%jen-еМ/м % '* UJ SVET LETNIKA svet Sole s komisijami Vsak izmed teh treh partnerjev voli svoje delegate v svet šole, kjer se formirajo tri delegacije: delegacija študentov, delegacija učite- ; Ijev in delegacija uporabnikov. Pri tem je zlasti pomembno to, da te delegacije glasujejo ločeno z večino glasov znotraj delegacije, in se ne more zgoditi, da bi kdo preglasoval študente, seveda če študentski delegati dovolj trdno zastopajo svoje stališče. Poleg sveta šole, ki je najvišji organ upravljanja na šoli, je še nekaj drugih komisij in teles, v katerih so prav tako zastopani študentje, in kjer so dane možnosti, da se uveljavljajo študentski interesi. Študentje odločajo na dva načina: neposredno na zborih študentov, kjer so zbrani vsi študentje in po svojih delegatih. Ker se že zmeraj večina dela opravlja po delegatih, je zlasti pomembno, koga boste izvolili za svojega delegata, komu boste zaupali odgovornost, da bo zastopal vaše interese. Ker delegat ne more odločati v svojem imenu, pač pa le posredovati mnenja in stališča tistih, ki so ga izvolili, je pomembno, da je vzpostavljena trd- i na vsakodnevna vez med delegatom in „bazo". Zatorej si ob izvolitvi svojega delegata N OSTI ŠTUDENTOV zapomnite, tako da boste lahko od njega zahtevali pojasnila, dajali predloge, prediskutirali probleme, skratka da boste obveščeni vi, da pa bo tudi delegat na sejah govoril v študentskem imenu in ne zgolj v svojem. Seveda pa je šola dolžna zagotoviti, da so materiali za seje poslani delegatom vsaj 10 dni pred sejo, da se tako omogoči študentom nemotena razprava in formiranje stališč. Najbrž tudi ni odveč povedati, da na šolah vsako leto potekajo posebni seminarji za študentske delegate, kjer se le-ti podrobneje seznanijo s svojimi nalogami, delom in problematiko, za vse bruce pa so na samem začetku študijskega leta organizirani posebni uvajalni tečaji. Zelo pomemben organ samoupravljanja je svet letnika (katedre, oddelka), ki ga sestavljajo študentje tistega letnika, ter visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri pouku v letniku. To je torej skupni posvetovalni organ učiteljev in študentov pod vodstvom predsednika, ki ga izvolijo študentje in učitelji na predlog ZSMS. Priznati pa moramo, da je še vedno svet letnika marsikje zgolj študentski, od učiteljev najdemo v njem le mentorja. Zato zahtevajte, da v njem sodelujejo vsi učitelji, zlasti tisti, s katerimi imate največ problemov, saj bi naj učitelji in študentje v svetu letnika obravnavali vsa vprašanja, ki se tičejo pouka in študijskih uspehov, skupnega dela učiteljev in študentov, discipline in študijske odgovornosti študentov in učiteljev. Svojstvena oblika dela so tudi takoimenova-ne ure samoupravljanja ali samoupravne tribune, ki so praviloma vsak torek od 11. do 13. ure. To je čas za skupne sestanke, diskusije in problemske razprave, sodelujejo pa naj vsi študentje in učitelji, saj v tem času nimajo drugih obveznosti. Se ene temeljne študentske pravice ne smemo pozabiti, to je pravica, da pošteno, vestno in odkritosrčno ocenite svojega učitelja. Vsako študijsko leto se ob zaključku semestra izvaja posebna anketa, s katero učitelja, ki ste ga med letom spoznali, ocenite glede na njegov način predavanja, razumljivost podajanja učne vsebine, dostopnost, njegov odnos do študentov in naše družbene stvarnosti. Anketo vodi organizacija ZSMS na šoli, na vas pa je, da kritično prispevate k izboljšanju učnega procesa in v tovariškem razgovoru opozorite vašega učitelja na stvari, s katerimi niste bili zadovoljni. Oblik za enakopravno poseganje v razreševanje problemov je dovolj, treba jih je samo izkoriščati. Ob zaključku tega zapisa samo še dvoje. Vse prej omenjene pravice in dolžnosti so zelo podrobno zapisane v statutu vaše šole, zato ga temeljito preberite, šola pa vam ga je dolžna priskrbeti. Ni pravic brez dolžnosti, osnovna študentova dolžnost pa je študij in samoupravljanje. Ob izpolnjevanju obeh tudi pravic ne bo težko uresničevati. Mik Rebernik Navajamo nekaj členov iz zakona o visokem šolstvu, ki utegnejo biti še zlasti zanimivi za študente, in so zajeti tudi v statutih šol: — študijsko leto traja od 1. septembra do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu. Organizirano študijsko leto, ki se mora pričeti najpozneje 15. septembra, obsega predavanja, seminarje, vaje, ekskurzije in terensko delo, mentorsko delo in druge oblike individualnega študija, uvajanje v raziskovalno delo, hospitacije, nastope, delovno prakso in druge oblike uvajanja v praktično delo za ustrezne poklice. Skupna obremenitev študentov z obveznimi predavanji, seminarji in vajami znaša največ 900 ur na leto in največ 30 na teden. Razporeditev organiziranega študijskega dela v študijskem letu se določi s statutom visokošolske temeljne organizacije. Vse oblike organiziranega študijskega dela morajo biti organizirane tako, da omogočajo sprotno in povezano delo študentov ter se podrobneje določijo v študijskem programu in statutu. — V študij na visokošolski temeljni organizaciji se vključuje praktično delo študentov, ki ga v skladu s študijskim programom organizira, vodi oziroma nadzoruje visokošolska temeljna organizacija skupaj z drugimi organizacijami združenega dela ter organi, organizacijami in skupnostmi. — Študent je sodelavec v vzgojnoizobraže-‘valnem in raziskovalnem procesu, v katerem na določenem področju pridobiva znanje in izkustva ter razvija ustvarjalnost, delovne navade in samoupravno aktivnost. Študent postane, kdor se vpiše na visokošolsko temeljno organizacijo oziroma na visokošolsko delovno organizacijo, če tako določa samoupravni sporazum o združitvi. Uspešnost študija in aktivno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem in raziskovalnem procesu sta podlaga samoupravnih pravic in dolžnosti študentov v tem procesu in oblik njihovega samoupravnega odločanja v visokošolskih temeljnih in delovnih organizacijah, skupnostih in univerzah. — Študent lahko napreduje v višji letnik oziroma semester, če je opravil z učnim načrtom predpisane izpite in druge učne obveznosti. Študent lahko napreduje tudi, če ni izpolnil vseh učnih obveznosti iz utemeljenih razlogov, ki jih ugotovi s statutom določeni kolegijski organ. — Študentu prvega letnika se dovoli ponavljati, če izpolnjuje s statutom določene pogoje. V višjih letnikih lahko študent ponavlja samo v izjemnih primerih, ki jih določi statut. