Celje - skladišče D-Per
214/1982
1119821088,12
COBISS o
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXXII. - ŠT. 12 - 30. JUNIJ 1982
tankistov— 16. julij
16. julija praznujejo svoj dan oklepne in mehanizirane enote JLA. Znano je, da so prve oklepne enote naših sil bile ustanovljene med NOB z zaplenjndmi sovražnikovimi tanki in ob pomoči zaveznikov pred koncem vojne.
Danes so te. enote o-premljene s sodobno borbeno tehniko, vrhunsko izurjene in predstavljajo pomembno u-damo moč naših oboroženih sil.
V zasnovi splošnega •ljudskega odpora in doktrini oboroženega boja imajo oklepne e-note naše armade določeno vlogo in naloge, ki zagotavljajo njihovo uspešno uporabo z vsemi rodovi in vidika v sodobnih borbenih dejstvih.
Pridobitve naše revolucije, povojna izgradnja naše samoupravne socialistične družbe, misli in delo tovariša Tita in Kardelja ter .tiste tradicije, ki so jih v narodnoosvobodilnem boju začrtali naši prvi tankisti — vse to ostaja tudi tankistom kakor vsem drugim rodovom naše vojske svetlo vodilo v nadaljnjem vojaš-ko-strokovnem usposabljanju in neprestani budnosti nad našimi svobodnimi mejami.
DNEVU BORCA
4. julij 1941. leta je preplavil državo. Ukresani ogenj je zaplamtel v človeških žilah, skozi čas, od enega konca države do drugega. Narodi so se odzvali in pohiteli — v Radjevini, Virpazarju, Kalniku, Mosorju, Kozari, Fruški gori, Prilepu, Šari, Pohorju, Liki — pohiteli dramit svoje življenje. Z uporniškimi streli so zbudili zoro, z ognjem so obžarili nebo. Še do včeraj skoraj neznane reke in gore so nenadoma vstale, pridrle, se spremenile v mejnike, stoletje se je začelo ponašati z njimi.
Cez. brezpotje in skozi brezizhodnost so krenili — partija, Tito, borci.
Odhajali so ponoči, tiho, po neznanih stezicah mimo znanih javk. Tisti iz mest so zapustili odprte knjige in nedokončane šole, zaprta tovarniška vrata, tisti iz vasi nepožeta polja, nepokošene travnike, nenapolnjene kašče, napol postavljene ograje. Odhajali so ponoči, samo matere so bedele vso noč. Bila je noč, v kateri se je dogajalo nekaj posebnega, prvi jutranji streli so to potrdili.
Tako se je pred enainštiri-desetimi leti pravzaprav pričela naša nova zgodovina, ki ob vsem trpljenju v osvobodilni vojni in revoluciji predstavlja najsvetlejši sončni dan po neskončni noči suženjstva. Kako .potem izraziti vse občutke, ki nas prežemajo, še zlasti danes, po toliko letih, in ko med . nami ni več očeta in vodje narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, tovariša TITA. Z njegovim fizičnim odhodom iz naših vrst smo izgubili toliko, kot ni nikdar izgubil noben narod v zgodovini človeštva, vendar nas njegova zapuščina obvezuje, da dosledno vztrajamo n'a poti, katero nam je začrtal s svojim neumrljivim delom. Ne čutimo Te obvezo, naši občutki so mnogo bolj plemeniti. MI ŽELIMO IN HOČEMO! Tako kot 1941. leta, ko smo enako voljo segli po dah, .prepovedanih za male in nepomembne narode, kakršne skrivajo gozdovi Balkana. Toda 'zmotili so' se, krepko so se zmotili vsi tisti, ki so se imeli za gospodarje sveta. Niso pač računali na ogenj, ki je tlel v
srcih vseh zaničevanih.
$
Zato smo ponosni na naš julij 1941. Ponosni že 41 let.
Z njim smo postali vse tisto, kar doslej nismo nikdar bili in od takrat postajamo tisto, kar si niti najbolj smeli sanjači naših prednikov niso mogli zamisliti. Danes je to že naša vsakdanjost, tako, da se marsikdaj celo ne zavedamo vsega kar ima-mOj saj se še nad večino sveta kopičijo oblaki lakote, orožje rožlja, hude bolezni pa mnogokje redčijo otroške vrste.
Prav je, da se večkrat ozremo nazaj na prehojeno pot, da bi bolje ocenili dosežene rezultate revolucionarne ustvarjalnosti in še bolj trdno organizirali naš naskok na bodočnost. Zato je potrebno mnogo prav takšnih izktšenj, kakršnih smo nabrali od leta 1941,
moramo biti vztrajni in dosledni kot naši očetje v najtežjih trenutkih boja in povojne izgradnje razrušene dežele. - ’
4. julij je praznik vseh, ki so tvegali najdragocenejše, kar človek lahko sploh tvega, to je lastno življenje.
V enainštiridesetih letih odkar je izbruhnil oborožen odpor naših narodov in narodnosti pod odločnim' vodstvom KPJ, je skupnost teh narodov in narodnosti 'zrasla v zdrav in odporen organizem, Tisto, kar so bile še nejasne sanje in želje borcev, ki so se ob pomanjkljivi prehrani, obleki in stalni izpostavljenosti prežeči smrtni nevarnosti borili po naših gozdovih, je danes postalo socialistično samoupravlja-
nje. To je družbeni sistem, v katerem je »na oblasti« delavski razred, ki prispeva k ukinjanju razredov in potrebe po kakršnikoli »oblasti«. Narodnoosvobodilna vojska je zrasla iz neder ljudstva. Majhne partizanske enote so ob stopnjevanem sovražnem pritisku okupatorjev iz dneva v dan pridobivale svojo moč in iz malih enot je zrasla mogočna armada, ki. je bila zmožna pregnati okupatorja z naše zemlje.
Ob prazniku borcev le težko najdemo besede, s katerimi • bi mogli izreči našo zgodovinsko zavezanost njihovemu boju, zavezanost nas, ki sedaj uživamo plodove njihovega boja. Vendar to ne pomeni, da mislimo sedeti na lovorikah slavnih dni epopeje boja naših narodov in narodnosti za svobodo, ampak se ob tem krepi naša volja in odločnost, da bomo izborjeno ohranili in še nadalje razvijali revolucionarne pridobitve.
2---------——------------------------—-----------------------Emajlirec
Pred enainštiridesetimi leti je v'Sloveniji vzplam-menel ogenj odpora, ki se je nezadržno širil. Vzrok zato je bila zavest ljudi, da tisti zgodovinski »biti ali ne biti« zahteva tudi naj-večja tveganja in da mora boj za življenje in smrt celotnega naroda poroditi še veliko več kot samo preživetje. NOB je bila tudi revolucija množic, ki je omogočila samoraslost in samobitnost jugoslovanskega socializma.
Socialistična republika Slovenija praznuje 22. julija dan vstaje. To je lep praznik, ki nas spominja na pogumen boj slovenskih sinov in hčera za svobodo, za mir in za humane odnose med narodi in ljudmi.
