov. Mi vemo, kdo je zanetil ta boj med »belimi« in »zelenimi«, kakor so to lansko leto vedeli sodrugi na Jesenicah, it-)-- ■■*■>»> .*•<> Sirite naš list! ponos. Veš dobro, da iboš na spomlad strašno težko dobil delo v Sloveniji, če prideš pri Zvezi stavbenikov v črno knjigo. G. Božič nima nič proti Tebi in jaz Ti garantiram, da boš na spomlad prvi v delu pri nas, seveda, če boš svoj položaj presodil samostojno, ne pod vplivom tistih, ki Ti takrat, če ne bo dela, gotovo ne bodo pomagali. Na častno besedo mi verjami, da Ti to pišem kot nesebični prijatelj, ne kot zaupnik podjetja. Odpiši mi, če reflektiraš še to zimo na delo (takoj), veš, da je precej moči v mojih rokah in bi to tudi dosegel. Pozdravlja Te Ivan.« Torej: Bodisi odstopiš revež od svoje uzakonjene pravice, ali pa v vsej Sloveniji ne dobiš več dela. In temu se pravi še socialna zaščita? Morda pa se bo radi te igrožnje zanimal državni pravdnik za tega dičnega gospoda pa-lirja, ki ima toliko moči pri podjetniku Božiču? GUŠTANJ Delavsko silvestrovanje, ki se je vršilo vsako leto v gostilni g. Milonika, letošnje leto izostane radi prevelikih plačil in ker ni primernih prostorov, da bi obiskovalci v takem slučaju res imeli kaj od zabave. Silvestrovanje to imelo Sokolsko društvo v svojem domu in priporočamo delavstvu, da se ga po možnosti udeleži. »Vzajemnosti« pa je imenovano društvo odstopilo prostore za prireditev plesnega venčka, ki bo po novem letu. »Vzajemnost«.___________________________________________ ESPERANTO Zakaj ne napredujemo hitreje? Čeravno 50 let v življenju enega gibanja ni dolgo razdobje, si mnogi esperantisti pa vendarle stavijo gornje vprašanje? Vrši se propaganda, prirejajo tečaji itd., ne da bi kdo pričakoval zato kake materialne koristi in vendar uspeh ni zadovoljiv. Kje je krivda? Prvič: Esperanto ni kabinetni jezik, temveč jezik najširših plasti naroda in drugič: esperanto je rastlina, ki zamere rasti in se razvijati le v svobodi. Pa še eno, kar je važno, ne more se ga ktf-1 piti, ampak je potrebno, da se ga človek uči* dasi to učenje zdaleka ne stane toliko tru kakor učenje kateregakoli tkzv. živih jezi ov, kateri so prav tako, kakor esperanto, P° 'r ženi nadaljnemu razvoju. Grafični omladinci v Mariboru pr>re J poro organizacije SGRJ esperants ^ 1. se bo pričel januarja 1939 in ^ 1 ,v nih prostorih v Frankopanov! »*• j.1* 1 ,J , trajal 4 mesece, ki bodo zadostoval, za obvla danje tega lahkega in prepotrebnega medna rodTega1lezika.*^Poučeval To ^ko-jak UJ- a nizka. Potrebno bi bilo- da bi tudi iz drugih strok 5jrii0 nina ci iz arugm sirok — ... _ *. .. Sedaj je prilika, da si na tem polju razš.ruo svoje kulturno obzorje, kajti ravno je poklicana, da širi jezik, ki naj omogoči br zo snorazumevanje med narodi. TISKOVNI SKLAD ‘ , Tiskovni sklad. Za tiskovni skla.dJe v na nabiralni poli štev 48 s. Travnekar Kar Mežici din 85.50. Iskrena hvala! Posnemajie. Z a novo let T. M.: O Karel Čapek: Kam gre razvoj? (Iz uvodnika v Pritomnosti.) Ob priliki smrti Karla Čapka prina-. šajo »Lidove Noviny« kot najznačilnej- f šo karakteristiko tega velikega duha članek, ki ga je napisal Čapek za uvod- \ nik letošnjega letnika političnega tednika »Pritomnosti«. Glavne misli Čap-kovih izvajanj veljajo tudi za nas kot za Čehe še danes in smo jih zato prevedli tudi za »Delavsko Politiko«: »Svetovna zgodovina nam kaže, da vendarle ponehava džingskanovska' samovolja in nasilnosti nad narodi; ena vojna ali pet vojsk v celoti ne pomeni nič v primeri z dolgim kulturnim in političnim razvojem sveta. Ravno presenetljiva nečloveškost današnjih vojsk )e hvaležen dokaz tega, da se njeni povzročitelji zavedajo, kako divjaško in samovoljno rušijo svetovni red. Zato se obnašajo, kakor človek, ki gre morit s sekiro v roki. Nikdo vendar ne bo trdil, da se razvija svet k masakriranju žen in otrok, za razbijanje mest, da bi metali bombe na šole in na bolnišnice. Vsaj tu ne bo nikdo dvomil, da gre za strašno zablodo nad vsem, kar pomeni razvoi ljudstva, za zablodo, ki jo lahko ze sedaj označujemo kot eno največjih zgodovinskih abnormalnosti. Resnica je ta, da se tekom stoletij razvija človeška pravica k postopnemu izravnavanju vseh pravnih in občanskih razlik med ljudmi, ne pa v smeri k več- j ji krutosti in k slepi odvisnosti od ob-! lastnežev tega sveta. Tisočletni razvoj kaže pomnožitev ljudskih in občanskih svobod za vsa-1 kega človeka, ne pa nazadovanja k suž-nosti človeških bitij. V teku dveh, treh tisočletij evropske kulture se je človeški duh dvignil k vedno večji svobodi mišljenja, izvojeval si je sproščenje od posvetne in cerkve- j ne oblasti. Kaj je proti temu tisočletnemu razvoju svobode duha katerakoli doktrina, ki bi rada to vekovito svo- j bodo duha potlačila? Novo, resnično novo na svetu je samo to, da napreduje stari in nezadržni razvoj. Kar se stavi proti njemu, ni novo; to je samo zabloda in začasen padec. Kar se godi sedaj proti temu razvoju, je že vnaprej obsojeno samo v trenutno epizodo, katero bo prej ali slej vzel vrag. Razvoj sveta pa bo šel naprej tja, kamor kaže njegova tisočletna zgodovina. Vsako drugo besedičenje ima prav kratko pamet.