m ——; ■ V^aaTNleto • . . Za pol leta » • • • • Za New York celo leto • c«lo leto GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: OHetoa S—1242 Entered m Second Glass Matter September 21, 1908, »t the Port Office at Hew York, N. Y, Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 5—1242 No. 81. — Stev. 81. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 7, 1937 —SREDA, 7. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. STAVKA PRI CHRYSLERJEVI DRUŽBI KONČANA GUFFEYEVA PREDLOGA JE BILA SPREJETA V SENATU; GREEN OČITA LEWISU POLITIČNE CILJE Po Greenovem zatrdilu hoče Lewis zadostiti svoji častihlepnosti. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije noče v Ameriki nobenega Hitlerja in Mussolinija. — Predlog glede prepovedi sedečih stavk je bil zavrnjen. — Nova po«tava ne določa delavskih plač. Protiitalijanske demonstracije v Beogradu LANSING, Mich., 6. aprila. — Frank Murphy, governer države Michigan, je nocoj malo po deveti uri izjavil, da je bil dosežen sporazum med zastopniki delavcev in Chryslerjevo korporacijo. Te dni se bo vrnilo na delo osemdeset tisoč avtnih delavcev. Pogajanj, ki jih je vodil governer Murphy, sta se udeležila Walter P. Chrysler, predsednik korpo-racije, in John L. Lewis, predsednik odbora za in-dustrijalno organizacijo. Governer je nadalje sporočil, da je povabil k sebi zastopnike tukajšnje Reo Motor Car Co., in Hud son Motor Car Company ter uradnike unije avtnih delavcev. Pozval jih bo. naj se sporazumejo na isti podlagi kot so se sporazumeli zastopniki Chryslerjeve družbe in stavkarjev. Stavka pri Chryslerju je bila končana pod pogojem, da bo korporacija priznala United Automobile Workers unijo kot zastopnico delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Unija pravi, da je izmed 67,000 Chryslerjevih delavcev 59,000 članov unije. NEWARK, N. J., 6. aprila. — William Green j* v svojem govoru v pondeljek zvečer pozival delavstvo, da podpira American Federation of Labor in je rekel: "Vsi oni, ki pomagajo človeku, da zadosti svoji častihlepnosti, bodo stali na drugi strani.'* Po imenu pa ni omenil niti Johna L. Lewisa, niti njegovega odbora za industrijsko organizacijo — • CIO, ko je v svojem govoru pred delegati Aluminum Workers izjavil: "V delavskem gibanju v Ameriki ne maramo niti Hitlerja, niti Mussolinija." Pozneje je rekel Green, da je s svojimi besedami mislil Lewisa in njegov odbor ter je Lewisa obdolžil, da vodi svojo kampanjo samo iz politične častihlepnosti. Green je rekel, da je problem, ki loči AFL od CIO. vprašanje demokracije ter dodal: "Naj pride, kar hoče, jaz bom do skrajnega konca držal z onimi, ki zagovarjajo demokratična sredstva in demokratska načela za rešitev naših problemov." O CIO je rekel, da je povzročil jezo in sovraštvo in celo nasilstva. "Ali naj bodo ameriški delavci porabljam za to, da en mož zadosti svoji častihlepnosti, ki zametuje vse drugo?" je rekel Green. "Kdor delavstvo cepi, po-maga sovražnikom delavstva. Dalje je rekel Green, da v sporu s CIO ne pride v poštev vprašanje glede strokovne ali industrijske organizacije ter dodal: "Vsi, ki poznajo Delavsko Federacijo, vedo, da se zavzema za obe vrsti organiziranja, kakoršne so okoliščine in razmere/* WASHINGTON, D. C., 6. aprila. — Z 58 glasovi proti 1 5 je senat sprejel Guffey - Vinsonovo predlogo za uredbo industrije mehkega premoga. Senator Byrnes je hotel k tej predlogi dostaviti še prepoved sedečih stavk, toda njegov predlog je bil »vrnjen z 48 glasovi proti 36, VSTOP V VOJNO JE BIL ZMOTA Senator Norris je pred 20 leti glafeoval proti vojni z Nemčijo. — Z odpravo dobičkov bi bilo mogoče prepreč iti vojne. AVASHIXOTOX, I). (i. apr. — Zvezni senator Norris iz Xebraske je mi predvečer -O. obletnice vstopa Združenih držav v svetovno vojno rekel, tla Amerika ne bo šla v prihodnjo svetovno vojno. Že pred 'JO let-je glasoval proti v-topu Združenih držav v vojno proti Nemčiji. Sedaj pa je častitljivi senator rekel: — "Ne verjamem, da bi nas mogli še enkrat potegniti v vojno. Ameriški na rod ima zadnjo veliko vojno še preveč v spominu. "Seveda morejo narod s propagando naščuvati,^kot se je zgodilo pred 'JO leti. Toda ne verjamem, da bodo v resnici poskusili, ali pa da bi imeli kak uspeh, če bi poskusili. "Naš vstop v svetovno vojno je bila največja zmota, ki smo jo kdaj kot narod napravili. Pri tem sami nismo imeli nobenega dobička in tudi nobenemu drugemu narodu s tem nismo koristili. Toda mi in naši otroci morajo sedaj prenašati posledice. Da se zavarujemo proti obnovitvi take možnosti, moramo sprejeti še strožje po ihtave, kot pa so predloge, ki so pred senatom. Ko bomo to storili, seveda moremo izgubiti de nar in trgovske trge. Toda penili dam prednost pred izgubo človeških življenj. "Ko bi nam bilo le mogoče v vojnah izločiti dobičke, bi imeli mir na svetu. Združene države morajo posojila drugim narodom za vojno prepovedati i i ravno tako pošiljanje orožja. Tai ravno to na> je potegnilo v svetovno vojno.*' KRALJ PADEL S KONJA KO DAN J, Danska, G. aprila. — Kralj Kistjan je padel s konja, ko se mu je splašil in padel. Kralj se ni poškodoval ter je konja zopet takoj zajalial. Maša zadušnica za q>okojnim Frankom Sakser-jem l>o jutri .(v četrtek) oli polosniih zjutraj v slovenski cerlevi na remi cesti v Ne\r York u. PRESENEČENJE ___^MOSKVI Kot načelnik OGPU je bil Jagoda zelo krut. — Ni bil v zvezi s Trocki-jem. — Stalinu je bil dolgo trn v peti. MOSKVA, Rusija, 5. aprila. —Moskva je presenečena vsle«! aretacija Henrika (J. Jagode, ki je bil 20 let načelnik sovjetske politične policije OGPl*. Za mnoge njegova aretacija pa ]»omeni 'veliko olajšanje, kajt' kot načelnik tajne policije in pozneje kot komisar za notranje zadeve, v čegar področje je spadala (>GPl\ je Jagoda kazal veliko okrutnost. Danes še ni znano, a ko je bil poslan v zeleno-sivo kaznilnico v sredini Mo-kve, kamor je sam poslal na tisoče ljudi, kajti nikdo ne mara povedati »več. kot da je bil Jagoda odstavljen kot komisar za pošto in brzo-jav. Jutranji listi so prinesli naznanilo o njegovem odstavlja n ju z dodatkom, da je "zakrivil zJlooin v uradu." Njegov zločin pa je "civilen" in v nasprotju s "politič-nini" zločinom. Kolikor je znano, Jagoda, četudi je že star boljševik, ni bi i nikdar v tesni zvezi s T rock i-jem in Zinovijevim. Jagoda je celo osebno videl, ko je bil Trocki aretiran in nato izgnan iz Rusije ter je »ves čas preganjal opozioi jonalce in vohune ter jih je mnogo poslal v smrt. Vendar pa je nasprotoval Stalinu v njegovi prehitri ko-lektivizaciji kmetij, ker se je bal, da se bodo kmetje uprli. In Stalin ga je že pred leti hotel odstaviti, toda šele letos ga je ponižal s tem, da ga je postavil na nanj -važno mesto v sovjetski vladi za komisarja za pošto in brzojav. Lansko leto je prišel na Ja-godovo glavo vihar ob priliki veleizdajiiiškega proeesa proti Radeku in njegovim tovarišem. Ruska javnost ga je splošno obsojala, ker s svojo veliko tajno policijo ni razkril velike zarote in vohunstva, medtem ko se je mnogo lx>lj brigal za manjše politične pregreške. MOSKVA, Rusija. 