Tako kot v drugih republikah, se je tudi slovenska vstaja odvijala v specifičnih narodnih razmerah. Zaradi geostrateške po-
membnosti slovenskega o-zemlja je okupator tu zgostil močne enote in številne postojanke, zaradi česar je bilo dlje časa onemogočeno ustanavljanje večjih enot narodnoosvobodilne vojske. Ljudske množice je bilo nadalje treba organizirati in povesti v boj. To nalogo je mogel opraviti samo delavski razred s komunistično partijo na čelu. Slovenski narod je moral vzeti svojo usodo v lastne roke.
Samo s takojšnjo oboroženo vstajo je bilo mogoče njihove raznarodovalne in izkoriščevalske načrte. O-svobodilna boj na tako izpostavljenem slovenskem ozemlju, ležečem eposredno ob meji fašističnih držav, posejanem s številnimi sovražnikovimi komunikacijami, je bilo mogoče začeti samo z enotno in organizirano akcijo vsega slovenskega življa in prav to je hotela in tudi morala doseči Osvobodilna fronta.
Neposredni konflikt med slovenskimi rodoljubi in okupatorji se je iz dneva v dan zaostroval. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je 16. julija ocenilo, da so nastali pogoji za uspešen začetek o-borožene vstaje. V Sloveniji je v teh dneh prišlo do številnih oboroženih akcij in ustanovitve partizanskih čet in bataljonov. Čeprav so bili ranjeni in so padli pod partizanskimi streli prvi pripadniki okupacijskih vojska in njihovi sodelavci že tudi prej, pa je oboroženi boj v dneh okrog 22. julija dobil novo kvaliteto, razvil se je v organizirane množične oborožene akcije.
Partizanske enote so si v začetku oborožene vstaje pridobile bogate izkušnje in so prehajale od sabotažnih do diverzantskih akcij k dobro pripravljenim zasedam in k prvim uspešnim napadom na sovražnikove postojanke, ter tudi
k prvim uspešnim obrambnim bojem.
Partizanske skupine, čete in bataljoni, ki so jih u-stanovili na Slovenskem, so bili jedra nastajajoče slovenske narodnoosvobodilne vojske. Ta je nastajala v izredno težkih razmerah in se je morala že od prvega dne boriti proti številčno in tehnično mnogo močnejšemu sovražniku.
Njeno zaledje so bili odbori OF, zato je okupatorjem ni nikoli uspelo ločiti od prebivalstva in uničiti ali prisiliti, da hi zapustila slovensko ozemlje.
Z oboroženo vstajo proti fašističnemu okupatorju je uspelo Slovencem, ki dotlej niso imeli.ne svoje vojske ne državno tvornih tradicij, kljub pomanjkanju ustreznih vojaških kadrov in orožja ustanoviti partizanske enote, ki ■ so se v neprestanem boju oborože-vale, krepile in usposabljale, da so sčasoma mogle
kot sestavni del Jugoslovanske armade osvoboditi vse slovensko etnično ozemlje.
Socialna in politična pripadnost prvih slovenskih partizanov je dala narodnoosvobodilni vojski povsem ljudski značaj, saj se je vzporedno z nacionalnim osvobajanjem uveljavljala tudi resnična ljudska demokracija, kar je omogočilo prehod v socialistično družbo.
Ob praznovanju 22. julija — DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA čestitamo vsem, ki so v tem boju sodelovali, vsem, ki ga danes nadaljujejo, toda ne z orožjem, temveč z delom, znanjem in novimi odnosi med ljudmi.
Srečno moji kovinarji
S temi besedami je tovariš Franc Leskovšek-Luka nagovoril kovinarje Slovenije na otvoritveni slovesnosti 6. proizvodno delovnega tekmovanja, katero se je odvijalo v dneh 11., 12. in 13. 6. 1982 v Krškem, Novem mestu in Črnomlju.
6.	proizvodno delovnega ležilo 270 delavcev — ko-tekmovanja se je letos ude-vinarjev, kateri so tekmovali v 13. poklicih, poleg njih je pri delu sodelovalo 200 strokovnjakov in organizatorjev iz DO in institucij iz vse Slovenije. Kljub dejstvu, da ju bilo tekmovanje organizirano v treh občinah, je bila organizacija izvedbe tekmovanja odlično izpeljana, tako, da so imeli tekmovalci in člani strokovnih ¡komisij idealne pogoje za delo. Ves čas tekmovanja je bilo čutiti pravo tovarištvo med tekmovalci in člani žirij in vsak pogovor med udeleženci je bil usmerjen v kovinarski poklic in izmenjavo izkušenj iz posameznih sredin, od koder so tekmo-valoi izhajali.
Celjske kovinarje je zastopalo na tekmovanju 13 tekmovalcev in trije člani oziroma vodje ekipe. V tekmovalni ekipi Celja sta bila tudi dva tekmovalca iz naše DO. V MAG postopku varjenja je zastopal
EMO tov. Brečko Ignac varilec iz TOZD-. Emokonte j -ner.
V TIG tehniki varjenja pa se je z sokolegi v stroki pomeril tov. Mutec Ivan iz TOZD Posoda.
Oba tekmovalca sta dosegla dokaj solidno uvrstitev in sta ¡dokazala, da sta bila upravičeno izbrana v tekmovalno ekipo celjskih kovinarjev.
Ugotovitev strokovne žirije je enotna. Vsi tekmovalci so dokazali, da je kvaliteta praktičnega dela tekmovanja iz leta v leto večja, da je konkurenca med tekmovalci vsako leto izredno napeta dn končno je razveseljivo, da tekmovalci vsako leto dokazujejo s teoretičnim delom tekmovanja, da je znanje ved-
no bolj prisotno oziroma, da se tudi na področju samoupravljanja — varstva pni delu dviga kvalitetna raven vsakega posameznika. Neposredni organizatorji ¡tekmovanj kovinarjev Slovenije so pri svojem delu ugotovili, da do sedaj nismo ¡imeli primernih priznanj za delavce — kovinarje, ki s svojim ¡delom na ¡tekmovaAju ¡dosežejo najboljše rezultate.
Zato je organizacijski odbor sprejel sledeče sklepe: Trem najbolje uvrščenim tekmovalcem v vseh poklicih se na zaključnih republiških tekmovanjih- podeljujejo naslednja priznanja:
SKULPTURA »KOVINAR«, ki je ulita v bron ter predstavlja rast in vzpon kovinske industrije. V sredini skulpture je znak proizvodno-delovnih tekmovanj kovinarjev Slovenije, ki s svojo dejavnostjo dajejo posebne poudarke prav izobraževanju in kvalitetnemu delu v tej panogi ZNAČKO »KOVINAR«, ki v miniaturi predstavlja skulpturo in omogoča prejemniku priznanja, da jo javno nosi in s tem izkazuje ¡prejem priznanja.
