Posamezna Številka 10 vinarjev.
Seu
V LmuiJani. v mm, 4. jimti isn.
L8I0 XLV.
■i Val] a po polti i m la trto lato upre].. K M--n m mm - ... *K M Hemčljo eololetno . » «»•— H ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljub li ani na domi Sa Mlo lata naprej. . E 84*-sa aa aatwe „ mrari irelean rimIk „ 1*80 ■a Sobotna izdajat ma
■a oslo leto
■ # • . *
K 7'-
aa Hemčljo oeloletao . „ 9-— aa oatalo Inozemstvo. „ 12a—
SLOVENEC
Enostoipna jietlivrata [iz mui Široka ln 3 n m visoka ali nje
sa enkrat
prostor)
po 3> T
sa dva- in večkrat pri veitili naročilih primeren popnsi po dorovorn.
Enostoipna p.titvrsu po 60 vin.
Izhaja vsak dan izv omši nedelje in praznika, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga vozni red
er Uredništvo ]e v lopltarjevi oUol štev. 6/lIL Bokopisl •• m vračajo; nefraakirana pisma ae ne ■m sprejemalo. — Uradniškega telelona itev. 74. =
Folitlčen list za slovenski narod.
Opravništvo |e v Kopitarjevi olloi št. 6. — Hačnn poštna branilnloe avstrijske št. 24.7U7, ogrske 28.511, bosn.-berc. št. 7583. — Upravniškega telelona št. 188.
Ktoineiiffl polozalo.
LJubljana, 3. jan. 1917.
Z Dunaja prihaja vest, da je načrt na-godbe med Avstrijo in Ogrsko na podlagi Stflrgkh-Ti6zovih dogovorov z malimi iz-
Eemembami dovršen in da bo v najkraj-m času predložen obema zbornicama sa Dunaju in v Budimpešti v rešitev. V torek popoldne se je vršil na Dunaju daljši ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Gotovo je, da so se razpravljala tam vsa sedanja pereča notranje-po-litična vprašanja in pred vsem vprašanje zasedanja parlamenta. Vlada se je torej definitivno odločila poskušati doseči rešitev nagodbe parlamentaričnim potom. Gla-soviti § 14. je stopil vsaj za sedaj v ozadje. In dejstvo je, da se bliža z velikimi koraki tisti trenutek, ko dobimo zopet parlament, ustavno življenje, ki bo odprlo pot celi vrsti drugih vprašanj.
Posebno eno teh vprašanj je sedaj v ospredju dnevnega reda. Dr. Silvester je Izjavil, da ne sprejme več izvolitve za zborničnega predsednika. Po svoječasnem dogovoru med zborničnimi strankami se je izvplil za zborničnega predsednika vedno zastopnik najmočnejše stranke. Najmočnejša zbornična stranka pa je »Češki svaz«, ki šteje 108 poslancev. Čehi poudarjajo, da so se dogovora glede predsedniške volitve vedno lojalno držali in so sprožili' že misel, da zahtevajo to pot pred-sedništvo zase. Nemce je to vprašanje zelo razburilo. Nemška nacionalna zveza je v prvi vrsti zaradi tega sklicana danes k zborovanju. Sicer se sklicujejo Nemci na dogovor glede skupnega taktičnega postopanja nemške nacionalne zveze in krščansko socialnega združenja. Seveda, da bi bili Nemci združeni v skupni organični celoti, menda sami sebi ne verujejo, posebno ko stoji še precejšen del nemških krščanskih socialcev na starih avstrijskih tradicijah.
Narodno združenje Čehov rodi že danes svoje sadove, in vprašanje novega predsednika zbornice bo prva trda kost takozvanih parlamentarnih težkoč. Nemci so svoječasno izrazili upanje, da je to češko narodno združenje le hipno in da se bo kmalu razbilo, in v to upanje menda še i sedaj stavijo svoje nade, čeravno se jim je poizkus pri češkem konservativnem vele-posesetvu izjalovil.
Pri Čehih ni koncentracija slovenskih strank le gotovo dejstvo, ampak je stopila tudi že v akcijo. Kako pa pri nas Slovencih in Hrvatih, ali smo ostali samo pri be-
sedah ali smo šli korak naprej? Uvod v skorajšnje parlamentarno življenje nas sili, da odgovorimo na to naše vitalno vprašanje.
Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem je izrazil dne 21. novembra potrebo nujnosti koncentracije slovenskih strank. Narodno združenje, organiziran skupen nastop v narodnih stvareh — to je misel, ki je prešla danes že v meso in kri slehernega našega človeka.
In veseli nas, da se ta misel — sicer počasi — toda vendar realizira.
Veseli nas, da moremo poročati danes, ko stoje avstrijski narodi pred zopet-nim vstopom v parlamentarno življenje, da ni le skupen nastop vseh slovenskih poslancev zagotovljen, ampak da so tudi vsi avstrijski Hrvatje obljubili vstopiti v skupni klub avstrijskih Jugoslovanov. Pozdravljamo!
Avdijence pri cesarju.
Dunaj, 3. jan. (K. u.) Cesar je sprejel ob pol štirih popoldne v avdijenci zunanjega ministra Czernina, ob peti uri ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica in ob 6. uri ogrskega ministra na cesarskem dvoru barona Rosznerja.
Čehi zahtevajo predsedništvo zbornice.
Dunaj, 3. jan. Jutri se bo posvetovalo predsedništvo nemške nacijonalne zveze o z odstopom predsednika dr. Sylvestra ustvarjenem, ne ravno lahkem položaju. Predmet posvetovanj bodo politične in osebne težkoče. Čehi so naglasili, da je »Češki svaz« s svojimi 108 člani sedaj najmočnejše združenje v zbornici in da imajo vsled svoječasnih dogovorov pravico zasesti predsedniško mesto. Čehi spominjajo na to, da so se tudi oni svoječasno držali dogovorov in so glasovali za izyolitev predsednikov Pattaia, Weisskirchn4rja in Sylvestra. Čehi ugovarjajo, da bi taktično združenje nemške nacijonalne zveze in krščanskih socijalcev tvorilo taktično enotnost ali pa celo zvezo, ki bi bila v smislu dogovorov opravičena, da odpošlje predsednika. Zamotane razmere v nemški naci-jonalni zvezi, stališče nemških radikalcev in potom zasebnih težkoč izpraznjeno mesto predsednika silijo nemško nacijonalno zvezo, da si poišče za predsednika osebo, proti kateri ne bi bilo pri drugih strankah zbornice vsaj ugovora. Kot kandidati se imenujejo dr. Gross, dr. Dinghofer in dr. Roller.
Nesporazumljenja v nemški nacijonalni zvezi.
Dunaj, 3. jan. Danes popoldne se je vršila pod predsedstvom poslanca Denka
LI ST E K«
Dragemu prilaleljo-soSolcu Da grk
(t vojnemu kuratu Josipu Bulbvcu.)
Sveža je še gomila^ ki krije nepozabnega mi tovariša in' druga, Antona Gnidovca; a že se je zemlja v drugo odprla in sprejela v svoje hladno naročje drugo žrtev, Joško Bulovca.
V ljubljanskem semenišču sva se «rečala prvikrat. Bližje sva se spoznala v tretjem letniku, ko sva bila sobna tovariša v sobi št. 18. Lepo in prijetno je bilo to mirno semeniško življenje. Ko smo zapustili semenišče, so se ločila najina pota. Bulovec je šel na Dolenjsko, jaz na Gorenjsko, a kljub razdalji nisva pozabila drug na drugega. Čudno pa, da nama cele dve leti, ni bila dana prilika, da bi se bila srečala. Šele vojaška služba naju je v Gradcu zopet privedla v neposredno bližino. Kako sem bil lansko leto v oktobru ob svojem prihodu v Gradec vesel, ko sem kot tujec v tujem mestu srečal prvega Tebe. Ti si bil moj prvi spremljevalec, Ti si me uvedel v življenje vojnega lturata. Vedno si bil vesel in korajžen, vedno priden in marljiv in spreten povsod, da so Te cenili Tvoji predstojniki in ljubili mi, Tvoji tovariši.
Toda žal, ni bila božja volja, da bi dolgo hodila skupaj po istih potih. V novembru so naju poslali na službeno pot v Judenburg, spovedovat tam naše kranjske fante in može. Mraz je bil in delo naporno. Tam si se prehladil, in zavratna morilka mladih življenj je takrat zasadila prvo svoje želo v Tvoja pljuča.
Trinajst mesecev si bil priklenjen na bolniško posteljo Ti, katerega največje veselje je bilo bivati v božji naravi, zunaj na polju, v gozdu, v vinogradu. Počasi si hiral, a pri vsem tem si bil vendar vedno dobre volje in vesel. Kakor v zdravih dneh, tako je tudi sedaj na bolniški postelji vedno krožil nasmeh, kadarkoli sem stopil v Tvojo sobo.
Najljubši predmet najinih pogovorov, kadar sem Te obiskal, je bilo navadno najino kaplanovanje v domovini, in oba sva si komaj želela, da bi že skoraj prišei čas, da se vrneva med naše domače ljudstvo, nazaj v domače kraje...
Rekel sem, da si bil vedno vesel in dobre volje. Da, tako je bilo. Le dvakrat sem Te videl žalostnega in solzo na Tvojem licu.
Bilo je menda lansko leto v novembru. ko sem Te neko popoldne zopet obiskal. Reka so mi, da si precej slab. Kakor sem spoznal, si tudi sam čutil, da Ti pešajo moči. Do takrat ni-
seja nemške delavske skupine, najmočnejše frakcije v nemški nacijonalni zvezi. Razpravljalo se je o političnem položaju.
Jutri se vrši seja predsedstva nemške nacijonalne zveze, kjer se bo razpravljalo o odstopu dr, Silvestra in o izstopu dr, Friedmanna iz nemške nacijonalne zveze. Friedmann je radi tega javil svoj izstop, ker se ni vpoštevalo njegove želje, naj se sprejmejo v nemško nacijonalno zvezo nekateri dunajski poslanci. (V poštev pridejo dunajski judovski poslanci Zenker, Hock, Ofner, Kuranda, Op. uredn.) Predsednik poslanec dr. Gross je izjavil, da osebno odklanja to željo, pač pa predloži vso zadevo predsedništvu. Odločitev bi padla jutri. Friedmann se je na podlagi takega stališča nekaterih članov predsedništva odločil, da izstopi.
Dr. Sieghart.
Graška »Tagespost« prinaša naslednjo brzojavko iz Budimpešte: ;>Az Est« poroča: Bivši guverner zemljiškega kreditnega zavoda tajni svetnik dr. Sieghart je ori-šel danes k avdijenci k cesarju. — Z Dunaja se poroča, da je bila avdijenca preložena.
V gosposko zbornico
bo poklicanih, kakor poročajo listi, več uglednih publicistov.
Celo Mm&M zavzelo.
Boj za utrdbe okoli trdnjave Focsani je v polnem teku. Čete devete armade so produle do močno utrjenega odseka ob reki Milcov, ki tvori šele med vojsko napravljeno jugozapadno fronto trdnjave Focsani. Južno krilo vojne skupine nadvojvode Jožefa se je pridružilo temu napadu z uspešnim prodiranjem v dolinah Milcova in Putne. V gornji dolini Milcova so naše čete zasedle Miero in gredo sedaj proti kraju Odobesci, katerega se mora prištevati severozapadni fronti trdnjave Focsani. V podporo te kolone prodirajo v dolinah Putne in Sulte nadaljne avstrijske bojne sile ob rekah navzdol. Na ta način se uspešno uvaja tudi napad na severozapad-no in zapadno fronto trdnjave Focsani,
V	skrajnem kotu Dobrudže so prišli Rusi v težaven položaj. Skušali so se še upirati vzhodno od ceste, ki pelje iz Maci-na. v Vacareni; sedaj so pa vrženi tudi iz teh postojank. Jijila in močno utrjeno mostišče Marin sta vzeta, tako da je Brajla sedaj ogrožena tudi od vzhoda.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. jan. Uradno:
V	Dobrudži smo zopet napredovali
Južno ln zahodno Focsanlja so priSle avstrijske in nemške vojne sile generala pL Falkenhayna do v močno utrjeni odsek Milcov. Severnozahodno od tam so vrgli sovražnika proti MierL Na južnem krilu bojne črte generalnega polkovnika nadvoj-vojvode Jožefa smo prodrli čez Negrilesd Jugovzhodno Harje in na Mt. Faltucauu (zahodno Šulte) smo odbili močne sovražne napade s težkimi izgubami za sovražni« ka. V odseku Mesticanesci so preprečilo naše varnostne straže v boju z bajonetom in z ročnimi granatami ruske sunke. Pri Marajovu (vzhodno Z!oczowa) je z našimi in nemškimi borilci sestavljena caskako-valna četa med srečnim poizvedovanjem ujela tri ruske častnike in 127 mož. Prvi generalni kvartirai mojstpr: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. jan. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Južno Drisvjatskega jezera smo prepodili ruske poizvedovalne oddelke. Vzhodno Zloczowa pri Manajov/u so privedle na« skakovalne čete telesne huzarske brigade skupno z avstrijsko pehoto tri častnike io 127 mož iz ruskih čri,
Bojna črta generalnega pol« polkovnikanadvojvode Jožef a.
Z velikimi izgubami so se izjalovili močni sovražni napadi Mt, Faltucanu, Med dolinama Sušita ia Pulna smo vzeli več Višin z naskokom; odbil! smo protisunke Rit« sov in zasedli po boju Barsesci in TapesoL
Bojna skupina maršala
pl. Mackensena.	i
Pomikamo se dalje po načrtu, V gorah med dolino Zabala in planoto so nemške ia avstrijske čete potiskale sovražn!ka proti severovzhodu. Zahodno in južno Focsani stoje čete 9. armade zdaj pred utrjeno postojanko Rusov, Z naskokom smo vzeli Pintecesci in Miera ob Milcofulu. 400 mož smo ujeli, V Dobrudži smo Rusa, dasi se je žilavo branil, potiskali proti Vacareni, Ji-jili in proti Macinu.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO, Sofija, 3, januarja. Uradno: V Dobrudži se je sovražnik umaknil v mogočno utrjeno postojanko ob cesti Macin — Iijila — Vacareni. Proti tem postojankam napredujemo dalje. Zasedli smo višino 108 vzhodno JijHe. Sovražni monitorji so obstreljevali Tulceo.
sva še govorila o smrti, ker si še vedno upal, da se Ti vrne zdravje, \n upal sem to tudi jaz. Sedaj pa si Ti prvi spomnil na smrt.
»Veš, France,« si rekel, »zdi se mi, da bo treba iti iz tega sveta.«
»No, Jožko, tako hudo še ne bo. Le pogum! Obupati človek ne sme, dasi moramo seveda biti pripravljeni na vse,<j sem Ti odvrnil.