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena študent obdrži status študenta. — Visokošolske temeljne organizacije morajo izredno sposobnim in marljivim študentom omogočiti hitrejše opravljanje izpitov, da lahko končajo študij v krajšem času od trajanja rednega študija. Status študenta preneha: — ob diplomi oziroma po preteku šestih mesecev od zaključka zadnjega semestra: s statutom visokošolske temeljne organizacije se lahko določi, da preneha ob koncu zaključnega semestra status študentu, ki ne opravi z učnim načrtom predpisanih študijskih obveznosti: — če se izpiše iz visokošolske temeljne organizacije; — če se med študijem, najpozneje do 1. oktobra, ne vpiše na visokošolsko temeljno organizacijo v skladu z njenim statutom; — če mu je izrečen ukrep po 63. členu tega zakona ali če je obsojen na kazen iz prvega odstavka, oziroma če je nastopil kazen iz drugega odstavka prejšnjega člena. V izjemnih primerih lahko iz upravičenih razlogov, ki jih določi statut, podaljša visokošolska temeljna organizacija posameznikom status študenta največ za eno leto. Študent, ki mu preneha status, obdrži pravico opravljati izpite, obiskovati predavanja in opravljati druge študijske obveznosti zaradi priprave na izpite oziroma diplomsko delo. Ce študent prekine študij za več kot tri leta, mu visokošolska temeljna organizacija določi pogoje za nadaljevanje študija. Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti po določbah tega zakona, statutov in drugih aktov visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij so študenti odgovorni pred disciplinskimi sodišči za študente. S statuti visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij se predpišejo določbe o odgovornosti študentov za neizpolnjevanje obveznosti in kršitve dolžnosti, o disciplinskih sodiščih in o postopku. Ukrepi v primeru kršitve dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti za študente so opomin, ukor, prepoved vpisa za eno leto in izključitev iz visokošolske temeljne organizacije do treh let. Visokošolske temeljne in delovne organizacije, skupnosti in univerze upravljajo delavci teh organizacij skupaj s študenti; v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih s tem zakonom, pa enakopravno sodelujejo pri upravljanju in soodločajo delegati ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugih uporabnikov v skladu s samoupravnimi sporazumi in statuti visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij, skupnosti in univerze ter s tem zakonom. S statutom visokošolske temeljne organizacije se lahko določi, da ima vsak letnik svoj svet letnika, ki ga sestavljajo študenti letnika ter visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri pouku v letniku. Svet letnika obravnava vprašanja vzgojnoizobraževalnega in raziskovalnega dela v letniku ter daje mnenja in predloge svetu in poslovodnim in izvršilnim organom visokošolske temeljne organizacije. ŠTUDENTSKI SERVIS DODATEN ZASLUŽEK Tistim, ki študirate v Mariboru eno, dve, tri, štiri ali pa že več let (seveda, če ne gre vse posreči — predvsem pa, če nam je ne delijo z veliko žlico), študentski servis verjetno že poznate. Prisluženi dinar prek servisa vam je že nič kolikokrat prišel prav — pa najsi bo kot priboljšek, s katerim ste si trenutno zajezili spletanje pajčevine po želodcu, ali pa kot potreba za nabavo novega kosa garderobe, pa za kozmetičarko, frizerja, savno al i pa za duhovno potešitev — kolikor vam je to uspelo z obiskom v kinu, galeriji, gledališču, disku . . .,Za tiste, ki sedaj v Mariboru študirate prvo leto, torej vsi, ki ste bruci oziroma šele v „obdobju prilagajanja", naj povem nekaj osnovnih podatkov. Pravijo, da so suhoparnia bom kratka Študentski servis deluje od leta 1971, svoje prostore pa ima v štud. domovih Ob parku 5. Vanj se lahko včlanite vsi redno vpisani študentje in dijaki vsak dan od 6.30 do 14.3& Za to pa potrebujete dve sliki in 10 dinarjev — ter dijaki tudi potrdilo o šolanju. Servis vodi evidenco del, ki so trenutno na razpolago in so vpisana v poseben zvezek. Tudi ti lahko pomoliš vanj svoj radovedni, predvsem pa dela željni nos! Študentje se odločajo za delo, ki jim najbolj „diši". In kakšna dela nudi servis, kolikšno je plačilo? Dela so zelo različna od strokovnih opravil, ki zahtevajo intelektualno znanje višje ali visoke šole do administrativnih in tudi fizičnih del. Honorarji za opra/ljeno delo pa se določajo na osnovi raznolikosti in teže posameznih opravil, pogojev dela ter potrebnega znanja in se gibljejo od 23 do 50 dinarjev. , Posebno veliko povpraševanje za delo je v počitniških mesecih in v mesecih, ko štipendije ne pritekajo redno, čez letošnje poletje so v študentskem servisu izdali 2213 napotnic za delo — od tega povprečno 27 na dan. Čeprav še vedno v glavnem prevladujejo „posli" za fante — nikar ne obupajte, dekletal Tudi za vas se bo kaj našlo! Posebno v čislih so baje figurantska dela (pomoč geodetom), izvajanje raznovrstnih anket pa tudi čiščenje prostorov in razna kurirska dela pridejo kar prav. Včasih tudi čuvanje psov in mačk — čeprav bolj poredko. V študentskem servisu so nam povedali, da je baje neki študent za enotedensko vlogo takšne „varuške" zaslužil kar 500 dinarjev. Kaj pravite — to pa več niso mačje solze, čeprav tudi pretirano veliko ni. , Kakšnih počitnic na Havajih oziroma potovanja okoli sveta si s prisluženim denarjem, razumljivo, ne boste mogli privoščiti (razen če boste kot neki moj prijatelj potovali s prstom po zemljevidu — kar pa vas tudi ne bo dosti stdo), prislužili, včasih prigarali pa si boste žepnino, dodatek k štipendiji. . ./Seveda, če niste kot jaz: več denarja imam, več ga porabim. Toda bolje tako, kot pa da ga sploh nimaš... AVTO ŠOLA Če še ne znate voziti jeklenega konjička, pa bi to radi počeli — seveda za 15 dinarjev popusta pri uri vožnje — in če ste poleg želje še študent oziroma dijak, je avto šola, ki deluje v okviru študentskega servisa, pravi naslov za rešitev vašega problema Sola pripravlja vsak mesec 2 teoretična tečaja, organizira pa tudi zdravniški pregled in opravljanje izpitov iz prve pomoči. Letna kapaciteta šole je 700 slušateljev. Pohitite, dokler imate čas, voljo, denar... — dan — ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV Redkokdo se lahko pohvali, da je zdrav kot „riba" — da mu nič ne manjka. Enkrat davobol, pa težave z želodcem, živčna napetost ob izpitih in včasih še kaj hujšega, še kaj neprijetnejšega, predvsem pa dolgotrajnejšega -vsaj kar se tiče zdravljenja. Za zdravstveno varstvo študentov, ki študirajo na mariborski univerzi, skrbi dispanzer za zdravstveno varstvo študentov. Svoje prostore