« NaSe glavne zahteve v novem letu Zaradi ideološke borbe v javnem življenju Jugoslavije posvečamo premalo Pažnje samoupravnim, socialnim in de-lavskovarstvenim potrebam. Te do-trebe so velike in postajajo vsak dan večje. Niso sicer nove, vendar so tako važne, da jih delavstvo in javni faktorji ne bi smeli nikdar izpustiti iz vidika. Predvsem je velika potreba, da se ohrani delavstvu vpliv in svoboda v delavskih samoupravnih ustanovah, ker je delavstvo pri nas zrelo, da sodeluje lahko v teh zavodih in ustanovah po svojem zdravem preudarku in se tudi svobodno poteguje za to pravico. To ie princip samoodločbe in princip svobodnega zastopanja delavskih in na-meščenskih interesov pod kontrolo svojih razrednih sovrstnikov. Poudarjali smo že, da je treba izboljšati in dopolniti starostno zavarovanje, da je treba izpopolniti obrtno nadzor-ništvo sploh in tudi z delavskimi stro- kovno izobraženimi nadzorniki, da je treba zvišati minimalno mezdo vsaj približno na eksistenčni minimum in odpraviti formalno najvišje minimalne mezde din 2.— pri javnih delih, ki moti načelo minimalnih mezd. Ne bomo govorili tukaj še o drugih vprašanjih, ki so za delavca * 7 - I • - pravtako važna. O indirektnih davkih ali o omejevanju koalicijske svobode. Ta vprašanja so za delavstvo sporedno istotako važna. Menimo pa, da so zgoraj navedena vprašanja trenutno aktuelna in morajo tvoriti, minimalni program našega dela in delovanja v bodočem letu. Te stvari zahtevamo in se borimo z-anje, K-nr sjt > ».»k «■« • » K *» Au**;. Ljudje smo. kakor vsi drugi. Zato se hočemo tudi uveljaviti, toda delavci in nameščenci sami, kakor vemo in znamo, da bo naše udejstvovanje koristilo pravim interesentom delavcem in nameščencem. Pustne prireditve ob novem letu V srednjem veku so prirejali v mnogih deželah na novega leta dan velike zabave in to kar v cerkvah. Te zabave so bile najbrže spomin na nekdanje rimske saturnalije. Posebno v Franciji in Španiji je bila ta navada zelo vpeljana. Duhovščina prvotno ni imela ničesar Proti tem pustnim prireditvam, ampak jih je celo podpirala in sodelovala. Tako n. pr. je bilo v navadi, da so na novega leta dan vodili otroka napravljenega kot škofa v slavnostnem sprevodu v cerkev, kjer je poteni pridigal ob asistenci pravih duhovnikov. V Franciji so Prirejali take pustne zabave v cerkvah 28. decembra, 1. in 6. januarja. Seveda so se v zvezi s temi prireditvami kmalu udomačile tudi grde navade in so se odigravale stvari, ki niso prav nič spadale v cerkev. Veseljaki so Prihajali v cerkve preoblečeni v živali in so tam pijančevali, nič manj kot pri nekdanjih rimskih proslavah na čast bogu razuzdanosti Bahu. Prepevali so opolzke pesmi, se polivali drug drugega z vinom in vodo ter slavili orgije, ki so se jih seveda udeleževali moški in ženske. Večkrat je prišlo med pijanimi možmi in ženami do velikih pretepov. V glavnem pa so vse te novoletne pustne prireditve v cerkvah izvirale iz istih idej in nagonov, kakor dandanašnje silvestrovanje. Ko je cerkev pozneje prepovedala te prireditve pustnih norcev, se v početku ni nihče zmenil za to prepoved, ker je celo pariški teološki seminar zagovarjal tako pustno rajanje. Ljudje niso videli v teh prireditvah ničesar grešnega, ampak so jih smatrali za bogu dopadljive in od cerkve po krivici prepovedane. Sele ko je parlament v Dijonu leta 1552. primoran vsled vedno večjih škandalov, ki so se dogajali na novega leta dan v cerkvah, prepovedal pustne prireditve in vsem udeležen- cem zagrozil s strogimi kaznimi, je v Franciji prenehala razvada prirejati prireditve v cerkvi. V Španiji in Nemčiji pa so se te prireditve v cerkvah ohranile do 17. stoletja. Novoletne prireditve v starem veku Z edino izjemo starih Grkov so vsi poznani narodi starega veka praznovali začetek novega leta z velikim pompom. V Babilonu so se vršile na dan Zagmuka (novo leto) velike procesije na čast božanstvom, ki so jih zaključile tiajraznoličnejše prireditve in slavnosti. Na novega leta dan