»Ne, kajti čutim, da so moje prsi vedno bolj prazne. Toda verjemi mi France, da se prav nič ne bojim umreti. Račun z Bogom imam urejen; le eno mi je hudo, če bom namreč moral umreti v tujini. Mnogo lažja bi mi bila misel na smrt, če bi vedel, da umrjem doma in da bo mojo truplo počivalo na našem ljubem Gorenjskem, na domačem pokopališču ...«
Ko si to izgovoril, sc Ti je zrosilo oko in s svojimi suhimi rokami si za-kril obraz, na katerem do takrat še nikdar nisem videl solz.
Da, domovino si ljubil, ljubil svoje domače kraje in ljudi, ljubil zlasti naše, tudi meni tako drage gorenjske p'a-nine. Tja, kjer si preživel leta mladosti, t ja Te je, kakor staro Si bilo, vleklo srce; tam si želel ali ozdraveti ali pa leči k večnemu počitku in tam čakati vstajenja.
In, kar si želel, to sc ti je tudi izpolnilo. Dobri brat Ksaver, ki je ves čas Tvoje bolezni kakor skrbna mati
~-------- ---------------------------
skrbel za Te in vse storil, da bi Ti zopet vrnil zdravje. Ti je hotel izpolniti tudi to Tvojo veliko željo. Sklenil je, da Te spremi na dolgi in težavni poti iz Gradca v domači kraj.
Na večer pred vajinim odhodom sem prišel še enkrat k Tebi, da se poslovim. In ko sem Ti podal roko v slovo in Ti dejal: »Joško, na svidenje na Gorenjskem!« tedaj sem v drugič in zadnjič videl solzno Tvoje oko. Ihte?, roko v roki si mi odvrnil:
»Z Bogo in, France. Moli za rne. Če prideš na Gorenjsko, mc obišči. Če me pa več ne dobiš, se vidiva v večnosti . . .<;
Obrnil sem se naglo, da tudi mene ne premaga bol slovesa. Tedaj sem Te videl — zadnjikrat. Čez par dni je prišlo poročilo, da sta srečno dospela na Gorenjsko. Vem, da si bil neizrečeno vesel, ko si zopet po dolgem času zrl svoje ljube domače kraje. Le Žal, da jo bilo Tvoje bivanje pod domačim krovom tako kratko, le par dni. Na praznik sv. Štefana srno izvedeli žalostno novico, da so na Božični dan položili Tvoje truplo k večnemu počitku, položili tam, kjer si sam tuko iskreno hrepenel ...
Dragi Jožko! Povem Ti odkritosrčno. da so ml toži po Tebi, kakor se tozi vsem, ki so Te poznali. Vsakikrat, ko grem mimo bolnice, usmiljenih bratov, kjer si v ljubeznivi oskrbi preživel

Macin in JijUa vzeta.
Berlin, 3. zvečer. Uradno:
V Dobrudži smo vzeli Macin In Jijfla.
Rusko uradno poročilo.
1. Januarja. Moldavska meja.
Sovražnik je vcŠkrat napadal višine se-vernozahodno vasi Bekas pri izlivu reke Bekas v Bistrico, a ga je naš ogenj vselej odbil. Pri reki Domuk je podvzel sovražnik ofenzivo severno potoka, ki se izliva v smeri vasi Domuk-Patak v Domuk. Sovražniku se je posrečilo, da je naše straže potisnil z višin, a položaj smo zopet vzravnali. V dolini Tatros je napadel sovražnik vas Kotumba, a smo ga vrgli z velikimi izgubami zanj nazaj. Istočasno je obstreljeval sovražnik s plinastimi bombami okolico vasi Aga-su v dolini Tatros, a smo ga odbili z velikimi izgubami zanj. Sovražnik napada dalje od odseka Sultaša do doline Zobanos, kakor tudi v dolinah Dofti-anay in Oitoz. V zadnjih dveh dolinah Bo bili boji posebno trdovratni; sovražniku se je iznova posrečilo, da je vrgel naše čete nekoliko proti vzhodu.
Rumunska bojna črta. Sovražnik je napadel Rumune na bojni Črti severno in južno reke Kasin, osem vrst vzhodno moldavske meje. Čete so se g svojimi postojankami umaknile. Sovražnik je vrgel v nočnem napadu Rumune pri izvini reke Rina, od tam »o »e umaknili proti Petreanu, 20 vrst lahodno Focsani. Pri Focsani in jugovzhodno do Donave so naše čete ponoči brez sovražnega pritiska zavzele nove postojanke. Od zjutraj dalje napada sovražnik na levem bregu Buzeua in ob železnici Buzeu-Brajla. Napad je zadržal ogenj naših pušk in topov. Podnevi je poizkušaj sovražnik napasti pri Ro-manulu, 15 vrst zahodno od Brajle, a se je v ognju naše pehote v neredu umikal. ko se Je 800 do 1000 korakov pred našo postojanko zopet zbral.
Dobrudža. Od ranega jutra je has topil sovražnik proti središču naših postojank s približno 23. bataljoni; napadel je in vrgel naše čete, ki so se umaknile v zadaj ležeče postojanke.
Iz bojev za Macin.
Iz Sofije se poroča: Dne 1.1, m. sta padli dve prednji utrdbi Macina, 2. t. m. so vzeli naši vojaki višino 364. Cela Sovražna obrambna črta je zdaj vzeta. Sovražnik se je moral zdaj umakniti v . črte neposredno pred mestom, ki so Zelo močno zasedene. Rotterdamski t »Courant« piše 3. t. m.: V Macinu, ki ^zaključuje Brajlo na vzhodu, se Rusi fr/obupno branijo in izkušajo z vsemi močmi držati ta važen kraj. Za rusko . vojno vodstvo je največje strategi5ne ^Važnosti.
Obkolitev Focsanija« \ Lugano. »Stampa« poroča o operacijah sovražnika, ki namerava obkoliti "Focsani in od včeraj zjutraj dalje vznemirljivo hitro napreduje. Pri Namesti sovražnik najbrže ne bo naletel na odpor. Do zadnjega moža bodo pa branili Rusi jugozahodno Brajle ležeče utrjene postojanke, ker bi izguba teh postojank pomenjala tudi izgubo Brajle.
Napad na Brajlo.
Jassy, 3. jan. Mackensenov napad na Brajlo napreduje. Bolgarske in turške čete so se že polastile dela mostišča Macina. (Macin je med tem že padel. Op. uredn.) Močne avstrijske in nemške čete prodirajo na levem bregu Donave proti Brajli. Vz-hcdno od krajev Deduiesci in Nikrictil je prišlo do zelo trdgovratnih bojev. Sovražnik jc prebil naše črte. Doslej »e ni posrečilo ustaviti sovražne ofenzive, Sovražnik se bliža Brajli tudi od juga in jugozapadai,
Hitro napredovanje proti Moldavi.
Curih, 3. jan. »Corriere della sera« poroča iz ruskega glavnega stana: Osrednji velesili prodirati presenetljivo hitro
proti Moldavi. Rusko poveljstvo jc za to strategično prisiljeno, da mora izpraznje-vati tudi rumunsko ozemlje Tucucia severno Focsani.
Umikanje v RumunijL
Baselj, 3. jan. »Daily Chronicle« poroča, da so se podružnice ruskih bančnih podružnic preselile iz Galaca, Focsanija. Buzeua in Jassyja v Kišinev. Švicarski listi pravijo, da to dokazuje, da so se pričeli Rusi umikati s še ostalega jim Vlašk*ga in iz MoHave, kateri grozi obkolitev.
Brusilov v romunskem glavnem stanu.
Frankiurt, 3. jan. Iz Pariza poroča »Frankf. Ztg.«: General Brusilov je odpotoval v rumunski glavni stan.
Spomin na Plevno.
Carigrad, 3. jan. Turške topove, ki so bili leta 1878. v Plevni zaplenjeni in pozneje postavljeni pri spomeniku Skobeleva v Bukarešta, so prepeljali v Carigrad. Sklenili so, da jih bodo postavili pred vojno ministrstvo kot spomin na obrambo Plevne in na hrabrost turških čet v vojski na Vlaškem.
Novi ruski pravosodni minister.
Petrograd, 3. jan. (K. u.) Senator Do-brovolski je imenovan za voditelja pravosodnega ministrstva na mesto pravosodnega ministra Makarova, ki je odstopil.
Vojaki v vrstah ruskih prekucnhov.
Kodanj, 3. januarja. Glede na nemire ob zborovanju zveze zemstev v Moskvi se še poroča, da so se potem, ko so zemstva razgnali, razvili po cestah taki nemiri, da je morala policija nastopiti z golim orožjem. Mrtvih je nad 100 oseb. Policija je pozvala na pomoč vojake, ki so pa prestopili k ljudstvu in nastopili proti policiji.
RospaiiDO umoril roški knez?
Baselj, 3. januarja. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Potrjuje se, da je Rasputina umoril knez Jusupov, ko-jega oče je carjev vojni pobočnik. Še-ne 301etni knez je pred 3 leti poročil kne-ginjo Ireno, hčerko velikega kneza Aleksandra Mihajloviča.
Rotterdam. 3. januarja. »Daily Chronicle« piše, da se je umor Rasputina izvršil pod skrivnostnimi, dramatičnimi okoliščinami. Knez Jusupov je Rasputina z lastnimi rokami ubil. Knez Jusupov je v ozki zvezi s carsko rodbi-
no in vsi, ki Jusupoya poznajo, so pre- J priSani, da Je imel za svoje dejanje tehtne vzroke.
Boji v Macedoniji.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 3. januarja. Uradno:
V nekaterih odsekih bojne črte živahen topovski ogenj in za nas ugodno izpadli patruljni boji severnozahodno Bitolfa; tam smo ujeli več sovražnikov. Med Var-darskim in Dojranskim jezerom je sovražno topništvo živahno streljalo. Dve vojni ladji sta brez uspeha obstreljevali naše postojanke pri Orianu.
Vojska z iialljo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. jan. Uradno:
Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H8fer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
3. januarja. Ob celi bojni črti navadno streljanje s topovi. Nobenih važnih dogodkov.
Naši letalci ob Soči.
Dunaj, 3. januarja. Iz vojnega tiskovnega stana: Naše vojno poročilo 29. dec. javlja, da je v Vipavski dolini neki vojni letalec 28. decembra sestrelil sovražno letalo. Temu poročilu ugovarja »Agenzia Štefani« in "trdi, da 28. decembra avstrijski letalci niso premagali nobenega italijanskega letala. Temu nasproti se pribije, da 28. decembra ni bilo sestreljeno le eno, marveč dve letali; drugo letalo je bilo vrste »Voisin«; sestrelila sta ga vojni letalec Adolf Heyrewsky in rezervni poročnik Jožef Purer. Drugo letalo leži med obema črtama pri Sv. Marku, vzhodno Gorice.
Posveti v Rimu.
Bern, 3. januarja. (Kor. ur.) »Petit Pa-risien« poroča iz Rima: Italijanski veleposlanik v Parizu je došel v Rim. Podnevi se je posvetoval z ministrskim predsednikom Bosellijem in z zunanjim ministrom Sonni-nom.
Boli na zahoda.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta nemškega cesar« J e v 1S a.
Kolikor se je bolje videlo, toliko se je v ozemlju Moze živahnejše streljalo s topovi. V gozdu Le Pretre so vdrle patrulje deželno brambovskega pešpolka št. 93 do v tretji francoski jarek. Vrnile so se z 12. ujetniki, ko so zrušile obrambne naprave.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Peloponez tako skromno in hinavsko, da sporazum ne more še imeti popolne varnosti za svoje čete. Vsekakor kažeta Francija in Anglija, katera zadnja je imenovala lorda Grauville za pravega diplomatičnega zastopnika v Solunu, da bi podpirala Vcui-cela. Poslaniki Anglije, Francije, Rusije, Rumunije In Srbije so s svojimi vojaškimi atašeji in s svojimi atenskimi vojaki odpotovali v Salamis, kjer bodo ostali na tam zasidranih ladijah. Italijanski poslanik fie med tem pogaja z atensko vlado v spravljivem smislu. Turinska »Stampa« opozarja v poročilu iz Rima, da zavzema Italija zdaj vlogo zaščitnice Grške in da si bo zna. la pridobiti naklonjenost atenske vlade, ker je nasproti Venizelu nezaupljiva ali se vsaj na zunaj predstavlja kot taka. Posledice blokade že na Grškem, kakor poročajo italijanski listi, dobro čutijo.
Venlzelos in Italijani.
London, 3", jan, (K. u.) sMorningpost« poroča i t Rima, da se je Venizelos v razgovoru z dopisniki italijanskitadistov izrazil, da Grška ne bi ničesar ImSla proti za-sedenju otoka Sazeno in pristanišča Valo-na s primernim zaledjem, vztrajala pa bti na posesti severnega Epira in Dodekaneza (12 otokov,) On sam je kot ministrski predsednik izjavil italijanski vladi, da leži Adrl-ja izven politične sfere Grške.
Grška in sporam
Lugano, 3. jan. (K. u.) Grška še ni odgovorila na noto sporazuma. »Matin« pravi, da prevažajo grške čete in topove na
Berlin« 3. januarja. (Kor. ur.) Listi poročajo, da se je s potopom »Gauloisa« povišalo število potopljenih vojnih la, dij, torpedovk in podmorskih čolnov na 186 s 759.430 tonami. Na Anglijo jih odpade 125 s 565.200 tonami. Sovražne Izgube presegajo ves prostor francoskih vojnih ladij začetkom vojske; izgube Anglije pa ves obseg japonskih vojnih ladij. Pomožne kri žarke itd niso vštete.
Dve kalaslroli Moške mornarice.
Francoska vojna ladja torpedirana.
Curih. Iz Milana se poroča: Neki nemški podmorski čoln je pri Malti toipedlral francosko vojno ladjo »Ta* rite« (4870 ton). Ladja se nahaja težko poškodovana pred pristaniščem. Izpustili so jo 1. 1907. v morje; posadka je štela 735 mož.
Potopljena francoska pomožna križarka.
Bera, 3. Jan. (K. tj.) »Matin« poroča iz Cherbourga; Pomožna križarka »KOuen« je ponoči na soboto brezžično poslala poziv iz ozemlja pri Casquetu. Nemudoma so poslali vlačilm parnik »Centauri« na pomoč. Od takrat ni od obeh ladij nobenih poročil. Brodovja torpedovk in ladij vlačilnic poizvedujejo, kje se nahajata pogrešani ladji. Tri nevarno ranjene Francoze »Rouena« so rešili.
Filson m na uspeli svojega posredovanja.
Berlin, 3. januarja. Tukajšnji ameriški veleposlanik še vedno trdno za-> upa na uspeh WilsOnovega nastopa kljub odgovoru sporazuma. S6di, da bo
zadnje mesece, se nehote ozrem gori proti oknu Tvoje sobe. Mislim, da Te bom zopet videl tam stati bledega obraza in zročega na vrvečo množico spodaj na cesti, kakor nekdaj; a zastonj se oziram, Tebe ni več. Cvetke, ki si jih tako rad gojil že v semenišču in ki so tudi sedaj vedno stale na oknu Tvoje bolniške sobe, klonejo sedaj svoje glavice in žalujejo za Teboj...