pa ima v paviljonu Ob parku 5. V okviru dispanzerja poslujejo: 1. splošna ambulanta (od 7. — ,12. ure) Z dve zobozdravstveni ambulanti z zobotehničnim laboratorijem (odprto vsak delovnik — popoldne in dopoldne) 3. diagnostični laboratorij 4. psihohigienska posvetovalnica (od 7. - ,12. ure) 5. ginekološka ambulanta (torek in petek od 1 0l — ,1Z ure) Zlasti v prvih stikih z novim okoljem nalete študentje na težave, ki Nalivajo na fizično In pslhičo zdravje: socialni problemi, težave s stanovanji in prehrano, nov način študija, bivanje v večjih skupinah v študentskih domovih, večja angažiranost. Živčna obremenitve prinašajo pogoste nevroze in motnje počutja, ki so včasih odočilne za premagovanje psihičnih naporov pri študiju. Želodčne motnje stopnjuje še neredna prehrana In, če se pojavijo takšne ali podobne težave, je najbolje, da zavijamo k zdravniku. Posebno pozornost posveča dispanzer preventivnim pregledom, ki so za študente prvh In zadnjih letnikov, zajemajo pa splošni sistematski pregled, zobozdravstveni pregled, laboratorijski pregled krvi in urina, radiografsko slikanje pljuč in srca, tuberkulinsko testiranje ter po potrebi tudi specialistični pregledi. Zobozdravstveno varstvo opravljata dve zobni ambulanti. Vse raziskave opozarjajo na skrb, ki jo vzbuja zobovje srednješolske in visokošolske mladine. Zobna gniloba (karies), obolenja obzobnih tkiv (paradentoza), nepravilnost v razvoju čeljusti in zob (ortodonske anomalije) ter druge posledice zamujenega opozarjajo na redno nego in naj nas prepričajo, da je takrat, ko e pojavi bolečina, že skoraj prepozno! Psihološko pomoč dobe študentje v psihohigienski posvetovalnici. Oblike tovrstne pomoči pa so: svetovanje, psihološko vodenje in psihoterapija glede na ugotovljene oblike in stopnje težav. Za študentke pa je vsak torek in petek od 10. —,12. ure odprta ginekološka — profilaktična ambulanta, kjer skrbe za zdravstveno varstvo v nosečnosti, ob porodu; zdravstveno varstvo v zvezi z načrtovanjem družine, preprečevanjem splava in kontracepcijo ter zdravstveno varstvo študentk zaradi preprečevanja in zdravljenja ženskih bolezni, zlasti zgodnje odkrivanje malignih obolenj genitalij in prsnih žlez. Zelo aktualna so vprašanja v zvezi s spolnostjo in kontracepcijo, ki ji posveča zdravstvena služba posebno pozornost. Nekatere probleme lahko rešujemo sami — individualno. Od iznajdljivosti in sreče je odvisno, če bomo z rezultati zadovoljni. Kadar pa gre za težave s področja medicine, je najbolje, da zavijemo v dispanzer in se posvetujemo z zdravnikom, četudi ugotovimo le utrujenost ali lažje oblike nevroze. Nekoč so dejali, daje bolje preprečevati kot zdraviti — k utrjevanju zdravja pa nedvomno sodi tudi povezovanje z naravo, aktivno ukvarjanje s športom na soncu in zraku, planinarjenje. Ne samo v počitnicah — tudi v času študija tega ne smemo zanemarjati. Panikar ne pozabite na tol Danila Orešek Študentsko življenje ŠTUDENTSKI DOMOVI Na mariborsko univerzo se je za študij v letu 1977/78 odločilo 3817 študentov, ki bodo študirali redno ali ob delu. Nekateri so sicer domačini, toda precej jih je prišlo iz drugih krajev. Nekateri išejo sobo pri zasebnikih, ki jih bolj ali manj „gulijo" —' kaj pa jim drugega preostane, če zaradi kakršnihkoli vzrokov študentske sobice v domu ne dobe. In kakšni so kriteriji za sprejem v študentski dom? Sprejeti so lahko le redni študentje, komisija za sprejem pa upošteva premoženjsko stanje, učni uspeh ter posebne socialne pogoje. Treba je napisati prošnjo, ki jo pošljejo vsi novi kandidati in tudi stanovalci, ki so že prebivali v domu v prejšnjem študijskem letu. Pri starih prosilcih se upošteva obnašanje v preteklem študijskem letu, komisija pa sprejme kandidate na osnovi stalnega prebivališča, razvitosti regije iz katere izhaja; upošteva pa tudi zdravstveno stanje prosilcev. Ne prejema pa zakonskih parov z otroki. Če je študent iz droge republike, je lahko sprejet v dom le pod pgojem, dav lastni republiki ne more obiskovati želene šole. V študentskih domovih je tudi kuhinja, kjer pripravljajo kosila in večerje za 30 dinarjev dnevno, lastni bife, ki posluje dnevno od 7. — 21. ure (rzeen ob nedeljah in praznikih), odprt pa je tudi v soboto dopoldne. V treh stolpičih študentskih domov je 684 ležišč. V,vsaki sobi sta po dve postelji, posameznik pa si lahko stanovalca izbere sam. V. vsakem nadstropju so skupne kopalnice in stranišča, na razpolago pa je tudi meghna čajna kuhinja. Potrebe in povpraševanje po razpoložljivih sobah v študentskih domovih so izredno velike, mnogo večje kot je trenutna zmogljivost Zato so začeli maja graditi na Koroškem platoju ob nastajajoči pedagoški akademiji stolpič s 3-16 ležišči, ki bo predvidoma vseljiv do leta 197& Do 1980 pa naj bi na tem prostoru stala še dva stolpiča, ki bi imela skupaj na razpolago 750 ležišč. študentje so v domovih samoupravno organizirani. Njihovo delo se odvija po skupščinah stolpičev, v delegatski konferenci in njenem predsedstvu, ki ima več komisij — študentje so vključni še v ZSMS, deluje pa tudi aktiv ŽK. študentje se lahko vključujejo tudi v kultumo-umetniško društvo ter droge interesne sfere v okviru obstoječih obštudljskih dBjavnosti. ■dan- SE IZPLAČA KUHANJE DOMA? Hrane iz menz se, kot pravijo, hitro naveličamo, zato je možnost, da zamenjamo restavracijo in pri tem ne izpraznimo vseh žepov, še posebej dobrodošla. Cene abonentskih kosil se v Mariboru gibljejo od 22 din (Center) do 28 din (Mestna restavracija), za občasne goste pa je več izbire, vendar je menu tudi znatno dražji: do 50 din. V Mestni restavraciji na Koroški cesti 3 (TOZD Gostinstvo Astoria) lahko abonenti izbirajo vsak dan med dvema menujema. Tistega dne, ko smo spraševali po restavracijah, kako je s cenami, so pripravili govejo juho z rezanci, govedino v omaki z rižem in solato ter kompot, drugi menu pa je bil sestavljen iz juhe, zelnatih krpic, solate in kompota Kosilo je mogoče dobiti od 11.30,pa vse do 16. ure. Naenkrat pa je treba kupiti vsaj 5 blokov, ki niso datumsko vezani. Menu za naključne goste velja 38 din. V Novem svetu v Jurčičevi ulici velja kosilo, če kupiš najmanj 10 blokov, 25 din. Kosilo postrežejo od 12. do 14. ure, pripravljajo pa tudi dva me nuja za goste, ki niso abonirani, enega za 45, drugega za 50 din. Tudi v Veliki kavami je cena kosila 25 din, vendar seje treba odločiti, da bomo restavracijo obiskovali najmanj 10 dni (čeprav ne nujno 10 dni zapored). Kosilo je mogoče naročiti od poldneva do treh popoldne. Pripravljajo še tri menuje