zjutraj je kralj izročil duhovnikom vse svoje kraljevske insignije, kar je pomenilo toliko, kot da se za ta dan odreka svojemu kraljevskemu poslanstvu: šele zvečer so mu duhovniki na svečan način vrnili insignije v Nebosovem templu. V starem Egiptu so zvečer pred novim letom darovali bogovom na novega leta dan pa so prirejali velikanske požrtije. Ljudje so se medsebojno obdarovali in razsvetlili svoje hiše. Na enak način so praznovali praznik novega leta tudi v Perziji in različnih delih rimskega cesarstva. Praznovanje v Rimu je bilo posebno pomembno radi tega, ker so ta dan sužnji smeli jesti skupaj s svojimi gospodarji, ki so sužnjem večkrat tudi stregli. Stari Rimljan je torej posnemal babilonskega kralja, ker sp je na novega leta dan prostovoljno odrekel svojih časti in pravic. Judje pa so imeli navado oznaniti pričetek novega leta s pozavnami in trobentami, radi česar se je novo leto pri njih imenovalo tudi slavje pozavn in trobent. Ali sl ie poravnal narol-nlno! Ako Se ne. stori tako) svofo dolfnostl NI dan enek dnevu Ko je človek pričel meriti čas, mu je v to svrho služil mesec. Na podlagi te delitve časa so Rimljani izračunali, da ima leto 355 dni, ki se zopet razdele na 12 neenakih mesecev. Ta koledar je bil splošno veljaven v rimskem cesarstvu. Leto je pričelo 1. marca. 1. januar kot pričetek leta je bil vpeljan že 1. 153. pred našim časovnim štetjem. L. 46. pred našim časovnim štetjem je bil vpeljan julijanski koledar, po katerem je bilo leto razdeljeno na 365 dni. To izgleda na prvi pogled tako kot je stvar urejena dandanes. Gibanje našega ozvezdja, ki je služilo za podlago tej delitvi časa, je bilo vedno točno. Ni pa docela točno gibanje posameznih delov tega ozvezdja v razmerju med seboj. — Zemlja rabi nekaj manj kot 365 in en četrt dneva za svojo pot okoli sonca, mesec se pa v tem času tudi ne zavrti točno trinajstkrat okoli zemlje. Že leta 1582. so ugotovili, da julijanski koledar nikakor ni točen ča-sovnik, ampak da je že tedaj bil v navzkrižju s pravim časom za okroglo 10 dni. Tedanji papež Gregor 13. je nato vpeljal takozvani gregorijanski koledar, ki je v veljavi še dandanes. Desetdnevna razlika, ki se je pokazala pri oreračunavanju. julijanskega koledarja, je s tihim pristankom učenjakov ostala neupoštevana. V načelu je ostalo pri tem, da ima leto 365 dni in vsako četrto leto 366 dni. V svrho popravka pa mora vsakih 100 let eno prestopno leto odnasti, razen v letih, čijih letnica je deljiva s 400 ali pa, ako se pri delitvi letnice s številom 9 pokaže preostanek 2 ali 0. V zadnjih letih je bilo mnogo govora o reformi koledarja. V Društvu narodov so izdelali načrt, po katerem bi se leto razdelilo v 13 mesecev po 28 dni, dan novega leta bi pri tem sploh ne šteli in bi vsako prestopno leto imeli dva novoletna dneva (kar bi mnogi zelo pozdravili). Praznoverne Amerikance pa zelo razburja število 13 in ker se je takih praznovernežev našlo tudi med državniki ostalih držav, je bila reforma koledarja pokopana. Nemški reformni predlog je predvideval: en ozir. dva novoletna dneva na začetku leta, januar, februar, marc s po 28 dnevi, nato bi sledila Velika noč s sedmimi dnevi, drugo četrtletje bi zaključile Binkošti, tretje četrtletje en jesenski leden, četrto četrtletje pa božični prazniki. Ta koledar bi imel to prednost, da bi vsi prazniki prišli vsako leto na en in isti datum. Iz tega predloga pa tudi ni bilo n’č. Nesreča je namreč hotela, da je Nemčija izstopila iz Društva narodov Razen krščanskega štetja let, ki začenja s Kristovim rojstvom, imamo še judovsko štetje let, ki začenja z letom stvarjanja sveta. Seveda ni točno niti eno, niti drugo. Mluslimani zopet štejejo leta počenši od »hedžre«. Rimljani so jih šteli od zavojevanja Rima, Grki zopet na svoj način. V Franciji so šteli leta počenši z letom francoske revolucije in v Italiji jih štejejo od leta, ko je fašizem prišel na oblast. Sedanji naš koledar bo po preteku 3300 let v navzkrižju s časovnim merilom za en dan. Mogoče bo ta dan tisti, ko se bo človeštvo zedinilo na enoten koledar, ki ne bo potreboval več nobenih popravkov. Delovni ias v NemCIjl tudi do 16 ur dnevno. V Nemčiji, kakor poročajo listi iz Berlina, se uvede namesto osemurnega dela dnevno desetumik. Že prej je bil običaj, da se je delovni čas podaljševal od slučaja do slučaja po potrebi in v javnem interesu. Novi zakon uveljavlja s 1. januarjem 1939 deseturni delovni dan, ki se sme podaljšati po potrebi na 16 ur dnevno, ki se pa sme vršiti samo enkrat v treh tednih, obenem pa se mora v tem primeru dati dvakrat v tem