Jožko, Ti si sedaj končal tek svojega življenja in Tvoje oko ne gleda več gorja na tej revni zemlji. Počivaj v miru! Vem, kako rad bi bil Je živel, kako rad doživel mirnih časov in deloval še v vinogradu Gospodovem. Toda Bog je hotel drugače. Vendar pa ena se Tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži.
Have anima pia!
V Gradcu.
Fran Hiti.
t Poročnik MalijCe Dolenc.
Pod Nanosom spi smrtno spanje junak, ki je izdihnil dušo za ljubo domovino.
Kronist, ki napiše podrobno zgodovino strašne svetovne vojske in očrta dela padlih junakov, se gotovo pomudi ob tej gomili — pravcatega slovenskega junaka. Te vrstice naj otmo pozabnosti njegova dela, njegov rod.
Matijče Dolenc se je rodil v Orehku pri Postojni. Oče mu je grajščak cesarski svetnik Edvard Dolenc na Orehku, poštar v Trstu. Tudi mati Josipina je iz rodbine Dolenčev, hči rajnkega slovenskega pisatelja »Krikca«, dr. Hinka Dolenc.
Km c io A r»1 rnrlKin? T^rJ an /> <tm« ^Am
»»•—• / » —— * •	«-» V . Vli V o ' uj UUllt
pred več kot sto leti. Iz Sv. Križa pri Trstu se je preselil ustanovitelj tega po No-
tranjskem dobro znanega rodu, po imenu Matija, v Sežano. Z neumorno pridnostjo in s kraško bistroumnostjo si je pridobil imetka, s katerim si je kupil leta 1780. četvero gradov na Notranjskem. Sam je živel največ v vipavskem rodbrju. Imel je* štiri sinove, najstarejši sin mu je bil Leopold in ta je dobil za njim grad Orehek v last. Potomec Leopolda, Edvard, krstil je svojega leta 1892. rojenega prvenca v spomin na ustanovitelja rodu Dolenčev — za Matijo.
Otroška leta je preživel Matijče doma na Krasu. Ljudsko šolo in realko je dovršil v Ljubljani. Leta 1910—1911 je bil enoletni prostovoljec pri poljskem topniškem polku v Ljubljani.
Nato je odšel na tehniško visoko šolo na Dunaju. Ali že po petih semestrih, na spomlad 1914, ga pokliče osiveli pče domov na Orehek, da mu bodi pomočnik pri obširnih poslih in svoj čas naslednik v posesti grajščine.
Tu izbruhne vojska, Matijče in njegova brata Edvard in Josip odhite" vsi trije kot topniški kadetje v rezervi s prvim dnem na bojno polje, Varaždinski topniški polk št. 39, pri katerem jc služil Matijče, pride najprej na srbsko bojišče.
Topništvu treba, da ve, kaj in na kakšno razdaljo naj obstreljuje, pogumnih in posebno bistrih častnikov izvestiteljev. Matijče je bil vedno prvi med njimi. Za svojo hrabrost pri izpolnjevanju te službe na srbskem bojišču je dobil že v septembru 1914 veliko srebrno hrabrostno kolajno. Kmalu za tem je bil povišan za poročnika.
Po novem letu se je premaknil njegov polk na severno bojišče pod armadno poveljstvo sHvnega genera la Pflanzer Bal-
fin. nu .nI.: P-^c-^a- ia	J«-1i S« *-
H,1H. WU ival XSlljV.3l«jL j t- U1IU UUJti tift
žavnega posla. Rus je navalil na Karpate, ob desnem pobočju mu je branila prodira-
nje hrabra Pflanzer Baltinova armada, v njej slovenski pehotni polk št. 17. Topništvo je imelo najtežje naloge. Kdor pozna gališka pota, ki v zimskem času q|so drugo nego dokolensko blato, ta ve, kaj se pravi tod s topovi delovati. Matijče je bil vsepovsod prvi. Njegova hrabrost je bila neustrašena. Pri neki priliki vidi nevarnost, da uniči ruski oklopni vlak našo pehoto. Matijče privede svoj top v največji nevarnosti pred pehotno črto in prisili oklopni vlak, da se mora umakniti. Za ta svoj čin in za svoje neustrašeno in neumorno delovanje sploh je dobil v aprilu leta 1915. vojaški zaslužni križec 3. reda z vojno dekoracijo. Mlad poročnik v rezervi, ki dobi tako visoko odlikovanje, sme biti ponosen. Tudi Matijče se je rado-val visokega priznanja, ali dal ni križem rok. Še bolj se je vnel, njegova hrabrost se je povišala oaslej v smrtno pogumnost.
Pri Gornjem Tynu stoji njegova baterija dne 21, rožnika 1915, v najhujšem sovražnem ognju. Treba je bilo poizvedeti, kje tiči sovražnik, da se ga napade z granatami.
Poročnik Matijče Dolenc se ponudi, da preplava Dnjestr. V silnem ognju se mu to posreči. Na drugem bregu ustanovi telefonsko poljsko štacijo. Stik z lastno baterijo je napravljen, Matijče vodi ogenj svojih topov, krogle rušijo vrste sovra-gov, potem šele se vrne. Tu zadene hrabrega junaka sovražnikova krogla, smrtno nevarno ranjenega odvedo njegovi vojaki za bojno črto, Matijče pa niti sedaj ni iz gubil poguma, ne dobre volje. Trpel je bo lečine, ali njegovo lice jih ni kazalo. Prepeljali so ga v civilno bolnišnico v Kolo-mejo. Upal je, da kmalu preboli rano, da pohiti zopet nazaj k svoji bateriji; ali Večna velja je ukrenila drugače. Lnc 28. junija 1915 je Malijče izdihnil svnin junaško dušo.
Neki koroški list je priobčil jeseni leta 1915, o njegovem pogrebu sledeče vrstice: »Ob pokopališčnem zidu na a" vi, s krompirjem nasajeni se vrste grob' j. junakov iz cele monarhije. Kakor v gozdu drevesa, stoje leseni, križi drug poleg drugega. Srčna tuga ti prevzenia srce, ko pre-motriš moč smrti. Na mnogih križih ti pravi napis, tu spi »nepoznanec«. Baš ko sledim tem grobovom, polagajo v zemljo hrabrega topniškega poročnika. Dva venca s črno-rumenimi trakovi krasita njegov grob; napis veli: »Svojemu ljubemu nepozabnemu Dolencu — baterija.«
Že v avgustu istega leta so prepeljali zemske ostanke mladega junaka v tisto zemljo, katero je ljubil z vso svojo, za vse lepo in dobro vneto dušo, v domovino, v ljubljeni Orehek.
Tam počiva na vaškem pokopališču pod Nanosom.
Presvitli cesar pa je počastil njegov junaški nastop ob Dnjestru s tem, da mu je naklonil posmrtno — svoje pohvalno priznanje (signum laudis^
Veličastni pogreb je bil v Orehku', ko so izročali junaškega Matijčeta materi zemlji. Udeležili so se ga domači rojaki, častniki iz okolice, zastopniki domačega okrajnega glavarstva In tržaškega c. kr. namestništva. Tiha slovesnost je vladala. V srcih vseh se je porodilo prepričanje! Umrl je junak, zapustivši svoje starše, brate, sorodnike, ker je cenil svojo domovino nad vse; začrtal je s svojimi čini, tekom enega leta trikrat za hrabrost odlikovani junak, svoje ime v zgodovino svojega rodu, svojega naroda in svoje domovine z zlatim slovom. Njegov spomin naj j živi med nami in naj priča, da: »Zvestoba i Slovenca ne tfane!«
Wllscra še dalje nasopal za mir, če tudi preveva odgovor sporazuma Wilsonu Isti duh, ki preveva noto poslano osrednjim velesilam in da ne bo vplival nanj nazor, da nota za mir še ni zrela. Kakr-Snih sredstev se bo posluževal Wil-son, veleposlanik ne pove, a sodi, da bodo uspešnejša, kot besede.
Odgovor sporazuma Wilsonu.
Rotterdam, 3. januarja. »Echo de Pariš« poroča, da je bil vročen odgovor sporazuma na Wilsonovo noto 1. januarja. Državni tajnik Lansing pa noče dati nobenega pojasnila.
Sporazumše ni odgovori! Wilsonu.
Amsterdam, 3. januarja. (K. u.) Reuter poroča, da sporazum na Wilsonovo noto • še ni odgovoril. Žele, naj bi pretekel gotov rok med odgovorom na nemško noto in med odgovorom na Wilsonovo noto. Načrt odgovora je pa že sestavljen in se zdaj o njem posvetujejo. (Običaj med diplomati v rednih razmerah, in med sporazumom In Združenimi državami so razmere redne, je tak, da se že prej medsebojno o važnih notah pogode za vsako besedo. Diplomacija Združenih držav najbrž že ve, kaj bo sporazum odgovoril; mogoče se zato tudi domneva, da se diplomacija Združenih držav in sporazum še' pogajata za določitev vsebine in besedila odgovora. Op. ur.) — Reuter opozarja, da se Španska in Nizozemska nista pridružili koraku Amerike; tudi južna Amerika se obotavlja.
Papež in mirovno vprašanje.
Curih, 2. jan. Iz Rima se poroča: V vatikanskih krogih se govori, da sta bila papež in kardinal Gasparri tista, ki sta uvedla pogajanja nevtralnih držav v svrho skupnega nastopa v mirovnem vprašanju.
Rusi?o časopisje o odgovoru sporazuma.
Petrofjrad, 3. januarja. (Kor. urad) Rusko časopisje izraža svoje zadoščenje nad odgovorom sporazuma na mirovno ponudbo. »Novo Vreme« nagla-Sa, da se Nemčija ogiba v svoji noti vsake določne izjave. Nemčija s tem le pritrjuje, da vztraja na svojih pi-ejšnjih zahtevah, ki očividno ne morejo nuditi temelja kakšnihkoli pogajanj. »Rečj« pravi, da je predpogoj mogočega miru zopetna obnovitev mogočnosti in svobode potlačenih narodov, priznanje pravice malih narodov na svoboden obstoj, ustvaritev stanja, ki bo obranilo človeštvo preti kršitvijo miru. List naglaša, da morajo soglašati navedeni pogoji in idealni nazori o vojski, katere zavezniki zastopajo, odkar se je pričela vojska.
Nihče ne more ▼ svoji lastni zadevi soditi.
Berlin, 3. jan. (K. u.) »Vorvvarts« piše: Nota sporazuma piše veliko ©pravičnosti, a prvo načelo vsekega trdnega pravnega reda je, da ni nihče sodnik v lastni stvari. Ves nemški narod odklanja, da bi priznal sporazum za svojega sodnika. Predpogoj uspešnih mirovnih pogajanj je, ker so pokazale stranke, da so pripravljene na pogajanja med seboj kot stranke.
Vojni smotri Belgije.
Gen!, 3. jan,- Belgijska zbornica je naznanila z novoletno izjavo kralju Albertu sledeče vojne smotre Belgije: Zavarovati se mora nedotakljivost belgijskih ozemelj in kolonij. Obnoviti se mora neodvisnost dejale in zavarovati se mora njena bodoč-nct.-v.
Gen!, 3. jan. Pariški listi, na čelu jim »Matin«, izjavljajo, da če hoče imeti Nemčija mir, naj takoj izprazni Belgijo in plača ,'za to, kar je v Belgiji uničeno, 15.000 milijonov mark odškodnine.
Vslflio na PorlaialsKem.
Budimpešta. »Pesti Hirlap« poroča iz Madrida: Dne 12. decembra je odpotoval generalni štab ekspedicije, namenjene v Francijo, v Marseille, da počaka ekspedi-cijski zbor, ki naj bi se bil 13. t, m. vkrcal. V ponedeljek so čete odkorakale. Pehota in konjenica nista bili oboroženi, ker so vojake nameravali šele v Franciji oborožiti. Ko so korakali vojaki na krov, so jim iz vseh strani klicali: »Živio mir! Proč z vojsko!« Nastal je strašen hrušč, topmčar-ji so pričeli s topovi streljati v mesto. Zmeda je bila velika; mrtvih in ranjenih je povsod dovolj. Vstaja je izbruhnila tudi v drugih portugalskih mestih. Posebno veliki boji so se bili v Abrantes, kjer je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Medtem ko so se pobunjeni vojaki bili z vladi zvestimi četami, je preletel sovražni letalec mesto in je metal bombe. Nekaj je gotovo. Četudi revolucija ni zmagala, vkrcanje je le za-branila. Najbrž portugalska vlada sploh ne bo več pošiljala čet.
Maks in Gorki o vlogi Rusije.
»B. Z. am Mittag« ]>oroča iz Kopcn-hagena, da je izjavil Maksim Gorki na veselici rusk
ega pisateljskega dr UbiVfl v Moskvi sledeče; »Bodočnost našega ljudstva jc bolj brezupna kakor kdai
poprej. Upanja, ki smo jih gojili z ozirom na spomladansko ofenzivo, so uničena. Jeklena zveza, s katero je oddelil sovražnik našo domovino od ostalega sveta, je neomajljiva. Nahajamo se pred zimo, polno lakote, revščine in stiske. Rusija se je žrtvovala za svoje prijatelje in v zahvalo so jo pustili na cedilu. Kako lahko bi olajšala Anglija gospodarsko stisko. Ako nočejo, da se vojska nesrečno konča, morajo posku7 šati, da se sklene mir poprej, predno pride tako daleč, da bo dobila Rusija od Anglije kot miloščino — mir.«
Klimo s podpisovanjem V. vsi-
! •
V minulem letu 1916. sta bili razpisani dve vojni posojili: IV), ki je doneslo mogočen ušpeh blizu pet milijard, in V., za katerega je podpisovalni rok še odort, a se v bližnjih dneh (10. t. m.) zaključi. Po dosedanjih izkušnjah smemo pričakovati, da se bo domoljubna zavednost in požrtvovalnost avstrijskega prebivalstva tudi to-pot odločno obnesla ter bomo mogli po^g zadnjih sijajnih zmag na bojišču beležiti v ozadiu enako važno milijonsko zmago.
Že mnogokrat smo poudarili, da vojno posojilo ni le zelo dobičkanosen vrednostni par>ir, marveč je tudi brezpogojno varen. To je hotel ponovno pribiti tudi novi avstrijski zakladni unravitelj finančni minister dr. pl, Soitzmiiller povodom nastopa svoje službe. Rekel je, da je ob sebi razumljivo, da bo država v polni meri izvrševala svoje obveznosti, nele kar se tiče odplačevanja glavnice vojnega posojila, marveč tudi glede plačevanja obresti. Da v tem oziru ni ooravičen najmanjši dvom, se avstrijsko prebivalstvo pač ponolnoma zaveda. Poudarek, da morajo dobiti obresti vojnega oosojila vnovihdohodkih svoje popolno pokritje, bodo nedvomno vsi sloji prebivalstva z zadovoljstvom sprejeli in se v še večji meri vdeležili vojnega posoula.
Take programatične izjave iz ust odgovornega voditelja naše finančne uprave izključujejo pač vsak dvom nad brezpogojno varnostjo vojnega posojila in njegovih bogatih obresti.