5. aprila. — Do-edanji sovjetski poslanik v Parizu, Vladimir P. Po temkin, je bil uradno imenovan za prvega nadomestnega komisarja za vnanje zadeve. Nova postava, ki stopi na mesto postave, katero je zvezno sodišče zavrglo, določa, da^ vlada postavi posebno komisijo, ki bo določevala ceno premogu in prepovedala nekatere tekmovalne metode. Stara postava je poleg tega še določevala plače delavcem, vsied česar je najvišje sodišče postavo zavrglo. — Predloga bo poslana še v poslansko zbornico, da potrdi dodatek, ki ga je senat dodal k predlogi. RUSKA LETALA ODLOČUJEJO NA ŠPANSKEM Poleg nekaj francoskih imajo republikanci 140 ruskih aeroplanov. — Fašisti so pustili zajtrk na pečeh. MADRID, Španska, 6. apr.— Velikanska republikanska zračna armada širi uničenje in smrt po fašističnem ozemlju ml Madrida do .južne španske obali. Republikanci vpo rablja jo veliko število velikih bombnih in mnogo malih zasledovalnih aeroplanov. Bombe in krogle iz strojnic so deževale na fašistične čete, karavane tovornih avtomobi-; lov, na vlake z vojaštvom in na ; železniške postaje. Veliko .šte-| vilo fašistov je bilo ubitih. Ae-i roplani so pričeli s svojim na-; padom, ko so čete zavzele Vals-quillo na fronti pri Cordobi. Najprej je zračna armada ob. iskala Baides. 00 milj severovzhodno od Madrida, ob cesti Madrid—Sign en za v bližini Guadalajare, kjer je bila italijanska armada nedavno poražena. Letalci so uničili, železniško postajo in 50 železniških voz s vojalstvom. Nato so aeroplani odleteli proti (ruadarrama 7 >o gorju, kjer so presentili 30 tovornih avtomobilov z vojaštvom in municijo pri Robrecordo. Vsi avtomobili so bili uničeni. Iz R-obregordo so aeroplani# poleteli nad Avilo, kjer ima Fran-cova južna armada svoj lrlavni stan in vojaška skladišča. Tz Avile so odleteli nad Talavera de la Reina, kjer je glavno skla. d išče za armado pri Toledu. Xa Toledo so letalci vrgli 80 bomb; največ- fašistov pa je bilo ubitih v Avili. Slechijič pa so letalci bombardirali Pueblo Xuovo del Terrible v bližini Conlobe, kjer so metali bombe in streljali s strojnicami na fašistično črto. Letalci so sporočili, da je bilo mesto popolnoma porušeno. Poleg nekaj francoskih imajo republikanci največ ruskih aeroplanov in sicer 80 bomfbnih in 60 zasledovalnih.. aeroplanov. Bombne aeroplane Imenujejo Katjuska (Katrica.) • MADRTD, Španska, 6. aprl Južna republikanska armada je' premagala fašistično armado in zavzela vas La Granjuela. S tem si je odprla pot za napad na premogovnike pri Penna-rovi. Malo prej so republikanci ! zavzeli Valsequillo, kjer so fašisti tako naglo zbežali, da so pustili zajtrk na poljskih pečeh. Položaj na drugih frontah: Položaj na drugih frontah. Severna fronta: Fašisti so zavzeli baskiško trdnjavo OeJran-diano ter pritiskajo protti Du-jrangn. 1 Fronta pri Guadalajari: Ee- PREBIVALSTVO BEOGRADA JE BENEŠA NAVDUŠENO SPREJELO BEOGRAD, Jugoslavija, 6. aprila. — Cehoslo-vaški predsednik dr. Edward Beneš je bil v Beogradu z velikim navdušenjem sprejet. Policijski kordon okoli Beograda pa je zabranil prihod v me sto kmetom, ki jih je bilo več tisoč. Policija je namreč Izvedela, da so voditelji opozicije povabili kmete, da pozdravijo dr. Beneša na ta način, da pokažejo, da jugoslovanski narod ne odobruje prijateljske politike ministrskega predsednika Milana Sto-jadinoviča do Italija in Nemčije. Navzlic temu pa je prišlo do j svojih napitnicah zagotavljal-:. demonstracij proti Italiji. (J0O divjakov se je zbralo pred poslopjem, kjer se je vršil svečan sprejem dr. Beneša. Ko je dr. Beneš odšel, je j>olicija dijake ?H>tismila na dvorišče ter jih je odpeljala v zapore, ker so nosili veliko zastavo z napisom "Živele združene demokracije po celem svetu" in kričali "Doli s fašistično Italijo in Musso-linijem!" Predsednika Beneša so na železniški postaji sprejeli regent knez Pavel, njegova soproga kneginja Olga, ostala dva regenta, ministrski predsednik Stojadinovic in več drugih dostojanstvenikov. Velikanska množica ljudi j«4 stala ob ulicah, po katerih se je {De la Rocque S petimi <.'a je cilj Male antante mir in složno sodelovanje. Voditelji starih jugoslovanskih strank upajo, da se bo dr. lienešu posrečilo prepričati kneza Pavla, da ministr. predsednik Stojadinovič vodi Jugoslavijo od Male antante in zapadli i h držav in svojo politiko podreja Nemčiji in Italiji ter s tem deluje nasproti intere 0111 J ugoslavije. FRANCOSKI FAŠISTI SO OBTOŽENI peljal dr. Beneš v staro kraljevo palačo. Med množico je bi'o več tisoč Sokolov. Benesev prihod ni bil uradno naznanjen, kot je običajno naznanjen prihod načelnikov tujih vlad, in tudi beogradski župan ni pozval prebivalcev, dri pozdravila visok, gosta. Toda dr. Beneša in njegovo soprogo je množica pozdravila z večjim navdušenjem, kot pa je pozdravila bolgarskega kralja Borisi« in romunskega kralja Karola. tovariši bo prišel pred sodišče. — Obdolženi so, da so zakrivili krvave boje. PARIZ, Francija, f>. aprila. — Polkovnik Francois »le la Rf»Cf|iie in ]»et njegovih tovarišev -e bo moralo zagovarjati pred sodiščem. Obtoženi so, da so prepovedano faši> t i č n o stranko Croix de feu (ognjeni 1 križ) prekrstili na socijalno Po vojaški paradi, v kateri je 1 stri»nko in jo dalje vodili v fa-biia vdeležena cela beogradska | šističnem duhu. irarnizija, se je predsednik Be- s to tožbo jV ]ju.Uk<- fron-neš odpeljal v regentovo "be-|te? ki jc obrnjen proti nacijo-palačo", kjer je dr. Bene-, Ila]jstH.m opoziciji, prišel pred podelil kraljiei-n.ateri Mariji,|blišče. De la Rocque, ki pode knegiuji Oljri in mlademu kra 1,'U Petru najvišje čehoslovaško odlikovanje, red belega Jeva. Zvečer je bil v kraljevi