času 24 ur odmora. Čiščenje strojev ne šteje v nadurno delo. Ta ukrep opravičujejo s tem, da je premalo delavcev v industriji in tudi v trgovini. NOVO LETO Polnoč je ura strahov, napeto ves svet prisluškuje, duhovi gredo zdaj na tov, volčje tuljenje se čitje. Ob uri se tej poslovi za vedno od nas staro leto in novo se nam narodi, z novimi upi začeto. Prvi korak mu bo v noč in v noči bo pot mu končana: bo li kak dan vmes sijoč, bo li mu zarja prižgana? Od polnoči, ure strahov, od kraja spet bomo jih šteli: naj v dnevih teh varen bo krov, da k letu ne bomo jih kleli. Ml smo vajeni bo|a Socialistično ali, če hočete marksistično gibanje je imelo vedno dovolj sovražnikov v taboru pristašev kapitalističnega družabnega sistema. Pod absolutističnimi režimi je socialistično miselnost oblastveni teror. Ko je socializem ali nauk o razrednih razlikah in potrebi, da se krivične razlike odpravijo, zmagal, ker je teoretično in praktično utemeljen, je boj proti socializmu napel drugačne strune. Prav dobro se še spominjamo na težke boje razrednega delavskega gibanja ob prelomu stoletja. Pri nas je vodil v tem oziru inicijativno akcijo* takratni politični katolicizem, ki je pozneje poveril to delo dr. J. Kreku. Dr. Krek je bil osebno razumen in socialen človek, v polemikah je bil še precej taktičen, ne smemo pa prezreti, da se je prav. v tej dobi in deloma še prej organizirala v vrstah političnega katolicizma neke vrste pretepaške manije, ki je skušala socialistične shode in prireditve onemogočati z brutalno silo. To je bil prvi »fašizem«. Spominjamo samo na Pernerstorferjev shod na Virantovem vrtu v Ljubljani, na shode v kazinskem salonu, na volilne shode v Kamniku ali na organizacijske shode v Libojah pri Grižah. Takih epizod iz razvoja tistih let bi lahko navedli še mnogo. Pri takih pretepih in motnjah delavskih prireditev so jih napadalci redoma skupili, ker so socialisti bili vedno pripravljeni in se znali tudi boriti ali tudi onemogočati nasilstva *< • Te stvari spadajo v zgodovino. Mie-toda se ni obnesla, ker je kultura napredovala. Ljudje znajo misliti, poznajo svetovne nazore in razpravljajo o njih. Zaraditega pa so postala last množic. Proti kulturnemu narodu in prepričanju njegovem so pa pretepaške metode brez moči, ker ne obvladajo več duhovnih sil, ki se razvijajo po večnem zakonu razvoja. Naloga tiska Tisk je koristna stvar. Kulturni ljudje so jako hvaležni Gutenbergu, da je izumil to umetnost, ki je danes prav na visoki stopnji. Tisk je torej, če se prav porablja, pomoček, s katerim se širi kulturo, znanost, resnico in razpravlja o problemih, ki so važni za pameten razvoj človeške družbe. Učenjakom, učiteljem, filozofom ni treba več pripovedovati svojega spoznanja v neštetih predavanjih, ampak snov napišejo in natisnejo, pa jo lahko čita in študira vsak, kdor se zanima za tisto snov. Tak namen ima tisk in bi ga moral imeti. Poleg tega morda pride v poštev še obveščevalna služba za tiste,, ki so radovedni, kaj se dogaja po svetu. Naloga tiska je torej lepa, idealna in kulturna. Če bi jaz smel ukrepati kaj o tisku, bi mu to nalogo diktiral, s čemer bi se strinjali vsi kulturni ljudje in tisti, ki smatralo, da je tisk Domoček za duhovno sodelovanje vseh zdravih sil. Za* branil bi pa v tisku laž in demagoško varanje javnosti, ki utegne škodovati delu človeštva ali celoti, zabranil obrekovanja, ki imajo isti namen, zakaj kulturna misija tiska, v katerem sme vsak braniti in zagovarjati pošteno svo-je nazore in svoje oravice, je sveta, svetejša kakor katerikoli nauki s posebnim namenom, da se razvoj ovira. LISTNICA UREDNIŠTVA Štalerc, Celie. tVaš dopis smo hoteli objaviti, pa ni Slo. ^ *% “ Socialistično delavsko gibanje v letu 1938 Dogodki v Evropi so se odražali tudi v delavskem socialističnem gibanju. V demokratičnih državah se je reakcija okrepila V mislih imamo predvsem Francijo, kjer je velekapital ustvaril vse predpogoje za uspešen nastop proti delavstvu in njegovim socialnim pridobitvam. Ljudske fronte v Franciji ni več in Blumova socialna zakonodaja je močno okrnjena. Protestna stavka proti napadu reakcije ni uspela. Težko je prizadela socialistično delavsko gibanje velika izprememba na Češkoslovaškem, kjer se je moralo ta-mošnie delavsko gibanje pod zunanjim pritiskom postaviti na popolnoma nove obramba delavskih interesov in agitacija v socialističnem duhu onemogočena. V tej zadušljivi atmosferi vpliva dobrodejno napredek socialističnega delavskega gibanja v visoko kulturnih nordijskih državah, kjer je, zlasti na Švedskem, pri občinskih