Le malo^ni je še na razpolago za tiste, ki vojnega posojila še niso podpisali ali vsaj ne v zadostni višini. Naj nihče ne zamudi zadnje prilike, da izvrši svojo domovinsko dolžnost. Na vsak način se bližamo koncu te strašne borbe naiodov, a čakajo nas najbrže še resne in ležke preizkušnje. Vstrajajmo in bodimo skrbno pripravljeni v vsakem oziru. Dajmo radi in pravočasno državi, kar potrebuje v teh težkih dneh. Hitimo s podpisovanjem V.
vojnega posojila!
* * *
Pri Ljubljanski kreditni banki kot ofi-cijelnpm subskripcijškem me'stu je do incl. 2. januarja t. 1. podpisalo 865 strank 10 milijonov 475.400 K V. avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so nadalje sub-skribirali: Mestna hranilnica v Kamniku nadaljnih 31.000 K; J. Dermota, Železniki, 14.000 K; Mestna hranilnica Črnomelj nadaljnih 20.000 K; Brata Novakovič, Ljubljana, 10.000 K; Mestna hranilnica, Radovljica, nadaljnih 9150 K; J. Stemberger, Za-biče, 2000 K; Marija Osana, Ljubljana, 3000 K; Mici Gotzl, Ljubljana, 1000 K; Tomaž Bizilj, Ljubljana, 1000 K; Luka Ko-vačič, Žimarice, 1500 K; Martin Sešler, Perhovc, p. Medija-Izlake, 1000 K; Franc Zaje, Velika Račna, 1000 K; Anton Rihar, Mengeš, 1000 K; Ana Ahačič, Sp. Duplje, 1000 K; Julij Burda, c. kr. črnovojniški ing., vojna pošta 294, 1000 K; Pri Okrajni hranilnici in posojilnici v Škof ji Loki: Luka Hribernik, Škofja Loka, 1000 K; Matevž Vodnik, Zminec, 1000 K; Pavel Vodnik, Brod, 1000 K; Josip Sešler, Olipovci, 1000 kron; dr. Fran Zupan, vojna pošta 91, 500 kron; Franc Kapus, c. in kr. poročnik pp. 17, 100 K; pri podružnici v Celju; Posojilnica v Celju 320.600 K; Zadružna zveza v Celju za razne subskribente 93.800 K; Marija Bohanec, Staranova vas, 2000 K; Jakob Šoštarič v Grabah 2000 K; Jernej Slana, Iljaševci, 1000 K; Jožef in Marija Rep, "Logarovci, 1000 K; pri podružnici Gorica, t. č. Ljubljana: Josip Marc, Planina, 19.000 kron; Matilda Marc, Planina, 6000 K; Ivan Majcen, Podraga, 2000 K; Josip Kodre, Podraga, 2000 K; Josip Plemelj, Cerkno, 2000 K; Anton Križaj, Ajdovščina, 1000 kron; Jernej Kopač, Ljubljana, 1000 K. —
. Knliževnosi.
— »čas«. 1917. XI. letnik. Zvezek 1. Vsebina. Članki: Dr. Al. Ušeničnik, Au-stria nova. Dr. Jos. Srebrnič, Legenda o svobodi. Dr. Jos. Gruden, Problem spre-j obrnjenja na gledališkem odru. Dr, A. Pavlica, Nazaj h grudi! Dr. P. H. Bren, Valentin Vodnik kot frančiškan. Obzornik: Kultura: Umetniki in pedagogi. (A. U.) — Zgodovina: Dr. Jos, Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 6. zv. (Prof. Jožef Kr-žišnikl, Dodatek (J. K.l. — Slovstvo; Knji-
ge Leonove družbe za leto 1916. Dr. M. Opeka, Rimski verzi. Ksaver Meško, Dve sliki. A, Ušeničnik, Knjiga o življenju. P. St. Škrabec, Jezikoslovni spisi I, 1. — Zapiski: Rimsko vprašanje- O nacionalni enotni šoli. Luč. Iliada. Liturgika. Evhari-stijsko sunce. — Glasnik »Leonove druž-be «. — »Čas« izhaja kot dvomesečnik. List je ena izmed rednih letnih publikacij »Leonove družbe«. Letnina za »Čas« in druge redne publikacije znaša 6 K. Pošilja naj se na naslov: »Leonova družba« v Ljubljani. Uprava »Leonove družbe«, Ljubljana, Katoliška bukvama (stolno župnišče), I, nadstropje (oddelek za učila).
Dnevne novice.
+ Zahvala polka »Cesarjevič«
št. 17. Gospa gi'ofica Attems je prejela od gospoda poveljnika c. in kr. pešpol-ka št. 17. naslednji dopis: Vojna pošta št. . dne 28. decembra 1916. Visoko-rodna grofica! Polku »Cesarjevič« št. 17 so dospeli po posredovanju c. kr. deželne vlade za Kranjsko bpžični darovi za celokupno moštvo in častnike. Najodkritosrčnejša zahvala preveva nas vse za zvesto spominjanje v domači deželi, pa tudi za dejansko plemenito pomoč, s katero ste se Vi, visokorodna grofica, tako odlično vdeležili dela za uspeh velikodušne akcije. Končno prosim, da blagovolite sporočiti zahvalo polka tudi častitim damam komiteja. Z izrazom itd.
-f Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila major 87. pp. Josip Strobl in pred sovražnikom padli poročnik 96. pp. Franc Podlešak. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 27. pp. Evgen VValland, poročnik 9. pion. baona Franc Samec, poročnik 17. pp. Rihard Dienel, poročnik 87. pp. Ivan Osojnik. naclporočnika 87. pp. dr. jur. Aleksander Smekal in dr. phil. Er-nest Schneider in poročnik 2. bos. herc. pp. Franc Kovač. — Vdrugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno ]>riznanje stotnik 27. pp. Franc Kratochwill. —• Ponovno Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 52. pp. Jurij Simonič stotnik 96. pp. Karel Peček, nadporoč-nik 7. težkega polj. top. p. Leon Smole, poročnik 87. pp. Jaroslav Seifert in stot-nik-proviant. častnik 87. pp. Hermann Seichter. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 27. dom. pp. Karel Petz, poročnik 7. pp. Marij Pan-cera, poročnik 97. pp. Ivan Doležal, for-tifikacijski nadporočnik Artur Franke in črnovoj. asist. zdravnik 102. pp. dr. Vladimir Vrečko. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila višji zdravnik 17. pp. dr. Josip Tavčar in črnovoj. oskrb. ofi-cijal Leopold Andrče, pri gorski pekarni št. 24. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štabni narednik 87. pp. Andrej Miolčič, ognjičar 29. težke polj. top. p. Luka Čufar, narednik 87. pp. Valentin Kodrun, stražmojster 5. drag. p. Josip Hauer, ognjičar v Pulju. Gregor Hribar, rač. podčasfniki 87. pp. Franc Šek, Ivan Perger in Franc Lerchbaumer. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila lovec 7. lov. baona Bodlaj Josip in pred-mojster 3. gor. top. p. Cevnik Ivan.
—	Po smrti odlikovan. Kakcr je »Slo-venčevim čitateljem znano, je umrl koncem oktobra 1916 mnogozpslužni žerovinj-ski župan Franc Vraz v Cerovcu. Dunajska uradna »Wiener Zeitung« z dne 30. decembra 1916 prinaša med številnimi najvišjimi odlikovanji občinskih funkcionarjev tudi vest, da je bil župan Franc Vraz odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Blagemu pokojniku ni bilo usojeno, doživeti to najvišje'odlikovanje, da so se njegove zasluge za občino žerovinsko in za okraj sedaj tudi na najvišjem mestu priznale , naj bode težko prizadeti rodbini v ponos in tolažbo.
—	Pianist Anton Trošt na Dunaju. Na Novega leta dan je nastopil v dunajskem glasbenem društvu »K. k. Gesell-schaft der Musikfreunde in Wien« naš 'slovenski rojak pianist Anton Trošt in je zaigral zbranemu občinstvu Beethovnov klavirski koncert v C-molu (op. 37, št. 3). Hoče se zdeti, da je g. Trošt s to točko tvoril višek tega koncerta ter da je bistveno pripomogel, da je občinstvo z izrednim zadovoljstvom zapustilo koncertno dvorano, in da so posamezniki gotovo ne le v dvorani mislili na to glasbo, amoak da jih je spremila tudi domov. G. pianistu to nikakor ni moglo ostati neznano, kajti občinstvo mu je gromovito aplavdiralo in ga ponovno prisililo, da se je prikazal na oder. ^ Najboljši izraz priznanja pa je bil krasni venec, ki so ga poklonili umetniku. Največja dobrina, ki jih ima ta pianist, je pač izšolana levica, izšolana tako, da ga težko kateri pianist v tem dosega. Najbolje jc to pokazal koncem prvega stavka. Ne moremo popisati zadovoljstva, ki smo ga občutili na tem mestu; kipeča moč je šumela do nas, res — Beethoven v solncu.
Sicer je to mesto Beethoven napravil tako, ali šele po g. Troštu smo uživali vso njegovo krasoto in lepoto. In še marsikatero drugo mesto je posebno dobro izrazil; pred vsem vsa ona z imitacijami ali bolje s stresnenji v f. Zdi se, da njegov piano še ni dosegel njegovega forte, ki je res vzor in mogočno slavlje. Ko človek sliši takega pianista in pomisli na slovensko glasbeno literaturo, objame otožnost njegovo srce, ne zaradi slovenske glasbene literature — če je tudi ta šele v povojih — ampak zato, da je ista obsojena ležati —■ tiskana ali netiskana — v raznih domačih predalih, ne da bi se kdo brigal zanjo, niti njeni najbližji. Kdaj se bodo naši ljudje zavedali svojih dobrin in jih cenili iz sebe in ne po drugih? Kdaj bodo naši pevci in naši pianisti res naši?
—	Gledališka predstava na Viču. Z Viča nam poročajo: Kljub težavnim časovnim razmeram se je posrečilo marljivemu predsedniku tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva g. A. Mehlet-tu, da bo po dolgeni^odmoru naš gledališki oder služil svojemu namenu. Prihodnjo nedaljo t. j. 7. jan. se. bo vprizorila času primerna igra: Šah-mat. Igro je sestavi! gospod predsednik sam in sicer v spomin svojega tridesetletnega delovanja na narodnem polju. Začetek ob 4. uri popoldne, konec ob 6. uri. Vstopnina" običajna. Ker je igra zelo razvedrilna in podučna in ker se bo vpri zorila v proslavo našega na društvenem polju marljivo' delujočega predsednika, vabimo k obilni udeležbi.
—	Imenovan je mini&terijalni kon-cipist v ministrskem predsedstvu dr. Leonid Pitam i c za rmnisterijalnega podtajnika.
—	»Nedjelja«, Pst za ruske vojne ujetnike v Avstriji, prinaša v 27. številki z dne 31. decembra p. 1. Stanko Majcenovo črtico »Iskre« v ruskem prevodu izpod peresa avstrijskega praporščaka Ivana Nim-čuka s pristavkom pod črto: »Dr. Stanko Majcen, avtor znamenitih črtic, izborni ri-sec značaiev v sodobni slovenski litera* t-uri;« — »Nedjelja« je prinesla dozdaj prevode tudi že iz mnogih avstrijskih jezikov.
—	Red Rdečega orla 2. vrste s kraljevo krono, zvezdo in z meči je podeljen cesarjevemu generalnemu oobočniku princu Lobkovicu (ne princu Hohenlohe, kakor smo včeraj pomotoma poročali).
Iz poštne službe, na štajerskem. Za poštno oficiantinjo v Konjicah ie imenovana Marija Novak, za poštno oficu&ftirije v Šoštanju pa Ana Rodič.	2
—	Odlikovanje. Vrli soustanovitelj, bivši mnogozasluženi načelrilk tter tehnični organizator vseh saviijfekib »Orlov« in načelnik »SavinjskegaHŠfc^o-žja Orlov, sedaj korporal pri c. kr. pešpolku št. 87 je bil za svoje jui¥rtŠtVo in hrabrost zajedno odlikovan s hrabrostno svetinjo. I. in II. razreda) Odlikoval se je na bojiščih v Galiciji, Bhitfo-vini, tirolskih gorah, osobito pa soški fronti pri italijanskih ofer&ivih meseca septembra in oktobra. — ^ftdlt-kovan je z veliko diplomo vojnega bo-trinstva za zaslugo Mirko Fo^ib, nadučifelj v Planini pri Rakeku. i
—- Smrtna kosa. Umrl je na Brejfu pri Žirovnici dne 29. decembra posestnik J a-n e z Svetina v starosti 65 let. Pokojni je oče 15 otrok, med njimi g. Lovrenc Svetina, železniški postajenačelnik v Kamni-ku. Počivaj v miru, blaga duša! — V Celovcu je umrl 25 let stari topničar Franc F e r j a n iz Kamnegorice. — V Gradcu je umrl hišni posestnik Franc J a n e ž i č. — Umrl je v Zagrebu član hrvatskega deželnega gledališča operni pevec Ljubo, mir Perenčevič, star 38 let. — Umrl je v Zagrebu vpokojeni gimnazijski ravnatelj FrancKoščal. — V Varaždinu je umrl nadrabin tamošnje židovske cerkvene občine dr, Vatroslav Ernest. — Na Reki je umrl zadet od kapi v »Casino Patriottico« drugi reški podžupan Venceslav Čeligoj. — Umrl je v Pragi pedagoški pisatelj ravnatelj Karel Bulif, star 77 let. — Umrl je v Pristovi knjigovodja tvrdlce Ed. Suppanz g. Franc Škerjanc.
—	Črnovojniško pregledovanje. C. kr. ministrstvo za domobranstvo je odredilo, da morajo vsi črnovojniki, ki so bili pri su-perarbitraciji spoznani za »sedaj nesposobne«, priti k naknadnemu pregledovanju »O«. Listine se popravijo, ker se mora izrek pravilno glasiti: »za črnovojno službo brez orožja sposoben«. Prizadetim črnovoj-nikom se je takoj zglasiti pri svoji politični Oblasti, pri okrajnem glavarstvu, v Ljubljani v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«.
v. Poškodoval si je težko levo oko Viktor Leskovec, sin železniškega čuvaia iz Postojne št. 176. Našel je bil na potu kapico vojaške patrone, ki jo je, ko je prišel domov, vrgel v goreč štedilnik. Seveda je kapica eksplodirala ter zadala 151etne-mu fantu poprej navedeno poškodbo. Po nasvetu tamošnjega zdravnika je prišel v tukajšnjo deželno bolnišnico.
. "T Pro]?ct poštnih zavitkov z vojnimi
ujetnik! v Rusiji. Več dunajskih časopisov je prineslo vest, da se poštni zavitki švedskega Rdečega križa za vojne ujetnike v
Sfrtfi In
/
SLOVENEC, 3he «. januarja 1917,
Rusiji ne morefo pošiljati zaradi Švedskih Izvoznih prepovedi. Da se preprečijo nesporazumi jenja, se z ozirom na gornjo vest naznanja, da se pri poštnih uradih slej ko prej sprejemajo neposredno na vojne ujetnike v Rusiji naslovljeni poštni zavitki, in da se isti vsled poročila švedske poštne uprave tudi odpremljajo brez pridržka preko Švedskega.