palači banket in dvomi sprejem. ICcez Pavel in dr. Beneš sta v publikanci so potisnili svojo črto proti cost i, ki pelje v Ara-gon. Fronta pri Burgosu: Vladne čete, ki prodirajo iz tSanfand-ra proti jugu, so zavzele Sar-gentes de la Lora, ki se nahaja samo 38 milj od Burgosa. Fronta pri Oviedu: Vladne čete. ki so večinoma sestavljene iz asturiskih rudarjev, 'so pognale faišrste v sredino mesta. Fronta ob reki .Tarama: Republikanci so vstavili vsako fašistično prodiranje, ki je ogrožalo cesto, ki pelje v Valencijo. Južno vzhod na fronta: Republikanci 4o s protiofenzivo pognali fašiste do Morrila in vsako fašistično prodiranje na tej fronti je bilo vstavljeno. želi -nadaljuje z agitaci jo za svojo stranko, je v ponedeljek govoril v dveh majhnih mestih v bližini Bourdeauxa. Njegov glavni sta.n je tožbo mirno sprejel. De la Rocque bo najel več odvetnikov, ki bodo zagovarjali njega in njegovih pet tovarišev, med katerimi je tudi i>osla-liee Jean Ybarnegaray. Obtožnica trdi, da de la Rocque socijalne stranke ui sam«-rabil za to, da je še dalje obstojala stra.nka ognjenega kr,-ža, temveč je tudi povzročal nemire, ko je 4. marca svoje tovariše naščuval, da so v prizorih protidemonstracijo, ko so kom ua listi imeli veliko zl>orovanje v Pare des Princes. Ako bodo de la Rocque in njegovi tovariši spoznani krivim, da so nadaljevali s stranko ognjenega križa, jih bo zr.-Ol l6tA eoeeeeeeooeooeeooeee 95.00 Četrt 1leta..................$1.00 Zt New York mm. celo leto ...... »7-00 Za pol lata $8.60 Za InoxematTo aa oelo ieto......$7.00 Za pol leta.....i.......................fSJSO 8nbecrlptlon Yearly $0.00 Rusija je močna in pripravljena. DodUJ bias podplaa In oaehnoctl k ne prioMujejo. Denar naj ae blagovoli »oSUjaCl po Mooej Order. Pri spremembi kraja nsroCnlkov, prosimo, da «s tudi prejteje bivali Me naznani, da bltreje najdemo naalovnlfca. Advertisement ob Agreement "Olaa Naroda" Uhaja vaakl dan lzrzemfil nedelj ln praanlkor "OLAS NARODA $1$ 18th Street. New Varfc. N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 LEP NAPREDEK HOMESTKAD, Ta., v juliju 181)1». — V boju med stav-kujočimi delavoi in kompanijsko policijo je bi'Io ubitih 10 oseb, 20 pc, ranjenih. * PITTSBURGH, Pa., v marcu, 1937. — V sobi. napolnjeni 7. dimom. Unij.ski odbor s PhilipjK>m Murravem na čelu m vodilni uradniki petih največjih jekla rn United States Steel Corporation so podpisali |>ogodbo, po kateri jeklarne priznavajo odboru jeklarske organizacije edino pravico za podajanja. Razmere so se v 40 lotili popolnoma spremenile, in unije in jekli-rne so se prilagodilo .novim razmeram. Ni splošno znano, da so vodilni uradniki najvtčjih jeklarskih industrij že leta 1934 Amalgamated Association of Iron. Steel & Tin Workers stavili jk>nudbo, ki je pomenila kolektivna pogajanja za to unijo. Ta ponudba je sledila konferenci v Beli hiši. Michael F. Tighe. ki je bil tedaj predsednik Amalgamated unije, ki se je pridružila IOC, je rekel, da je tedaj ponudbo odklonil Ln na priporočilo predsednika American Feg. Jeklarne pa so ta protipredlog zavrnilo in nato so pogajanja zaspala. Lewis jo delavce v promogarski industriji združil, ko -se je pričela XRA in jim pripomogel, da jim je bila < hm v na plačo 7\*išana od $2.50 -na $15. Nato je z drugimi močnimi unijami sestavil odbor jeklarskih delavcev, če gar predsednik je Murray in je pričel kampanjo, kako rs ne jeklarska industrija še ni videla. Neki poglavitni voditelj v tej kampanji je na vprašanje, zakaj je bilo v jeklarski industriji v primeri z avtomobilsko industrijo tako malo stavk, odgovoril: "Disciplina med člani. Najprej smo to skušali doseči z vzgojo. Hočemo dokazati, da gre tudi brez stavk. Voditelji unij v avtomobilski industriji nimajo te discipline." . Odkar je unija jeklarskih delavcev podpisala pogodbo z TJ. S. Steel, je slične pogodl>e sklenila že 41 manjšimi jeklar-nanri. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" DENARNE POSILJATYE Denarna nakazila izvriu jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO trn I tU __Din. 1M 9 i-M __Din. M 9 Ttt __Din. saa 911.19 _ Din. 999 ---Din. 1999 V ITALIJO 9 9.59 9 1&25 9 sa.aa 9 57.00 $112.59____ 9107 A0 J Lir 100 Lir 200 Lir 000 Ur 1009 Ur 2999 Lir S000 m BE CENE SEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE FODVMŽENE BPEEMEMEI OOEI ALI DOLI m mi mn>Bii BLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" K. T. Sovjetska Rusija je dovolj močna, da odbije vsaik napad tuje države ali skupine držav na njeno ozemlje, če ne gre drugače tudi brez zaveznikov, jo izjavil sovjetski j>oslanik Majski v Londonu v svojem govoru ob otvoritvi angleškega narodnega kongresa za mir in prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo. — Preucniam polno odgovornost za vsako besedo, ki jo bom izgovoril tu, — je pripomnil Majski. — Dve meji moramo braniki, eno na zapadu, dru-l go pa na Daljnem vzhodu. Nobene vojaške tajne ne izdam, če j »o vem, da smo napravili ti dve mejj v zadnjih letih f>otom velikih utrdb, potom naše velike in z vsemi modernimi vojnimi snnlstvi izborno opremljene armade in mogočnega zračnega brodovja naše države skoraj nepremagljivi. Kazen tega je naše gospodarstvo že v polni meri sposobno za primer vojne zagotoviti za nedoločen čas državi vse potrebno. Ne smete me napačno razumeti. Mi nismo stremeli za gos]K*larHiko avtarkijo in elcs-ikluzivnostjo. Mi smo videli v tem napako. Mi smo stremeli -samo za gospodalisko neodvisnostjo in dosegli smo že položaj, da lahko i>o potrebi, recimo v vojni, za nedoločen čas živimo brez vsake tuje pomoči in bazi gospodarske osamosvojitve. V zadnjih 15 mesecih se je nevarnost vojne v svetu na splošno, za našo državo pa še posebej m-dvomno povečala. V dokaz naj omenim samo nem-Ako-japonsko pogodbo, ki pr> naših zanesljivih informacijah v bistvu ne pomeni nič drugega, nego nemško-japonsko vojaško pogodbo proti Rusiji. Morda 1h> kdo dvomil o mojih besedah in jih presojal kot prazne fraze. Toda dotične bi rad posvaril. Bilo bi zelo nespametno za nje, če bi hoteli pomeriti z nami svoje moči, kajti naše moči bi utegnili šele potem pravilno oceniti, ko bi bilo že prepozno. Dočim smo mi trdno prepričani, da bi zmagali v vsaik i prot i nam naperjeni vojni, si prizadevamo izbruh vojne sploh preprečiti. Toda mi tega sami ne moremo-storiti. Za'to verujemo v ^»trelw oživitve DroeHva