za naključne goste (36, 38, 40 din). Malice (ledvičke v omaki, polnjena paprika, jetrca) veljajo od 12 do 15 din. V hotelu Orel na Grajskem trgu se trenutno ni mogoče abonirati za kosila, ker so poslovalnici Šibenik in Ljudski vrt, kjer so cene za dinar ali dva nižje. V/Orlu se je mogoče posovalnici Šibenik in Ljudski vrt, kjer so cene za dinar ali dva nižje. V/Orlu se je mogoče abonirati tudi za tri dni, število tl okov navzdol ni omejeno. Menu po naročilu velja 40 din. V restavraciji Center skutino dnevno 4000 kosil, zato je tudi cena najnižja: zaenkrat še 22 din (višje stroške zaradi povečanih cen mesa znižujejo z večjim prometom in s tem, da kuhajo več zelenjave, ki je trenutno poceni). Tudi v Centru je treba kupiti naenkrat najmanj 10 blokov, ki niso datumsko vezani, izbirati je mogoče med dvema menujema, kosilo pa pojesti v č asu od 11.30 /do 15.30. V restavraciji študentskih domov so s 1. septembrom pričele veljati nove cene: kosilo stane zdaj 24, večerja 14 din, kuharice pa zagotavljajo, da se bodo zaradi podražitve še bolj potrudile pri pripravi hrane in pri postrežbi. Kosilo je mogoče v tej restavraciji dobiti od 12. do 14. ure, večerjo pa od šestih do osmih zvečer. UNIVERZITETNO MESTO (vsaj po cenah privatnih sob) Čeprav ocenjujejo, da je več kot polovica od 1710 brucev, ki nameravajo v jeseni pričeti z rednim študijem, doma z ožjega mariborskega območja, ostane še vedno 800 študentov, ki si mora med študijem poiskati novo začasno bivališče. V študentskem domu je našlo prostor 185 brucev (105 študentov in 80 študentk). Ostali pa so se spustili v dirko za privatnimi prostimi sobami. Ponudba sob (če sodimo po Večerovih malih oglasih) ni tako majhna, samo v pričakovanjih moraš biti skromen, čeprav si pripravljen tudi na dokaj visoko najemnino. Obiskali smo nekaj tistih, ki so pripravljeni (za precej denarja) odstopiti del stanovanja. V centru mesta ponuja nekdo sobo trem študentkam, vsaka naj bi mesečno odštela 700 din. Kopalnice ni, umivale naj bi se v kuhinji. Tudi prostora za študij ni (pisalna miza iz štud. doma je res razkošje), torej čitalnica. Lastnik stanovanja bo po novi odločbi samoupravne stanovanjske skupnosti plačal za stanovanje 201,15 din, za eno sobo, k| jo bo odstopil, pa bo dobil desetkrat več, 2100 dinarjev. Pod 450 dinarjev, pravijo, ni mogoče dobiti prostora za spanje. To, da ni kopalnice, da se ne sme kuhati, da Imaš policijsko uro, tl je znano. Gotovo: ni najprijetneje odstopiti del stanovanja druaemu, tujemu človeku, ki ga ne poznamo. Iz same solidarnosti in sočutja do študentov tega najbrž nihče ne dela. Toda priznavamo normalne dohodke, kar je več od tega... Ne vem, če kdo plačuje davek od teh dohodkov (ali pa so vendar izjeme? ) Nadzora pri oddajanju sob študentom ni. Torej smo na slabšem kot turisti. ншигвш auuoiujo s Knjižnicami na VIŠJIM i dela za najboljše Izpolnjevanja osnovne i obdelavo In posredovanjem knjlžnične-ru Univerze. Univerzitetna knjltnica Ima KULTURNO ŽIVLJENJE IN ŠPORT V MARIBORU VI. ki ste letos prvIC prestopili vrata mariborske univerze In vi, ki ste že njeni stari znanci — vam je namenjen ta članek In Informacija, ki vas bodo okvirno seznanile z kulturnim življenjem In možnostjo udejstvovanja tudi na športnem področju. V Mariboru deluje nekaj kulturnih organizacij Izmed katerih sem nekaj najbolj Interesantnih Izbral In vam jih poskušal podrobneje predstaviti. Razporedil pa sem jih po takšnem vrstnem redu: UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V MARIBORU Ustanovljena je bila 1903. leta z namenom, da zbira vse slovensko gradivo nastalo na Štajerskem, gradivo o štajerskih Slovencih ter krajih, v katerln živijo nasploh. V svojem razvojnem obdobju pa le prerasle v tip splošne znanstvene knjižnice in končno prešla v Univerzitetno knjižnico katere namen je, v prvi vrsti zadovoljevat potrebe višjih In visokih šol In v tem smislu pomeni povezovalko In pospeševalko smotrno zasnovanega univerzitetnega knjižnlčno-doku-mentacijsko-Informacijskega sistema, v katerem sodeluje s knjižnicami na višjih In visokih šolah in Išče sodobne metode dela za na... naloge — služiti z zbiranjem s strokovno L ga gradiva študijo In raziskovanje v okviru I____________________________ danes preko 300.000 kosov knjižnega gradiva in kot arhivska knjižnica zbira In hrani vse kar Je tiskano in razmnoženo na območju SRS. Posebej velja omeniti stare časopise In revije, med katerimi so nekateri slovenski unikati. Publikacije v Jezikih jugoslovanskih narodov knjižnica naroča v Izboru, vendar zaradi pomanjkanja denarja kupuje le malo publikacij, ki Izhajajo v inozemstvu. Poleg tega hrani knjižnica še drugo gradivo v posebnih zbirkah med katerimi so dragoceni rokopisi, glasbena dela, geografsko In drugo kartografsko gradivo, drobne tiske (letake, rezglednlce, programe, Ipd.), mikrofilme, gramofonske plošče In kasete. V zadnjem času pa se knjižnica zlasti trudi, da bi zajela v čim večji meri tudi razlskovelno gradivo, ki nastaja v delovnih organizacijah mariborskega območja. S tem bo na eni strani omogočila strokovnjakom In študentom dostop do gradiva, ki vsebuje najnovejša znanstvena dognanja, ne drugi strani pa bo v okviru svojih funkcij kot domoznanska knjižnica Izpolnjevala fonde z gradivom, ki nastajajo v severovzhodni Sloveniji. Univerzitetna knjižnica se je vključila v mednarodni sistem Izpoeojevanja In razvila na tem področju živahno dejavnost. Redno naroča knjige In fotokopije člankov Iz drugih knjižnic Slovenije In Jugoslavije pa tudi Iz tujine. Skratka nekdanja funkcija knjižnice, ki je bila v zbiranju In shranjevanju kulturnih spomenikov se je preusmerila v službo uporabnikov — študentov In profesorjev na Univerzi. Informacija: Knjižnica je odprta med šolskim letom od 7. do 18. zvečer, velika čitalnica pa do 19.30. Izposojevalnl rok za veliko večino knjig Ja mesec dni. Izposojevalnina je brezplačna, oziroma Je vračunana v članarino, ki znaša za šolsko leto 10,— din. Torej preden se odločite za nakup dragih študijskih pripomočkov, se vsekakor pozanimajte tudi v Univerzitetni knjižnici. ORGANIZACIJA „GLASBENE MLADINE" V MARIBORU Verjetno vsak Izmed nas pozna takšno ali drugačno glasbo, malokdo pa Je obveščen o delu In smislu Glasbene mladine. Tovariš Tito jo je orisal takole: „Po mojem mnenju Je Glasbena mladina dobro Ime, vedel sem, to Je gibanje, ki združuje mlade In Jih plemeniti z raznimi vrstami umatnostl. Organizacija goji klasično glasbo, umetnost nasploh, tudi jazz. vse kar je dobrega, kvalitetnega. Mladina mora