—	Prejšnje poštne vrednote ln nove pofttno znamke. Kakor se uradno naznanja, ostanejo do 31. marca 1917. v .veljavi vse one poštne celotne vrednote, na katerih je znamka natisnjena ne pa prilepljena, na pr. petvinarske dopisnice in desetvinarske zalepke itd. Da so pa imenovane prejšnje celotne vrednote dovolj frankirane, je treba na prejšnjo petvinarsko dopisnico prilepiti 1 novo trivinarsko znamko, na prejšnjo desetvinarsko zalepko pa 1 novo petvinarsko znamko. Podobno je z drugimi celotnimi poštnimi vrednotami, kakor namreč določajo novi predpisi o poštnini Zasebnim potom natisnjene dopisnice, razglednice, pisma itd. pa morajo biti frankirana samo z novimi poštnimi znamkami. Pomniti je treba tudi, da je r a z g 1 e d-aice (zasebnim potom natisnjfene dopisnice) frankirati z 10vinarsko znamko.
—	Obstrelil se Je r votlim ključem,
ki ga je nabasal s smodnikom, da bi streljal^ 13 let stari posestnikov sin Janez Snoj iz Ježe pri Črnučah. Ključ se imu je v roki razletel, mu poškodoval dlan desne roke ter odbil mezinec. Fant je moral iskati zdravja v tukajšnji dež. bolnišnicL
—	Samoumor v Celovcu. Iz tretjega nadstropja je skočila v Celovcu na cesto učiteljica jezikov Roza Stern.
—	Iz Semipalatinska na Ruskem. Tu nas je mala skupina Slovencev, ki pošiljamo domovini in rojakom prisrčne pozdrave: praporščak Heric Vekoslav, abs. jur., Vučjaves, štajersko; praporščak Ign. Čoki, učitelj, Rtineč, Štajersko; kadet-aspirant Milko Jerše, učitelj, Hrastnik, Štaj.; praporščak Alfonz Završnik, učitelj, Ribnica, Kranjsko; praporščak Franc Vizjak, dijak, Ljubljana; kadet Rajko Pavlin, dijak, Ljubljana; poročnik Zentnar Julij, Kamnik pri LJubljani; kadet-aspirant Hajnrihar Rafko, 'dijak, Selca pri Škofji Loki; praporščak VI. Grahli, dijak, Skopo pri Sežani; praporščak «Jožfe Sedlak, eksp. akad., Ljubljana.
•— Nevarno je obolel bivši ravnatelj hrvatskega gledališča v Zagrebu Vaclav Ajffcn.
—	Ustrelil se je v Gradcu v kopalnici nefta gostilne 19 let stari enoletni prosto-voljec kemik Jožef Hafner baje radi tega, ker si je svojevoljno podaljšal dopust.
■ i ip	.....
Živi, cesar Karel!
Ob zori vojnega viharja, ko srd sveta vzkipel rohni, na tron prihajaš za vladarja, domovja klic tako veli.
In poje ljudstvo Ti: Hosanal Domovja bol mu glas duši — * pa spremljajo Te srca vdana na stol cesarski — blagor Ti!
Oklic Tvoj je po domovini razlil kot glas se ljudomil, postal naš v duše si globini, dom v našem srcu si dobil.
Naj spremlja Tebe sreča jasna, prestol Tvoj v slavi naj blišči, s Teboj pa domovina krasna naj blagoslov neba deli.
In Cita — cesarica mila — cvetice ljubke žarni sij — naj solnčno srečo bi delila s Teboj do konca poznih dni.
Ko grom sveta se bo pomiril, dom se posušil bo krvi, Ti blagor boš med nami širil, domovje v slavi zažari!
Jožef čonč.
Primorske novice.
Odlikovanje. Odlikovana sta biia č. g. 'Josip Godnič, kurat v Grgarju, sedaj v če-povanu In č. g. Vinko Vodopivec, vikar v Kronbergu, sedaj v Cirknici z častnim znakom drugega razreda z vojno dekoracijo.
Za osirotele dijake, sinove padlih v Vojski. »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« naznanja, da se je ustanovila na Dunaju društvo, katero razteza svoje delovanje po celi državi in si je stavilo za nalogo, podpirati sinove v vojski padlih v svrho nadaljevanja njihovih študij. Naslov društva se glasi: »Studienfur-sorge ftir Kriegswaisen und durch den Krieg notleidende Studenten, Wien, I, Wollzcile 16«. Posredovalnica za begunce v Ljubljani.
Umrl je v Trstu vpokojeni višji poštni kontrolor f ran S t c r m o 1 c, ki je več časa služboval v Gorici.
Županstvo občine Dornberg (Goriško) se prisrčno zahvaljuje vsem do-bratnikom in blagim osebam, kateri v teh kritičnih časih našim občinarjem izkazujejo usluge in delijo dobrote že leč vsim takim srečo in blagostanje ter vsako dobro, dušno in telesno v teko čem letu 1917; našim po raznih deželah in krajih razkropljenim občinarjem pa želi srečnejših dni in skorajšnje povrnitve v svoje domove.
Dobrotnik beguncev. - »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« si šteje v prijetno dolžnost, tem potom se zahvaliti slavni tvrdki z usnjem in čevlji A. D r u -f o v k a iz Gorice, sedaj v Ljubljani, Kolodvorska ulica, gostilna Mikuž, za naklonjenost, kojo kaže napram svojim soroja-kom, Ni bilo dovolj, da je imenovana tvrd-ka prodala »Posredovalnici« znatno število čevljev po jako nizki, da, skoraj neznatni ceni, ampak darovala je še precejšnje število čevljev zastonj, in sicer popolnoma novih. Naj sprejme slavna tvrelka najtoplejšo zahvalo za to velikodušje. — »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.«
Črtani so iz imenika odvetnikov med drugimi dr. Gustav Gregorin in dr. Jos. M a n d i č v Trstu in dr. Anton M a n d i č v Opatiji, ker so zapustili državno ozemlje v vojnem času (ces. naredba 24. dec. 1915.)
Nesreča na Železnici. Na Opčinah je prišel železničar, 461etni Anton Za-karyas med dva odbijača, ki sta mu zlomila roko.
Dva Slovenca iz Gorice internirana na Siciliji. Oglasila sta se mehanik Josip Savn i k (Amerikan), okoli 30 let star, in kavarnar Andr. L e b a n, (Cafč Dogana), 29 let star, s Sicilije, kamor so ju Italijani pripeljali iz Gorice lani meseca avgusta, ko so zavzeli mesto. Ker ni iz Gorice na razna pisma nika-kih odgovorov, je najbrže mnogo Slovencev bilo odpeljanih iz mesta in so sedaj internirani po Italiji kdovekje.
Kito odstrigel je neznan storilec te dni v kavarni »Miramar« v Trstu 13-letni Iris Valentinuzzi, hčerki inženirja, ko je bila s svojimi starši v kavarni ter je šla z bratcem r lokalu. Pred nekaj leti se je pripetilo v Trstu veliko slučajev, da so bile deklicam odstriže-ne kite.
Dvanajstletni nepoboljšljivec. 12Ietni Kari M. v Trstu je nepoboljšljiv žepni tat. Pokradel je raznim osebam iz žepa že nad 600 K. Policija ga je doslej vedno izpustila brez kazni v nadi, da se dečko le poboljša, A komaj pride na ulico, že zopet komu iz-, makne denarnico. Tako je tudi te dni zopet okradel par oseb; sedaj je pa moral v zapor,
— Iz italijanskega ujetništva pošiljajo pozdrave: desetnik Jakončič; četo vodja Gas Matija; desetnik Dolar Greg. in Dr-tina; poddesetnik Anton Vrdic; pešci Je-lavčič, Lobe, Bezlaj, Kastelic, Šusteršič in Podgornik.
St.3.
Gospodarstvo.
Koliko olja dajo solnčnice. Kmetijska šola na Grmu je dala v oljni mlin Trampuževih dedičev v Seniškem grabnu pri Medvodah 83 kg semena soln-čnic. Dobila je iz tega semena 13'5 litra olja (9 steklenic od kisle vode) in 64 kg tropin. Od 6 kg semena, ki je bilo zve-jano, tedaj lepo in težko, se je dobilo. 1 liter olja. Olje je lepe rumene barve in dobrega okusa. Stroški izdelave so znašali v tem slučaju za 1 liter olja okroglo le 1 K, kar bodi v spodbudo vsem našim interesentom. V kratkem bo mogoče poročati tudi o uspehu z bučnim semenom.
Krompir le proti izkaznicam tudi v gostilnah. V Berlinu so sklenili, da smejo gostilničarji, hotelirji itd. dajati gostom krompirjeve jedi le proti izkaznicam za krompir- Izvzeti so le potniki, ki dobe krompirjevo jed na krušno znamko. Tako hočejo zagotoviti, da bo vsaka oseba dobila določeno množino krompirja, t. j. pet funtov na teden,
— Cene pivu so znižali na Bavar-skem, in sicer za 2 feniga pri litru, ako stane liter 30 fenigov in čez. Tudi cene pivu za vojake na bojišču so znižali.
O položaju na avstrijskem železnem trgu piše strokovnjak v »N. Fr. Pr.«: Malone celokupna produkcija železa v monarhiji je v službi vojnega vodstva. Produkcija jekla se ceni na 8 milijonov meterskih stotov. Leta 1916. je prišlo na splošni trg 1,275.000 met. st, trgovinskega železa v šibah, 275.000 met. st, p*ečnic in 685,000 met, st, železniških tračnic.
132,000 kg sveč so zaplenili na Dunaju. Policija je bila nenadoma odredila preiskavo po skladiščih in našla ter zaplenila gori navedeno množino. Te sveče je pred enim mesecem kupil prvotni kupec od tovarne po 270 K za 100 kg; tekom štirih tednov so sveče štirikrat menjale svojega lastnika, ne da bi bile šle iz skladišča ter jih je zadnji kupec plačal no 840 K 100 kg. Oblast te izročila
sveče v prodajo nadrobno za tretjino navedene cene.
Pomanjkanje usnja na Nemškem,
Državna zveza za usnje v Berlinu jo sklenila-, da dobi poslej vsak posamezen čevljar ali čevljarski pomočnik po 2 kg usnja, namesto dosedanjih treh kilogramov.
Steklarne v Normandiji bodo v kratkem zaprli, ker so popolnoma pošle surovine: soda, premog in kemikalije. Boje se, da nastopi po celi Franciji pomanjkanje stekla.
LMonske novice.
. lj častno svetinjo je dobil za 401et-no zvesto službovanje g. V i k t o r P r o-h i n a r, vratar justične palače v Ljubljani.
lj Umrla je dne 2. t. m. v dež. bolnica trgovčeva hči gdč. Pavlina KraŠ-kovic iz Starega trga št. 22 v nežni dobi 21 let. N. p. v m.!
lj Izplačevanje voJaSklh nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v torek dne 16. januarja 1917 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Kar-lovška in Dolenjska cesta) v torek dne 16. januarja; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v sredo dne 17. januarja; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v četrtek dne 18. januarja; za IV. mestni okraj (Št. Petrski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v petek dne 19. januarja; za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v soboto dne 20. januarja in v ponedeljek dne 22. januarja 1917. Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. ure popoldne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb.
Ij Izgubila se je včeraj dopoldne od sv. Jakoba cerkve do Zalaznika usnjata torbica, v kateri se je nahajala srebrna ura. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti dobri nagradi v Hrenovi ulici št, 10, pritličje.
Podpišite V. vojno posojilo.
Razne novice.
— Mrtvoud je zadel našega poslanika v Monakovu, dr. pl. Velicsa, ki se je udeležil kronanja v Budimpešti. Dr. pl. Velics je mrtev.
600.000 kron ukradenih je bilo zadnje dni na progi Olomuc-Lublin iz zavitka vrednostnih papirjev. Pošiljatev je šla od podružnice avstro-ogrske banke v Olomu-cu k bančni podružnici v Lublinu. Ko so tam zavitek odprli, so videli, da manjka 600.000 kron v bankovcih po 1000 kron. Vsa pošiljatev je znašala 2 milijona kron.
Povodna letala za Amundsenovo vožnjo na severni tečaj. Raould Amundsen namerava za svojo ekspedicijo na severni tečaj nakupiti v Ameriki povodna letala, ki bodo tako narejena, da se bodo mogla pO ledu ravno tako pomikati, kakor po vodi. Na ekspedicijski ladji prirede prostor za vzlet in pristajanje. Amundsen sam se je izučil za letalca, a ne bo sam vodil letala, marveč bo vzel s seboj norveškega letalca. Poleta na severni tečaj se bo udeležil kot opazovalec.
Pravična odredba na Ogrskem. Uprava državnih železnic na Ogrskem je izdala odredbo, da so potniki, ki radi snežnih rae-težev ne morejo nadaljevati vožnje, smatram kot gostje državnih železnic,
Kaznovane osebe dobe vstop v nemško armado. Pruska vlada je izdala nared-bo, glasom katere morejo osebe ki so bile '■adi dejanj, ki so jih izvršile v jezi ali sicer pod vplivom Okoliščin kaznovane, vstopiti v nemško armado. Sprejemali bodo le tiste, ki se prostovoljno javijo,
Mačji davek so vpeljali v mestu Kabla (Saalt). Kdor ima eno mačko, plača zanjo 3 merke davka, za dru£o mačko 6 mark, za vsako tretjo in več mačk po 12 mark. Najbolj bo po tem davku prizadeta neka stara gospodična, ki ima lOntačk.
Nov orjaški most. Mesti San Francisko in Oklohama nameravata zgraditi med seboj največji orjaški most na svetu. Obe mesti si stojita v zalivu San Frančiška nasproti in med njima je toliko prometa, da mu paroplovni in drug prevoz čez vodo nista več kos in zaostajajo zato blago in potniki v obeh mestih. Tudi prelaganje z ladj^ na železniške vozove je sitno, zamudno in drago. Tej zadregi hočejo sedaj napraviti konec z 8 km dolgim mostom, ki bi imel za ladje več prelazov, v olajšavo prometa pa dve nadstropji z ločenimi tiri za tvotomobile, cestno in navadno železnico, Sial bi 100 milijonov mark. Za pokritje stroškov bodo pobirali mostnino, toliko,
kot stane prevoz na ladjah, V 10 do 15 letih bi bili stroški pokriti.
SkaiiHiDOVizefi).
Tudi severne države skandinavske, Švedska, Norveška in Danska imajo svoje politične sanje, sanje o veliki skupnosti, »skandinavizem«. In tudi te sanje imajo zgodovino.