narodov in |k>-zdrarvili ibi povratok Nemčije in Japonske v Ženevo, če bi bili ti dve državi pripravljeni delati za mir Mi smo prepričani, da stoji Evropa na križišču. Odločiti se mora med <1 verna: ali za oživitev Društva narodov, za utrditev kolektivne varnosti in poostritev odj>ora proti napadalcu od katerekoli strani, ali pa za stremljenje 7>o lokal izaciji vojne v smešnem upanju, da (krvoločni volk končno venklarle ne 1k> požrl kapi- UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR ce. Evropski mir stoji zdaj res kaikor rdeča kapica pred nami, samo da se mu ni treba baiti enega samega volka, temveč celega krdela volkov. Majski je zaključil svoj govor s pozivom na demokratične države in z besedami, da je delovala Rusija zadnje čase povsod za sodelovanje v interesu ohranitve miru in demokracije. Sovjetska Rusija, oprta na svojo moč in zaupajoč v močna svojih mejah, lahko mirno čalka, kako se lnxlo odločile miroljubne evropsike države in katero izmeni naznačenih poti bodo ubrale. Živimo v visoki konjunkturi modernizirane ideologije o jekleni pesti. To je nevarno duševno stanje, ki iz-jM>veduje javno potom zelo nevarnega delovanja načelo, da j<» moč enakovredna pravici in da predstavlja suhoparna pogodbena knjiga krepost. Ta ideologija oznanja evangelij rasne irta n jev rednost i, evangelij, ki je sramoten madež na našem stoletju. Način, kako vodijo ti ljudje zunanjo |H>lhiko, spominja vse prev<"č na zloglasni poziv: Denar ali življenje! VOJAŠKA VZGOJA ZA OBA SPOLA V CSR. Na zadnji seji obrambnega odseka češkoslovaškega parlamenta je vojni minister Mach-nik poročal o smernicah bodoče vojaške vzgoje prebivalstva, ki lw> zadevala vse sposobne prebivalce republike brez razlike spola. Izvajala se bo od leta, ko pride človek v šolo. do dopolnjenega 30. leta. (V bodo zahtevali državni inten-si, bo vlada za prehodno dobro pritegnila tudi starejše osebe. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1937 Cena n poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Obsodba lažnega novinarja. Pred zagreb&kim sodiščem je bil Obteojeai na dve leti ječe bivši privatni uradnik Mirko Weis ki se je lahlkovernim ljudem predstavljal kot dopisnik velikih dnevnikov ter jih ogoljufal za precejšnje vsote. Sleparil je v Zagrelyu, v Vimkovcih, v Ormožu in še v raznih drugih krajih. Tudi v Ljubljani je bil in je ostal nekemu hotelu dolžan za tri tedne hrano in stanovanje m tudi nekaj gotovine -si je izposodil. Pri sleparijah je bil zelo spreten in masedali so mu tudi izobraženi ljudje. Ko se je -moral na primer zagrebški zdravnik dr. Karpati zagovarjati pred sodiščem, se mu je W «'is predstavil za dopisnika 1 'Politike'* ter mu proti plačilu 24(1 Din obljubil nekakšen popravek. Dr. Majeriču v Ormožu pa tse je predstavljal kot uradnik presbiroja ter mu obljubil. da mu bo s pomoč jo svojih zvez izposloval vozne olajšave za paciente njegovega sanatoria. Na račun teh uslug je dobil od zdravnika preko 10,000 Din. M raznih lokalih se je družil s policijskimi agenti. Tako si je utiral pota do ufsrpesnih sleparij. Sarajevčan, žrtev španske meščanske vojne. Y Sa rajevu je spet prispela vest, da je pri obrambi Madrida juidel človek, ki je bil v Sarajevu splošno znan. To je ti-pograf Jurij Vantsko, ki je dolga leta delal v tiskarni Riste Saviča, pozneje pa v Zadružni tiskarni ter se vneto udejstvo-val v delavskih strokovnih in prosvetnih organizacijah. Kakor ziran sarajevski inženjer Miron Domač, ki je tudi padel pri obranih i Madrida, se je Va-resko že ob izbruhu meščanske vojne podal v Španijo. Po smrti je dobil podporo. Menda ni nikogar v Sarajevu, ki ne bi pognal in čislal simpatičnega starčka, ki je bil uslužben kot dnevničar v soci-jalneni oddelku banske uprave. Ta starček je bil Djuro HoikI-rev. Mož ni bil samo skromen uradnik, temveč tudi literat in za sefooj je imel kot nacionalni revolucionar in prosvetni delavec burno in za«lnžno preteklost. Pred ikakimi tremi leti je Honklrey naslovil na Narod. Skupščino prošnjo za priznanje nacionalnega dela in za kako pmlporo. Ta prošnja je doL go romala po sobah najrazličnejših referentov, bila je tudi že v raznih arhivih, zdaj, ko je Djuro I londrev še poldrugo leto mrtev, pa je bila |w> čudnem naključju rešena. Banska u-prava v Sarajevu je dobila akt, s katerim se Djuri priznava dosmrtna pokojnina v mesečnem znesku 400 Din. V cerkvi vlovljeni šakal. Na otoku Korčuli živijo šakali, ki so bili tja inuportirani baje že v 14. stoletju. Te dni je imelo mesto Korčula malo senzacijo. V neko ulico s< zatekel šakal in dva i>sa sta ga gonila. Zver se je zatekla v cerkev sv. Ni'kole, ki je poleg V zadnjih bi tki h pred Madridom so Franco v i maroški vojaki njeli podčastnika vladne vojske i-n predno so ga ustrelili, mu je poveljnik vrgel *v obraz. — Vi, republikanci, vi ste se-bičneži, borite se samo za denar! Mi se pa borimo samo za čaat. Vojak je pa zmajal z glavo, rekoč: Hm, borimo se vsi za to, česar nimamo. * Mlada človeka sta sedela v parku. Nista se še poznala. — Oba je obdajitfla hrepenenje po nečem, čemur nista vedela i-mena. Veter jima je prinaša! melodije na uho. Bila sta tako romantično nastrojena!. . . Tu iu tam sta se ozrla eden »v drugega. Zapihal je veter iu otre-sel pepel od cigarete dami na krilo. Tedajci je vstal on s klopi. odpihnil pepel z obleke, sc priklonil in rahlo zardel. Dva meseca pozneje sta bila mož in žena. Tega je bila kriva cigareta. Na cestah so ležali kupi ve-lega listja. Po poroki in pomladi je prišla jesen. Mož se je vrnil domov utrujen in razočaran. Potovanje, ki ga je bil pravkar dovršil, je bilo brez u-sfM'ha. Razmišljal je o svojem položaju. Polagoma mu je o-mahnila roka, cigareta mu ji. padla na zofo, prevleka se je vnela. Ostri vonj goreče volne ga je zdramil iz sna. Dvignil je glavo in na uho so mu udarili zaljubljeni glasovi moškega in ženske, ki sta v sosedni sobi šepetala o ljubezni. Zdaj je ločen in sam. In tega je kriva cigareta. * Hči je odločno vprašala očeta : — Po pravici mi povej, kaj POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga Je delo prof. MULAČEKA, ki Je živel dolgo let ▼ Ameriki. 