Pismeno priznanje »LISTINO«, ki s svojo vsebino potrjuje dosežene rezultate in nosilca priznanja.
Omenjend priznanja so no delo pri organiziranju bila letos prvič podeljena tekmovanj v naši republiki, tekmovalcem ob zaključku
tekmovanja. Na otvoritveni Za zasluge za pionirsko slovesnosti pa je organiza- delo na področju organizi-cijski odbor ¡podelil skalp- ranja tekmovanj, v Slo-tuTo in listino Muzeja 25. veniji pa je skulpturo pre-MAJ v Beogradu, ¡v spo- jel tudi predsednik orga-min na prvega kovinarja nizaoijškega odbora tov. Jugoslavije Josipa Broza- Srečko Mlinarič. Glavni del Tita, kateremu v čast je tekmovanj a kovinarjev Slo-posvečen tudi dan kovinar- venije je bil zaključen z jev Jugoslavije 10. oktober, geslom:
Skulpturo »KOVINAR« »Tekmovalni duh vgra-je prejel tudi tovariš Franc jujemo v naše vsakdanje Leskovšek-Luka za njego- delo.«
vo podporo in vzpodbujal-	Slavko Adamič
Celjske kovinarje je zastopalo na tekmovanju 13 tekmovalcev, od tega sta bila dva tekmovalca tudi iz naše DO. V MAG postopku varjenja je zastopal EMO Brečko Ignac iz TOZD Emokontejner, v TIG tehniki varjenja pa se je pomeril na tekmovanju Mutec Ivan iz TOZD Posoda.
Emajlirec -—------------
/
VZGOJA MLADIH UDELEŽENCEV V
PROMETU
Otroci' so naše največje bogastvo, so pa tudi del naše vsakdanjosti/ Žal pa pri tej vsakdanjosti vse prepogosto pozabljamo na njihovo varstvo oziroma na nevarnosti, ki prežijo na njih v vsakdanjem prometu, na nevarnosti, ki jih čakaio na cesti. Še posebej velja omeniti mlade 'kolesarje, saj imamo pri nas v Celju, razmeroma malo urejenih kolesarskih stez, ki bi jih kolikor toliko ščitile pred nevarnostmi.
Varnost naših otrok v prometu je odvisna od staršev oziroma največ od voznikov. Življenje otroka je namreč pretežno emocionalno. Ravna se po trenutnem razpoloženju, sledi trenutnim željam, ne da bi znal presoditi, kakšne posledice lahko povzroči njegovo dejanje. O-trok sicer živi v »našem svetu«, hkrati pa živi tudi v nekem drugem svetu. Psihologi pravijo, da otrok spozna nevarnost prepozno ali pa sploh ne. Vozniki se moramo tega dejstva torej dobro zavedati in ga upoštevati, saj tako lahko preprečimo marsikatero nesrečo.
Pomemben prispevek k izobraževanju mladih udeležencev v prometu pa daje nedvomno tudi avto-moto krožek LT v naši delovni organizaciji, ki vsako leto organizira predavanje o cestno prometnih predpisih, organizira izpite za pionirje prometnike, za pionirje kolesarje, žaren tega pa organizira tudi vrsto tekmovanj pionirjev v spretnostni vož-
nji s kolesi in poznavanju mladih pionirjev prometni-cestno prometnih predpisov, kov in. pionirjev ‘kolesarjev: Tako se j e,pred kratkim ozi- Predavanja, ki so bila orga-roma v mesecu juniju uspeš- nizirana ob sobotah in nede-no končalo izobraževanje ljah šestkrat zapored po pet
/
tfSSii»#:
Avto moto krožek LT EMO je organiziral tekmovanje pionirjev v spretnostni vožnji in poznavanju cestno prometnih predpisov. Tekmovanja, ki se je odvijalo v soboto 12. junija dopoldan, se je udeležilo 41 pionirjev, med njimi tudi pionirji iz pobratenega Rogaševca.
šolskih ur, se je udeležilo 43 pionirjev. Enainštirideset pionirjev je opravilo izpit za kolesarje, osemintrideset pa tudi za pionirje prometnike. Organizator predavanj oziroma izobraževanja je bila LT EMO skupaj z SPV. Za brezhibno izvedbo teh predavanj pa velja pohvaliti Tineta Metličarja, ki je poskrbel za teoretični del, oziroma je pionirjem predaval o cestno prometnih predpisih, ter Franca Skerbiša, vodjo pionirskega krožka.
Ob zaključku tega ciklusa predavanj je avto-moto krožek LT EMO organiziral tekmovanje pionirjev v spretnostni vožnji s kolesi in poznavanju cestno prometnih predpisov. Tekmovanja, ki se je odvijalo v soboto 12. junija dopoldan, se je udeležilo 41 tekmovalcev, med njimi tudi pionirji iz pobratenega Rogaševca.
Vsi pionirji tekmovalci so prejeli pismena priznanja ža uspešno sodelovanje na tekmovanju, ter. posebne mape z značkami naše delovne organizacije.
Prvi tširje najbolje uvrščeni pionirji pa so bili nagrajeni še s pokali
Ob koncu tekmovanja je bilo za vse udefežence organizirano prijateljsko srečanje z zakusko, katero so pripravile članice gospodinjskega krožka društva LT EMO Celje.
V jeseni, oziroma v mesecu septembru pa so naši pionirji povabljeni na po-_ dobno tekmovanje v pobratene Rogaševce.
Pred kongresom jugoslovanskih komunistov
Trenutno tečejo še zadnje priprave na XII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po končanih kongresih po republikah in konferencah zveze komunistov v pokrajinah je torej čas za enoten dogovor vseh jugoslovanskih komunistov. Končani kongresi in konference ZK so pokazali, da so osnovne usmeritve v našem socialističnem sistemu jasne; to so politika neuvrščenosti na zunanje političnem področju in samoupravni socialistični sistem v notranji politiki. S tem so že najvišji organi v delu Zveze komunistov v republikah in pokrajinah pokazali odločnost, da ostaja osnovna usmeritev slediti poti tovariša Tita. Kongres jugoslovanskih komunistov bo lahko samo potrdil to enotno opredelitev komunistov v republikah in pokrajinah.
Osnovna naloga XII. kongresa ZKJ bo oblikovanje enotnega pristopa za razreševanje situacije, v kateri se nahaja naša država. Položaj v svetu, v katerem se stopnjuje medblokovska napetost in katere pokazatelji so vojna žarišča v svetu, ima za posledico tudi mnogostranski pritisk na našo državo. Naša politika neuvrščenosti, zavzemanje za pravičnejše odnose in mir na svetu je za marsikoga bila in bo kamen spotike. Odločnost, da to politiko nadaljujemo in jo poglabljamo, odseva iz
prvega dela resolucije, ki bo sprejeta na XII. kongresu ZKJ. Drugi del iste resolucije pa obravnava vlogo in naloge ZKJ v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja in za materialni ter družheni napredek države. Nesporno je, da smo med obema kongresoma dosegli precejšen napredek v razvoju materialne osnove naše družbe in v odnosih v njej. Vendar pa ta razvoj spremljajo mnoge nepravilnosti. Naloge vseh komunistov so skladno z resolucijo, ki bo sprejeta na kongresu, da se vključijo v razreševanje teh težav. Akcija jugoslovanskih komunistov naj bi potekala enotno s tem, da komunisti vsak v svoji sredini odgovorno izpolnjuje naloge, ki izhajajo iz resolucije, katera nakazuje rešitve posameznih problemov tako, da se vseskozi poudarja (vodilna vloga delavskega razreda, ki more le-to uveljaviti po samoupravni poti.