slišati vse, kar Ja lepo, dobro v klasični In sodobni glasbi. Občinstvo se ne ustvarja samo po sebi, treba ga Je vzgajati. Glasba Je univerzalna, za vse Je enaka, vsakdo jo lahko razuma. Ce upoštevam osnovne težnje In cilje glasbene mladine, vemo, da sta njeno delo In pobuda zelo pomembni za naše kulturno življenje." Namen organizacUe pa je tudi razvijati ljubezen do glasbe In drugih umetnosti. Tako se mladini širi znanje na področju kulture In z njo povezane umetnosti. Glasbena mladina se že 12 let zapored predstavlja z kvalitetno Izvedenimi In dobro obiskanimi koncerti, ki z dobro postavljenimi programi razvijalo smisel In ljubezen do kulture mladih. Novo področje Glasbene mladine pa Je tudi soorganlzaclja jazz koncertov, klubov, skratka drži i ki ga Je poudari) tudi tovariš Tito. Ta Institucija pa Izdaja tudi svoj časopis, ki Ima Isti naalov kot organizacija sama In pomeni tudi pomemben medij razširjanja kulture In umetnosti za mlade v naši družbi zlasti pa s svojimi člani nasploh oblikuje kulturno politiko v svoji sredini, organizira mladinske abonmajske predstave v gledališču In koncerta s komentarjem. Sioer pa Je Glasbena mladine sestavni del Glasbene mladine Slovenije in Jugoslavije s katero se vključuje v mednarodno federacijo Glasbene mladine, ki kot taka združuje 40 držav vseh kontinentov In seveda 100.000 mladih. MUZEJ NARODNE 08VOBODITVE MARIBOR Muzej NOB v Mariboru je prav gotovo ena najpomembnejših Institucij v severovzhodni Sloveniji katere osnovno poslanstvo Je zlasti pri mladini razvijanje socialističnega patriotizma na osnovi negovanja revolucionarnih In borbenih tradicij narodnooevobodllne borbe. Zato muzej kot tak ni Izključno kulturno muzejska ustanova, temveč je latočasno še prosvetna In znanstvena institucija. In kot taka pokriva območje Maribora, Lenarta, Gornje Radgone, Ljutomera. Slovenska Bistrice In Radelj ob Dravi, na raziskovalnem področju pa območje celotne severovzhodne Slovenije. Muzej obsega muzejski arhivski oddelek, poleg pa še stalno razstavo Partizansko Pohorje na Osankarlcl na Pohorju In tudi v nekaterih drugih krajih severovzhodne Slovenije. Sicer pa zbira In hranjuje gradivo za zgodovino naprednega gibanja pred letom 1941, NOB ter povojne socialistične izgradnje, seveda pa je poudarek predvsem na proučevanju omenjenih gibanj na Slovenskem - Štajerskem. Osnovna naloge muzeja pa je vsekakor približati pridobitve NOB mladi generaciji In jo seznaniti s trdim bojem starejše generacije, ki je v zgodovinskem trenutku Izborila svojo In našo prihodnost. POKRAJINSKI MUZEJ Njegov nastanek sovpada z nastankom Univerzitetne knjlžnloe torej v letu 1903. v teku desetletij se Je Pokrajinski muzej, ki domuje v mariborskem gradu torej v enem naloomembneišlh kulturnih soomenlkov Iz časov renesanse In baroka razvil v pokrajinsko Institucijo za celotno Podravje in Pomurje Гп pomeni matico iz Katere so se razvile druge muzejske In galerijske ustanove. Ima stalno arheološko zbirko s prazgodovinskimi In antičnimi naldbaml, etnološko In kulturnozgodovinsko razstavo s prdročja Podravja In Pomurja. Posebej velja omeniti bogato zbirko baročnega kiparstva Iz 18. stoletja In kostumsko zbirko s historičnimi, modnimi In volašklml nošami od 18. do 20. stoletja. Ta zbirka te edina te vrste v Sloveniji In pomeni pravo redkost tudi v jugoslovanskem merilu. Muzej prireja tudi občasne razstave, kjer prikazuje gradivo, ki slesr ni v stalnih zbirkah, posebno skrb pa seveda muzaj posveča ljudskemu Izobraževa- I se linije In smisla. 11 nju In popularizaciji zgodovinska anovl, kakor tudi, da bi bilo njegovo strokovno dalo kar naibolj poglobljeno tako da bi tl dosežki postali svojina tudi Urokih krogov Javnosti. KINO PODJETJE MARIBOR - ZA BRUCE Oroanlzaclla la bila ustanovljena z odlokom mestnega ljudskega odbora Maribor 16. 6. 1947. To Je omogočilo osnovanja tako Imenovane samoupravne kinematografije v Mariboru, ki Je bila vse do konca NOB pravzaprav v privatnih rokah. Kasneje Je za njegovo današnjo obliko pomemben razvoj televizije, ki Je zahteval določene spremembe v delovanju kinematografov. Z njo Ja postal nujen prehod v načrtno filmsko vzgojo, ki mora rasti v človeku ie od zgodnje mladosti, za kar se Kino podjetje ie posebej trudi. Tako Je podjetje v letih 1974—76 organiziralo Interne oglede filmov za mentorje za filmsko vzgojo na šolah In drugih ustanovah, kakor la tudi prej organiziranih abonmajev za upokojene člane naše družbe. Vajeniški mladini in študentom omogoča Kino podjetja oglede filmov s posebnimi letonl na rednih predstavah kar prlhranja študentski dinar In veča obisk kinematografov. Pomemben korak pri filmski vzgoji študentov Je ustanovitev debatno filmskega kluba, ki bo po uspešnih začetkih In večji podpori dejansko velika pridobitev v načrtovanem programu vzgajanja občinstva In druibe. Tudi sicer kaže Kino podjetje Maribor posluh za želje svojega občinstva. To so vsekakor posebne predstave za naše malčke, redni kabaretni programi pred filmom vsaj enkrat mesečno In redni varietejski programi predfilmov ob petkih v kinu Partizan, pa tudi uvedba kinotečnega filma, ki bo na sporedu vsak torek. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Pri navajanju kulturnih Institucij v Mariboru na moremo mimo enega naj-pomembnejšltvteko Imenovanega TallJInega hrama — gledališča. Tako tudi SNG Maribor opravičuje svojo zgodovinsko In družbeno vlogo v Mariboru kot tako pa ima tudi pomen v vsej severovzhodni Sloveniji. Ni potrebno posebej povedati, da ta Institucija pomeni razširjanje različnih zvrsti gledališke umetnosti kot so: drama, opera, balet. In druge eksperimentalne oblike. Naj vas spomnim, da poleg velike dvorane obstaja tudi tako Imenovani posebno namenski „mali oder" ter v zadnjem času prenovljena kazinska dvorana. SNG Maribor Je za letošnjo gledališko sezono pripravil naslednji repertoar in sicer na malem odru: Padli Hadžič: Centrala Ugo Bettl: Zločin na Kozjem otoku Athola Fugard: Dober dan In nasvidenje Rolf Hochhuth: Lovčeva smrt Zadnji dve deli bo uprizorila mariborska drama. Iz preteklih sezon pa bodo ponovili tudi nekatere lanske uspešnice. Veliki oder: Tone Partlič: Oskubite Jastreba Milan Urgic: Visoko pritličje Sofokles: Elektra Peter Shaffer: Equus Jurčič — Inkret: Deseti brat Opera: Viktor Parma: Zlatorog Andrej Petrov: Stvarjenje sveta Giuseppe Verdi: Moč usode Ermano Wolf — Ferrari: Prebrisana vdova Giuseppe Verdi: Travlata Georgee Bizet: Karmen Seveda pa bo mariborska opera ponovno predstavila tudi nekatere ponovitve. TELOVADNICA