295 strani. Cena $ J.25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA" 21« WEST lStii STREET Važno za potovanje. Kdor .le nuoeajrn p«t*v»tt v atari kraj ali dobiti tega o« tam. Je poirebno. do Je poutea v vaeh stvareh. Valod naio dolgoletne skušnje Vam iioirwi dati najboljfta pojamrfla in tndi vao potrebno pwakibe«. da Je potovanje ndebno in hibe. *-»o ae *o-ebrnite na nas za vsa pojasnila. Ml pi tuhrhimS vse, bodisi pretnje sa povratna dovoljenja, potni listo, vi žeje in sploh vse, kar Je sa potovanje siireim v D&jbitrejftem taau, in kar Je glavno, sa irsjmanji Nedriavljmnl naj ne odlaftaje do zadnjega trenutka, kose debt te WasMnictana povratno dovoljenje. BB-ENTBY Piitto torej takoj za brezplačna navodila In sagotavl, da kooto poceni Jn udobno potovali. SLOVENK: PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N.-Y. samostana doin'rnikancev. Sa- pa iinaA praVzaprav proti mo kal je smulknil v cerkev, ko jej • u zaro^encuf nekido odprl vrata, i>sa, ki nista mo^la za njim, pa sta 5e postavila na stražo. Tiden je ostal pri glavnih, dru^i pa pri stranskih vratih. Zunaj sta na vso moč lajala psa, šakal pa je tulil v cerkvi. Redovniki so prihiteli ter našli šakala v neiki spo-vodinci. Ko je zver pritekla do vrat, -stfa jo j>sa naskočita in raztrgala. Naselbino psov in mačk ima v Pančevu v svoji hiši vdova bivšega avstrijskega majorja, Darinika Hengel. V mali hiši z vrtom prebiva z nji) 20 mačik in 22 jisov. Pol hiš<* imajo mačko, p*>l pa psi. To „i«» zarasli roda, ker č.uda/ski Ijuhi-teljci žrvali še ni itsfndo, da bi »premostila krvno ■sovra&tvo mesi. Sicer so trudi .na vso moč, da bi svoje ljubljence pobratila. S svojimi živalmi živi žena že kakih 20 let, na vrtu pa ima hidi j>oko-pališčo, kjer, kakor pripovedujejo sosedje, s čudnimi ceremonijami pokopava svojo ljubljence. Vsak pes in mačka ima svojo tfkh'do in v čudaški hiši so tudi posebni predpisi za kosila in večerje. Ti jud i pa stara •rospa ne mara. Celo svojo mlekarieo sprejema samo na hrsnom pr;vjni. Sosedje se zelo zanimajo za dom čndaške žene. pritožujojo pa ve, da se širi iz njega strašen smrad. Zadovoljni pa so s 9taro gospo poleg mlekarice tudi trgovci. Pri njih kupuje velike kbJH>ine nafinej-«e nnxke, ker ktrha v<« »teden za pse in .maoke mlečni močnik, ob nedeljah pa predejo na svoj račun tudi mesarji, ker ima ta-krait velika mačja in pasja kolonija za kosilo in večerjo dosti mesa. I Zakaj ne bi se naročili na "Glas Naroda"—največji slovenski dnevnik v Združenih državah, ........1__■ _ Oče je odvrnil: — Strašno neumen se mi zdi. Takega bedaka še nisem videl. In politega l>i skoro prisegel, da mu je več za tvoj de«• kmalu vrnil v spremstvu moža s plavim predpasnikom. "Tnkaj, prosim !*' S temi besedami se je urno poslovil in pokazal s prstom na gospoda Koksa. Mož s plavim predpasnikom je izmeril ml prt i no, odšel iti se kmalu vrnil s steklom. "Končano!'' je dejal, ko je vstavil šiij>o. Koks & Co. je bil vzliičen. "Vstavili »te najboljše steklo, takšno kakor se rabi za zrcala," je pripomnil in z roko pogladil šipo. "Tako je!" je dejal niež v plavem predpasniku, "držal sem se natančno naročila. Izvolite račun!" " Kakšen račun T" *?e je čudil trgovec. "Saj je bil ta, ki je šipo razbil vendar vaš sin!" "Mister, jaz nimam nobenega sina," je izjavil mož s plavim predpasnikom. "Tako? Nu, kdo pa je bil ta moški, ki je oaročil pri vas novo šipo T" "Ta moški?" je dejal steklar in napravil dolg obraz. "Ta možki mi je izjavil, da je van *_ »» sin... L / m O L ~A S VAMB New York, Wednesday, April 7, 1937 T^ LARGEST SLOVENE VAILT TN VEX. PATELEJMON ROMANOV: Dijaški kolegij je spravil na noge neprivak o>vaii dogodek. Bden dijakov, Nikolaj Malahor se je ustrelil. Našli »o ga mrtveca v sobici s prestreljeno glavo. Sodna komisija je pregledala wotoico in se zanimala, kako je truplo ležalo in »kdo ga" je prvi naašel. Xa vprašanje, kakšno duševno življenje je živel pokojni, so vsi sttfdeirtje skoraj enako iajiovodali, da je delal vtm ntmioralnega človeka, zelo iu*prijetnega zlasti v sporih. Večinoma se je vedel grdo, mnogo je pil, vračal se je poe-no in tovarišem je pravil grdo-•bije. Včasih je bil pa še pri1 več marljiv, nikamor ni hodil, od jutra do večera je študiral in se sani i'lprehujal dolgo ]>o pnrznem hodniku. V takih primerih je bil miren, čeorav se je očitno izogibal ljudi. Ko *e je vprašanje dotaknilo njcgovjiga razmerja do žensk, ho prišli študentje v zadrego in prarvili so, o zrla na mrli-b svežem grobu In vsak je odhajal z občutkom ganotja ob pogledu na to jjoosebljeno žensko ljubezen, ki je niti grob ne more ubiti Glej, nesebična ljubezen, kajti kaj more biti nesebičnejše-ga od ljubezni do mrtvega? — Kaj je pa vplivalo nate tako i — jo j«* vprašala nekega dni' prijateljica, s katero sta se poprej zelo dobro razumeli — Tega sama ne vem, — je odgovorila Sonja tiščeč v roki robec in zroč planit-Jcili oči v tla. — Saj je bil trd, nesinrpati-čen, pn\zen člov<»k, — je dejala prijateljica. — Saj ga tudi sama nisi mogla trpeti. * — Res je. Sele zdaj po nje-irovi smrti sem pa začutila do njega z vso silo to, č< sar nisem čutila, dokler je bil živ. In to, la je bil trd človek, se nikakor ne da primerjati temu, kar . . . O. če bi bil še živ! Tako razpoloženj«* j<» postajalo '/.(> očitno nevarno dekličinemu duševnemu ravnotežju. Žalujoča kanadska vdova. nil svoj poghd vsak, kogar jf. Zavest krivde ji' vedno bolj iz-ošinil njen pogled, kakor od- j podkotpavala njono zdravja, vračamo |>ogled, kadar se src- Mesec dni po smrti Nikolaj« čamo s pogledom na smrt olgojenega, stoječega na morišču, pa mu ne moremo več poma-gati. Ko se je potem nekoliko po- po smrti .Mkolaja Malahova se j<* pa zgodilo to, česar nrh1',erra 111 t,ha' z v,sem i drugimi. Vsi so pa ve ote*n Malahov čakal na določenem kraju, je vzela s seboj dve ali tri sošolki in ko so šle mi-ino njega, ga je vprašala navide« začudeno, če- se je celo iz družabnega življe-mu zinrzu.jp tam. |nja. se je, da v neknkš- Sonja je bila veselo, živahno»nem trdovratnem obupu skoraj malo lahkomiselno dekle, toda z naslado osredotora misli na hodila je večinoma sama. je kdo stopil k nji in jo kaj 4 vprašal, je Sonja počasi dvignila oči in molče gledala na vprašujočega, kakor da potrebuje nekaj časa, da se otrese svojih misli. Vzela je vse, kaT je ostalo po Nikolaju Malahovu — njegove zve-zke in pisma, ki jih ji je pisal in vse to je skrbim spravila. je bilo pismo Nikoiaja Malaho-va, ki je v njeni sporočal svoj trden sklep končati si življenje. Pisal je, 0.000 funtov šterlingov in moji izdatki za žalovanje so v pravem razmerju s tem imetjem. je, da nikoli ne bo našel tega, kar bi mu pomagalo pre- magati svojo slabost in izkuš-In čedalje bolj se je zapirala j njave. Priznaval je, da ]>o.d svetu v tesnem krogu sporni-j težo obupa kot slabič od jeze nov na pokojnega. Umaknila jmiogo pije, ponočuje in trati svoje moei. Ob zaključku je pisal, da je sklenil končati to komedijo. I Ostanek moči in odločitev za tudi brezobzirnega značaja. Ni *xo?