Najprej se je pojavil skandinavizem na Danskem, jamstvo za S8nder-Iyllandi-jo naj bi bil prinesel Dancem, A misel je oslabela, ker se ni hotelo Švedski. Ko sta švedska in norveška država nameravali razdružiti unijo, se je pojavljal skandinavizem pri Norvežanih iznova in bi imel pomeniti varnostno zvezo teh treh dežel in sicer kot nadomestilo za razdrto unijo, Pa tudi ni Šlo, ker ni J?ilo Volje,
Na vrsti bi bila sedaj Švedska, da iznova oživi skandinavizem. Pravzaprav ga je že, saj si že od početka vojne prizadevajo v Štokhohnu, da bi ustanovili nekako skupnost v delovanju. Najprej so se sešli skandinavski vladarji, pozneje so se vršili razgovori med ministri treh dežel in vselej se je poudarjala skupnost vprašanj in volja za nevtralnost vseh treh držav,
A baš nevtralnost je med skandinavskimi narodi zelo različna. Dočim- se Dan* ska in Švedska strogo ogibata vsemu, kar bi se utegnilo smatrati kot odlikovanje te ali one skupine bojevnib sil, se to ne more trditi o Norveški. Ta ni nikoli skrivala radosti na angleškem izstradanju Nemčije, celo podpirala je tako vojevanje, dočim je da la na razpolago Angleški vso svojo številno trgovsko mornarico. In Vse ljudstvo se je okoriščalo z dobrimi zaslužki ladijskih papirjev, zato je bilo tudi ogorčeno, ko so izvrševali podmorski čolni nemški svoje delo in radi tega padali v vrednosti ladijski papirji.
Švedski pa se je godilo za vojne dosti drugače. Trdnjava na Alandskem otoku, malo ur pred Štokholmom, je vzrasla iz morja, čeprav so bile zagotovile nekoč Švedski zapadne države, da otok ostane neutrjen. Švedska se je morala tako uve-riti, da ji grozi nevarnost z Ruske, dočim si je dovoljevala njena angleška prijateljica razne drznosti.
Oba sosedna naroda torej nista hodila skupno, temveč nasprotno pot, Skandinavizem se ni potrdil, Razmotrivanje je bilo potrebno in prišlo je do razgovora o priliki nemško- norveškega nasprotja.
Le-to je znano. Norveška vlada je izdala brez potrebe ostro prepoved proti podmorskim čolnom v svojem področju, prepoved, ki je bila očividno naperjena proti Nemčiji. Ko bi bila izdala prepoved hkrati s Švedsko, bi se značaj osti proti Nemčiji ne bil pokazal, in to dejstvo so švedski časniki povedali sedaj Norveški kar v brk.
Dne 20, novembra pa je Švedska Norveški v težavnih razmerah kar naravnost odklonila pomoč, češ, da ji lastni obziri tudi glede na Norveško ne dovolijo, da bi razdrla prijazne odnošaje z državo, katera ji v slučajni narodni nevarnosti edina pomagati more. Kasneje je obrazložila še jasneje, da ji preti nevarnost le od';Ruske, posestnice nekdaj švedskih dežel, ter da se more zanašati pri slučajnih konfliktih le na nemško pOmoč.
To je bila jasna govorica, skandinavizem je dobil ž njo nevaren sunek, A le navidezno. Zakaj ne jasne besede Švedske so ga prizadele, temveč ravnanje Norveške, ki so izzvale te besede. Če bode Norveška sedaj prišla k pameti, bode Je v korist skandinavizmu in pot do skupnOsti je tako mnogo gotoveja, kot bi bila z rahlimi opomini. Švedski pa bode kdaj hvaležen ves sever,
i i
Za vse, ki mnogo sede in se malo gib« Ijejo je najbolj priporočljivo vživanje zdravilnega olja iz; morskega mahu. To olje je tudi na mestu pri slabokrvnih, ker potrebuje manj kisa kot namizno olje. Oglejte s! današnji inserat Ivana Dežmana.
• •»
Sedela sva sama z gospodom poročnikom v naši koči. Iz strelnega jarka v Hrib udelan prostor, podprt s stebri, obdan z deskami, udobna, pred dežjem in mrazom varna »kuča«, kot jo zOvejo naši Bosanci (Bošnjati je pravilno). V mali peči je čme-lo oglje in razširjalo prijetno toploto, na mizi v kotu je gorelo par sveč.
Zunaj je lil dež, a ravno tako se je culo monotono pokanje pušk, bolj redke eksplozije granat in šrapnelov in njih odmev, dolgo trajajoči, tam v gorah, v snežnikih. Vsi poznamo že po odmevu — saj ta se ja hitro menja po legi — katera baterija strelja, kateri top in kam strelja.Noč temna, da ne vidiš niti svojega nosu, le zdajpazdaj prereže temo žaromet, švigne, se premika, kot bi tipal z veliko, veliko ognjeno roko, a že je nI več in tam, kje se je držala t nevidnim telesom, stoji zdaj le svetla pika.
kot veliko žareče oko, ki preži, preži da spet plane in segne z ono ognjeno roko da-
* [je in v temo.
Povečerjala sva bila. Jaz sem si zapa-Iil cigareto in natočil vina, poročnik pa skoči pokoncu in z vzklikom; »Oh pridi, pridi, ti, moj stari prijatelj«, privleče tz nahrbtnika ustno harmoniko. Udobno sva se zleknila na klopi ob mizi, jaz sem molče kadil, on začne igrati. Poslušam, bila je ona naSa domača: »Čez tri £ore, čez tri dole«. Začudeno ga pogledam: »Saj to je naša narodna!« On je bil namreč Oger. »Ste bili v kaki naši. vasi na odmoru?« »Ah ne,« pravi, »to me je navadil poročnik M.« — ta )e bil pa Nemec — »in z ubogim K. sva jo toliko, tolikokrat igrala.« To si bil Ti Slo* venec, praporščak, ki si padel tu pred par dnevi, ko smo iurišall na Lahe Tu blizu svojega doma si padel in si pokopan.
Igral je dalje, jaz sem poslušal in kadil dalje molče, — in tako čudno, čudno je človeku pri srcu----
Da, kako je bilo ono noč?
Prerezali smo naše žične ovir«, stopili eden za drugim ven, neslišno skoro, se razvrstili in legli. Jaz sem držal v rokah uro: točno pol osmih moramo planitil Gledal sem hi uro: zdaj manjkata Še dve minuti,
samo še dve —---7»
En dan prej sva bila skupaj tu ,Kanduč, r in pogledovala: »Tam ideš Ti s svojim vodom, tu grem jaz.« In vsak si je mislil, kako ge dvignemo s hura-klici, kako se zablis-nejo v luninem svitu bajoneti, in kako se vse kmalu dobro izteče, in potem — povedal tega ni nihče, a nehote si vsak mislil — potem ali srebrna velika, morda celo zlata — to bo fajn!
Še dve minuti, Čuješ, samo dve!
Kaj smo takrat mislili? Meni se zdi, da nisem ničesar mislil, nego le to: še dve mi-nutil Prav malo je vztrepetala roka in se tesneje oklenila pišole — še samo eno, le
eno še...
Vtaknem uro v žep, v eni roki palico, v drugi pištolo in v vsakem žepu ob bluze pO eno ročno ročno granato, ozrem se po svojih momcih na levo in desno, blizu mene leži oni, ki mi je rekel včeraj: »gospodi-ne, ja idem s tobom, idem kao magla«, takrat zagrmi mina v sovražnih žičnih ovirah in hripavi hura-klici se raztegnejo preko velikih vrst v noč, ki so planile----
In lcaf si mislil Ti, ko si obležal zadet, K.? Gotovo ne o srebrni in ne o zlati, ali kaj si mislil? In ali si sploh mogel še mislili? Ali so se Ti takoj zaprle oči, in one črne trepalnice «0 bile morda krvave in težke?
■— Ali pa so se še enkrat uprle kvi-Iku, ko si tam ležal in Te ni nikdo našel? In so videle ono veliko in visoko, tako neizmerno visoko nebo in oblake, ki so se vlekli čezenj. Tako tiho in mirno, — ne kot naokrog — prav vse drugače so se plazili ti vi«oki oblaki čez nebo. In morda se Ti je zdelo to nebo novo, kot bi ga nikdar prej ne videl, tega visokega, neizmernega neba, in si bil srečen tedaj, srečen ... Kaj vse drugo ... to visoko, neskončno nebo nad mano... tišina in mir... Bogu hvala -—-.
Po juriŠu smo se oddahnili, si meli roke, kot bi opravili veliko, naporno delo. Nato smo se spogledali, da vidimo, kdo je še živ... In tam si ležal Ti, ona misel o srebrni in zlati se nam je rogala in visoki oblaki so se vlekli mirno čez nebo —.
Poročnik je igral, jaz sem molčal in tako čudno, čudno je človeku pri srcu...
Skočil sem na noge in stopil na prag. DeŽ je padal enaokmerno in moč temna. Le v neenakih razdaljah in odmorih so se počaii dvigale rakete, počasi padale in počasi ugašale----
Pa je prišla k meni moia misel zadnjih dni: Zdaj pride kmalu spomlad! Pride? Res? Lepi dnevi pridejo, res? Veliko, ljubo solnce bo spet sijalo na naše jarka in nič več ne bo tako blatno v njih? Pomlad pride! Vitke breze krog nas, tolikrat prestreljene, bodo ozelenele in grmičevje krog njih bo ozelenelo? Pomlad!
Da, da, pridi, da te objamem, poljubim, poljubim roko, ustna in oči in lase tvoje mehke, duhteče... Vedno sem tako hrepenel po tebi, vsako leto. Tedaj zrasto Oči In se zazro sanjave bogve kam, kot bi ti morale priti od tam in mi prinesti nekaj lepega, velikega..» Da, vsako leto sem upal, verjel in pričakoval, da mi prineseš nekaj velikega, pomlad,., Zakaj? Ne vem, ali verjel sVm to, čeravno — ne, ne, verjamem še zdaj, vedno, vedno, in hrepenim in pričakujem... veliko vstajenje ... novo življehje... pomlad...
In kaj mi prineseš to leto? Duša koprni po tebi in pričakuje ... toliko — toliko
—	ve, sreče in utehe hoče — in naj si bo v vojni ali v miru, v življenju ali v smrti... veš, sreče in utehe —.
In kdaj prideš? Vi oblaki, kaj zakrivate veliko solnce in drobne zvezde? Oni pod rušo bo lažje spaval, ko mu grob ozeleni,
—	saj drugi mu ga tako ne bo krasil! Ne bo čutil, da je vse zgubil, ko bo zelenelo in cvelo nad njim. In vsem našim bratom bodo okrašeni grobovi--— Kdaj prideš?
O zlata pomlad. Opijani duše in uteši jih in potolaži nas, ki hodimo po grobovih. Ir« če nam drugega ne^prineseš, prineseš nam Spomine... kaj smo vse kdaj dobili In kaj vse smo kdaj zgubili... Tako dobro
je duši ob spominih! Saj 60 spomini vse, kar imamo. Kaj nam pač ostane drugega od vseh veselih in žalo$tn;h dni, nego le — spomini —---
\m\ novoletni pozdravi.
Srečno in veselo novo leto vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa domačim, prl-jatoljein in znancem žel6: Josip Tomič, Franc Zaje, Franc Vajd&tič, Ivan Mrak, Anton Poz-nič, Valentin Robljek. — Četovodje: Frid. Lu-durger, Ruprecht, Ožek Jurij; poddes. Lorber.
—	Anton Sega, Leop. Mohar, Jos. Suran, Fr.' Skočir, Aloj. Černe, Ant. Ravber i. dr. — Jože Lakner, Kokri ca; Ant. Rozman, Zngraj — Gro-Stiplje; Vinc. Bilbau, Vodice; Jan. Dolenc, Brezje; Andrej Mlinar, Reteče; Jože Martinčič, Radeče; Jožu Droscher, Štajersko; Kari Sa-j*vic, Motnlk. — Rač. podč. Ciril Prestor. — Desetniki: Mart. Dobravec, Šmartno; Iv. Li-beršar, Ljubljana; Ivan Bardorfer, Ljubljana; Franc Hauptman, Litija; poddesetniki: Lojze Colja, Gorica; Jernej Plevel, Ncvlje; Al. Bizjak. Kostanjevica; peSci: Pavel Torkar, Jesenice; Tom. Juvan, Domžale; MIh. Pogačnik, Kamnagorica; Tom. Dakskoblar, Bistrica — Koroško; Fr. Zunder in "Jos. Klančar, Turjak; Jos. Svetlin, Vič; Ant. Kocjančlč, Gorje; J. Stariha. — Andrej MedoS, Ilstra; Mašera Jan., Livek; MedoS Matija, Korte; Iv. Krt, Šmarje; Mat. Marsetič, Koper; Al. Mozetič, Renče; Mat. Memec, Kožtabona; Fr. Mihe!j, Rihen-bero; Jos. Wiler, Kožtabona; Ant. Grego, Sv. Peter. — Predmdjstcr Franc Baš (Staj.); Jos. KoŠčak, Rakek; Iv. Bcbar, Dobrepolje; MIh. Pušnik (Staj.); Iv. Medic, Kočevje. — Lenart Zupan; Fr. Goljai Jer. Abram; Jan. Božič; Janez Bukovič; Jož. Presetnik; Jak. Kogoj. — Anton Zupančič, Otovlc; Ciril Skvarča, Ljubljana; Martin Butara, Krška vas; Franc Mo-žina, MoSnje; Urban Kokalj, Trebila; Ivan Laznlk, Šmartno; Henrik Grušovnik, Doblč; Ciril Horjak, Mačkovec; Franc Sirnik. Otiški vrh; Avgust Ocepek, Celjet Ivan Gostiša, Dol. Logatec; Pavel Arh, Llt.ja; Franc Klampfer, Svičina; Franc Mogu, LetuS; Jožef Magajna, Otalež. — Anton Abram, Vrhpolje; Franc Po-bezaj, Solkan; Dominik Štrekelj, Gorjansko; Ivai; Paštiber, Krtina; Franc Hrvat, Srpenica.
—	Jos. Kregar, Vlžmarje; Mihael Kržlšnik, Celje; Lončar Fr.. ŠiŠfca; Rudolf Sever, Ljubljana; Jos. Dokler, Celje; Ivan Bajce, Šiška; Fr. Lampret, Idrija; Iv. Brejc, Tržič. — MeSi-Ček Jos., korp. Matija Rogelj, Naklo; Ivan Rusjan, Kozana; Bartonek Iv., Glizof, Češko; Josip Drouč, Krakovo; Foriš Stanislav, Kova-fiice, Galicija; šlauer Frid., Lučane. — Ign. Einsidler, Ljubešno; Gabrielčič Anton, Anhovo; Radonovič Mihael, Bizeljsko; Tonec Lovr., Vič; Barbo Franc, Smlednik; Mraz Dominik, Bosna; Bertoša Ivan, Istra; Milič Ivan, Op-Čina; Radoslavič Ivan in Leganes Angel, Istra; Košar Franc, Radgona. — Desetnik Franc Ku-kovica. — Josip Moženič. — Brata Jožef in Anton Vovk iz Križa. — Ivan Manfreda in Ivan Kukovič. — Rudolf Komel, Ant. Celič, Karel Kraševič. — Franc Kavčič, Dornberg; Fr. Lavrenčič, Vrhpolje. — Matija Perhaj, št. Vid. — Ivan Koželj. — Edvard Smerdelj, Ljubljana. — Jožef Okretič. — Ivan Hočevar.