Od komunistov se v resoluciji pričakuje mnogo, njihove naloge zajemajo vsa področja družbe- , nega življenja; predvsem pa aktivnost za razrešitev nastale situacije in boj za boljši jutri.
XII. kongres ZKJ naj bi predstavljal kongres akcije — dogovoriti se je potrebno za enotno in učinkovito razrešitev nastalih težav s tem, da se opredeli tudi odgovornost za tiste, ki se skupnega dogovora ne bodo držali.
Očistimo
okolje
LETO 1982 -S- LETO ČISTOČE V EMO
Na pobudo koordinacijskega odbora DPO DO EMO je Izvršni odbor DS DO na 16. redni seji dne 22. 1. 1982 sprejel sklep; da predlaga DS DO razglasitev leta 1982 za leto čistoče in razpiše tekmovanje za najbolj čisto delovno sredino. Za nagrade nameni Izvršni odbor 50.000 din iz rezerve sklada skupne porabe.
Na 17. redni seji dne 12. 3. 1982 je izvršni -odbor DS DO sprejel okvirne kriterije ocenjevanja čistoče in potrdil predlog sestave komisije na nivoju DO EMO ter podprl predlog predsednika in namestnika predsednika.
Delavski svet DO je na redni seji dne 22. 3. 1982 razglasil leto 1982 za leto čistoče in razpisal tekmovanje.
Delavski sveti TOZD in DSSS so izvolili 5—9 članske ‘komisije za čistost in urejenost okolja.
Predsedniki komisij TOZD in DSSS tvorijo komisijo na nivoju DO EMO, ki ima skupnega predsednika oziroma podpredsednika:
Ivlilan Šorn, predsednik
Vlado Stajnko, namestnik predsednika
Komisije ocenjujejo čistost in urejenost delovnega okolja po naslednjih kriterijih:
1.	Upoštevanje varstva pri delu
—	vzdrževanje strojev in naprav,
—	vzdrževanje transportnih poti,
2.	Urejenost oddelkov
—» urejenost delovnih mest in delovnih prostorov,
3.	Splošni izgled oddelkov
:— glede na stopnjo te» žavnosti ureditve oddelkov in okolja,
#4. Varstvo in izboljšanje delovnega okolja
—	preprečevanje in odpravljanje škodljivih posledic nesnažnega okolja.
Vsak od kriterijev se ocenjuje z 0—10 točk,
OČISTIMO OKOLJE!
Tretji občni
----------------Emajlirec
V . '	;	.
zbor rekreativnega
Člani rekreativnega športnega društva naše delovne organizacije so se v nedeljo 6. junija ob 10. uri zbrali na Celjski koči na 3. rednem letnem občnem zboru.
Da je občni zbor izzvenel resnično v rekreativnem duhu, so poskrbeli udeleženci sami, saj so prišli na mesto zbora peš po novo markirani TRIM poti EMO, kk jo je. markiral naš sodelavec Anton Pasar in le redki so se pripeljali z avtomobili, predsednik kolesarske sekcije pa se je do koče pripeljal s kolesom.
Vreme je'bilo čudovito, tako, da je privabilo na zbor kar precejšnje število »emovcev«, čeprav smo jih glede na številno članstvo, ki ga ima naše rekreativno športno društvo ■ pričakovali precej več.
Po uvodnem govoru predsednika društva Francija Gazvode so na zboru spre--govorili o delu in aktivnostih
društva 'v preteklem obdobju. V zvezi s tem je podal izčrpno poročilo sekretar društva Emil Gregorčič.
Finančno poročilo je podala Jožica Kovačič. V razpravi, ki je sledila po poročilih, ^o se člani društva dotaknili dela posameznih sekcij, problemov, ki smo jih kolikor toliko uspešno reševali ter o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z boljšim ds--lom na področju .množične rekreacije.
V RŠD je bila sprejeta pred kratkim ustanovljena (20. 4. 1982) kolesarska sekcija, ki šteje preko 30 članov,-predsednik te sekcije Miran Prezelj pa je podal kratek program dela v prihodnje.
Člani zbora so potrdili tudi sprejem namizno' teniške sekcije, ki je bila ustanovljena 6. maja in šteje 53 članov.
Glede na to, da se je v zadnjem času pokazal dolo-
čen premik na bolje v športno rekreativni aktivnosti žensk, je bilo potrebno napraviti na tem področju še korak dalje. Ustanovljena je bila komisija, ki bo poslej skrbela za rekreativno in
ga je podal Viki Klenovšek.
Nato je sledila podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim ekipam, TOZD in posameznikom za zasluge pri razvijanju, širjenju in popularizaciji množične športne
in rekreativne dejavnosti v naši DO.
Zaključek zbora je bil popestren z rekreativnim srečanjem vseh udeležencev zbora.
Člani rekreativnega športnega društva EMO so se v nedeljo 6. junija zbrali na Celjski koči na 3. rednem letnem občnem zboru.
športno dejavnost žena v naši DO. V komisijo so bile izvoljene: _ Breda Zupančič,
Anica Zupanc, Branka Arti-ček, Erna Tominc, za predsednico pa je bila izvoljena Tanja Vončina.
Za podeljevanje priznanj in nagrad na področju športne in rekreativne dejavnosti v naši DO' je bila ustanovljena pet članska komisija v sestavi: Rihi Ratej, Viki Klenovšek, Milan Ramšak, Ivan
Zaključek zbora smo popestrili z rekreativnim srečanjem vseh udeležencev.
Potrjeni so bili predlogi za spremembo nekaterih članov upravnega odbora in predlogi za kooptiranje novih, zaradi ustanovitve še nekaterih sekcij RŠD.
Člani občnega zbora so potrdili predlog finančnega plana za leto 1982, ki ga je podal Emil Gregorčič, sicer pa je bil ta plan že obravnavan na 5. redni seji upravnega odbora 17. marca 198A
Med nadaljnjim potekom občnega zbora se je v razpravo vključil predsednik RŠD EMO Franci • Gazvoda, je med drugim dejal, daje namen zaradi česa smo ustanovili društvo, v celoti dosežen, saj je-opaziti velik napredek na področju množične. športne in rekreativne dejavnosti v naši delovni organizaciji, kar dokazuje tudi I, mesto moških in drugo mesto, žensk v množičnosti v občini Celje ter različne druge aktivnosti, ki zagotavljajo/: da je šport-in rekreacija pomemben in sestavni del naporov za preobrazbo/naše DO.