° krivdo smrti človeka,, ki j ta korak mu prinese vsej ne- bila zmožna glolxake -udanosti 8P ** ustrelil iz ljubezni do nje. človeku, niti iskrenega prija- j Misel nanj in zavest krivde telj.itva in ljubezni. Zlasti sled- sta r>ostaLi nekako edini smisel njo je odločno preživela. I njenega življenja. Preiskovalni sodnik je hoteU fV so bili v začetku vsi žara-govoriti z njo in dal jo je po- d i njene krivde proti nji, so klicati. | jo zdaj vsi pomilovali ln se ba- O samomoru še ni bila ob- li za njo voščena. Vsi so si zajnmvnili • Pogosto je hodila na pokopa-tisti trenutek, ko jo stopila z lišče in dolgo je sedela tam glavnikom v kratfkih, po modi sredi cvetočih brez in metuljev, pristrižen Hi laseh, z dolgimi u- letajočih nad grobovi liani in rokami v žepih v štu-( Mnogi so se ustavljali iii zrli | lilko časa, kolikor sama hoče in ker so niso mogli sporazumeti, je šla na sodni jo. Sodnik Forest je po natančnih posvetih s francoski i ni jurist! in pregledu civilnega zakonika izdal te dni naslednjo razsodbo: 4'Vdova ima pravico, da si da otroške svojega žalovanja pl ačat i iz za puščine svojega moža. Višina teh stroškov je lahko tudi v pravem razmerju z velikostjo zapuščine, i Po starem francoskem običaju pa traja žalovanje samo leto idni in nič več. Stroški za to kaj.zadoščenja. Tako bo vsaj leto v višini 463 funtov šterliu- lažje obračunal z življenjem. Take vsebine pisma nihče ni pričakoval. — Zdaj vidimo, da Sonje ne zadene nobena krivda! — je vzkliknil eden izmed študentov. — V pismn ni o nji niti besede. In res, o.Sonji ni bilo v pismu niti besedice. Bilo je jasno, da ni imela na njegovo odločitev niti najmanjšega vpliva. (Nadaljevanje na 4. strani.) gov se vdovi priznajo. Vsaka vdova sme v Qne»becu žalovati za svojim rmržean toliko časa, kolikor hoče, zakon pa priznava samo enoletno žalovanje kot upravičeno. Vsako nadaljnje leto mora vdova žalovati na svoje stroške." # Tni tako se bo zgodilo, da se ne bo nol>eni Tjnelieški vdovi več ljubilo, da bi kazala svojo žalost dalje nego leto dni. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi< "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET ti NARODA" NEW YORK. N. Y. in ... . Poučni Spisi AIIVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vpz. 1TTU strani. Cena ..............1-4® Učna knjiga za Nemce in za one, ki »o nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis iHJsameznih drŽav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druaa a«ruuue ustanove. Bogato ilustriran«. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— 151'RS K A VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BONTON. HS0 strani. Cena ....................1-5« Knjiga o lepem vedenju, govorjenjn In oblačenja v zasebnem življenju. BODOfl DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of Ibe United States". NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel iTlere. 00 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učidb knjig * slikami Primerno otroke, katere Hočete naučiti aWenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Krjavec, strani. Bros. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 30S strani. Cena ..........................L50 To je naJiM>iH>lnejša sanjska knjiga, sestavljena p*> najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 25«. strani. (Vua ....................-....... J® SANJSKA KNJIGA. .S slikami. KH) strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 1*4 strani. Cena .......................... -25 Napisano v siHtiniii možu. ki je prvi meu- lar. L'7S strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. I K) ORHIDA DO BITOLJA. 1"« -*ranl. Cena Zanitniv potopis s slikami »iirflu krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. ZTA strani. Vez... 2.50 Knjiga Je namenjena v prvi vrsti va stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-,35 zol i varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal II MA.1AIC. Trije .05 .7® GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................L50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 296 strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam In dekletom ^ t vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoltee. deli: 141. 1.'^*: strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .00 Poljuden In natančen opis odkritja novega sv«*ia. Spis čita kakor z.niiimiva fiovcat ter je sestavljen i»o najboljših virih. 80 PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je tr«»ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisjil dr. F. Ye!*»r. :tll sfrani. Cena .... » Knjigo toplo pri|K>ročnmo vsak«»mur. ki se hoče seznaniti z glavnimi či.ami sodobna filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41.1 strani. Cena ..........................1-50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. 'J. XnlinSck. OSMA POAINOŽKNA 1ZOAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. VSJ strani. Cena ...... ^0 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože l.avtižar.) 1U3 strani. Cena......1-30 V tej knjid «»..;ja naš znani potopisee župnik Lavtižjtr spomine na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK. HO OBDELOVATI IN IZ-BOUŠATI POLIF. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena bros......................... .70 .00 (Z TAJNOST? PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-stvu »ZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 2l!0 strani. Cena broš. ...90 ve«. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi ln drugi del obsegata 3J1 strani. Cena: L Del .... ^0....". Del Zemljepisni pregh-d ; natančni podatki o pre-blvalstvn. gorah, rekah. polje Vez. 125 KNJIGt O DOSTOJNEM VEDENJU, m atr. - KUBIČNA RAČUNICA. Trda NavcMllla za lzračunanje okroglega, /eznoe-pa ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. S>6 «tr. ........... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISU 332 strani a avojlm o b-eaidh moderne delomprivedll slovenski narod Is v svobodo. znanostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. 168 strani. Cena ...................... L— Zanimivosti iz ruske zgodovine tn natančen Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva opis vojaške republike zaporofiklh kozakov. 13i JBt .M .73 ZDRAVILNA ŽELIŠČA. «2 stranL Cena...... splob. NAJVEČJI 8PISOVNTK. 150 stranL Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko Uubavnlh ln ienltnih pisem. NASVETI ZA HI60 IN DOM. 410 strani. Cena Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v rasnih vprašanjih ln neprilikah, ki se dnevno pojavljsjo v delokrogu gospodarja in gospodinje ln Je torej vest sve^^valec v vsasem desnu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Gena .... M ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena...----- Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve- H i gi j ena doma ln v ioll. Opis bolezni pel tn. njegove lege la V knjižici najde« v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si oh ran« in pov--*H svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena----LN Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Je 67 krasnih slik. a "9L1W 1T3B003« New York, Wednesday, April 7, 1937 t..* TEE LJRGWST veovwrb ttailt W UJ§3. AMA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. OS )(T38DE= SO *'Xe moreni ne pritrditi, ne oporekati, Regina, ker nisem bil ]>opolnoma pri stvari." "Miiostljiva gospa ima prav." Helga se zavrti na stolu. "Ali smem prenehati! Dance ne morem peti." Kegina se zaničljivo zasmeje. "JEtajši recite, da nočete. Imate svoje muhe! Kot kaka primadona. Toda tega ne zmorete s svojim majhnim znanjem. Zares vas človek ne sme pustiti, da delate, kar se vam poljubi. Premagujte se in pojte dalje," zapove gospa Regina. Kljubovalno dvigne Helga glavo in prične novo pesem, na katero je ravnokar mislila. Temno in polno solza zveni po sobi "Po gonili gnni in se bliska ..." Vinski kozarvc zarojK>čc na tleh. Težka posoda za j>ojm*1 mu sledi in Klemen t Falke prestrašen skoči na noge. "Begi na!" Žena pa divja: "Za božjo voljo, nehajte vendar! Kaj vam pa pride v glavo, Helga! Zlobni ste! Morate me vendar raavedriti Tu pa pojete to pesem! O, želite, da bi me ž«* kmalu bil kontne. So veil a — moj grob bi l»il kmalu pozabljen. Kaj veselega hočem sli>ati, iz kake o|>erete, ali iz kakega filma. Pojte vendar: "Tudi ti me boš enknit varal," to je ravno pesem za vas." Kleiuent Falke tesno stisne ustnice, da mu leže na obnizu kot ozka črta bn*z krvi. V hudi jezi sliska pc«ti in premaguje se, da ne vdari jx> mizi. Helga vstane in glasno zapre klavir. "Žal mi je, ne znam, miloe^tljiva goepa." Prvič ni hotela Helga izpolniti želje gospe Regino. "Ne znate? Kaj^i recite, da nočete. Ker imate zaslom-bo pri mojem možu. ki va.šo trmo proti meni }>odpira. O, jaz uboga, varana žena!" Helga smrtno prebledi, njena ponosna kri se dvigne v ui>or. "Milostijiva gospa, že popoldne setn vam povedala, da smatram svojo službo za končano. Moje potrpljenje je moralo mnogo prenesti. Toda vsaka *tvar ima *svoje meje." 7 DNI DO JUGOSLAVIJE BREMEN ■ EUROPA Itrzi vlak ob Kremen in fCuropa t Bremmerharen zajamči udobno potovanje do UIBUANE Ali |n>iujto » priljubljenimi ekspresniiui ]«iruiki: COLUMBUS HANS A ^ DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourg^. Bremena ali Hamburga. 1* omagali vam bomo preskrbeti vir rje za obisk ali preselite* vaših evropskih sorodnikov. 'A* |H.ja»niIa vprašujte l«>kuJii< ga iig*r»—i. , lajevo pisi Sonjinc oči so s«» — Pojdite jo poklical. Ko se je pojavila Sonja na hodniku, so vsi vzkliknili: — Pridi hitro! Tvoji grehi so ti odpuščeni! ("itamo Niko- 1110! razširile in njena lica so močno zardela. — Kje — Kje? — Kaj! — Roke so se ji trosl«\ in z bolezensko radovednostjo si> iskalo njeno oči pismo. — Kvo. pismo j<* |M»\\seau ne-1 Kiuišelno, naravnost dokadonč- 110. tinla v tmn ne tiči njegov |M>moii. Xj«'goA- pomen tiči v toni, da se Nikolaj ni ustrelil zavoljo tebe, temveč da je bil vzrok čisto drugačen. Sonja jo naenkrat smrtno prohledehi. — Kako ti» da 11«' zavoljo mene! — K;ij enostavno. V pismu j ni o tebi niti besMice. --Sonja 11111 jo iztrgala iz*roke , . .. . . . , , v !pismo in jela z lnilozensko na- katerili 1111a Anton Sotlar kaks-!w x „ * - . , .. . . i petrt-1 jo ne ritati, tenn'ee iska- nih <0 let, njegova zona pa ima ».. • _ , .. . . J .. " ti nekaj me»I vrsticami le nekoliko mani, sta okoli i 1 vr . * -1 1 u ... . ~ 1 - 11 • .. • Ko je |M>t<»m vrnila študentu Kavna tel j zasebne ursulinske zvwer se pogledala svoj hlev jii . • „w • ........ I .. .. . . * , ifiismo. ji» mol«- gimnazije v Ljubljani, n*?gr. odpravila živino, pri tempa sta Iz Slovenije. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ msgr. dr. jože de-bevec 70-letnik Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so še preeej * nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti temJ ali onemu izletu, misli, . r « TV 1 - . > . I -1 1 • 1 **v 1 Kaj pa se Spodi z njo! — Xoruiamlie v Havre Jože Debevce praznuje /0 let-;zaklenila po svoji navadi luso.|so n)n,;a]i v>i pn^Mlwv..oJ 15.-np/ibs nico rojstva. Rojen je bil 15, Neznani roparski vlomile«- ^\T(nhl ^»y,,^ njl tl> vpraša- K-r.^aria man-a ]St»7 v Begunjah pri je pir»d tem najhr/e že skril v ^j(k ?(j nj]„v Vuiva»ia » .r»t Cerknici.. Za doktorja bo«^»>- hiso, tako da sta ga oba zakon- : 1-1 .. - i- ;t!- : 1 • • 1-i . . ' . . ., . »Sonja je iMi-la v svojo sobi- 1? .,>rii»- slovja jo bil promoviran leta ca zaklenila, t ruiirMta Sot-' _ - ^ i-.:* i T, 1£)ftl . I ! 1 - • tli 1 ' 00 ,n potegnila n«-kaj l/l»o«I Brcnira » En-iuen IS:>4. potem JO pa napravil se; larjeva je i>oniolzla krave ter se,i,]a2jIM». Bil j.- sveženi pi^em. -h> iapit iz k lasi one filologije, slo- z mlekom vrnila v hišo. Ko je ylh 'y,kola j' Koma T <;<*no" venšoine in italijanščine. Vse! odklenila vrata, jo je ropar ta-.r|'jstj j,^, j,. stopil-i 1 njegovo življenje in tb'lo hodi-jkoj napadel in jo udaril z m ralo mnogo prenesti. Trnla v^ajka stvar ima je meje." njegovo življenje in delo bodi- koj na-padol in jo udaril z ne- :.'ti.] t4U, dobro, zelo d^»ro!" se zlobno krohoee gospa Regi- sj „a srevlnjili šolah, bo^li-si do-j kini predmetom j»o glavi ter ji ^neinirilo nioiio na. 