—	Fr. GriČar. — Desetnik Ign. Hladnik, Rovte; Ivan Bognar, Graben; Jos. Stokelj, Vel. Zabije; Jak. Stokar, Otlica; Ivan Černe; Luka Lipica, Sv. Lucija; Iv. Es, štaj.; Urgič. Kobarid. — Iv. Gombač, desetnik; Trst; poddesetnik Ivan Batagelj, Kamnje; Fr. Lozar. Vertovin; Ivan BoVcon, Selo; Fr. Znldaršič, Notranjsko; Peter Hrastnik, Štaj.; Iv. Areh, Štaj. — Jan. Hočevar, Kal; Lovrenc Pivk, Zg. Bitnje; Ant. Centrih, Prevorje; Jak. Znidarlč, Sv. (?) ob Ščav. — Jakob Pavlič in tovariši. — Poddesetnik Fr. Cigoj, Sv. Tomaž; Peter Cerkvenik, čast. sluga; Albert Lernut, Šturje; Ivan Cotič, Škrbina; Fr. Zadnik, Trst; Fr. Remec, Krum-perk. — Enol. prost.-dosetnik Vinko Ravnikar, Ljubljana; desetnik Fr. Rener, Lipnica; četov. Ant. Greznik, Slov. Bistrica; poddeset. Fr. Hra-pot, Celje; Malenšck, Kranj; Jak. Laharnar, Sentvidska gora; Andrej Spigel, Velenje; Fr. Martinčič, Friderik Mandl. Lipnica; Jan. Flor-jančič, Kranj; Jak. Plankl, Stenice. — Poddesetnik Miroslav Budin, Fr. Budihtia, Fr. Zorž, Jož. Vodopivec — vsi iz Dornberga. — Desetnik Jernej Wombergar, Cerklje; desetnik Matija Logar, Logatec; deset. Fr. Zeleznikar, Šenturška gora; Vinko German, Vodice; Ant. Omahen, ZatiČna. — Desetniki: Josip Panger-čič iz Mengša. Vinc. Habjan iz Domžal, Fr. Za-vodnik iz St. Vida; četovodja Fr. Cevc iz Kamnika; drag. Fr. Pavlin iz Novega mesta. — četovodja Mihael Benedik, Sav. dolina; desetnik Ermano Tonet, Trst; topničarji: Ivan M&-rušič. Sv. Ivan pri Trstu; Anton Medved, št. Pavel; Martin Florjane, Sav. dolina; Valentin Steklic, Vojnik; Rajh Anton, Vel. Nedelja; Anton Gorjanc, Stražišče; Kokeli Anton, Cirknica,
—	Četovodja Andrijašič Matko iz Podgorja, Istra; Anton Meliric, Trnovo; Jožef Blažek, Postojna; Janez Jožef Meman; Franc Laščak, Bric Anton, Frežnica; LOrenc M., Lisjak Vincenc, Kogoj Franc, Stoka Jož. — San. podčastnik Aloj. Pajk iz Višnjegore. — Narednika Pleško Tone, Epih Franc; desetnika Štelo France, Drobnič Tone; pešci Marjošič Matevž, Grahek Janez, Kveder Janez, Germ Janez, Frišltovec Janez, Kunčič Franc in Jurjevič Mihec. — Četovodja Jož. Hribar; desetnika Vinko Lavrič, Ljubljana in Janko Ogrin, Vrhnika; pešci: Ivan Pekolj, Dobrniče; Fr. Povh, Mirna peč; And. Budič, Prilipo; Peter Olenik, Srem; Aloj. Vidmar, Št. Jurij. — Franc Nagode in tov. — Al. Broščak, Ant. Brandner, Fr. Bizjak, A. ))e-leja, Iv. Urlep, Fr. Sibila. Jož. Vajland, Jož. Perko. — Jož. Ilinš. Ivan Kralj, Jož. Škrinjar in tov. — Franc Dekleva. — Desetnik Jož. Grbčič, Cerkno; Iv. Reberšak, Pilštanj; Iv. Pi-siotnik, Česnice; Jožef Likar, Bovcc; Mat. Markrab, Sv. Tomaž-Ormož; Franc IIoc, Sv. Janž; Franc Ules, Ilajdina; Iv. Rutar, Pod-melec; Iv. Božič. Št. Vid; Jurij Uršrik, Trbnnje; Anton" Kolar, Čadran Konjico. — Narednik J. Mihelič, Sodražica; četovodja A. Ahačič, Tr?.ič in F. Homec, Ljubljana; desetniki: Jernej Hočevar, Lož; Jakob Virjont, Tuhinj: F. P.obiČ, Kranjska gora; A. Kranjc, Kobar.d; Fr. Vidmar, Novo mesto; Fr. Grač, Krakov; poddesetniki: Fr. Dolmovič, Sv. Križ; Fr. žpendnl. Tem-nira; Fr. Strel, Ziri; Fr. TuSar. Ljubljana; pešci: Anton Modic, Rakek; Fr. Veiiar, Notr. Gorica; A. Govednik, Metlika; A. Košnik, Kranj.
—	Četovodja Franc Slabe, Krajnsko; desetnik Josip VVicser, Podljubel; desetnik Bcrtold Mozetič, Logavas, Koroško; poddesetnik Fran« Zorman, Malavae; Josip Wciss, Polica: Mr.tcvŽ Rup.č, desetnik iz M. na Žili; Miha Pangerc, Bled; Josip Boštjančič, Skedenj; Anton Maver, Boljunec; Josip Mencinger iz Bohinjske Bistrice; Franc Lahnrnnr iz Cirlcncga; Marc iz Štoria: Zibert Ivan, Planina; Josip Zemljič,
Očeslavci; Vtič Jurij, Grdina-Stoperce; Ivan škrl, Grgar; Anton Starič, št. Vid; Ciril VrgCaj, Telče; Luka Lautar, Gorenjsko; Gašpar Ko-lenc, Mirna poč; Rudolf Berložnlk, Slov. Bistrica; Madon Josip, Kal pri Gorici; Andrej Plesič, Medvode. — Anton Vuga, desetnik iz Dol. Vrtojbe; topničarji: Alojzij Budal, Prva-čina; Replč iz AjdovSčine; Alojz Kompare iz Raš. — Grli Serafin iz Vrh sv. Mihaela; Kaučifi Jožef iz Prvačine; Kristančič Ferdinand iz M j-dane v Brdih; Pečenko Ivan iz Rihenberga; Kaučič Tomaž iz Tolmina; Pavlica Andrej iz Dornberga; Pahor Štefan iz Opatjega sela; Tomšič Anton, Pazin; Kamel Franc iz Klam-perga; Grmek Izidor, Kobja glava; Kraševec Ivan, Rakek; Sukjan Anton iz Trsta; Mohorič Franc iz Idrije; Gašparin Franc iz Št. Lovrenca v Brdih. — V. Kosmač, Ježica; D. Hočevar, Gameljne; desetnik J. Nagode, Stara Vrhnika; J. Kermelj, .Godešič; M. Kolenc; K. Renčel, Sežana; A. Jerman; J. Adamič; A. Mi-helčič, Banjaloka; J. Habjan, Vič; F. Vehovar; J. Kavčič, Št. Jošt; J. Frelih, Brezje; M. Gasar, Jesenice; J. Perhne, St. Jernej; G. Pestotnik, Kamnik; J. ZnidarLč; poddeset. J. Foršt; deset, J. Ilrovat; A. Prašek. — Anton Brezigar, Jožef Kogoj, Alojz Vitez, Janez Močnik, Matevž Ki-sovec, Andrej Ob.d, Anton Štruc, Avgust Štruc, Leopold GregoriČ, Alojz Kerše, Jožef Č.epin, Franc Lupšina, Anton Kramar. — Četovodja Jožef Križman; Jož. Ožura; Anton Simončič; Filip Rajh; Anton Viher; Matija Konohel; Aloj. zij Bečaj; Ivan Bregar; Josip Kovačič; Josip Sket; Anton Šafarič; Martin Vojska; Andrej Humar; Franc Kavčič; Josip Loh. — Alojz Plahuta iz Batni; Josip Maver iz Doline pri Trstu: Ivan Štolfa, Št. Peter na Kr.; Lavrenčič Andrej iz Vrhpolja; Valcnčič Franc iz Javorja; Fatur Pavel, Bača; Dimitrič Vaso iz Bosne. — Sani-tetni poddesetnik Karlo Krištof, Šmarje-Sap; Gaber Janez, Erlah Tomaž, Krivec Franc, Modic Janez, Lipovšek Anton, Sovdat Valentin, Mikin Tome. Bilič Peter, Starin Franc, Kordeš Franc, Muhič Anton. — Alojz Smerke, Mirna peč; Franc Kralj, Malavas-Videm; Jernej Bi-ček. Brusnice; Ivan Radovičevič, Gatna vas; Darovec Matija. Novo mesto; Peter Ivlanšek, Kamnik; Ivan Šušnik, Kamnik; Jožef Pavlin, Gorica; Anton Šuster, Št. Jurij ob juž. žel. — Jurij Nachbar iz Podjune na Koroškem; Simo-nntič Leopold iz Dobuj; Sktibin Franc iz Hlev-nika; Velišek Peter, Verhulje; Ferdinand Reja, Kozana; Franc Fon pri Tolminu. — Karel Dolenc, ognjičar, Ajdovščina; Avg. Jeglič, desetnik, Tržič; Jožef Kočevar, predmojster, Ix>ka-vec pri Ajdovščini; topničarji: Kcrt Franc, Doljna Branica; Kladnik Jožef. Slovenji gradeč; Krajnc Matija, Jurklošter; Kržišnik Janez, Unec; Zakšek Jožef iz Rajhenburga — Poddesetniki Oton Christof, Ivan Pcterca, Anton Jurjavčič; Ivan Kimovec, Rudolf Lovšin, Pavel Pečovnik, Henrik Negri, Jos. Lakner, Ivan Počaver, Frid. Reichel. — Četovodja Škulj Jožef, Dobropolje; deset. Vogrič Ivan, Števerjan; Grandovec Jožef, Boršt; desetnik Alojzij Erste, Nemška vas; Kenk Pavel, Vrhnika; Spehar Kari, Daljnje njive; Hočevar Franc, Bogdanja vas; Rakovec Jožef, Goriče. — Stanko Verbič, Filip Fajdiga, Josip Škrbec, France Nachtigal, Kari Esih. — Desetnik Urnetič Jožef, Sojevce; Kontelj Jožef, Landel; Franc Magajne. Stu-deno; Andrej Trbižan, Planina; Ivan Poček, Straža; Ivan Zvob, Dolenja vas; Nosan Drago-tin, Zigmarice; Alojz Lavrič, Loški potok; Novosel Mihael, Ribnica; Leskovic Franc, Rožnik; Ivan Šporar, Struge: Leskovic Franc, Go-dovič; Gaberšek Anton, Kamnik; Tome Anton, Sv. Križ; Franc Perčak, Vransko; Martin Gra-šič, Štajersko; vsi kolarji v- državni delavnici v Fcldbachu na Štajerskem. — Rudolf Koncel iz Gorico; Cotič Anton, Griplje; brata Jožef in Štefan Pernarfcič, Sv. Ivan pri Devinu; Jurada Ivan, Merlič Jakob, Bal ko Franc iz AjdovSčine; Peloz Dominik, četovodja Orel Franc, desetnik Retik Jožef, poddesetnik MilkoviC Štefan, Čufer Ivan iz Celovca. — Radanovič Rihard, četovodja Jenko Josip, Herzog Ivan, desetnika; To-mažič Jakob, Košir Alojzij, Kravanja Peter, Grebene Vinko, poddesetniki; Huber Filip, Gla-ser Ivan, Komočar Martin, Oštir Martin, Lovko Anton, Brožič Josip. Tomaževič Josip, Brlek Ivan, Kavčič Vincencij, topničarji. — Narednik Fortunat Ludvik; Četovodje Rud. Ferluga, Jos. Zemljič in Čamernik Fran; desetniki: Drino-vec Fran, Trinajstič Jos.; poddeset. Lovrečič Jos. in Stefandl Jos.; infanteristi: Macarol Jos., Padec Fran in brata Ivan in Jakob Kobe. — Ognjičar Franc Golob, Ljubljana; četovodja Ivan Troha, Spodnja Lipnica; četovodja Jožef Hvale, Rožna dolina pri Ljubljani; desetnik Anton Verbič, Vič-Glince; poddesetnik Jožef Japel, strojnik, Vič; Franc Švegel, Goriče; Leo-. pold Škvarče, Godovlč; Martin Rihel, Alojz Rihel, Geržiče; Mihael Rašič, Stopiče; Franc Novak, Hrastje; Ivan Tcgel, Ig; Jožef Terlep, Selce; Jožef šusteršič, Zagorje; Franc Srebot, Nalapi-Sv. Peter; Ivan Merlcežič, Pregara; Franc Terdan, Blate; Jožef Zvan. Vnanja vas; Ivan Roblak, Umčak; Matej Zaletel, Kuželovo; Franc Oman, Zabnica; Franc Terdin, Pijavsk; Matija Bertič, Dobrova; Miko Vrlinič, Bojanco; Anton Tomažič, Podstermic; Andrej Slejko, Velike Zabije; Kristijan Štokelj, Velike Zabije; Jakob Menard, Hotedršica; Jožef Udovč, Verh-Št. Rupert.; Jakob Vovčja, Spodnja Brusnica; Jožef Čebron, Rihenberg. — Deset. Kralj Ivan, Tržič; poddeset. Zajec Jos., Bela cerkev; poddesetnik Sulič Jos., Gradišče; UrSič Ivan. Ja-■»orje; Hvala Avgust, Tmiovo. — Desetnik Sodnik Martin; poddeset. Barle Franc; Alojz Ruči-gaj. Anton Ručigaj, SrSen Franc, Simonič Miko, Martinčič Jožef, Bukovnik Alojzij, Žužek Leopold, Peruzi Stanislav, Zelcznik Franc, Kobilca Luka, Ulčar Franc. — Strelci Jogko Kocjan, Joško Prime, Franc Kern in Aloiz Klančar iz Ljubljane; des. Matej Tavčar, Škofja Loka; Čuk Ivan. Idrija; Andrej Bavec, Lož; Ivan Preveč, Lož; Franc Roje. Dornberg; Franc Kočevar, Radoviči. — Deset. Henrik Škabar, La-panja Vincenc iz Šebrelj; Kuštrin Vincenc iz Rač. — Anton Seršen iz Klanca pri Komendi; Jernej Križaj iz Sore: Janez Mervar iz Boričo-vega; Franc Klemenčič iz Hriba pri Stoplčah; Franc Megllč iz Grubelj; Franc Hroval iz Mirne peči; Franc Petek iz Spodnjih Dupelj. Narednik Jaksetič Anton iz Materije: desetnik Ferluga Petor od Trsta; poddesetniki Petrič Anton. Planina; Pe^telJ Filip iz Podrage; Hut-mar Ernest iz Trsta; pešci: Andolšek Franc od Trsta; Krševani Franc, Renče. — Lojze Vitez, Repentnbor; poddeset. Jožko Knez, št.. Flori-lan; Anton Ursič, Plešivca: Jožef Svagell, Selo; Fran Ursič, fttorje; Ivan Jevšinek, Št. Jurij ob juž. žel. — Desetnik Andrej Koren, Podgorje v Istri. — Jožef Stojkovič, Orlek. — Drgaac Franc, Toplico. — Jurič Anton, Šmartno. — Vincenc Weith, Domžale. — Juhant Anton, Komenda. — Špnrovcc Alojzij iz Podbrezlj. — Jožef Menlč, Prlmorje. — Četovodja Džal, I.ivno, Bosna. — Desetnik Derviševič, Bečir-Gacko. -- Dosetnlk Soldo Kosta, Nevesinje. — Poddesetniki: Vujevič Tripo, Brčko, Šimovič Frano. Mostar, SulJič Smojo, Prozor. — Pegci:
Glamočak Jovo, Bugojno, Obren Šolarja, Gacko, Bečlrovič Zajnič, LjubuŠko. — Anton Fikfak, Jožef Valentinčič, Milan Pintar, Franc Grabnar, Podsabotin-Števerjan; Alojzij Prinčič. — And. Detiček. — Narednik Franc Sernec, desetnik Al. Paher in tovariši. — Dimitrič Vaso, Bosna; Ivan Stolfu, Št. Peter; Jožef Maver, Dolina; Pavel Fatur, Batu je; Franc Valenčič, Javorje; And- Lavrenčič, Vrhpolje; Mat. Ver-gan, Istra; četovodja Majcen iz Štorij. — Matej Malovrh, Ant. Pagon, Ivan Seljak — vsi iz Zirov.