Članrobčnega zbora so tudi potrdili predlog pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj na področju športne Ekipa Zavarivača in Vranja je za osvojeno sedmo me-in rekreativne dejavnosti, ki	StO prejela pismeno priznanje.
Pismeno priznanje in spominsko plaketo RŠD EMO sta prejela Gregorčič Emil in Končan Konrad.
športnega društva EMO Celje
Kot najboljši TOZD v DO EMO je prejel TOZD Vzdrževanje in energetika za doseženo 1. mesto pokal in prehodni pokal, za doseženo 2. mesto pokal TOZD Kotli, za doseženo 3. mesto pokal TOZD DSSS — Frite, za doseženo 4. mesto priznanje TOZD Kontejner, za doseženo 5. mesto priznanje TOZD Radiatorji, za doseženo 6. mesto priznanje TOZD Orodjarna, za doseženo 7. mesto priznanje TOZD Zavarivdč, za* doseženo 8. mesto priznanje TOZD Posoda in za doseženo 9. mesto priznanje TOZD Odpreski — RRC.
Rokomet: lr^mesto Vzdrževanje, pokal; 2. mesto Kotli, priznanje; 3. mesto Orodjarna, priznanje.
Kegljanje — ekipno:	1.
mesto Vzdrževanje, pokal;
2.	mesto DSSS, priznanje; 3. mesto posoda, priznanje.
Streljanje — ekipno: 1, mesto DSSS, pokal; 2. mesto ** EMO kontejner, priznanje,
3.	mesto Kotli, priznanje.
Veleslalom — ekipno: 1. mesto Kotli I, pokal; 2. mesto DSSS, priznanje; 3. mesto, Kotli II, priznanje.
Pokali in priznanja za dosežene rezultate po. panogah
Veliki nogomet: Orodjarna, pokal; Kotli, priznanje; Posoda, priznanje.
Mali nogomet: Orodjarna, pokal; Kotli, priznanje;
mesto
mesto
mesto
mesto
mesto
mesto
Vzdrževanje, priznanje.
Odbojka: 1. mesto Posoda, pokal; Ž. mesto Vzdrževanje, priznanje; 3. mesto Radiatorji, priznanje.
Košarka: 1. mesto Orodjarna, pokal; 2. mesto Vzdrževanje, priznanje; 3. mesto Kotli, priznanje.
Kegljanje moški posamez- Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število »ernov-no: 1. mesto Viki Vanovšek, cev«, 'čeprav smo jih glede na številno članstvo, ki ga pokal; 2. mesto Ivan Šrot,	ima naše društvo pričakovali precej več.
priznanje; 3. mesto Slavko Brglez, priznanje.
Kegljanje ženske posamezno: 1. .mesto Jerica ‘ Rešek, pokal; 2. mesto Dragica Sorčan, priznanje; 3. mesto Breda Zupančič, priznanje.
Streljanje moški posamezno: 1. mesto Marjan 'Cvek, pokal; 2. mesto Jože Štraj-her, priznanje; 3. mesto Jože Perkovič, priznanje.
Streljanje ženske posamezno: 1. mesto Vanja Žličko, pokal; 2. mesto Andreja Semolič, priznanje; 3. mesto Breda Zupančič, priznanje.
Vzdrževanje in energetika za doseženo i. mesto pokal, razen tega pa so prvi osvojili tudi
Priznanje in spominsko Rešek Jerica je v kegljanju žensk posamezno osvojila
plaketo sta prejela Konrad	prvo mesto in prejela pokal.
Končan in Emil Gregovčič.
Priznanje in praktično nagrado so prejeli: 1. Slavko Mesarič, 2. Breda Zupančič,
3. Zdenko Gregl in 4. Ivan Šrot trenerko; 1. Marjan Muršič, 2. Anton Grilanc, 3.
Anton Pasar, 4. Janko Vindiš in 5-. Andrei Grilanc co-
Delovno predsedstvo zbora: predsednik RŠD Franci Gazvoda, Erna Tominc, delovni predsednik Andrej Grilanc, Ivan Šrot in zapisnikar Stanka Šumak.
Da je občni zbor izzvenel resnično v rekreativnem duhu so poskrbeli udeleženci Najuspešnejše ekipe, TOZD in posamezniki so prejeli sami, saj so prišli na mesto zbora večinoma peš.	pokale, pismena priznanja in praktične nagrade.
6---------------------------------------------- Emajlirec
Program dela komisije za rekreacijo in oddih za obdobje 1982-83
Komisija za rekreacijo in oddih je na svoji prvi seji dne 28. 5. 1982 sprejela naslednji program dela: ,
1.	Program dela na področju rekreacije
2.	Program dela na področju oddiha
1. Program dela na področju rekreacije obsega:
— Izvajanje programa rekreativnega športnega društva,
—	Izvajanje nadzora nad izvedbo tekmovanj internega značaja,
—	Izvedba tekmovanj na nivoju DO,
—	Prizadevanje za kvaliteten in kvantiteten razvoj RŠD.
2.	Program dela na področju oddiha obsega:
-—■ Medsebojno sodelovanje komisije, družbenega standarda, socialnega oddel-
■n
VALCEV
V soboto 29. maja 1982 je komisija za šport in rekreacijo, ob pomoči delavcev samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, organizirala športno-rekreativno srečanje delavcev TOZD Vzdrževanja-energetike na celjskem Gričku.
Kljub, na trenutke, slabemu vremenu, se je zbralo približno 60 ljubiteljev množičnega in rekreativnega tekmovanja. V prijetnem vzdušju srno se -pomerili v več disciplinah.
Doseženi pa so bili naslednji rezultati:
Mali nogomet:
Strojna 5:2 Gradbena, Elektro 2:3 Strojna, Gradbena 7 : 0 Elektro.
I. mesto — Strojni obrat, II. mesto — Gradbeni obrat, III. mesto — Elektroobrat.
Odbojka
Gradbena 1: 2 Strojna, Strojna 2 : 0 Elektro, Gradbena 2:0 Elektro.
I. mesto — Strojni obrat, II. mesto — Gradbeni obrat, III. mesto — Elektroobrat.
Vlečenje vrvi
Gradbena 1: 1 Elektro, Elektro 0:2 Strojna, Strojna 2 : 0 Gradbena.
I. mesto — Strojini obrat, II. mesto — Gradbeni obrat, Elektroobrat.
Skakanje v vrečah
Strojna 25 sek : 26 sek. Gradbena, Elektro 28 sek : 25 sek. Gradbena, Strojna 29 sek. : 27 sek. Elektro.