'VSeveila. kot ljubica mojega moža si že morete dovoliti ma za delovno mizo je bilo po-j raabil erepinjo. Za ženo je pri-f TJ-.' so. Četudi sem revna iu «uma, vendar s tem še ni rečeno, da me kna vsakdo pravico žal iti.M Helgin glas se ttvse v jezi. "Zvei'or ob desetih vam več ne dovolim, ldne . . . Krivičnih žalitev ne morem prenesti. Tudi moja |H>trj»ežljivost ima svoje meje. Dovolite, da vam želim lahko noč!M Helga se prikloni, ne da bi po])olnoma visoka dama, prava baronesa Helga .Langenau, ki je bila rojena, da vlada, ne pa da služi. (rO!ipo Regino prično nad to 4oloži roko na njeno ramo. 44Ali je kaj bilo, gospodična baronesa! Vsega si tudi ne morete dovoliti, ko ste že tako preveč potrpežljivi." Jezno divjanje v sobi posrtaja še glasnejše; možev sveni glasno in zapovcnlujoče. Skoro preplašeno se stiskajo dekleta k steni. 44IN>slu/šajte! Pobesnela je in tn«ba jo j»* obleči v prisilni jopič. lJl>ogi mož, koliko mora prestati, pa vendar skoro nikdar ničesar ne reče. Kaj pa je vendar bilo?" "Službo sem odpovegledajo. To je moralo biti zelo hudo, > itn a njen jc milosti ji ve, ko je baronesa erikrat izgubila ]io-trpljenje, mi lijo. 4'Ah, <.>sp':o* baronesa, kai pa bomo pvfele brez vns! Saj Me vendar difbri dub v na£i hi?ii. Vedno sem rekla Roži," pravi kuharica. 4 4 Kaj ne, RozaT Vseeno je bilo boljše, oHfear ste bili pri na«, ker ste milostljivo najboljše razumeli. In obogi gospo«!!" Da, ubogi gospod! Saj je ravno zaradi njega morala iti. Ali je mogla ostati, arteo je goajKKlinja sumničila, da je gospodarjeva ljubica!1 Ko bi bila popolnosna nedolžna, bi po prvi jezi še prenesla sumntrenje slepe žene. Taiko pa je bilo privlečeno na svetlo « surovimi besedami vse, kar je tičalo v globini njenega srca in «'«»sar sama ni priznavala. V svoji sobi prične yiOHpravljati svoje stvari. Nima več miru in želi, da čimprej pride iz hiše. NVkdo lahno potrka na vrata. Prestraši se. Ali je on , . . obotavlja se, da bi odprla. Toda bila je Roza, sobarica, čije oči prestrašeno gledajo , a Slove-nee in ne delal l>i nesebično za svoj narod. <*•«■ bi no bil doživel tudi mnog«> ra/.iH'aranj. Bogato jo njo-ovo literarno delovanj«'. znan je ]»osobn«» njegov prevod Dantejeve 4\Xo]»eške konienrg III* «lt» Fran«i» v Havre (,'onlp «1 i Savuia r «>«>D>i i zadnjih vratih iz hišo. Sotlar sam ni dol»il razen manjših prask nobeno po. ' Škodite, pač pa jo njegova žena j pod udarci morilskega roparja obležala nezavestna. Poklican io bil takoj domžalski zdravnik. ki pa je takoj spoznal, da jo stanje ranjenko brezupno. je dejala prijateljica, pre t varajoč -o. kakor da l»i ni opazila Sonjine 11a-pet< -ti iu kakor l»i hotela odvrniti dninam misli, ki jih je bila Sonja zop<»t osredotočila — veseli me. da t«'-be ne zadene nobena krivda. Sonja je poslušala te lw-s»>de mračnega obraza, brez misli in topo je zrla v okno. Prijateljica je š,. nekaj časa bi so Sonja 11:1 samem pomirila. za nedrij in z izrazom krutost okroir ust jih j«* raztrgala ter vnrla skozi okno. kakor vrže Ku ropa v *Sreicen S. aprila : Norma mile v IIavr»* Ai|uitatiia r Cher*Hi«irg 1. maja : Saluruia v Trs* 4. maja : Pari* v Havre Bereugbria v Clo*rl>uurg ltreui-n v I.n-en-n j Washington v Ilavre 5. maja: Quii'ii Mary v <*hcrbourg 8. maja : Rex v Genoa •mo to. kar si hočemo iz t r sati i7. spomina. Potvm s»* j<» pa vrir- la z olirazoni na i»osteljo in bridko Ziiiht«'la. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah jo po težki bolezni v starosti (»."> let umrl dosluženi javni notar "111 oče sedanjega župana dr. M. Stupiee Fran ' Stupica. Pokojnik je najprej | služboval kot notar v Tržiču. | nato ])a dolga leta pri Sv. Le-j nartu v Slov. goricah, ker je! stopil v pokoj. I iz zapora je pobegnil I Iz zaporov ljubljanskega o-| krožnega sodišča je pobegnil 22-letni Kanji fVnnelj iz Ri-henberga na Goriškem, po po-i klicu delavec. S«^lol je zaradi • raznih tatvin, ki jih je zagrešil v mestu in na deželi. roparski napad v dobu V noči 23. marca je bil v Do-bu pri D«>mžalali* izvršen knit roparski napad na ostarela zakonca Antona in Frančiško Sotlar. ki sta stanovala kakšnega pol kilometra stran od najbližjih hiš. Oba starčka, od llllllliWIIIllllP'llliM "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-lje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane |7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 1937 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 strani zanimivega ctiva, slik, pouka in nasvetov je vredno za vsakega 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Stre«. 14. mula: t'liainpUiin ▼ Havre Kumi« v Bremen 15. maja: Conte <11 Ha vola » (jtnot 11». maja : Nnrmandie t Havre Manhattan v Havre -0. maja: Bereogaria v CLerLniurjr 'SI. Dirja: Bremen t Bremen -Z. maja : Ruma v Genoa Si. maja: I.nfayett«» t Havre "JB. mitja : Queen JIary v Clierbourg JR maja : Paris v Havre 2!). maja: Rex v Genoa 1. junija : Ku rut▼ Bremen '2 junija : NORMAM)!K v HAVRE Ai|iii!atiia v Cherbourg Washingtun v Havre 5. junija : Vuleania v Trst 'J. junija : t^m-en Mary v Cherbourg • o. Junija : Bremen v Bremen 12. junija : f <.*liamt>lain v Ilavre Cunte «ti Savuia v <>eu<« IG. junija : t Mnuhmtau v Ilavre Aipiilnnin v ("*herl»<»urg Xormumiie v Havre .'S. junija: Kuro|»a v Bremen VJ. junija : I le ile France v Havre BKRKNGARIA v CHERBOURG Sa turni;« v Trst 'Si. junija: Queen Mary v Chertwurjc JlJ. junija : Ri>x v Geu«ia SJ. junija : Bremen v Bremen I^ifayetre v Havre M. junija: NORMANI)IE v HAVRE AQt lTANIA t ( HERBOtKi Wa^hfriKlon v Havre Julija: Cunte di Savuia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre H. julija: Kuru|ta v Bremen T. julija: Queen Mary v Cherbourg :». Ile ile Fram-e v Havre ;0. julija: Vuh-ania v Trat 11. julija: Normantlle v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan r Havre !7. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. julija : Berengaria v Cherbourg julija: | ei ropa v bremen J -'4. julija: j Suturnla t Trut | Champlain r Ilavre JS. julija: Washington ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg L-0. julija: Ile de France v Havre 31. Julija: Con te dJ Savoia w Genoa Za m pojunila glede potnih If. »tov, cen in dragih padrobnaali ae obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA** 216 W. 18th St- New York Posebno naj hite oni. hi nam-rajo petarati awteca JonlJa ali Julija, kajti za ta *?a awaeca se nm vseh parnihlh skoro ie vse kabine