Pogrešane družine s Primorskega.
Išče se Katarina Mučič, stanujoča v Gorici, Via longa št. 47. Kdor kaj o nji v6, se vljudno naproša, naj to sporoči nlenemu rnožu Jož efu Mučič, Kleče št. 2. p. Ježica pri Ljubljani. — Iščem Zofijo Blažič in Antona Tomažič Iz Kostanjevice nad Kanalom; prijazna obvestila prosim na naslov: Alojzij Jerončič, firma A. R. FlcischI, Post Teresienfeld, Pr. S. Jank, N.-O. — Josip Križman. četovodja, Lir. 27, 3. Ivoinp., M. B., išče t>vojo ženo Evgenijo Križman. podomače Kumetak, doma iz RenS Št. 115 pri Gorici. Pojasnila prosi Frančiška Sirnik, Dravljo št. 11, p. Št. Vid nad Ljubljano.
—	Marija Lehan iz Štandreža pri Gorici, sedaj v Št. Vidu št. 58 nad Ljubljano, išče vojaka Antona Leban. — Jožef Vižin pri 27. črnovoj-niškem polku, 2. komp., sedaj v italijanskem ujetništvu, išče svojo družino iz Kronberga pri Gorici. Natančna pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38«. — Kdor v6. kje se nahaja Cecilija Mozetič iz Bilj z njenim sinom Avguštinom, naj to sporoči rijeni sestri Uršuli Nemec v Rečici Št. 71 ob Savinji, Štajersko. — Družina Weber v Zirqh št. 24, Notranjsko, prosi za sporočilo, kje se nahaja sedaj gospa vdova Marija Boltar, prej stanujoča v Gorici, via Morelli. — Kje se nahaja moja mati Katarina Bensa, brata Josip in Ernest Bensa ter sestra Katarina Bcnsa, doma iz Šempasa št. 187 na Goriškem. Naslov prosim poslati na Anton Bensa, Rek.-Abt. des Inf.-Reg. Nr. 17 in Kalwang. Ober-Steiermark. — Iščem svoja starše, očeta Remec Josipa in mater Remec Marijo, doma iz Šempasa 127 na Goriškem. Ako bi kdo kaj vedel o njih, naj sporoči na naslov Remec Franc, Rek.-Abt. des Inf.-Rcg. Nr. 17 in Kalwang, Ober-Stciermark. — .Tci^cf Kavčič iz Dornberga v Dragi išče svojo sestro vdovo Marijano Ko-bole iz Mirna pri Gorici, ki je kot izseljenka bivala najprej v Gorenji Branici, potem pa odšla neznano kam; ima ji namreč izročiti nekaj denarja in polo za podporo. Kdor v6 za njen naslov, prosim lepo, naj mi ga pgšlje na naslov: Jožef Kavčič v Metliki št. 34. Dolenjsko.
—	Goriško begunko Karolino Peršolja (poprej stanujočo v Gorici, Kapucinska ulica št. 1) s tremi otroci rposi njen mož, da mu naznani njeno sedanje bivališče na naslov: Andrej Peršolja, vojni ujetnik, Genua, fortc Begato, Italija. — Iščem svoje starce, doma iz Mirna pri Gorici. Pojasnila prosi Jožef Pelicon, k. k. Res..Spital, Oblekt 2. Hohenmauth, čeSko. — Komjanc Karolina, sedaj v laškem ujetništvu (Lessola, Iorea, Provincia Forino) iSCe svojega moža Emila Komianc, o katerem ni že 18 mesecev ničesar slišala. Kdor bi kaj o njem vedel, naj naznani Avgustu Lulik v AjdovSčinl 89. — Iščem svojo žen« In dvoje otrok. MoJa žena Katarina černec iz št Petra pri Gorici (h. št. 71) se je preselila meseca avgusta 1916 v Dutovlje, odkoder mi je pisala meseca oktobra v Gradec, da mora radi pomanjkanja stanovanj v barake beguncev. Od tega časa nimam o njej in o otrokih nobenega poročila. Kdor v6 kaj natančnejšega o njih, naj ml blagovoli naznaniti na naslov: Cernec Vincenc Landsturm-Marschbaon. 150, 13. Komp., Aus-bfjdungsgruppe I., bojišče. — Išče se Marija Škarabot, štora 83 let. doma iz Šempasa St. 52; pojasnila prosi njen sin Anton Škarabot, ČeS-njevk št. 16 pri Trebnjem na Dolenjskem. — Kje so nahaja Franc Pahor. k. k. Res.-Spftal des Roten Kreuzes, Horovitz, Bfihmen. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči na naslov: Antonija Pahor, GroB-Inzersdorf Nr. 141. Post Zisters-dorf, N.-O. — Išče se Elizabeta Birsa, doma iz Gorice; pojasnila prosi Birsa Jožef, k. k. Arbel-ter-Sarnmel-Kader Lebring (Gmppe I., Barako Nr. 10), — Jakončič Terezija išče Antona Mi-klavčič. k. k. M. Arb. Ab Makarsko Ljubunski, Hercegovina, Ni pisal od junifa 1916, potem so ni več oglasil. Nai so oglasi ali piše na Terezijo Jakončič, P. Kegelsbmn Scharndorf 78, N.-O. — Pahor Franc, k. u. k. Det. Offiziers-wache, Nabrežlha, išče svojega 79 let starega očeta, doma v Svetem St. 66 pri Komnu. — Koglot Anton, doma iz Spodnje Vrtojbe St. 121, sedaj v Smolenji vasi St. 8 pri Novem mestu, Dolenjsko, iSČe svojega sina Jožefa Koglot, starega 19 let, ki služi nekje pri vojakih.
Pogrešani vojaki.
Marija Krpan iz Volčje drage St. 321, s* daj begunka v Kohlbrunn Nr. 301, Post Pira-wart, N.-O.,.poizveduje po svojem možu Jožefu Krpan ki je služil pri Lst Baon. 155, I. Komp., 4. Z. Pet mesecev že ne v6 ničesar o njem in prosi za obvestila na gornji naslov. — Amalija Hare.i. doma iz Lipe na Krasu, sedaj begunka, stanujoča na ČernuČah št. 45, pri Ljubllani, prosi svojega moža Jožefa Harej, 97. pp., 16. s naj ji piše na označeni naslov. — Iščem And! Male, ki je služIl pri c. kr. delavskem vodu, doma iz Mirne pri Gorici, in ki se pogreSa od meseca julija. Prosim, ako kdo ka} vd o njem. naj blagovoli sporočiti na naslov: Julija Malo, Banovci St. 8 poŠta Križevci pri Ljutomeru, štajersko. — Pogreša se od 20. avgusta 1918 Klančnik Janez, dragonec pri c. in kr. dragon-skem polku St. 5, 4. eskadron. Ako bi kdo njegovih tovarišev kaj vedel o njem, so prosi to naznaniti njegovemu bratu Francetu Klančnilt. občinskemu tajniku v šmartnem na Paki. po! šta Redška vas na Štajerskem. — Pogreša fo kadetni asplrant Viljem Grollnlgg, ki je služIl pri 4. domobranskem pp 7. s. Pojasnila prosi Lujiza Grollnigg, poštarica. Črna pri Prevft-r-Katar'n® Cernatič iz šempesa Pri Gorici h. St. loO išče svojega moža vojoka Antona Cernatič. Kdor bi vedel za nlogov naslov, lepo prosim, naj mi ga pošlje pod našlo-vom: Katarina Cernatič v Križevski vasi St. 16. poŠta Metlika na Dolenjskem. Stroške mu rada povrnem In tudi primerno nagrado mu dam. — Pogreša so Alojzij Glinšek. 22. dom. pp., M. G. A L; pojasnila prosi rodbina GlinSek, Št. Ilj pri Velenju. Štajersko. — Prosim, če bi blagovolili sporočiti v »Slovencu«, če kdo kaj vi o Karolu Milanu Rojic. 27. pp.. 3. komp., poereKa 80 od lo. avgusta 1916, in o Josipu Rojic, 97. pp" 6. komp., 2. Zug (pogrešan od 21. julija 1915) naj sporoči njihovi materi Frančiški Rojic, Kameni potok, p. Velika Loka, Kranjsko.
mm

ponija 7—8 letnega z malim vozom (bager-lom) proda
domaČih in poljskih zajcov, kun, dihurjev, maSk, vider, lisic, srn, i. dr„ kupuje vsako množino po najvišjih couah
3017	Jakob Traun, Gllnco pri LJubljani.
15 let star, veSC slovenskega in nemškega jezika, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom
išče primernega mesta.
Naslov pove uprava Slovenca, Ce se pošlje znamka za odgovor pod št. 20.
Večji trgovski
Deželni odbor kranjski razpisuje službo prlmarija za očesne bolezni v
deželni bolnici v Ljubljani.
S to službo je združena plača letnih 3200 K, aktivitetna doklada v letnem znesku 966 K, ter pravica do 6 v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K.
Oziralo se bo le na take kompetente, ki so zmožni obeh deželnih je-zikov in ki dokažejo popolno strokovno vsposobljenost za razpisano službo.
Prosilci naj vlože svoje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazili o strokovni vsposobljenosti in jezikovnem znanju opremljene prošnje
P	do i. februarja mi.
pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani.
s stanovanjem in skladiščem se takoj odda. Ponudbe na upravništvo pod št. 17 do 12. t. m. •
se bodo prodajale v petek dne 5. januarja na Počivalnikovi pristavi (Trnovo, Ljubljana) ob 11. uri predpoldne.
Od! deželnega odbora MranlsUtega,
V Ljubljani, dne 28. decembra 1916.
za kidanje snega in se prosi najnižje po^ nudbe za takojšnjo dobavo.
Prodasta se dobro ohranjena
iz finega Islandskega Ga^aghee maliu (navodilo za napravo je pridejano
vsakemu zavitku)
zavitek mahu za 1 liter olja............K I*—
zavitek garantirano izbranega mahu za 1 liter olja . . . R 1*30 zavitek garantirano izbranega mahu za 2 litra olja . . . M 2*40
Gotovo pripravljeno oi|e za kakojgfiio uporaba je na razpolago liter K 2-—, steklenico je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče olje ne razpošilja. ISobii se pr! ni. Sjtsnko, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
toan Deiinan d Humani, Kupifariesia ulica š$ea. G.
Gik, oljnate osi, cena . . Kron 160-—. Kaleš, navadne osi, cena . Kron 130'—.
Zaloga več vagonov
strešne lepenke, močne; strojnega olja in Vozne masti najboljše
Tomaževe žlindre,	'
najboljše umetno gnojilo,	8065
bencina in mila, rumenega v zabojih
150 kg, garantirano 50 0/0 oddajo se samo celi sodi in zaboji, dokler zaloga, ter na razpolago najnižje ponudbe
Anten Mašntan
trgovina, škofi a Loka, Gorenjsko.
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, da je na$a ljubljena teta, gospa
po dolgi mufini bolezni, previdena s svetimi zakramenti v 87. letu starosti dne 2. januajrja ob 6. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pokojnlce se vrši v petek ob 8. uri dop. Sv. maše zadu-šnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Pavla.
Vrhnika, dne 4. januarja 1917
Globoko žalujoča ostala: Ivan in Marija Oblak.
Krasna, bogato ilustrovana knjižica
plačuje vedno najvišje cene In sprejema pismene ponudile z navedbo množine lesa sn cene
JOSIP KRALJ
Ljubljana, Franca Josipa cesta 7
je ravnokar izšla. — Cena 1 krono, po pošti 20 vin. vec. — Slovenci, sezite po njej! Prodaja se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa tudi v Kranju (v Iliriji) in Novem me3tu. Šolska vodstva in krajni šolski sveti lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Petriču, mestnem učitelju v Ljubljani, Glince, vila »Mila«.
Pozor!
Proda se takoj iti po nizki ceni dobro ohranjena
Poizve se Sv. Jakoba nabrežje 9.1,
Kdo ve! ni"".5
11, občina Sv. Križ, p. Sv. Križ — Cesta, išče sedanji naslov Urše Špacapan, iz Renč (Venišče) št. 261. Ali ona sama ali kdor zanjo ve, naj javi na gorenji naslov.	3
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo poklicati našo srčno ljubljeno hčerko in sestro, gospodično

nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČ1N & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
po kratki, mučni bolezni, prevideno s toiažili sv. vere, dne 2. januarja 1917 ob 10. uri zvečer k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predrage pokojnice se je vršil v četrtek dne 4. januarja 1917 ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže tukajšnje deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi pri Sv. Jakobu v
Ljubljani.
v hlodih
v polenih in hlodih
Ob enem izrekamo za premnoge dokaze odkritega sočutja, ki so nam došii ob priliki prebridke izgube, dalje za čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti ter za poklonjeno krasno cvetje našo najprisrčnejšo zahvalo.
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni cčni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije ccsta 13.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1917,
Globoko žalu?oči ostali
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kraraj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
al msm m m mm
GMttl
IVMitMK*1-., .r-»camrii,jmMiaj5«)«ic'
Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar. državni poslanec.
Tisk »Katoliške Tiskarne«
Tzdaia konzorcii »Slovenca«