PRI ŠD Na razpolago bo študentom, ko ne bo zasedena z drugimi športnimi panogami. Verjetno bo že v mesecu oktobru Izdelan urnik prostih terminov, ki bo objavljen na vseh šolah Univerze. Takrat bodo objavljene tudi vse ostale Informacije. VZPENJAČA Mariborska vzpenjača Ja pripravila posebne popuste za študente, vendar to zadeva le smučarje oziroma njihove sezonske smučarske dovolilnice katerih pa cena še ni določena. Ukinjen bo tudi popust za izkaznico na vseh smučarskih pohorskih napravah. Se naprej pa bo smučarska Izkaznica pomenila razne ugodnosti In popuste pri nabavi športne opreme. Smučarsko Izkaznico lahko nabavite pri SK „Branik" na Grajskem trgu 4. TENIS Igralci tenisa (študentje) Imajo za to Igro na razpolago Igrišče Branika v Kajuhovi ulici torej na levem bregu Drave, kakor tudi teniško Igrišče v športnem parku na Taboru, kjer so Igrišča asfaltirana. Oba registrirana teniška kluba nudita študentom posebna ugodnosti in popuste. Sicer pa so vse Informacije na voljo v uradu 2šD Maribor, Trg revolucije 9 In ŠD Branik na Grajskem trgu 4. Te dve športni društvi pa tudi sicer vključujeta vse ostale športne panoge od atletike do plng-ponga. študenti pa se lahko okopajo v dveh kopališčih v Mariboru, to je kopališče Merlborskl otok In kopališče Tem, ki ste letni kopališči. Zimski kopališči pa sta kopališči Fontana In za študente bolj zanimivo kopališče Pristan, ki tudi nudi za skupinske obiske do 20 % popusta na osnovno ceno — te pa Je 16 din In velja za uro In pol kopanja. Možno pa Je nabaviti tudi abonmajske karte. Ces za prosto kopanjeje rezerviran od 16.30 do 17. ure In od 18.30 do 20. ure, sicer pa ob sobotah do 22. ura. OPOMBE: Sicer pa so v sklopu univerze ustanovljena tudi študentska športna društva po posameznih šolah. To pa pomeni tudi prvo povezavo športnega življenja po posameznih šolah, ki odpira nove možnosti za prireditev tovrstnih tekmovenj In zlasti organiziranje športnih študentskih prireditev. IPrl glasbeni mladini) Vendar pa valja omeniti pri delovanju Glasbene mladine tudi kritiko same organlzeclje, ki bi JI lehko očitali tudi zatiranje te organizacije proti študentski populaciji, ali z drugimi besedami odplranie samo proti srednješolski In osnovnošolski mladlnbkar pe dejansko prizadene najbolj študenta. Ob tem pa pomenijo marsikaj tudi besede tov. Tita, ki govore o mladini: „Dejansko so to ljudje od povojev do 27. leta starosti In ravno na te ta organizacija Inelnamemo pozablja. Velika sreča Je, da obstaja v Mariboru tudi druga podobna organizacija; tako Imenovana koncertna poslovalnica katera osnovna naloga ni samo organizacija koncertov za študente, marveč širše — za celotno družbo. V bodoče Je treba upati, da bodo pristojni v tej ustanovi to spoznali In tako Izpolnjevali svojo nalogo tudi za študenta. 12_______ KATEDRA KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO - KUD ŠTUDENT Društvo deluje že petnajst let (leto 1977/78 bo 15-letnica KUD Študent), želja vseh članov pa je, da bi v resnici postalo reprezentančno društvo mariborskih študentov. Društvo ima štiri sekcije, in sicer: — folklorna skupina (FS) — akademski pevski zbor (APZ) Boris Kraigher — športni plesni klub (ŠPK) — skupina za moderni ples — Point Folklorna skupina je najstarejši del KUD. Seveda s tem ni rečeno, da so člani te sekcije tudi po letih najstarejši. Pravzaprav so le-ti najbolj poskočni, tako na odru kot za njim. Vaje ima FS dvakrat tedensko po dve uri, po potrebi pa tudi več. Člani FS veliko nastopajo v Beogradu, Skopju, Varaždinu ter po dolgem in počez po Sloveniji. Člani folkloristi tudi po nastopih ne mirujejo in s tem, tako trdijo, vedno uspešno preganjajo utrujenost. Kaj je folklora, ve menda vsak, in če vas veseli, zaplešite z njimi. Verjetno ni neznan podatek, da pevci APZ Boris Kraigher dosegajo iz leta v leto lepe rezultate. Za primer naj navedemo, da je v preteklem študijskem letu zbor dosegel 1. mesto na občinskem in 5. mesto na republiškem tekmovanju. To dokazuje, da je najboljši zbor v občini Maribor. Repertoar zbora zajema veliko narodnih in ponarodelih pesmi (ne samo slovenskih in jugoslovanskih). Dirigent zbora Stane Jurgec je med „apezejevci" zelo priljubljen. Zbor veliko gostuje po Jugoslaviji in v tujini, saj je preteklo leto obiskal ZR Nemčijo, Madžarsko, Beograd, Kranj,... Letos novembra pa se bo odpravil na Nizozemsko, Člani imajo redne in „izredne" vaje — v Dželozi, na piknikih, praznovanjih rojstnih dnevov svojih članov in članic .... Tako ne manjka zabave, veselja, petja in kdor rad prispeva, naj se vključi v APZI Plesalci „klasike" se bodo verjetno vključili v športno plesno skupino. Ta skupina trenira latinsko-ameriške (rumba, samba, ča-ča-ča), standardne (valček) in moderne plese, seveda prirejene za tekmovanja in turnirje. Tudi člani te skupine veliko nastopajo in gostujejo. Point je skupina za moderne plese, ki združuje mlade, ki želijo plesati in še plesati. To ni DISCO CLUB, temveč združitev plesa z gibi, z izrazom, s kompozicijo na odru. Seveda tega ni moč opisati z besedo, to je treba videti. Ste videli pMreditev „Če študent"? Če ste, veste, kaj je to. Torej nadobudni mladi plesalci, navdušeni za moderni ritem, priključite sel Verjetno ste že spoznali, da KUDOVCI združujejo prijetno s koristnim. Člani so sami veseljaki, družabni in radi so skupaj. Po vajah se dobivajo ob pivu.kjer pozabijo na študij in domače pa tudi ljubezenske probleme. KUDOVCI vabijo k sodelovanju vsakogar, ki želi sodelovati, kajti v „podmladku" je bodočnost KUD Študent. Predsednik KUD Študent je Vlado Borovinšek, prostore pa ima društvo v depandansi študentskih domov, v kleti, Ob parku 5. Uradne ure so vsak dan od 9.