I. mesto — Gradbeni obrat, II. mesto — Strojni obrat, III. mesto — Elektroobrat.
Met pikada — ekipno (v vsaki ekipi 5 tekmovalcev)
I. mesto — Gradbeni obrat — 117 zadetkov, II. mesto — Strajni obrat — 97 zadetkov, III. mesto — Elektroobrat — 77 zadetkov.
Met pikada posamezno
1. Brglez Slavko — Gradbeni obrat, 2. Maček Franc — Strojni obrat, 3. Gajič Nedeljko — Strojni obrat-, 4. Gregl Zdenko — Gradbeni obrat, 5. Leskovšek Ludvik — Strojni obrat, 6. Kvas Drago — Strojni obrat, 7. Velič Said — Strojni obrat, 8. Hrovatič Miran —■ Elektroobrat, 9. Tepež Vojko — Strojni obrat, 10. Vrabič Franc — Gradbeni obrat, itd., vse skupaj je metalo 35 udeležencev. '
Trim tek
Teklo je 30 udeležencev.
Da bi bile nagrade za vloženi. trud še zanimivejše, jih je bilo potrebno najprej poiskati v bližnji okolici. Seveda je bilo preskrbljeno tudi za dober golaž, raženj in tudi žejni nismo bili.
Podobno srečanje bomo pripravili tudi v prihodnjem letu.	Gregl Zdenko
ka in vseh delavcev preko rekreatorjev TOZD, '
—	Dolgoročna politika oddiha,
—	Izdelava pravilnika o koriščenju kapacitet,
—	Izboljšanje informiranja — obveščanja v DO,
—	Vskladiti in približati cene oddiha delavcem EMO,
—	Nastavitev delavcev na delovno mesto na področju dela rekreacije in oddiha,
—	Uresničevanje sklepa komisije za rekreacijo in oddih v delitvi sredstev za regresiranje dopusta delavcev EMO -v razmerju 20—80 % s tem, da se 20 % sredstev nameni za razširitev počitniških kapacitet, 80 % pa za izplačilo delavcem.
K uspešnemu delu komisije za rekreacijo- in oddih sodi nedvomno tudi sodelovanje le te s družbenim standardom in vsem ostalim, ker bomo samo s skupnimi močmi in prizadevanji uspeli doseči cilje, ki smo si jih zastavili.	.
Dolgoročna politika oddiha je zelo odgovorna in zahtevna naloga, ki jo moramo jemati z Vso resnostjo in odgovornostjo do nas vseh. Prav'zaradi te izredne širine moramo vsako odločitev. predhodno dobro analizirati in pretehtati, da nam v bodoče zaradi napačne odločitve ne bo žal, s tem pa bomo dosegli, da bomo s sredstvi, ki so za to namenjena, še bolj učinkovito gospodarili.
Komisija je soglasno odločila, da moramo razširiti in zagotoviti raznoliko obliko oddiha, dosedanje objekte (Crikvenica, 'Golte) pa primerno vzdrževati.
Komisija je za obstoječe počitniške kapacitete (objekte) izdelala smernice razvoja in sicer:
Počitniški dom v Crikve-nici je potrebno:
—	kapacitete razširiti ali
—	primerno vzdrževati in iskati kak drug možen kraj primeren za* razširitev kapacitet.
V zvezi z brunaricami na Golteh in to problematiko je komisija za rekreacijo in oddih sprejela naslednji sklep:
Sklep DS za odprodajo brunaric na Golteh se preloži za nedoločen čas.
Brunarice na Golteh je potrebno preurediti tako, da bo v njih možnost kuhanja in bivanja družin, ker s tem povečamo in razširimo krog koristnikov.
Drugo brunarico pa -bomo letošnjo sezono dali v najem najboljšemu ponudniku.
S preureditvijo brunaric moramo pohiteti tako, da bo za zimsko sezono 1982/83 že nared, da sprejme prve goste — delavce.
Možnost razširitve oddiha in raznolikosti ponudbe pa
je možna na sledeče-načine:
—	nabava prikolic (letne, zimske),
—	nabava bivalnih kontejnerjev,
—	najetje — nakup počitniških kapacifet ali apartmajev,
—	nabava šotorov.
Od vseh možnih variant, ki jih imamo na razpolago za širitev ponudbe oddiha
ne oddiha delavcem EMO —
lavec ne sme občutiti razliko cene, ki nastane zaradi večjih stroškov prevoza prikolic glede na oddaljenost in različnih cen kampiranja, smo pa enotnega mnenja, da bo'delavec prispeval večji delež za prikolico, ki mu nudi-b'oljše pogoje bivanja. Komisija je mnenja, da^ de-Glede cene oddihd, se bo
Ir^
IKK i ,
Brunarice ha Golteh je potrebno v najkrajšem času preurediti tako, da bo v njih možnost kuhanja in udobnejšega bivanja družin, skratka, da jih čimbolj približamo uporabnikom, oziroma, da kar se da razširimo krog korist-- nikov teh objgektov.
se je komisija odločila, da bo v prvi fazi izvedbe programa pod točko (dolgoročna politika oddiha) izboljšala ponudbo oddiha z investicijo v počitniške kapacitete, ki bi jih odvisno oc( zanimanja delavcev premeščali v najboljše možne kraje na Jadranu in v zdravilišča v'poletnih mesecih — pozimi pa v smučarska središča.
Za prikolice smo se odločili prav zaradi številnih dobrih lastnosti, ki jih prikolice vsekakor imajo, pa - tudi zaradi prakse po drugih DO, kjer se prikolice zelo dobro obnesejo.
Izdelava pravilnika o koriščenju kapacitet — Ker
področje okoli koriščenja počitniških kapacitet v DO še ni urejeno čas pa bi že bil, je komisija sprejela sklep, da se izdela pravilnik o koriščenju kapacitet. Izdelala ga bo služba družbenega standarda z sodelovanjem oddelka socialne dejavnosti.
Izboljšanje informiranja — Komisija je ugotovila, da moramo na področju obveščanja v DO storiti korak naprej. Z delom komisije (predvsem pa z rezultati) morajo biti seznanjeni poleg sekretarjev po TOZD in OOZS po možnosti tudi vsi delovni ljudje.
Posluževali se bomo vseh možnih oblik informiranja in skrbeli tudi za kvaliteto le tega.
Vskladiti in približati ce-
komisija zavzemala, da bodo v okviru zihožnosti delavca, oziroma kolikor nam bo to dopuščal ekonomski faktor.
Nastavitev delavca na delovno mesto za področje dela rekreacije in oddiha — Ker je v planu povečanje in razširjanje možnosti oddiha predvidevamo, da se bo temu ustrezno- povečal tudi obseg dela in potrebno bi bilo, da se zaposli delavca, ki bi se poklicno ukvarjal s področjem rekreacije, predvsem pa oddiha.
Uresničevanje sklepa komisije za rekreacijo in oddih v delitvi sredstev za regresiranje dopusta delavcev EMO v razmerju 20—80 % s tem, da se 20 % sredstev nameni za razširitev počitniških kapacitet, 80 % Sredstev pa za izplačilo delavcem.