volitvah, dobila socialna demokracija večino oddanih glasov. M,očno se je tudi popravil položaj angleške delavske stranke. Na petem kontinentu sveta, v Avstraliji, na Novi Zelandiji, pa je bila letos znova z ogromno večino potrjena v svobodnih in nepotvorjenih volitvah osnove in vsaj zaenkrat v tej državi ne izvoljena delavska vlada, ki uvaja nov bo igralo tiste vloge, kakor pa jo je v bivši neokrnjeni ČSR. Pod pritiskom fašizma je okrnjeno azilno pravo socialističnih emigrantov v deželah, ki so včasih veljale kot torišče svobode. V nekaterih državah je prišlo do o-mejitve tiskovne svobode v taki meri, da je socialistična kritika razmer, gospodarski in socialni red. Zelo bolestno izgubo zaznamuje socialistična internacionala s smrtjo dveh njenih prvakov: Otona Bauerja in Emila Vandervelda, Bodočnost bo zahtevala od delavstva novih žrtev in novega dela. Pri tem, pa nas krepi zavest, da je socializem bodočnost človeštva. V ogledalu Javnosti Je že znano, da ima »Slovenec« monopol na klevetanje, zmerjanje in sumničenje svojih političnih nasprotnikov. 'Pred par dnevi . si. je zopet enkrat na prav rovtarski način izposodil naš list. Zaključil .pa je svoja izvajanja z očitkom salonskega socializma. Kdor pozna te gospode in kdo bi jih ne, prav dobro ve, v koliko so upravičeni drugim očitati salone, ko vsak izmed njih poseduje domala po eno palačo. Toda gospodje imajo drz<-no čelo in se ravnajo po izreku, ki ga oznanjajo: poslušaj nas, kaj govorimo in ne glej, kaj delamo. Razno Nemški nacisti so odgovorili kardinilu lu-nitzerju. Na Dunaju je govoril nacionalno socialistični vodja Globočnik, ki je dejal, da kardinal Innitzer ni za nacionalne socialiste noben problem več. Za svoje hujskanje je že prejel odgovor s tem, da je 52.000 vernih katoličanov obojega spola izstopilo iz rimsko katoliške cerkve. Koliko znaša oddaja židovskega premoženja v Nemčiji. Zid, ki je imel v Nemčiji 100.000 RM premoženja mora računati s temi-le odbitki: Mestni upravi v Berlinu plača 30.000 RM, na račun oddaje židovskega premoženja 14.000 RM, davek na kapital, ki se odseli v inozemstvo 14.000 RM in razne davščine 7000 RM. Ostanek 35.000 RM mora položiti v diskontni banki za zlato. Od tega zneska sme izseljenec vzeti- s seboj 6 odst., i ► • ■' » Kača na prsih Abeslnlje. Glavni tajnik italijanske fašistične stranke Farinacci je bil na skrivaj v francoski Somaliji v mestu Džibutiju, ki ga zahteva Italija zase, ker je izhodno pristanišče za Abesinijo. V Džibutiju se je Fari-fiačci prepričal, da se Abesinci še vedno niso pomirili Temu početju, pravi Farinacci, ni mogoče napraviti konca drugače, kot na ta način, da Italija zasede francosko Somalijo, kajti, »Džibuti je kača na prsih Abesinije, ki jo je treba zdrobiti.« Revizije šolskih knjig še ne bo. Češke šolske oblasti so sporočile, da še ne mislijo na takojšnjo revizijo šolskih knjig in pripomočkov na šolah, ker bi to pomenilo predvsem zopet nove izdatke za stariše, če bi morali menjavati stare knjige za nove. Take spremembe tudi ni mogoče delati prenagleno, zlasti, ker spremenjene razmere še niso ustaljene. Vse to se bo izvršilo šele takrat, ko bo zagotovljen trajen položaj novih razmer. Amerika svari Čehe. »Lidove Noviny« prinašajo svarilni glas ameriških Čehov pred posledicami protižidlovskih dogodkov v Češkoslovaški. Amerikanski uvozniki so vsled poročil njujorških časopisov o protižidovski agitaciji na Češkoslovaškem pričeli pozivati trgovce, da naj .odklanjajo češkoslovaško blago in izdelke. Navajajo tudi, da hoče uvesti Češkoslovaška »numerus clausus«, omejiti število židovskih zdravnikov in odvetnikov. Pripravlja se tudi bojkot plzenskega piva, če ga bodo uvažali v Združene države nemški parniki. Za češkoslovaški izvoz bi torej nadaljevanje proti-židovskega kurza lahko bilo usodnega pomena. Glasilo amerikanskih Čehoslovakov v Njuj.orku vsled tega sivari domovino pred nepremišljenimi dejanji, ki bi lahko imela nedogledine posledice za češkoslovaški izvoz v Ameriko. Meja med Sovjetsko Unio in Finsko določena. Šele sedaj je prišlo do končne določitve meje med Finsko in Sovjetsko Unio. Obe državi sta podpisali tozadevno pogodbo in izmenjali zemljevide obmejnega ozemlja. 