—1.1. ure, telefon 25-927. ODDAJA ŠTUDIJ IN GLASBA ZŠPK - ZDRUŽENJE ŠTUDENTSKIH je oddaja mariborskih študentov na radiu Maribor. Na sporedu je vsak drugi torek ob 18. uri. Traja 30 minut. Oddajo pripravlja uredniški odbor skupno z občasnimi in rednimi sodelavci. V oddaji lahko sodeluje vsakdo, ki ima veselje in kanček pisateljske žilice in zna opazovati, prav tako pa občuti na lastni koži probleme in nepravilnosti, s katerimi se srečujejo študentje na mariborski univerzi. Zelja uredniškega odbora je pripravljati kvalitetne in aktualne oddaje, v katerih bo zares občutiti utrip študentskega življenja. Prav tako se trudijo budno spremljati vse spremembe in novosti, pomembneža študirajoče. Če želite sodelovati, se oglasite na sedežu Radia Maribor, Koroška c. 19, kjer se boste seznanili z urednikom te oddaje, študentom Marjanom Tošem. RADIOKLUB „ŠTUDENT" Skupina entuziastov ga je ustanovila v začetku tega leta na pobudo študentov in SO Maribor, deluje pa v okviru UK ZSMS Maribor. Klub ima opremljeno sprejemno-oddajno sekcijo s tovarniškimi aparaturami izhodne moči 250 W in usmerjenim vrtljivim antenskim sistemom. Člani kluba so od začetka delovanja dosegli že več kot 6000 zvez z amaterji na vseh kontinentih. Prav tako je bila uspešna tudi njihova udeležba na vseh večjih tekmovanjih svetovnega merila, kjer je bilo potrebno v 48 urah urah vzpostaviti čimveč zvez. Da bi povečali članstvo, so pripravili tudi tečaj iz telegrafije in poznavanja mednarodnega pravilnika o telekomunikacijah. Tečaj je uspešno opravilo 15 študentov, ki sedaj tvorijo jedro kluba. Član kluba lahko postane vsak študent ali dijak, ki ga to veseli. Klub ima sedež v prostorih UK ZSMS, Tyrševa 23, Maribor ISD III, kjer dobite vse podrobnejše informacije vsak dan od 12. do 14. ure ali po telefonu 22 977. Predsednik radiokluba ,, študent" je Niko Šafarič. INTERNACIONALNI ŠTUDENTSKI SERVIS Internacionalni študentski servis deluje v okviru Študentskega servisa Maribor. Njegov namen je omogočati študentom in dijakom cenejša potovanja in organizirati delo v tujini. Dejavnost Internacionalnega študentskega servisa je: — izdajanje mednarodnih študentskih izkaznic (ISIC — International študent identity card), ki omogočajo študentom popuste v tujini. ISIC izkaznico lahko dvigne vsak reden študent, če prinese potrdilo o šolanju, eno sliko in denar za markico; — informiranje o popustih za študente pri prevozih, bivališčih, turističnih storitvah, pri ogledih prireditev in kulturnih ustanov itd., tako pri nas kakor v tujini; — pomoč študentom, ki želijo delati v tujini. Ker vseh informacij, ki jih posedujemo, ni mogoče posredovati na šole, Internacionalni študentski servis svetuje, da se vsak študent pred potovanjem ali odhodom na delo v tujino oglasi pri nas. Internacionalni študentski servis deluje v prostorih UK ZSMS, Tyrševa 23, telefon 22 977, vsak ponedeljek, sredo in petek od 14.30 do 16.30. Sekretar ISS je Stojan Milovanovič. POKRAJINSKIH KLUBOV Poglavitna naloga tega združenja je koordinacija dela med posameznimi pokrajinskimi klubi. Posamezni klubi vključujejo študente določene regije, ki študirajo na eni izmed šol mariborske Univerze. V preteklem študijskem letu je v ZŠPK delovalo 14 pokrajinskih klubov — dolenjskih, šaleških, primorskih, žalskih, istrskih, celjskih, primorskih, koroških, posavskih, ptujskih in laških študentov, občine Šmarje pri Jelšah in klub študentov občine Slovenske Konjice. Poleg tega je v okviru ZŠPK deloval tudi mednarodni klub prijateljstva. Namen in naloge ZŠPK so: aktivno vključevanje članov pri reševanju štipendijske politike, povezovanje s TOZD in OZD v matičnih občinah, spoznavanje članov kluba s samoupravljanjem po podjetjih, organiziranje medsebojne pomoči med člani, spoznavanje novih članov z možnostmi in načinom študija, organizacija izletov, obisk gledališč, filmskih in opernih predstav. Vsi klubi aktivno delujejo v okviru združenja, to pa v okviru univerzitetne konference ZSMS Maribor. Prav tako se člani klubov aktivno vključujejo v vsakoletne aprilsko-majske študijske prireditve. V okviru združenja deluje tudi sekretariat ZK, pri posameznih klubih pa so ustanovljeni aktivi ZK. Poglavitna naloga združenja bo v bodoče ustanovitev enotnega združenja v okviru Slovenije, ki bo imelo enoten statut in program dela, seveda v povezavi z ZŠPK Ljubljana, kar do sedaj ni uspelo zaradi nezanimanja ljubljanskega združenja. Predsednik ZŠPK Maribor je Tone Janič. Združenje in njegovi posamezni klubi imajo prostore v študentskem domu lil in pri predsedstvu UK ZSMS, študentski dom II, Tyrševa 23. Uradne ure so vsak dan med 12. in 14. uro, telefon 22 977. MKP - MEDNARODNI KLUB PRIJATELJSTVA Začetki kluba segajo v leto 1974, ko je bil ustanovljen kot klub tujcev. MKP v pravem pomenu in vlogi, ki jo ima sedaj, pa deluje od leta 1976 v okviru Univerzitetne konference ZSMS Maribor. Člani MKP so predvsem tuji študentje, ki študirajo v Mariboru. Klub ima 80 članov iz 17 držav: Kenije, Afganistana, Jordanije, Indonezije, Gvineje Bisao, Centralnega afriškega kraljestva in drugih. V okviru kluba delujejo tudi komisije, predsedniki so člani kluba. Te komisije so kulturna, športna, komisija za družbeno dejavnost, komisija za informiranje, komisija za študijska in socialna vprašanja. Naloge kluba so reševanje problemov tujih študentov, predvajanje filmov, priprava razstav in folklornih nastopov. V preteklem študijskem letu je klub pripravil 25 predavanj o državah v razvoju, ki so bila v Mariboru in okoliških krajih, razstave v Metalki, na I. gimnaziji in na gimnaziji Miloša Zidanška, predvajanje filmov na več šolah in ustanovah, sodelovali so na tradicionalnih študentskih prireditvah Marec-April-Maj in na centralni proslavi za dan mladosti v Ljudskem vrtu. Delo kluba koordinira odbor kluba, predsednik je Isam Mohamed, sekretar pa Andrej Kostrevc. Klub ima prostore v študentskem domu III, Tyrševa 23 ali v Klubu mladih, Orožnova 2. AIESEC je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije. Vključuje 54 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Osnovni cilj organizacije je izpolnjevanje znanja študentov ekonomije in priprava za kasnejša dela v gospodarstvu ter razvijanje prijateljskih odnosov med državami članicami. Študent, ki po tej organizaciji odpotuje na prakso v tujino, se tam izpopolni v znanju tujega jezika, seznanja se s tujo tehniko in tehnologijo, načinom vodenja in organiziranja podjetja, seznani se s kulturnimi, socialnim in političnim življenjem določene države, kar mu koristi za poglobitev znanja in za boljše poznavanje tujega trga in njegovih zahtev. Hkrati pa se ob tem razvija prijateljstvo med mladimi, kar omogoča širjenje idej miru in mednarodnega razumevanja. V Aiesec je Jugoslavija na vidnem mestu, saj je tretja po številu študentov, ki gredo vsako leto na prakso v tujino. Vsako leto opravi prakso v tujini približno 300 naših študentov. Pododbori Aiesec so danes skoraj na vseh ekonomskih fakultetah ter višjih in visokih šolah. Pododbor Aiesec na VEKŠ deluje že 15 let. Prav tako je tak pododbor tudi na VEKŠ v Celju in na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. IAESTE - INTERNATIONAL ASSOCCIATION FOR EXCHANGE FOR STUDENTS OF TEHNICAL EXPERIENCE je mednarodna organizacija za izmenjavo strokovnih praks za študente s tehnično izobrazbo. Sekcija te organizacije že nekaj časa