V zvezi z regresom smo mnenja, da je potrebno regres' ki je namenjen delavcem, razdeliti v tem 'smislu, da se del regresa 20 % investira v razširitev počitniških kapacitet s tem pa dosežemo to, da se denar, ki je namenjen za oddih porabi izključno za te namene, zato komisija predlaga, da se sprejme tudi ta sklep, DPO in OOZS pa zavezuje, da poskrbi, da se bo ta sklep sprejel tudi na delavskem svetu DO EMO.
Konferenca OOZS Komisija za rekreacijo in oddih
Emajlirec
Od Mirka Doberška, ki je bil dolga leta vsestransko aktiven delavec, so se poslovili med drugimi tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v naši DO.
Mirko Dobršek odšel v zaslužen pokoj
Pred kratkim smo se po dolgih letih vestnega in požrtvovalnega dela poslovili od našega sodelavca Mirka Doberška iz TOZD Orodjarna, ki je odšel v zasluženi pokoj.
Verjeano skoraj ni v našem kolektivu sodelavca, ki ga ne bi poznal, saj je v vsej svoji delovni karieri aktivno sodeloval tako na družbenopolitičnem, samoupravnem področju kakor tudi pri vsakodnevnem izpolnjevanju delovnih obveznosti. .
Mirko Doberšek se je rodil 21. 10. 1921 v Celju, kjer je tudi obiskoval osnovnd- šolo. Od leta 1937 do 1941 je bil vajenec pri obrtniku Ignacu Javoršku za poklic strojnega finomeha-nika.. Pri Tem obrtniku so takrat izdelovali manjša orodja. Leta 1947 je blia ¡ta delavnica nacionalizirana in pripojena k Tovarni emajlirane posode.
Leta 1950 je bila kompletna delavnica z vsemi zaposlenimi z dekretom prestavljena tudi lokacijsko v matično tovarno. Takrat je pričel z delom kot strugar v mehanični delavnici do februarja 1952, ko je prevzel delo mojstra v strugami, katerega je vestno in dosledno o-pravljal vse do upokojitve.
član ZK je postal a-prila 1947, korenine njegove družbenopolitične aktivnosti segajo pa še mnogo dlje.
V vseh teh letih, ki jih je prebil med nami oziroma na delu v našem kolektivu, je uspešno opravljal vrsto naj-
različnejših družbenopolitičnih, samouprav-ljalskih in drugih funkcij.
Bil je član prvega delavskega sveta in upravnega odbora naše DO, več mandatov predsednik sindikata v orodjarni, član izvršnega odbora sindikata, več mandatnih' obdobij član DS in upravnega odbora DO, bil je 10 let
sekretar komiteja ZK v DO, sekretar osnovne organizacije ZK v orodjarni, predsednik odbora za učinkovitejše gospodarjenje v TOŽD, predsednik samoupravne delavske kontrole DO EMO. Razen tega je bil tudi zelo aktiven v krajevni skupnosti kjer prebiva, pa v občinskih organih in komisijah, skratka v vseh teh letih njegovega plodnega u-dejstvovanja od osvoboditve do danes na najrazličnejših področjih je tega toliko, da ni možno vsega našteti. Za vse to je žrtvoval veliko in prostega časa, pa tudi samoodrekanj za u-spešno realizacijo vseh preverjenih mu nalog ni bilo malo.
Za vse to uspešno politično udejstvovanje v naši DO kakor tudi izven nje je Mirko Doberšek, prejel mnogo priznanj in odlikovanj, tudi državnih.
Leta 1950 je prejel medaljo dela, ¡leta 1980 Orden ¡republike z bronastim vencem, pa bronasto priznanje OF. Za-krepitev in širjenje delavskega samoupravljanja je prejel nagrado samoupravljalca, prejel je priznanje — zlato značko 2 leva naše DO za politično delo. Ob 20-letnici samoupravljanja mu je delavski svet podelil spominsko diplomo, ob 75 in 80-let-nici DO je prejel priznanja.
32 let je bil član strojnega krožka LT EMO in dobil tudi na tem področju številna priznanja. Najpomembnejše je prer jel ob 30-letnici ljudske tehnike Jugoslavije — državno priznanje za dolgoletno delo in prispevek k razvoju tehnične kulture.
Sodeloval je tudi pri izgradnji strelišča ter bil dolgoletni član DPD Svoboda, ter prejel Zlato Galusovo odličje za aktivno sodelovanje v zboru.
Skratka bil je vsestransko aktiven delavec, “kakršnih je malo in bi jih danes v tej težki gospodarski in politični situaciji še kako potrebovali.
Ob njegovem odhodu želimo, da bi ostal takšen še naprej, da bi v v zasluženi pokoj mu zdravju in sreči užival v pokoju, ter seveda, da bi še kdaj prišel med nas.
Križanka ši. 21
1		2.	3	' l	$	S ■	G	7	S
<9	©	10			M				
12.			P	11»	©	15		©	13
SfJ			18	(g)	19			20	
21			©	22			©	Zb	
21»			25	d	26	©	27		
	©	28		23			©	30	
31		©	32			(g)	33~		
	©	31»				(g)	35		
3(b	37		©	©	38	39			ŠŠ
1(0			bi	te				©	ta
	bi					O	kk	ks	
i &						UJ	te		
- -SLAV/-
KRIŽANKA ŠT. 21
VODORAVNO: 1. velika radost, zadovoljstvo, 5. Ma-dar, 9. kratica za tono, 10. vrsta tujih cigaret, 12. glina, 14. Italija, 15. ploščinska mera, 16. žveplo, 17. prižnica v' cerkvi, 19. načrti, 21. hoditi, 22. ilegalna organizacija za osvoboditev Severne Irske, 23. nemški predlog, 24. tuje žensko ime, 26. kisik, 27. tuje žensko ime, 28. vrsta palme, 30. radon, 31. Celje, 32. otok v Prespan-skem jezeru, 33. priimek vojvodinskega šahista (Mi-halj), 34. mozolji, 35. grobo domače sukno, 36. odmev, eho, 38. vrsta majoneze in gorčice, 40. sosednja država, 43. kemična prvina, znak Ba, 44. kratica za radiotelevizija, 46. japanski borilni šport, 47. vzdevek Goethejeve matere.
NAVPIČNO: 1. ubrati, prikrojiti v enotno podobo besedilo, 2. čustvena razgibanost, ginjenost, 3. dalmatinska vprašalnica, 4. vzdevek Onassisa, 5- breg, obrežje, 6. planina, hrib, 7. Emil Rojec.
8. kobila iz Servantesovega Don Kihota, 11. rimsko 50, 13. 12 mesecev, 18. prva črka, 19. planinski splet na Kosovu, 20. glavno mesto Kenije, 25. riževo žganje, 27. fosfor, 29. kraj v ZR Nemčiji* 33. Rusko žensko ime, 34. arabsko »veliki«, eden najpomembnejših azijskih vladarjev (1542—1605), 37. italijanski otok v Sredozemlju znan iz Napoleonovih časov, 39. vzklik, 41. dolgore-pa papiga, 42. sukanec, 45. Turnšek Jože, 42 a. začimba, tudi žensko ime.