32-urni tednik so izbojevali delavci v ameriških tvomicah avtomobilov »Buick« m >Chevroleta«, da tako omogočijo zaposlitev 6000 delavcem, ki so bili brez dela. — »Slovenec« pa je bil že radi Blumovega 40-urnega tednika ves iz sebe in je trdil, da vede to skrajšanje dela francosko gospodarstvo v pogubo. Sedaj bo prijel tudi Amerikance in jim napravil šolo. Tovarnarji se morajo pogajati samo z neodvisnimi delavskimi strokov, organizacijami. Tako je namreč sedaj urejeno v Zedinjenih državah Severne Amerike. Neka tovarna v Chicagu je odklonila .pogajanja z unijo tekstilnih delavcev in je sklenila »kolektivno pogodbo« z neko od nje ustanovljeno organizacijo. Tovarna je bila obsojena, da se mora pogajati z unijo tekstilnih delavcev. Razen tega mora ponovno sprejeti na delo 80 delavcev, ki jih je odpustila radi stavkovnega gibanja ter iim plačati mezdo za ves čas, ko so bili brez zaslužka. — 1 ti* .i.l »• t v Za kratek čas ŠKOTSKA Mac Pherson, Škot od nog do glave, se je ondan peljal že kakšnih deset minut s taksijem, ko se je zdajci ta zverina splašila in jo z bliskovito hitrostjo ubrala kar na slepo. »He!« je zavpil Škot šoferju, »kaj se je pa zgodilo?« »Ne vem, bržčas je zavora odpovedala!« Mac Pherson je zmolil zadmji oeenaš zakaj prepričan je bil, da mu bije zadnja ura. | Tedaj se mu je zdajci ustavilo oko na taksi- I metru. »človek božji«, je ves prestrašen zavpil, »odstavite vsaj števec!« V dekliški šoli Profesorica: Kdo je bil mladi gospod, s katerim sem vas včeraj videla? Dijakinja: Moj brat. — Ali imate samo enega brata^ — Navadno samo enega, gospa profesorica. Kočljiv položaj V zelo kočljivem položaju sem, prijatelj. Rad bi se oženil iz ljubezni pa ne vem, kako bi svojim upnikom to prevV5' M Srečno in veselo Novo leto t Sela cenjenim odjemalcem, naroCnlkom '\ kakor tudi vsem znancem sle dete tvrdke: MALGAJ ANTON splošno čevljarstvo TRBOVLJE ZDOLŠEK FRANC trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE UČAKAR J., TRATNIK A., KOČAR F. raznašala »Delavske Politike« TRBOVLJE LAPI FRANC splošno čevljarstvo TRBOVLJE ŠVAGELJ ANTONIN splošno slikarstvo TRBOVLJE FILAČ JOŽE mesar in prekajevalec TRBOVLJE ZIMČIC VIKTOR splošno mizarstvo TRBOVLJE BESLIČ PAVLE brivnica za dame in gospode TRBOVLJE FORTE JOŽE mesarija TRBOVLJE POŽUN EDVARD trgovina z mešanim blagom ' TRBOVLJE CERK JOŽE mesar Terezija TRBOVLJE GOLOB FRANC mesarija TRBOVLJE KRANER IVAN gostilna »Klek« TRBOVLJE GOLOB IVAN mesarija TRBOVLJE VOZELJ STANKO brivnica za dame in gospode TRBOVLJE JEREB STANKO ključavničarstvo TRBOVLJE FLIS ERNEST gostilna pri Pust ERVIN PERZ trgovina z mešanim blagom KOČEVJE BELJAN gostilna KOČEVJE MILLE JURIJ čevljar KOČEVJE LEKARNA Mr. ph. Seigneimartin KOČEVJE ZDRAVJE GABRIJEL mesar in prekajevalec KOČEVJE JOSIP MORSCHER mesar in prekajevalec KOČEVJE LOVŠIN ANA trafika, papirnica in knjigarna KOČEVJE TRBOVLJE PAVLENC ANTON mizarstvo TRBOVLJE ŠKOBERNE ANTON modni atelje TRBOVLJE MARIJA in FRANC PINTAR gostilna Delavski dom Terezija TRBOVLJE VRANEŠIC JOŽE brivec in frizer TRBOVLJE TOMAN VILIBALD trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE Smit ferdih gostilna in mesarija LAŠKO ?ranc gobnar nova manufakturna trgovina LAŠKO TEKSTILNA TOVARNA „£ava“ Caško GERKMAN LUDVIK Srečno in veselo novo leto želijo vsem odjemalcem uslužbenci konzumnega društva za Jttežiško dolino PODR. CRNA I IN ČRNA II Odbor Zveze rudarjev Jugoslavije želi vsem svojim članom srečno in veselo novo leto CRNA pri PREVALJAH KUHN JURIJ frizer za dame in gospode LAŠKO 40 JANKO LOZAR trgovina z manufakturnim blagom HIRIS HERMAN pekarna KOČEVJE PFEFFER MARIJA mesarija KOČEVJE ULE FRANC trgovina z mešanim blagom KOČEVJE HUTTER FRIC brivec KOČEVJE MAUSSER VIKTOR pekarna x KOČEVJE NIKOLIČ ŠIME gostilna KOČEVJE MARIJA ENGELE trgovina s steklom in porcelanom KOČEVJE KOČEVJE VIDOŠEVIČ IVO gostilna KOČEVJE Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Josip Korinšek trgovina SENOVO - RAJHENBURG ČUČNIK KAROL mizar JOSIP in JUSTINA PUNCER trgovina LAŠKO BRATA PEPEL mehanična delavnica, zaloga koles, šivalnih strojev itd. LAŠKO SOMER KARL in FANI pekarna LAŠKO M. in J. PODERGAJS gostilna LAŠKO ZVEZA RUDARJEV JUGSL. podružnica HUDAJAMA svojim zvestim članom SENOVO 59 POVERJENIŠTVO »DELAVSKE POLITIKE« V KOČEVJU ŠERBEC IVAN mesar SENOVO - RAJHENBURG FABJANČIČ FERDO pekarna SENOVO - RAJHENBURG ROZALIJA in FRANC STRMAN gostilna »Delavski dom« SENOVO - RAJHENBURG RUDI ŽENER mesar SENOVO - RAJHENBURG RAKAR JOSIP brivec HRASTNIK SENICA KARL gostilna in mesarija HRASTNIK BENETEK FRANC manufaktura HRASTNIK BRATA ROBOV-A čevljarstvo HRASTNIK FRANJO KLEMEN trgovec HUDAJAMA želi svojim odjemalcem srečno novo leto IVAN PODSTENŠEK čevljar ČRNA pri PREVALJAH Srečno novo leto želi RODBINA EISINGEK kantina ŽERJAV KNEZ-KRULEČ gostilna in sodavičarna ČRNA pri PREVALJAH HOFBAUER BOGOMIR gostilna in zaloga piva »UNION« PLAZNIK FRANC HRASTNIK VOUČKO DOMINIK moško in