aktivno deluje na Visoki tehnični šoli. Sodeluje lahko vsakdo, ki ga to delo zanima. V zimskem času hodijo člani te organizacije po delovnih organizacijah in skušajo dobiti zagotovila, da bodo le-te v poletnih mesecih pripravljene sprejeti na prakso enega ali več tujih študentov. Od števila zbranih praks pri nas je odvisno, koliko ponudb bo organizacija dobila iz tujine Vsaka sekcija oziroma pododbor dobi toliko tujih praks, kolikor jih je nabrala v domačih podjetjih in jih poslala za izmenjavo. Pred izmenjavo je potrebno zbrati število interesentov, ki želijo na prakso v tujino. Prijavljeni študentje morajo izpolnjevati določene pogoje glede študijskega uspeha, starosti in podobno. Prav tako zajema delo IAESTE tudi recepcijsko službo, ki bo skrbela za tuje študente, ko pridejo v poletnih mesecih k nam na prakso. Dela imajo vsi člani te organizacije dovolj vse leto. 13 UTRJEVANJE BOJA IN BRATSKIH VEZI Posebno proslavljanje letošnjih obletnic in spominov pomeni pohod po poteh slovenske in hrvatske delegacije AVNOJ, ki je bi letos prvič zveznega značaja in je potekal v prvi polovici julija skozi kraje, koder so se pred več kot tridesetimi leti prebijali hrvaški in slovenski delegati skozi sovražnikove pasti in obroče do mesta, kjer so se pričele uresničevati temeljne želje jugoslovanskih narodov po svobodi, pravici, enakopravnosti, bratstvu, neodvisnosti in eliminaciji dotedanjega sistema in njegovih protagonistov. Z željo po obujanju spominov na takratne dogodke smo se podali na pot mladinci iz vse Slovenije. Na Kozari so se nam pridružili mladinci iz bratskih republik in pokrajin ter skupaj z nami zaključili arnojsko pot po težkih, a z dobro voljo, pesmijo in prijetnim vzduljem prehojenih kilometrih maršev v javnem mestu naše republike. Komaj smo prišli, si ogledali, že so za nami ostajali kraji, kjer se je rojeval boj in je zmagovala revolucija: Lokve, Kozara, Jajce, Kupres, Livno, Glamoč, Drvar, Bihač.Srb, Otočac itd. ■ V upanju na še uspešnejše akcije v prihodnih letih in prepričanju v pomembnost takšne manifestacije moramo vendarle o sicer uspešno zaključenem pohodu napisati nekaj sledečih ugotovitev: V prihodnje bo potrebno gotovo posvetiti več časa doslednejši organizasiji pohoda V sklop organizacije spadajo nedvomno tudi natančni plani poti, ki mora biti dobro terminirana in naj elastično kot letos vključuje predvsem marše, ki morajo vsebovati prvine maršev brez potez podobnih razbesnelemu obglavljenemu konju, kot je brigada enkrat ali dvakrat izgledala. V štab brigade je potrebno vnesti več samouprave, predvsem samoupravnih izhodišč za nenačrtovane odločitve, kajti v tem je lažje in pristneje iskati smotre pohoda Enako je potrebno uskladiti delo brigade, s tem tudi čet in vodov, kar pomeni v končni obliki večjo konsekventnost in brezizjemno enakost v uresničevanju dogovorjenih sklepov na brigadnih in četnih konferencah. Nujno potrebno je popestriti idejnopolitično življenje v brigadi ter ga kombinirati s predavanji, ogledi muzejev ipd, ki naj ne bodo časovno preozko omejeni, kot npr. letos. Ob koncu je potrebno izreči zahvalo vodstvu brigade, katerega zasluga je odsev uspele mladinske politične akcije, vendarle pa spomniti na odnose z vojaki, katerih vključitev v brigadno življenje je razbijala togost individualizma nekaterih tovarišev. Brane Sičnik KOMU UNIVERZA, KDO UNIVERZI? V teh dneh dopolnjuje mariborska univerza svoje drugo leto delovanja v katerem je stkan bistveno drugačen pristop pri povezavi šolstva s proizvodnim združenim delorru Univerza je nastala prav v sredini, katera vklaplja družbene potrebe z vidika reševanja skupnih nalog v celovitost sistema interesnih dejavnosti izraženih v obliki, ki je predvsem pogoj za uspešno uveljavljanje kadrovske politike v OZD. Ta njena integriteta nikakor ne pomeni zgolj formalistično spremenjenega organizacijskega koncepta neke ustanove, temveč je poudarek na vsebinski preokupaciji in racionalizaciji ter smotrnosti njene osnovne družbene vloge — izobraževati strokovno usposobljene kadre, katerih doprinos k razvoju združevanja dela in sredstev ne bo v nobenem trenutku vprašanje. Tukaj pa se moramo ustaviti in analizirati povratnost pretoka kadrov med univerzo in združenim delom, ki še vedno prikazuje in celo vsiljuje star način dela „katerega" odpravila reforma višjega in visokega šolstva v Sloveniji. Univerza je še vedno pogosto pribežališče neuporabnih in celo škodljivih idej in interesov posameznikov, ki se jim uspe vsidrati v akademsko smetano. Podobno je na drugi strani: združeno delo še vedno ne tvori homogenosti v akcijah, katere naj bi uresničevala univerza kot skupek vzgojno izobraževalnih centrov, ki izobražuje iz dela in za delo. Rezultat: šepava univerza (memoriranje neuporabnih metod, teoretiziranje brez potreb in ustvarjanje gnezd za kvazi strokovno znanje) in nestabilno gospodarstvo (privatizacija dela in sredstev, neustrezna kadrovska struktura, vprašljiv način politizacije delovnega človeka ter nekatere tradicionalne oblike, ki nisop pot do rešitev). Vse to pa se staplja in meša v posodi, ki ji pravimo združeno delo. Mogoče je vse to mladi univerzi kot je mariborska prevranjeno očitati vendar opozoriti je vendarle potrebno, da so oblike delovanja (stiki z univerzo v Banja Luki in Marburgu na Lahni.. .) sekundarnega pomena, ter da je prisotnost univerze v sleherni delovni organizaciji tisti, kar opravičuje njeno ustanovitev in narekuje rast njene kvalitete ter bogati sistem zdmženega dela. Vendar je potrebno vzporedno tudi slediti razvoju ostalih univerz v državi in skoraj brez izjeme velja, da so mlade pravkar nastale univerze v teh nekaj letih storile v odnosu na obdobje bistveno več kot ostala visokošolska središča in da postaja njihova izobraževalna zasnova izraz potreb in delovna perspektiva sodobne univerze. Naštete ugotovitve pa zlasti ne veljajo izključno za univerzitetne delavce, tmeveč v veliki in zelo pomembni meri tudi za študente, za njihove samoupravne splošne družbene naloge in prispevek pri razvoju univerze. Prav to pa bo potrebno rešiti ustrezneje, ker se bo mačehovski odnos študentov do celovitosti univerze nadaljeval, žal le na škodo bodoče zasnove usmerjanja vzgoje in izobraževanja. BRANE SRČNIK GOVGRIITE) SLDBODNO - Ml VAS SLUŠAMO Takšno je bilo vodilo Ionescovih Pozdravov teatra Itd iz Zagreba, ki je pred kratkim gostoval (žal le) v Ljubljani. 0»KP- PMCTIZANSKfr SUWEN£|Cfc ° Z' %\S^4fS>' TW, / кнегл kooo& VC>DN\ TR.O) CWJWN\ 1К<Л \/S.O D KP./4NJ KAM BRUC V MARIBORU