REŠITEV KRIŽANKE (Skandinavke) ŠT. 20
VODORAVNO:	MICKA,
AVION, NARKISOS, ‘ ANESTETIK, GON, AKIRA, EVA, TRIP, ROJAK, AJA, KLE-ŠCAR, AORTA, JER, ZNESEK, SKUTA, OPANKE, NM, POSTILJON, AVA, JELA, REMIH, SOR, NC, NATEG, OAZA, UTIK, SLON,' REJA, TORA, ARAD.
-Slavi-
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se Iskreno zahvaljujem so- > delavkam in sodelavcem dekor oddelka, topilnice ' in laboratorija za dragoceno darilo ki mi bo drag spomin.
Vsem želim še veliko zdravja in sreče.
Emica Kresnik
Sef transporta in nakladalec
»Sel je lovit ribe« odvrne mati čnvovka.
Naš humor
Naša sodelavka je nedavno tega obiskala zdravnika in ga prosila za pomoč. Mož ji smrči cele noči. Tako neprespana tudi ne more biti produktivna. Da bi zdravniku, kar se le da pomagala, mu pove, da ima mož vedno, iko smrči, odprta usta.
ždravnik nekaj časa premišljuje in ji reče:
»Tovarišica, težko vam bom pomagal. Veste, vaš mož ima prekratko kožo. Ko zapre oči, mu jo zmanjka za usta. Zato ima odprta in stalno smrči.«
»Oprostite, ali niste v sorodu s, profesorjem Kovačem?«
»Jaz sem profesor Kovač.«
»Ah, saj sem vedel: zato takšna podobnost!«
Vidiš , toU j«, velika rifaa
m vnevctdeta , vil*
»Včeraj mi je žena dala i zaušnico.«.
»Grozno.«
»Res grozno, če samo pomislim, da sem za to isto roko pred tremi leti prosil.«
—0—
»Ali se v tem hotelu dobro spi?« vpraša gost gosta.
»Odlično. Zjutraj sem. ob devetih zvonil sobarici, pa so še vsi spali.«
—0—
»Vsako sredo prihajaš iz službe pijan. To se mora spremeniti!«
»Prav, kako bi ti bil všeč petek?«
»Tožiteljica, ki trdi, da je zaradi mojega obrekovanja izgubila čast in dobro ime, laže. Izgubila m nič.«
Zdravnik vpraša pacienta:
»Pijete?«
»Ne, razen, če sem slabe volje ali zelo srečen. Če pride kdo na obisk, popijem z njim- kakšen kozarček, včasih pa tudi, če sem sam. Sicer se ne dotikam alkohola, razen, če sem jezen.«
TIPKARICE
»Da moj mož se hoče ločiti in jaz tudi. To je prvikrat v najinem zakonu, da sva enakega mnenja.«
»Glej, glej na nebu je aviona.«
»Ne reče se aviona. Reče se avion, ker je moškega spola.«
»Kako pa naj to vidim, ko pa je tako visoko.«
»Nespečnost me daje, shujšal sem, od nervoze se kar tresem ...« pripoveduje pacient zdravniku.
»Da, da... Pustite cigarete: Pokadite kvečjemu eno po jedi.«
Čez nekaj tednov pride pacient znova na pregled.
»No .poglejte!« ga veselo pozdravi zdravnik. »Krasno dzgledate in celo zredili ste se!«
»Nič čudnega, ko pa vsak dan najmanj . desetkrat jem!«
Vodja obrata zaloti dva delavca, da 'klepetata ob stroju in nič ne delata. Približa se jima in vpraša:
»Dobri dve uri že ne delata, ampak samo govorita! Le o čem?«
»O skrajšani .delovni dobi, šef. To je zdaj aktualno!«
»A tako! No za danes že imata priznan za dve uri krajši delovnik!«'
»Godi se mi krivica, saj sodišče trdi, da je bilo moje početje u-mazano, jaz pa sem ravnal po načelu »Roka roko umije«.
»Tista pralnica je bila najslabša v .mestu, tam so mi izgubili veliko perila. Med drugim tudi krasnih, mehkih brisač z napisom »Grand hotel«.
»Lepa reč« reče padalec med poletom proti zemlji, »padalo se mi noče odpreti in še deževati je začelo«.
Miličnik ustavi voznika.
»Pa ja nimate te vsega občudovanja vredne pločevine za av.to?«
»Seveda ne, sicer bi moral že zdavnaj narediti šoferski izpit.«
»Dober dan. Radi hi dobil prostor nekje na Jadranu ...«
»Vse zasedeno.«
»Bom pa pri sosednji a-genciji vprašal...«
»Prepozni ste, .povsod je vse zasedeno, nobenega prostora, nimamo več.«
»Bom šel pa v Ljubljano ...«
»te ni v Celju, tudi v Ljubljani ne bo. In v Mariboru tudi ne in celo na morju ne. Če ni — ni!«
Drugi dan v Avstriji.
»Guten Tag. Ali bi šel lahko na počitnice v Jugoslavijo?«
»Natürlich! Kam ¡pa bi želeli? Severni Jadran, srednji, južni? Izberite!«
»Nekaj 'bolj poceni...«
»Saj sploh drago ni, kje pa! Nudimo tudi popust! Kdaj bi želeli: junija, julija, avgusta?« -
»Pa mi rezervirajte za julija...«
»Zakaj pa je naš direktor zadnje čase tako potlačen?«
»Kaj ne bi bil. Med njegovim dopustom se je promet našega TOZD bistveno ¿višal.«
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat' mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
—0—
»Tovariš komandir« kliče ponoči stara Zofija postajo milice, »malo prej sem v vrtu slišala nekakšen šum. Ko sem šla pogledat, sem pa dobila udarec po nosu.«
Komandir takoj pošlje miličnika ,naj pogleda, kaj se dogaja na Zofijinem vrtu. Kmalu nato se miličnik vrne — z' razbitim nosom.
»Kaj je?« vpraša komandir, »si koga pri-»Nisem. Tudi jaz stopil na grablje«.
—0—
Sinek črv vpraša ma-
Modre in manj modre
, človek, iki ve »kako«, bo vedno dobil službo. -človek, ki ve »zakaj«, bo vedno njega šef.
—0—0—
Samo dve družini sta na svetu: tisti: ki kaj imajo in tisti, ni nimajo ničesar.
—0—0—
Lenoba je kot rja: izrablja bolj kot delo.
Q— 0—
Brezdelje je začetek vseh pregrehi, krona vseh
Preteklost se hrani s trenutki sedanjosti.
—0—0—
Če je previdnost povsod, ni poguma nikjer.
—0—0—
Če je napredek zakon, je svoboda njegovo orodje.