damsko modno krojaštvo HRASTNIK GAČNIK MARIJA krojačica HRASTNIK poverjeniki »Delavske Politike" HRASTNIK HRASTNIK ALBIN BLATNIK splošno kleparstvo HRASTNIK PFEIFER HEDVIKA krojačica HRASTNIK AMALIJA ŠENTJURC gostilna Brnica HRASTNIK BRECEL JOŽE modno krojaštvo za dame in gospode HRASTNIK PEKLAR FERDO čevljarstvo HRASTNIK LOGAR DRAGO gostilna HRASTNIK BAUERCHEIM PAVEL trgovina z mešanim blagom HRASTNIK - SLAVKO in KARLINA BIRTIČ gostilna in mesarija ' HRASTNIK Srečno in veselo Novo leto konzumno društvo rudarjev HRASTNIK IVAN LOGAR gostilna in mesarija HRASTNIK Upravništvo »DELAVSKE POLITIKE* Celje inkasanti in akviziterji žele naročnikom, Sitateljem in inserentom srečno in veselo novo leto PRISTOVŠEK MILOŠ mizar pohištvo ter ostala v mizarsko stroko spadajoča dela Sp. Hudinja 64 CELJE DRAGO in ROZI LISAC brivski salon HRASTNIK DOBOVIČNIK FRANC manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila Gosposka ul. CELJE AVGUST ŠTOK splošno kleparstvo in vodovod, inštalacija telefon 218 Aškerčeva ul. 8 CELJE konzumna zadruga kemičnih in steklarskih delavcev HRASTNIK. JOŽE DOBERŠEK damsko in moško krojaštvo HRASTNIK KINO DOM CELJE BOŽIČ ALOJZ trgovina z mešanim blagom CELJE MRZEL ALOJZ čevljarstvo HRASTNIK FOTOGRAF KVAS CELJE PRVA CELJSKA »KRISTALIJA« izdelovalnica ogledal in brušenega stekla CELJE ANTON MEJAČ trgovina delikatese in zelenjave HRASTNIK AMALIJA LOGAR gostilna in mesarija HRASTNIK KOPUŠAR ANTON manufakturna trgovina • Prešernova ul. 5 CELJE POŽENEL DOMINIK modna trgovina Glavni trg 14 CELJE JANKO IN ANTONIJA VIZJAK trgovina Čeplak HRASTNIK VIKO DEŽELAK trgovina z mešanim blagom HRASTNIK REBEK ANTON splošno ključavničarstvo CELJE JAKLIČ FRANC pekama Gaberje CELJE PEČNIK GIZELA trgovina z mešanim blagom HRASTNIK IGNAC in MICI PRAPROTNIK gostilna »Delavski dom« HRASTNIK DOLŽAN FRANJO galanterijsko in stavbeno kleparstvo, konc. vodovodni inštalater CELJE KOŽUH IVAN krznar in kaper Gosposka ul. 14 CELJE KNEZ JAKOB trafika HRASTNIK KOVAČ MIRKO strojno mizarstvo HRASTNIK TURK ŠTEFAN mesar SP. HUDINJA CELJE VIDIC FRIDERIK trgovina z modnim, galanterijskim in konfekcijskim blagom Kralje Petra c. 23 CELJE Uslužbenci konzumnega društva in pekarne HRASTNIK ŠTRAVS ALOJZ trgovina z mešanim blagom HRASTNIK ?ušnik Beli trgovina pletenin Vojnik 4 Cankarjeva 4 CELJE PLEVČAK JOSIP izdelava in trgovina čevljev Kralja Petra c. 28 CELJE SLANŠEK IVAN čevljarstvo HRASTNIK Udruž. tvor. štapova i bičalica Filip Bumlller. D. Lobi nasl. 1 Slavko Tomllenouli Zagrad 31 * CELJE RESTAVRACIJA »BELI VOL« CELJE P. MATKOVIČ & Comp. točilnica Gosposka ul. 3 CELJE £nton }Cofbauer trgovina z usnjem, čevljar, potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem Gosposka ulica CELJE VINKO in MILKA DOMITROVIČ gostilna HRASTNIK HOFBAUER JOSIP trgovina z mešanim blagom HRASTNIK FLORJANČIČ KAROL elektrotehnična trgovina Cankarjeva ul. 2 CELJE ŠOPER FRANC HRASTNIK URBAJS KAROLINA trafika-iPostaja HRASTNIK MASTNAK IVAN trgovina z manufakturo in konfekcijo Kralja Petra c. 15 CELJE ANTON in AMALIJA ZIMŠEK slaščičarna HRASTNIK HERCOG MILOŠ avtopodjetje HRASTNIK LESKOVŠEK FRANC knjigarna in trgovina s papirjem Glavni trg 16 CELJE IGNAC KORITNIK čevljar DOL pri HRASTNIKU ŠOPER R. trgovina HRASTNIK J. JELLENZ CELJE LAZNIK FRANC trgovina z> mešanim blagom DOL pri HRASTNIKU IVAN DRAKSLER trafika HRASTNIK 3nnger Cudvik prekajevalec Prešernova ulica CELJE Persil-družba Z 0. z. CELJE IVAN RAVNIKAR veletrgovina barv, lakov, firneža Kralja Petra c. 21 CELJE J. JELLENZ, CELJE in J. JELLENZ nasl. OTO GOLEŽ SLOVENJGRADEC ALBERT JARH trgovina z mešanim blagom Gaberje (Nova vas) CELJE ROZA ZAMPARUTTI delikatesna trgovina CELJE HOTEL »ZVEZDA« mesarija in gostilna Žumer Fr. CELJE PILIH MARTIN krojaški mojster Kovinarska ulica 8 CELJE ŠTIBELJ DOMINIK mizarski mojster, izdelava navadnega do najboljšega pohištva Mariborska 14 CELJE FRANC KAGER optik Gosposka ul. 10 CELJE LEČNIK ANTON ure, zlato, srebro, optika Glavni trg CELJE ANTON PERMOSER mesar in gostilničar Mariborska 7 CELJE LUKAS F. S. žganjema in tovarna likerjev CELJE ROK MEŠTROV trgovina z mešanim blagom in vinotoč Za kresijo 6 CELJE IVAN GOLMAJER trgovina in gostilna Wilson GABERJE CELJE LEKARNA PRI KRIŽU Ph. Mr. Fedor Gradišnik CELJE R. GROBELNIK brivec in frizer Trajna ondulacija z vodno itd. samo 50 din CELJE KOROŠEC ANTONIJA bonbonera ' Prešernova 1 CELJE MAKS ZABUKOVŠEK madna krojačnica Cankarjeva 2 CELJE »MATO« tovarniška zaloga nogavic in perila Glavni trg 10 CELJE FRANJO KALAN trgovina premoga in drv CELJE \ \ Zmm a IaAa žele cenjenim odjemalcem, naročnikom »rečno m veselo MOVO leiO kakortudlvsem znancem sledeče tvrdke: ARNUŠ IGNAC trgovina z mešanim blagom PTUJ Vuga & Bačnar ANTON BRENČIČ trgovina z železnino PTUJ Parna pekarna in slaščičarna »Pri Bučarju« J. PAVIČIČ Tavčarjeva ul. 1 KRANJ FRANC PODGORŠEK mesar in prekajevalec BREG-PTUJ šolske in čevljarske potrebščine PTUJ POVERJENIŠTVO »DELAVSKE POLITIKE« PTUJ ŽERJAV VLADISLAV brivec in frizer Savski breg 13 KRANJ VNUK JOŽE trgovina z mešanim blagom PTUJ Rasteiger Ed. Trgovina in bufet ANTON FRICELJ SV. LOVRENC NA POHORJU ANTON in FRANČIŠKA ŠTEFE trgovina čevljev KRANJ BEZJAK MIRKO splošno modno krojaštvo Vseh svetnikov ul. 5 PTUJ obl, konc. inštalater PTUJ MAKS URBANC gostilna SV. LOVRENC NA POHORJU »ELIT A« čevljarna in trgovina KRANJ ALOJZ PINOZA urar, juvelir in optik PTUJ Ustanovljeno 1908 Pečnik Franc špedicijsko podjetje GREGORIČ VALENTIN strojno mizarstvo ČIRČIČE - KRANJ Novo modno krojaštvo »ELIT A« Bleiweissova 29 KRANJ BRENČIČ ALOJZ manufaktura, drobnarije, pletenine in krojaške potrebščine PTUJ (nasproti pošte) Telefon štev. 73 PTUJ Lokalni in medkrajevni transporti — Zajamčeni prevozi pohištva — Vskladiščenje blaga — Stalna zveza z Mariborom, Ljubljano in Čakovcem DELAVSKA NABAVLJALNA ZADRUGA r. z. z o. j. KRANJ IVO WENDLING moda in galanterija Jenkova ulica KRANJ' KLEMENČIČ ERNA zaloga klobukov, pletenin, nogavic, šolskih I in pisarniških potrebščin ter vse druge drobnarije PTUJ Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico r. z. z o. z. v PTUJU Nova zlatarska delavnica HVALA FRANC zlatar in juvelir KRANJ ANTON TEPINA pekarija STRAŽIŠČE pri KRANJU IVAN CVIKL manufakturna trgovina PTUJ ALBIN JAZBEC konfekcijska trgovina KRANJ BENEDIK FRANC gostilna in trgovina STRAŽIŠČE pri KRANJU Srečno in veselo Novo leto želi vsem članom Splošno konzumno društvo „Posavje“ ZAGORJE ALOJZIJ JENKO izdelovanje dežnikov Tavčarjeva 8 KRANJ PROSEN IVAN mesar in prekajevalec STRAŽIŠČE pri KRANJU M. KANDUČ, naslednik modna trgovina KRANJ Tiskarna »Kolektor« ALBIN POGAČNIK Telefon 4 STRAŽIŠČE pri KRANJU VINKO BAJCER trgovina z usnjem in surovimi kožami, sedlarstvo in tapetništvo 1 TOPLICE , ZAGORJE FRANJA KOŠIR mesarija TOPLICE ZAGORJE H L E B Š slike, ogledala, okvirji, vse za gospodinjstvo KRANJ SCHILLING DRAGO konces. elektrotehn. -podjetje KRANJ LEON RAKAR gostilna LOKE ZAGORJE Zveza rudarjev Jugoslavije želi vsem čanom in članicam srečno in veselo Novo leto ZAGORJE TONEJC VIKTOR tapetnik in dekorater KRANJ DOM. ČEBIN premog, drva, koks podružnica v Kranju Vidovdanska cesta Telefon 14 ALOJZIJA IN OTMAR JUVAN gostilna PODKRAJ ZAGORJE IGNACIJ MAJNIK splošno in strojno ključavničarstvo ter trgovina koles KRANJ GREBENŠEK JOS. špecijalna trgovina barv, sobo-črkoslikar-stvo, pleskarstvo in ličarstvo Vidovdanska c. 6 KRANJ ALOJZIJ IN JUSTI KITZ parna pekarna in trgovina TOPLICE ZAGORJE DAVORIN KOVAČ gostilna Stavbne zadruge ZAGORJE FERDINAND SAJOVIC manufaktura in galanterija KRANJ Lekarna »Pri Sv. Trojici« Mr. FR. ŠAVNIK KRANJ A. KRAJŠEK IN H. ROŠTAHAR gostilna in tesarstvo I LOKE ZAGORJE ŠKRINJAR MAKS mizarstvo TOPLICE ZAGORJE M. KOKL manufaktura KRANJ KRAMAR JANKO fotograf KRANJ VODOPIVEC VINKO krojač ZAGORJE SLAVKO VODOVNIK modno krojaštvo ZAGORJE M. ČEŠENJ leseno, žimnato, košarsko blago, vsakovrstni stoli KRANJ RIBNIKAR FRANC čevljarstvo Jezerska c. 18 RIBNIKAR ANA knjigarna in papirnica Vidovdanska c, 11 KRANJ KATI KOVAČ gostilna I TOPLICE ZAGORJE MATKO ANTON brivec ZAGORJE JAKOPIN IVAN sedlarna, , smučarske potrebščine, damske torbice KRANJ MOHOR ANTON slaščičarna KRANJ TINCA IN LOJZE BAZELJ pletenje ZAGORJE DOLINŠEK FRANJA IN ADOLF gostilna in mizarstvo ZAGORJE Mr. M. RAUCH lekarna KRANJ MILAN DEKLEVA mehanična delavnica PRIMSKOVO - KRANJ VIKTOR MULLER .1 trgovina ZAGORJE DRNOVŠEK IVAN IN PAVLA rudniška restavracija TOPLICE ZAGORJE VREČEK ANTON špecerija, steklo, porcelan Tavčarjeva ulica KRANJ TEKSTILNA ZADRUGA OTOČE r. z. z o. z. STRAŽIŠČE Pri KRANJU MEDVED ANTON mesar ZAGORJE FRANC VIPAVC krojač TOPLICE ZAGORJE »VESTA« šivalni stroji, kolesa, motorji, tehnični in športni predmeti ŠIMUNAC ZLATKO KRANJ, DOLENC CIRIL strojno žično pletenje Delavnica: Orehek 21 Skladišče: KRANJ, Stara c. 3 REZIKA IN ŠTEFAN KOŠIR mesarija ZAGORJE JANKO RASPOTNIK krojač LOKE ZAGORJE F. M. ROZINA parna pekama in branjarija TOPLICE ZAGORJE IVAN BITENC splošno ključavničarstvo in trgovina koles KRANJ m I ■ U koiuoreil izdaM ta vejit« W#W /eleo » Mariboru. - Tilka: UUtku tiskarna, d d. v Mariboru, predstavitev Viktor Erien v Maribora